St. 70 (4224)
TRST, nedelja 22. marca 1959
roženi borci, in prav tako zaslužni v skupnem boju proti okupatorju, kajti bili so vedno na udaru sovražnika, neprestano med zasedami in njihove žrtve so bile navadno dosti večje. Saj so znani pokoli «teren-cev» na osvobojenih in pol-osvobojenih ozemljih in v ilegali v okupiranih mestih, kjer so organizmi na civilnem področju prav tako požrtvovalno delovali. Kajti pripadniki vojaških enot so bili nekoliko bolj zaščiteni z udarno močjo, učinkovitejšim orožjem in vojno veščino vojaške organizacije. V pogojih partizanske borbe je bila torej najtesnejša organska povezanost vojaških in civilnih organov pogoj in temelj vse borbe proti okupatorju in za osvoboditev. Zato je CLNAI priznaval enako prve in druge, saj je bilo tudi njegovo odporniško gibanje organizirano na isti način. Sicer pa tožilec sam zelo dobro ve, da vojaških partizanskih e-not niso mogli oskrbovati Hitlerjevi okupatorski in Mussolinijevi republikinski civilni organi —od občinskih tajnikov pa preko na-cistično-republikinskih prefektov in gaulajterja Rei-nerja.
Omenili smo že, da je tožilec ignoriral dogovore, sklenjene s CLNAI. Pri tem pa moramo še poudariti, da je s tem ignoriral vse, kar iz teh dogovorov sledi in sicer, da je tedanja zakonita (edina zakonita, ker vse ostale oblasti, re-publikinske in nemške, so bile nezakonite!) italijanska oblast priznala:
a) sklepe jugoslovanskih reprezentativnih organov o enotnosti slovenskega narodnostnega ozemlja;
b) narodnostno pripadnost prebivalstva kot kriterij za razmejitev pristojnosti med italijanskim in slovenskim odporniškim gibanjem;
c) slovenske vojaške formacije v vzhodnih pokrajinah in sodelovanje z njimi;
č) ljudsko oblast v Beneški Sloveniji in sodelo-\anje z njenimi organi.
Zato je predvčerajšnjim odvetnik Battocletti upravičeno poudaril, da CLNAI v svojem manifestu italijanskemu prebivalstvu Julijske krajine ne bi mogel svetovati in to prebivalstvo celo pozivati, naj se bori v narodnoosvobodilnem gibanju če bi to — kot trdi javni tožilec — pomenilo veleizdajo. In nihče ne more biti kaznovan zaradi veleizdaje, ker se je boril v takem položaju ob priznavanju načela o samoodločbi narodov za svoje narodnostne pravice, pa čeprav taka dejavnost vodi tudi do omejitve italijanske vrhovnosti nad določenim ozemljem.
Nadalje je tožilec za celo vrsto inkriminiranih dejanj predlagal aplikacijo amnestije, namesto da bi pravilno in pravično ugotovil, da storjena dejania enostavno niso kazniva tako kot je rečeno v odloku 194: «non sono punibilt». rTu torej ne gre za to, da bi se kar koli spravilo v pozabo — kar točno pomeni grška beseda amnestija. Vse, kar so partizanski in antifašistični borci s svojo borbo in žrfvami storili za osvoboditev izpod fašistično - nacističnega suženjstva, ne more in ne sme biti predmet pozabljanja! Ravno nasprotno! Njihova borba mora biti neizbrisno vklesana v najbolj slavne strani zgodovine narodov Evrope. Značaj a-mnestije imajo lahko samo tisti odloki, ki govorijo o prekoračenju okvirov ali pa o zlorabi partizanske borbe in protifašističnega delovanja sploh. Prav tar ko nima značaja amnestije niti člen 18 mirovne pogodbe, ki seveda ni noben diktat, kot je trdil javni tožilec, temveč v bistvu isto kar določa že odlok 194.
Spričo vsega tega florentinsko sodišče pač ne bo moglo pristati na tožilčeve zahteve in na njegovo potvarjanje zgodovinskih dejstev, temveč s popolno oprostitvijo protifašističnih partizanskih be-nečanskih borcev izreči tem borcem priznanje.
•• •
L.......................:
: ■;
r:,:-:
1^1
A
..
j
lili
Wmm fr \ m
fr f-.-v	°
. •
' '
:x :• ;
■a
|5 "ji ;
ipst fr	<
'Vy-:
<	f*	frTf'	Z<?	'<	fr	>.
. w
Ko prihajajo tujci v razna italijanska mesta, jih skoro povsod pozdravljajo napisi: »Dobrodošli!». Ko pa pridete v Trst iz inozemstva, vas pozdravijo ob vhodu v mesto take «dobrodošlice», kakor jih vidite na zidovih nove tržaške univerze. Tako so namreč v zadnjih dneh pred univerzitetnimi volitvami, ki so se včeraj zaključile, fašistični pobalini manifestirali svojo nevrastenijo. Ostali pa niso le osamljeni, temveč so jih njihovi kolegi celo pretepli, ko so hoteli
i	volitve	sabotirati.
Izjave dr. F. Zwittra in dr. J. Tischlerja za «Primorski dnevnik*
Avstrijski parlament je uzakonil stanje
nastalo	s	krivičnim	in	p
področju med koroškimi Slovenci. Toda krivica nikdar ne more biti osnova za pravico, nepostavnost nikdar osnova za postavnnst, nasilje nikdar osnova za mirno sožitje, diktat nikdar izraz demokracije.
Koroški Slovenci smo zato načelno odklonili oba zakona in ju nikakor ne moremo priznati!
Nad tem razvojem smo toliko bolj razočarani, ker smo z vključevanjem v splošno državno življenje in z delom za napredek države ves čas želeli ustvariti čim povoljnejše pogoje za odstranitev vseh zgodovinskih ovir, za razumevanje in za mirno sožitje med obema narodoma na Koroškem. V ta namen smo postavljali tudi vse naše zahteve v spomenicah in številnih vlogah na vlado in iskreno prožili roko za sporazumno rešitev.
S sprejetima zakonoma pa so, na žalost, zadali našim prizadevanjem za mirno sožitje hud udarec in z uzakonitvijo tako imenovane »pravice staršev« ustvarili pogoje za nenehno narodno borbo ter na ta način legalizirali germamzacijsko delovanje nemških šovinističnih crganizacij, ki bi morale biti po paragrafu 5 člena 7 državne pogodbe pravzaprav prepovedane.
Kar se tiče zakona o uporabi slovenskega uradnega jezika pred sodišči, pomeni le-ta naravnost izzivanje našega ljudstva. Slovenski u-radni jezik je s tem dosledno dvojezični. Krajevni napisi naj bi veljali le še v odmaknjenih krajih pod Karavankami. Slovenski jezik naj bi veljal le pred okrajnim sodiščem, na vseh ostalih sodiščih pa se slovenski človek ne bo smel
posluževati svojega matarl nega jezika.
Koroški Slovenci morajnc k vsemu temu reči samo
NE IN NIKDAR!«
Dr. Jožko Tischler pa j< izjavil:
«Zakon o manjšinskem
šolstvu na Koroškem, ki gl je sprejel dunajski parla ir.ent, krši besedo in smisei državne pogodbe. Paragraf 3 člena 7 jasno razločuje med osnovnim poukom v mate rinščini in ne govori o last nih manjšinskih šolah, mar več se naslanja na sedaj ob stoječo dvojezično šolo. T( dejstvo še bolj jasno sled iz drugega odstavka omehje nega paragrafa, ki govori < lastnih srednjih šolah, kako: je to tudi delno realiziram v državni realni gimnazij za Slovence v Celovcuisk
E. KRAVS
in to je najboljši dokaz, da gre za brezobziren diktat manjšine, kar je tem bolj žalostno, ker so med večino zmagali nestrpni šovinisti.
Tako imenovani manjšinski šolski zakon, ki ga je v četrtek sprejel avstrijski parlament, ni nič drugega kot uzakonitev stanja, ki je nastalo po krivičnem, nepo-stavnem in protiustavnem odloku koroškega deželnega glavarja z dne 22-9.1958. Namesto da bi tedaj koroški ueželni glavar kaznoval vse hujskače, ki so hujskali in propagirali narodnostno mrž-r.jo in izvedli šolsko stavko, je z omenjenim odlokom pred njimi kapituliral: namesto da bi vlada potem ta protiustavni odlok razveljavila, ga je sedaj parlament z novim zakonom uzakonil in s tem potrdil vse nasilje, ki se je vršilo pri odjavah o tem odloku na šolskem
hJ ,HofF,R: n Al i jc ®°dboy 8'*° 8l°v®n*>bih šol
(Nadaljevanje na g. strani
pfBraraiif
— 2 —
22. marca
aAktualni portreti
GEORGIJ GRIVAS Ja izpolnil svojo nalogo vojaškega voditelja ciprskega odporniškega gibanja EOKA. Vrnil se je v Atene, kjer so mn priredili veličasten sprejem, postal je general, dobil kup odlikovanj, Zeli si pa ponovno vrniti M na Ciper, od koder je po rodu.
SILVANA PAMPANINI ki jo poznamo iz vrste filmov, je pred dnevi sporočila, da se je zaročila z ameriškim komediografom Georgeom De Wittom, ki je vest potrdil. Trenutno sta zaročenca na Kubi, kjer sodelujeta pri televizijskem programu. Silvana pa i-ma tudi neke neporavnane račune v Mehiki.
1
BINCA GORJUPOVA je pred dnevi proslavila 23-letnico dejavnosti pri Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Samo ob sebi je umevno, da je jubilej slavila na odru in sicer z vlogo v premieri Lipahove veseloigre ■Glavni dobitek*. Vseh ajenlh vlog bi ne mogli niti našteti, saj jih je bilo devetdeset.
ANNA KASHFI
rbi bila Indijka. Ta-*o pred leti pisali, ba se je omoZila z Mar-lonom Brandom. Dejansko pa se kliče Joanne 0'Callaghan in Je v In-iijl le rojena, dočim so njeni starši navadni A-neričani. »Indijka* se hoče ločiti od Marlona Branda
JOE LOUIS slvši svetovni prvak teZ-ie kategorije, ameriški braec, se je pretekli te-len skrivaj poročil z sdvetnlco Iz Los Angelesa Martho Jefferson.
Sedem dni v svetu
Pripravljanje
razgovorov
med Vzhodom
in
Proces razčiščevanja v stališču posameznih zahodnih driav glede razgovorov med Vzhodom in Zahodom za ureditev vsaj najvažnejših spornih vprašan), kakor sta Berlin in Nemčija nasploh, se nadaljujejo. Vsa politika v zahodnih državah se zadnje čase odvija v tem znamenju. Množijo se medsebojni obiski, izjave in tiskovne konference,
Mac Millan, ki je s svojim obiskom v Moskvi razbil led med obema blokoma, prav tako kakor ga je nekoliko prej deloma razbil Mikojan s svojim obiskom v Washingtonv, nadaljuje svojo ofenzivo, da bi zahodne države prepričal o nujnosti pogajanj m v tem je do neke mere že uspel. Za razgovore sta se načelno izrekla celo Adenauer in De Gonile, ki jim prej nista bila kdove kaj naklonjena. Mae Millan je sedaj v ZDA, kjer se razgovarja z Eisenhoiver-jem v vojaškem oporišču Cemp David blizu Washing-tona. Opazovalci poudarjajo, da potekajo ti razgovori v u-mirjenem vzdušju. Tako vzdušje pa so ustvarile tako izjave Eisenhotverja kakor Hruščeva. Eisenhoiver je na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil, da je pripravljen udeležiti se konference najvišjih prihodnje poletje v zvezi z Berlinom in Nemčijo, eče bo razvoj do tedaj opravičil tak sestaneks. Izjavil je tudi, da je pripravljen posvetiti pozornost enovim t-dejams. Hruščev pa je na tiskovni konferenci prav tako kakor Eisenhoiver ponovil dosedanje stališče, vendar je pri tem pokazal precejšnjo elastičnost. Hruščev je izrekel pripravljenost iskati skupen jezik za morebitne razgovore z zahodnimi državami. Govoril je tudi o pravici zahodnih sil, da obdržijo svoje čete v zahodnem Berlinu in da je treba to zadevo sedaj končno urediti sporazumno. Privolil je tudi na sestanek zunanjih ministrov, ki naj bi bil 11. maja. Ta da-
tum baje nameravajo predlagati zahodne države v svo-
jem odgovoru SZ. Izjavil je dalje, da bo proučil evsaK razumen predlog» o Berlinu in Nemčiji.
Čeprav so glede izjav Hru-
ščeva na Zahodu nekateri pridržki, kakor so v Moskvi
so v
pridržki glede izjav JMsenho-tverja, prevladuje mnenje, da se bodo kmalu začeli nagovori, ki naj bi privedli do reševanja evropske krize.
Važno je tudi, da je Wa-shington izrekel pripravljenost zmanjšati svojo rezerviranost, ki so jo prej kazali do Mac Millanovega obiska v Moskvi. Tako je na primer podpredsednik Nixon izrekel Mac Millanu priznanje za njegovo dejavnost, to je tisto dejavnost, ki so jo do sedaj v ZDA obsojali in jo prikazovali kot prizadevanje Mac Mi liana, da prevzame vodilno vlogo zahodnega bloka. Važno je tudi, da izrekajo v ZDA pripravljenost do večje elastičnosti. Zdi se, da so pripravljeni proučiti vsak Mac Millanov predlog o novi razmestitvi vojaških sil v Evropi s pogojem, da to ne bi spremenilo obstoječega odnosa sil.
Kar se tiče priprav za razgovore med Vzhodom in Zahodom, pa označujejo izjave Hruščeva tako v IVashinpto-nu kakor v Londonu za spodbuden znak.
Drugi
p tabor v zahodnem taboru
V Parizu z izredno pozornostjo spremljajo razgovore med Eisenhowerjem in Mac Millanom zaradi precejšnjih nesoglasij med zahodnimi državami glede Nemčije in drugih vprašanj, o katerih naj bi razpravljali na konferenci med Vzhodom in Zahodom. Pariz je razvil živahno dejavnost, da bi ustvaril nekakšno utež proti «dvostran-kemu postopku», kakršen je po njihovem mnenju sedanji sestanek med Eisenhotcerjem in Mac Millanom. Francozi »e potegujejo za kolektivni se-
V Njasi v Afriki se Angleži skušajo obdržati za vsako ceno. Proti domačemu antikolonialističnemu odporu poznajo le eno edino sredstvo:	teror.
Na sliki prizor angleške borbe za ohranitev oblasti v Njaei
stanek, na katerem naj bi oni zavzeli enakovredno mesto kakor Washington m London in bi oovorili tudi v imenu drugih pet družabnikov (Male Evropes. V ta okvir spadajo razgovori z Adenauerjem, z belgijskim ministrom Vignjjjem ter razgovori s Segnijem in Pello.
Segni in Pella sta obiskala te dni najprej London, zatem pa Pariz in Bonn. Glede razgovorov v Londonu in Parizu so poudarili, da so dosegli soglasje glede spro-sedure o razgovori h med Vzhodom in Zahodom». To praktično pomeni, da se stri-najo o nujnosti konference, niso pa še soglasni o predlogih, ki naj jih postavijo Sovjetski zvezi in o vprašanjih, o katerih naj govorijo na konferenci. In prav v tem so precejšnja nesoglasja ter se tako v Parizu kakor v Bonnu in Rimu bojijo, da bi se Washington in London sporazumela brez njih in jim vsilila svoje stališče. Zato se vedno bolj govori, da se bo os Pariz-Bonn razširila še na Rim. Italijanska vlada v glavnem podpira stališče Pariza in Bonna. Prvotno se je govorilo o morebitnem posredovanju Rima med Parizom in Londonom. Toda Segni je izjavil, da tega posredovanja ni bilo. To kaže, da se Rim vedno bolj vključuje v omenjeno os. Predvsem pa Rim zahteva, da ga spotoma obveščajo in se z njim posvetujejo o vseh važnejših vprašanjih evropske politike in atlantske varnosti. V Parizu sta Segni in Pella to privolitev dosegla. Toda kar se tiče zahtev Italije, da bi sodelovala v razgovorih med Vzhodom in Zahodom, izjavljajo v Parizu, da etemu ne nasprotujejos. Mnenje pa je, da Pariz o tem do sedaj ni sie nič rekel* in da imajo Francozi «je nekatere pomisleke*. No, Francozi se sami potegujejo, da bi imeli večjo besedo v zahodnem taboru, in zato je razumljivo, da ne morejo vreči vse teže v podporo italijanskih zahtev. Kar pa se tiče Nemčije, Berlina in evropske varnosti, sta Segni in Pella praktično sprejela stališče De Gaulla in Adenauerja. Segni je namreč izjavil, da Italija nasprotuje sleherni ideji o odmiku, demilitarizaciji ali nevtralizaciji Srednje Evrope. *ki ne bi imele primerne nasprotne postavke v varnosti».
Vendar pa bo konec koncev obveljalo to, kar bo rekel IVashington po dosedanjih posvetovanjih z Mac Millanom. Govori se, da je Eisenhoiver izkoristil Dulle-sova bolezen ter da je bolj čvrsto vzel v roke zunaujo politiko in pri tem pokazal večjo elastičnost. IV te ,J>odo morali potolaži opustiti utvaro, da bol. politiko etrde roke* obdriali sedanje zastarelo »tališče. Zato pa se zelo jezijo ha so-
pUKUZUl
Bonnu tžm in boAo s
cialdemokrate, ki so pripravili svoj načrt o združitvi
Nemčije. O tem načrtu fe
bonnska vlada izjavila, da vodi *v popolno kapitulacijo». Nezadovoljni so tudi s pozitivnim odmevom na izjave
Hruščeva v večini zahodnih držav. Toda morali se bodo pomiriti.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Dunajska dvojna mera
Avstrijski parlament je v četrtek izglasoval krivična zakona o manjšinskih šolah in uvedbi slovenščine kot uradnem jeziku samo nu treh od osmih okrajnih sodišč v Južni Koroški. S tem je odkrito kršil obveznosti, ki jih je sprejela Avstrija s 7. členom državne pogodbe leta 1955. Avstrija torej odreka koroškim Slovencem pravice, ki jih zahteva za svojo manjšino v Južni Tirolski in koroški Slovenci upravičeno pravijo, da bi bili zadovoljni, če bi uživali vsaj vse tiste pravice, ki so avstrijski manjšini že sedaj priznane. Tako se je še enkrat jasno pokazalo vse licemerstvo avstrijskih socialistov in klerikalcev, saj ni njihovo ravnanje niti socialistično niti krščansko niti demokratično.
Avstrijski parlament je odklonil vse zahteve koroških Slovencev in sploh ni upošteval sprememb zakonov, ki jih je predlagala njihova delegacija na Dunaju. Prav tako se niso zmenili za upravičeni jrrotest, ki ga je v imenu jugoslovanske vlade vložil proti zakonskima osnutkoma, ki kršita avstrijsko državno pogodbo, velijooslanik proj. Jože Zem-Ijak. Za nadute pripadnike sHerren-volkaz so torej koroški Slovenci le drugovrsten narod, ki ga je treba čimprej ponemčiti. Kljub svojemu šopirjenju s posebnim evropskim poslanstvom Avstrije nadaljujejo ti lažni demokrati stoletno politiko raznarodovanja nazadnjaške monarhije in prve republike; raznarodovanja, ki ga je potem Hitler le še bolj zaostril.
Pri vsem tem pa še hinavčijo, češ da bodo o pouku otrok odločali starši, potem ko je vsem znano, kako pritiskajo nanje velikonemške šovinistične organizacije na Koroškem in razni delodajalci. Resnica je le ta, da so z odobritvijo zakona o manjšin jskem šolstvu na Koroškem samo hoteli potrditi sta-
nje, ki ga je ustvaril nezakoniti odlok deželnega glavarja Wedeniga od 22. septembra 1958, ki je v sporazumu z dunajsko vlado uničil dvojezično šolo na Koroškem. Vse ostalo je le pesek v oči.
Svojo velikonemško oholost pa so
pokazali tudi s sprejetjem zakona o uporabi slovenščine na sodiščih. S tem so hoteli omejiti ozemlje, na katerem živijo Slovenci, le na tri obmejne jezikovne otoke sodnih okrajev Pliberk, železna Kapla in Borovlje pod Karavankami, kot da ne bi bilo Slovencev v Ziljsk1 dolini, Velikovcu in beljaški okolici! Zato je na velikem skupnem protestnem zborovanju, ki se ga je v torek v Celovcu udeležilo nad 700 predstavnikov osrednjih slovenskih koroških organizacij, predsednik ZSC dr. Franci Zuritter upravičeno izjavil: *Zakon o rabi slovenščine na sodiščih je eden izmed najbolj sramotnih zakonov v zgodovini Avstrije. Tisti, ki so sestavili osnutek tega zakona, so verjetno mnenja, da smo Slovenci še vedno narod hlapcev in pastirjev, ki žive na obronkih Karavank. Tako so še pred nedavnim govorili in pisali nacisti. Zakon prepoveduje rabo slovenščine celo v izrazito slovenskih sodnih okoliših, kot sta Dobrla ves in Rožek*.
Nova zakona /nista zato nič drugega kot poskus postopnega genocida slovenskega ljudstva na Koroškem ter dokaz preziranja Sprejetih obveznosti. Koroški Slovenci so zato ponovno poudarili, da ne bodo takih zakonov nikdar priznali. Avstrija pa si je s tema zakonoma tudi sama spodkopala moralno upravičenost svojih zahtev na Južnem Tirolskem.
(Opozarjamo čitatelje na izjave, ki sta jih dala našemu dopisniku včeraj dr. Zwit-ter in dr. Tischler, in ki jih objavljamo na prvi strani).
OSUPLJIV RAZPLET ZAGONETNEGA ZLOČINA V MILANU
Duševno razrvan milanski inženir
se obtožuje umora mlade ženske
Umor in inženirjeva izpoved nov dokaz gnilobe družbe, ki se zdi navidezno neoporečna, ki pa nravstveno vedno bolj propada
Pred kratkim smo pisali o novih odkritjih o preteklosti Marie Martirano, ki naj bi jo umoril v Rimu Milančan Raoul Ghiani po naročilu njenega moža Fe-narolija. Po umoru Martira-nove je prišel v Rim na vrsto umor Nelly Sistove, v petek, 13. marca pa so našli v nekem kanalu blizu Milana golo truplo prostitutke Paole Del Bono.
Zločini si torej sledijo drug drugemu in javno mnenje se osuplo vprašuje, kaj je temu vzrok. Se posebno številni so umori hotnic, do katerih je prišlo tudi v Rimu, v Emiliji in drugod. Vse to kaže, da v naši državi nravstveni čut vedno bolj peša, čeprav vladajo klerikalci ter 3* vse življenje pod vplivom Cerkve in Vatikana. Pri obravnavanju teh umorov ne gre toraj le za črno kroniko, marveč za resen družben pojav, zaradi česar je potrebno ukvarjati se s tem vprašanjem, pred katerim ne sme nihče zapirati oči. Tudi primer Paole Del Bono nam odkriva pokvarjenost družbe in njenih določenih plasti, ki živijo na zunaj »zgledno* življenje.
Vse se j« zdelo, da bo tudi ta umor ostal v temi, kakor jih je ostalo že mnogo. Toda v sredo zvečer je prišlo do dogodka, ki je o-supnil vse milansko in ostalo javno mnenja. V sredo zvečer ob 22. uri se je namreč ustavil pred glavnim vhodom milanske kvMture -črn avta «1100». Iz njega je stopil mlad moški, viaoke postave, temne polti in nekoliko plešast, ki je bil o-blečen v siv površnik in je tiššhatl v rokah rokavic* 'i-ste bgrve. Ko je vstopil je
Predsednik vlado Segni in zunanji minister Pella sta na potovanju. Takoj po končanem Segnijcvcni obisku Parizu, kjer se je srečal s francoskim predsednikom vlade Debrejem, je Segni odpotoval v Bonn, kjer se je sestal z Adenauerjem
rekel stražniku na vratih: «Hotel bi govoriti s kom, ki se ukvarja s smrtjo Paole Del Bono*. Isto zahtevo je ponovil dežurnemu policijskemu komisarju dr. Dorii, ki je takoj telefonirali na dom načelniku letečega oddelka dr. Nardo-neju, ki se je ves dan mrzlično ukvarjal s preiskavami v zvezi z omenjenim u-morom in je šele malo prej odšel domov. Kmalu potem je mladi mož, sedeč v naslonjaču v uradu načelnika letečega oddelka pričel dr. Nardoneju pripovedovati to, kar je neštetokrat ponovil vse do zore.
Rekel je:	«Sem inženir
Dalla Verde. Prišel sem k vam, da se rešim hudega bremena, ki mi teži vest. Bil sem s Paolo Del Bono v noči njene smrti. Srečal sem jo v Drevoredu Mai-no, povabil sem jo k sebi v avtomobil ter sva se skupaj odpeljala proti letališču vodnih letal čez železniški most. Od tistega trenutka je nastala v mojih možganih velika praznina in verjemite mi, da se ne spominjam ničesar, da ničesar več ne vem. Pomagajte mi, popolnoma sem vam na razpolago. Vem da me moj oče ne bo hotel nikoli več pogledati v o-braz, vem da uničujem s tem življenje družine, toda ne morem več vztrajati: sedaj imam mirno vest*.
Moi ki bi ga bilo treba obtožiti smrti Paole Del Bono, mož ki ga je iskalo zaman že več dni in noči na desetine policistov in karabinjerjev po vsem mestu, je torej sedel pred komisarjem Nardonejem in je prosil samo to, da bi mu povedali »ali je ali ni morilec?*.
Nekaj ur kasneje je Roberto Dalla Verde ponovil svoje pripovedovanje namestniku javnega tožilca Giorgiu Pasquinoliju ter vsem policijskim funkcionarjem in karabinjerskim oficirjem, ki jim je poverjena preiskava. Naslednje jutro so se začele preiskave, da bi našli dokaze, ki bi potrdili to, kar je inženir prostovoljno povedal.
Tehniki znanstvene policije so natančno preiskali inženirjev avtomobil, da bi ugotovili kako sled, ki bi potrdila, da je bilo dekle iz Drevoreda Maino v noči med četrtkom in petkom predpreteklega tedna v njem. Delo raziskovalcev je bilo, kar se tega tiče, brezuspešno, kajti le v prtljažniku avtomobila so našli nekaj intimnega ženskega perila, ki pa ni bUo last nesrečne Paole Del Bono. To je bilo prvo sumljivo znamenje, ki so se Pote"» kopičila in ki kažejo, da je mladi profesionist človek nemoralne duševnosti, ki boleha za bolestnimi manijami. V četrtek zjutraj je napravil komisar Jovine, skupno z nekaterimi agen-
ti letečega oddelka, preiskavo na inženirjevem domu v Ulici Goldoni 57. V neki shrambi, katere ključ je i-mel samo inženir, so našli mnogo ženske obleke: steznike, nedrjake, nogavice, hlačke vseh barv, predvsem pa črne, pasove za nogavice itd..
Nenadoma je torej prišla na dan popolnoma nepoznana stran v življenju inž. Dalla Verdeja, ki so ga vsi poznali kot dobrega in zglednega moža ter skrbnega družinskega očeta. To je tako pretreslo njegovo mlado ženo, da se je onesvestila. V nekaj urah so prišli še do drugih vznemirljivih odkritij. Roberto Dalla Verde je pripovedoval policistom o svojih stalnih pustolovščinah z raznimi deklinami, ki se običajno sprehajajo na področju Drevoreda Maino in Drevoreda Biancamaria. Patrulje nravstvene policije so nato pripeljale pet takih punčsr, ki so jih soočili z inženirjem. Dve sta ga snoznali in sta vzkliknili:	«Pa saj to
je on, tisti s črno «1100»: Pri tem so se policisti spomnili, da so koleginje umorjene Paole Del Bono večkrat' omenile črni avtomobil «1100», ki so ga videle v Drevoredu Maino tisti večer, ko je šlo dekle zadnjič na izlet. Drug znak, ki bi lahko postal dokaz in-
ženirjeve krivde, so sledovi stopinj, ki so jih našli policisti na kraju zločina. So to sledovi moških čevljev z debelimi gumijastimi podplati. Na inženirjevem domu so našli prav takšne čevlje, ki so imeli na podplatih enako število črt, kakor so /ih ugotovili na sledovih. Seveda to še ni dokončen dokaz.
Protislovje pa so ugotovili v izjavi inženirja, ki je rekel, da je šel dvakrat s Paolo Del Bono v penzion neke ženske, ki je pri zasliševanju odločno izjavila, Da inženirja ni nikoli videla, čeprav je Paola Del Bono večkrat prišla k njej z raznimi drugimi klienti. Tudi opis sobe, ki ga je napravil inženir, ni prav nič odgovarjal sobi penziona.
Po drugi strani so dekleta povedala, da so večkrat videle inženirja z njegovim avtomobilom na področju, kjer so se vedno sprehajale ter da se je tudi večkrat razgovarjal z njimi. Takoj po zločinu so omenjena dekleta še povedala, da bi Paola ne odšla tako daleč iz mestnega središča, če ne bi poznala moškega. So pa še druge indicije, ki še bolj obtožujejo inženirja. Na vratu ima namreč pet prask in sodni zdravnik je ugotovil, Ua »o utegnile nastati okrog 1C. mar-
ca. Se več, inženir nosi na prstu prstan z debelim kamnom in podplutbe, ki so jih opazili na glavi u-morjenke, se zdijo pevzro-čene ravno z velikim kamnom prstana. Stražnik garaže, kjer je imel inženir svoj avtomobil, pa je povedal, da se je inženir vrnil tisti teden neke noči šele ob dveh, namesto opolnoči, kot po navadi.
Preiskovalni organi pa ne morejo razumeti inženirjeve izgube spomina, kajti jasno je, da noče ničesar prikrivati, saj se ne bi prižel sam prijavit in obtoževat. Nihče ga namreč ni nič sumil, ker so ga imeli vsi za poštenega človeka. Zato ne izključujejo domneve, da je treba pripisati inženirjevo amnezijo morda uživanju mamil. Do sedaj torej še ni pravih materialnih dokazov, da je inženir umoril dekle. Pokazalo pa se je popolnoma jasno, da je živel dvojno življenje ter da je spolno nenormalen in fetišist. Dogodek je se toliko bolj osupnil vse njegove znance, saj je inženir iz ugledne tu-rinske družine ter ni nikoli zbudil s svojim obnašanjem nobenega suma. Zato ostaja odprto vprašanje, ali gre za psihopata, ki se neupravičeno obtožuje, ali za resničnega morilca?
Sovjetski pilot Fiodor Beluliin je dosegel nov svetovni višinski rekord s helikopterjem. S helikopterjem vrste «MI-1 >> sc jc dvignil na višino 6702 metra, kar je za 300 m več od prejšnjega svetovnega rekorda
ALI Vit
— da namerava
zadruga v Pazinu v m. stanov iti - _ UkfrK 0jl
stanovih — leKUln" ^ji Ijedelstvo. V oddelW trgovine bodo p°0e ^ »
irgovniK uvuv i—	^
razpolago vsa
se pravi vsa sret*f"..iu»»
ščito kultur protr in mrčesu.
- da je' Italija
- da je Italija ■»--izvodnje jekla n mestu v svetu.
mestu v svetu, o	^
skoraj sedmimi rai_ J	jM,
jekla je Italija tak°J	^
SZ, Zahodno	>
glijo, Francijo, JaP® Kitajsko.
***
A«**
— da nameravajo
čani začeti Bradn>eki ^ >
na sedem stadijev
7(u skucm » o
mogočila izstrelite”„ '‘‘«0* na Luno in niea°u yB no vrnitev na Zeta ■ ^ Ukor bodo dela Sla V ^ g videnih načrtih, * , ^ zgodilo že v treh c „ letih. Trije stadiji °	^
keto privedli do L ' » ji b0 omogočil P*?
Luni, preostal i J™" pa bodo omogom1 vrnitev. na Zemljo.
* **
ja sedaj v enem liko električne fneT^'pl»
l;kor je je prea v izvedla v enem «»■
- da je U-trtgJcSj Pittsburgha v i( pd*
Pittsburgha v	f
Zubryd priznal, da jjj -	•	ko	*	•*
tremi leti — ko , torej, komaj S let ,<r St kiro umoril svojo m p len Zubrgd. Po “ lieijl* len Zubrgd, ki 9a 9
ni^
vzeli v oskrbo
bratje, ki pa 10 , ^ f
času opazili, da a življa hudo dušev Posvetovali so ,e je f nim sodnikom. Ta 0 M f
m ••	-	    rtflijL*	l"
mm sodnikom. *« r r klical na pomenek <	^	f
četrturnem razgovor^ f
deček izpovedal: S v kleti trikrat ^ ***
da so v Francjii^ naselja He»in*V :{ N
žini naselja Hemingo p skladišče streliva,	t
 -------------- U
To skoraj 50 let-^ sVet»v
ro SKuraj vnj tu še iz časa Prve vojne. Nemci so ,j,, t nili in skladišče *	-j#
suli s tanko PlaS ^ >vj. ? ki jo je porasla ^ otroci naselja so *	.
let po prvi do danes vedno grali na «gričku ra a> ni* I' Na srečo niso m*011 I zakurili ognja.
* * *	.	»»id*1
“ da h° filmska proizvodnja ^ vala letos na	'
valu v Cannesu, mrl 1. do IS. oiaja, rtin c Vlak brez vo#**J£ k, ga je izdelalo sjadran • filma o»|Jr' režiral pa Veljko
a, SZ*#
— da je ame* j jip-.r kovnj akom Prefl	f
uspelo odposlati	jt
gnale na VeneJ'°	P .
gnale na	p
nazaj njihov od ski valovi so do ^ jp trebovali dve mi g in prav toliko za Zemljo.
— da se bo kraljica Soraga
kraljica Soraga 4 aprilu poroi,laj0gi °',t princem
z izjavi 0 jem. Tako )e d»(/i ška pisateljica v..
man n, ki Pa vedati, kje je tc
przaiS.
Eisenhower 08 .oj da Marylandu P°“e «honoris causa*-
* * * .MbHTu
- “ * * A Ji
nemško
eBambis kot	S^V
filmska igra^a<0vHe1l> se je vršila ”	4
višču Karlsruhe-***
rirn*< A
sklenila,	pr8*n'	pfi^	’
velikonočnih	hene	..	j,
bo izvedla "«ba>4V izselitve i*	M	j
»človekoljuben* g ,pr F
od 19. t. m- do V’0 tem pa b0^° j|li.
tem pa bodo	^	^
jetno nadokn	\f	t
1 - -
ja 18. t-	,ega
vode italijau^ili * <Avant i», k‘ s	«f
i v Francijo _v} tiku ie bil	,acQ tfi \
niicu v® r
- da J« OH0, male Ane	f'	f
slovitega	prve%>*,i»
nil vabilo K	i	V	i
"Z
nil vabilo h;	i y i
zovanju ^ trfAf
dnevniku	j	P,	/	ji
ga pred d Ne«r* ,I»V Nevv Yorku< ,	J
Trs*,«/
podoživi)*1 ,0 J«
bi podoživi)*1. 0 l" je družin«.	j
vso ugonobi'1^,
te tffVV - da »ejavljtti j* s
začela angleški te
Toda 9’ ify>
rega. Toda 9 je velika
go lepega	M
v drami *
22. marca 1959
h, Jc0 •
*55 zlat}6 v^erai tako dremal v tem štirikotnem jezercu, jfotn. ionce na parketih, sem mu rekel: «Ti si me Ho „s- V* In ie glasneje zapredel, kakor da mu je JapMcr^C’ da s* P° kosilu takole grejem noge na soncu H 0(j °Knu, in da n{ sam, ko z užitkom steguje bele Pa . 6	ttP*ra	p	nioje	copate.	Odkar	sem	vdo-
. teni	Pfiliki	še	s	posebnim	ponosom	pokaže,
H
ni deicž
najino samoto. Seve, da ima tudi Anico rad,
en, a to"na nieV°vih zaupljivosti; spoštljiv je do nje,
iluijjj' ■ le tudi vse. Pa ne morebiti zato, ker ve, da IN znali T.3e od mene odvisna. Ne ne. Anica mu ni a Ustvariti intimnega, sanjskega ozračja, on pa
. «atiia w	'	 v>»
nog h	Hajši	ko	ribo	imaš	to	tišino ob
Ve sa	in božanje žarkov, pod katerimi se	utrinjajo
!0 ^	^tar si, tudi ti si star, Momi.
i^' rn^° ■ V^erai- ko sem tnu s prisrčnostjo	v	glasu
! Pa je e Tešil. Zdaj uporno molčim, njegovo leža-sonce ■nem*rno> ker sluti, da mu nekaj skrivam. Ne °^isno	Tavno takd pomladno kakor včeraj	in	torej
< *,0 Pom tega' Sai pravzaprav žarki, pogled na morje, * .Hito. rn tt<la samo takrat, ko je vse drugo v redu. To
!N riojim na vratih svoje trgovine, na primer,
li,. ,0rnb
niorske vode na koncu ulice, a zaradi tega nj sj	bolje.	Res,	včeraj	sem bil Židane volje,
Na n„	nePričakovano	oglasil Gigi; skupaj sva bila
K ““sfcem v prvi svetovni vojski. Muziki. Revo-P trgov-3e zabaven, da sem docela pozabil na
S ]^u le bil
N. Je-9op*Po- Včeraj. Ja, moj dragi, res lepo dlako
%
Hc
kat,
tako, viš, spomini. A dopoldan sem spet prežal,
* i slariifr* °d trllmoidočih vstopil, takšno p režanje izza l*ie, (ja °rie™> rižem in moko pa je zelo poniževalno
I	______________
* tt*’ ki tVe~ P°sebno če te pri tem zasači zvesta odje-
I .^ ^ ni zn/niLstiln Pn leni Ki tirmiil lnl-tr nrnu
IT* Preij ■’ 0,= ni zapustila. Pa kaj bi pravil, luka prav
' o rza Parniki, ki jih ni. No, naj bo, pustiva zdaj
? * P!in ”lC' S' n’sem mislil, da bom tudi jaz poskusil
Ho	ker	sem	imel zmeraj vtis, da si po navadi
pre dur
Jfcla,
sem ženske takšno rešitev. Pod čast se mi
.K	to je. Vsaj dokler ni tisti dan pisalo
' P* ^atiarn artisti, prav o njem, ki sta toliko let nje-‘ !l fcafcoj. a„ ln m°i“ trgovina dobri sosedi! Saj sem dan
on 2a Vse dn* srebal ekspresno kavo pri njem in strojem. Pa ga pobaram, kako je, Sartori, on
* u. yti fji/tju./uirtj rvurvis je, ouriun, Vit-
N:	bi	kar	odvil plinsko pipo. In norce smo brili
vendar misli. Posebno še, ker smo
S’ ,lcdo naj
t>en
■r«šlc„
ln je pred kavarno gruča gospodinj lovila hi sta imela v rokah pakete Kraškega da bi”'j,*Tne^emo> ker se žene druga drugo prehite-
i^srvanta
Pro„i,Utr0a!e fantoma iz rok sežansko maslo, ko da . ^'avkar	_________
®r zasačenima tatovoma ukradeno blako iz
'2°si' bi bla0°stanje,» je rekel Sartori v beli pari, Hit, ([„ mislil. To so vendar vsakdanji prizori, nihče i L 'Jtedei^e imel zares v mislih plin. Tisto o dolgovih 1	d°br0° J)0tejn' ^rav kakor pri Robiču. No, da mu
!k)N' Pr! °biču, sem že vedel, a kar na lepem takšna
‘ ^0 '    9 W ”**
H )e, da s„PIau’c‘ na3 povem, da sem pa šel pokropit
lj • Pjern PrePricam, ali je res on tisti, ki piše dnem N *„_n moram reči, da so bili tudi drugi osupli,
;
10	množica	za	njegovim	vozom	in	komaj
jL rOVedni'	a«	uv-cvin	ni i^vmuj
jH ?0 l’ so mu bile branjevke dolžne čez pol C Hdii i8j d°ber je, bil in dajal je na upanje, potem <K°; in	stojnice do stojnice, ko je moral plačati
ni bdrie šlo na jok, ker ženske niso imele de-
.  m uujul je nu upanje, puiem
“ stojnice do stojnice, ko je moral plačati
X‘ie
C Po
nc ,° nobenega izhoda. Saj, dobra duša. A kaj len*0 sto'11™10 na uPanje, je trgovina še bolj prazna, j ‘’t * Po 50 za bankom in se menita o nogometu. I	?,etodii	TU ,nekaj	nakupile, branjevke, vencev!	Saj
1	deri	Ud* rekli,	da če bi mu bile zbrale dva	dni
; (L1 ts«j ar’ so ga dele za vence, bi bil za silo ^ ‘te. ^atbnjše upnike, ki so mu dobavili tkanine !!j|jtenei;. ^	?’ saj, če	računamo po deset tisoč lir	za
‘	“Pe r„.	ce bi bil prej povedal, da se bo, bi se	mo-
* A tein 1 ,	P	1
l a N v	kakor mi Sartoriju.
i o,
r ‘tii
ap nem, kakč da sem se odločil. Cez dan 8 ta ukreni ° tem' Res’ eneoa fanta sem od-
*
‘Porno ep sem bil sprejel že prej. Ja, nekaj je t \ in jjj 9e! ta kašelj, ki se je brez priprave spet 'j ro ga ni nič v zvezi z influenco. Poznam ta na-'i ;^nole Poznam, saj me je pred leti spravilo v sana-it Nenjaj SUtl° pokašljevanje. Samo da me je takrat
i .	n	trunnini	A	o	n	n	naiJir-	nrllrtniln	♦/-»
* 4njp v trgovini. Bolj je pa najbrž odločilo to, a k sestri
Oti irQgi p ^ sestri v
* S p,»t n°^ sem si
s C' Pr,;..DeI“^c, k, ,
Pfo,
ne
3e zagotovo vedel, da se bo. Jaz, recimo,
Vipavo in sem bil sam doma. rekel, menda je takd v resnici ne dela, ne prinese denarja v
%^'stan
*e	VulJl	surno	sksituuuh
*®°ntnii kakor zdaj, ko si sončim
f <»',en sp^™. Pa ie Poln samo sestradanih galebov. A
noge. Res, da
v.,	L.
V 11 bip n sem °brnil pipo, da se je Robič men-• J! rolci Te,nislil ker so ga našli na hodniku s čas-l Min, * ln -	------
Ve
to
so sklepali iz tega, da je vstal, da bi
'I^Oi Hi i lne n* begalo. Takd pomirjen in potešen I S, # ni n\b smo Qa kropili, da je bilo razumljivo, lin 'o n., zal- Edino smradu me je bilo strah, to ja,
h , ®rai>jij j
**'e °ljš	Tl	n*^	zoprnega vonja, za kar
lij * !ni0 ,! dokaz to, da se ne zavemo uhajajočega
'> «	'»O	y	~7	—	—	—	   _
A|( Etnija pr°storu, kjer uhaja. Nekako da nas samo st. 'n skoralri.res ie takd. Čudna trudnost se me je
I fc ^ s J..la«odn° sem po malem lezel v spanje, s Ji'. )e
Potolaženim občutkom pomislil na pokojno
o
Pa l ?e nekaj onkraj, sem si rekel, potem zna “ (tak
scm
hi ti rior
način še vidim, saj slabega nisva delala, zdajle takd odločil, pa mi nihče, če je
t' f bi[tt . e zameriti. Saj smo kot v slepem črevesu.
“ P-
i>t
tudi njeno, da bo imela svoj kdt. Zaslužila
, 0 p0n i"vuujo trgovine poravnajo aoigove H slcr^i^’ ^ar bo ostalo, naj ima .Anica, ki je y)e 1	bo »	eJa	*a naju. Pa zate, Momi,	kaj? In stano-
L H ' s°3 je	njeno, da bo imela svoj	kdt. Zaslužila
\	»i)Cn	res	Pridna gospodinja. Potrta	pa bo, potrta,
V<i	• a	?°sp0<*ar Pogubil s tem, da	je naredil sa-
te bndne svetnice so te slovenske služkinje,
\SL>o„n!!!oUtvi- o skrbi za družino, pri kateri C i % Qnl
•udi 1U 'Voje°a devištva. In sem si mislil, da '<tni
ie" *cde»L jvu pa fth je vendar toliko, saj, ampak , :'V tee rnci,,set let, zdaj ni več tako, po ti drugi
B‘, m u8ače n«	m	rt	♦«	earn	mitlt!	tri vlenrni
‘a vdanost vzrok, da so Slovenci takd ‘ I80 Pa jih je vendar toliko. Saj, ampak
V V’ winaU9ade' Da- prav na t0 **m	in	skoraj
SAnk- pa ne bi mogel reči, da sem ga kaj dosti a, |Co Pa sem mislil, ker bi me bila najbrž ona Hert-l se vrnila od sestre, in užaljena bi bila.
ji H	'HIU	l)U	iicanc,	t	n	ut.utjr.nu	ul vetu«
* ^Nil^elg ' tnbšno sramoto, nji, ki je takd ponosna • ■ hje' “> in takrat se je oglasil talele. Takd da
isti
nnj ,le*a otrok, potem bi bilo seveda dru-L ?)o s Prodajo trgovine poravnajo dolgove in
®°t>o
ea(j tnijaukanje prui hip všeč, ker se mi je
S- fl tnj* p°zdrav gospodarju. Ti lumpi A takoj *°*‘ai0rS"eje in sem se ujezil. Dramil si me, bu-
On	|X0nai...	,	.	 ,__ir„ •____»m
VV50 odn’ ^ePrau buden v nekakšni svinčeni C'1 t d° Pd**^ na u**co *n zaklenil vežo, sem \\e h*to v1 razgr<tja pred vrati. Prav oot OiN?* bi’..0 se je vračal zakasneli stan V h. btitjii81 bil moral izmisliti, da ne bi i’.'« kk 11 Cel. kis_	...	u:	.. ,___________
megli, sem pomi-gotov o je stanovalec. Ne-sredi noči
'i h ' bj fll Ce*e hiše. Ali pa bi ga kar pustil v stano-'b š ° na5„ združil s svojo usodo? We, saj ne vem.
^ Dfnia^* Pleme, ko ga duši piin. Ne mara n
Sojt(. 1 ^ zmeraj bolj razdraženo mijavkanje, Vij. ^ikoi" prau ffoiovo prišla in mi potrkala, naj Huj,1 ne spi, gospa Villi, in če bo njen Flik lj Hr „„I*a stopnišču, bo začel lajati. Saj se je
b * bj . a,il. takd da bo ona vsak hip ob mojih b Sjl t*, ^0 sem doma, videla me je, pa tudi če lVHi e in ° ne bodi m z doma, Momi pa je pravi 'ib. * *-•,„! ,,ne takati pred vrati. Ja, takd si mi
sem že mislil, vlekla navzdol
L-feSi «obn» We čakati pred vrati. , tV*’1« L^el H V,t0<* **m moral in
vVl Ort °Dla 1 °kna• ker Tne 58	--------------
c j, M . Preji ’ Komaj komaj, da sem ga odprl, a sem «^iiilfNj L r če ne bi buhnil vonj ne stopnice in
Vo 0rnoriUmel“ <n vsa hiša bi vedela. Pa le to {.Ned,!01 ‘brbelo, da ne boš hotel v stanovanje, bi
tabo križ,
(e Pregost plin, in bi imel s
Ptav takrat odprla vrata nasproti in bi
L
(Nadaljevanje na I. strani)
Umrl je Jo
naš ameriški prijatelj
Jo-
22.
na
Iz ZDA je dospela do nas žalostna vest, da je pred kratkim umil v Clevelandu zaslužen slovenski javni delavec, primorski rojak že Durn.
Pokojnik se je rodil marca 1894 v Gradišču Vipavskem in se je že pred 47 leti odselil v Združene države Amerike, kjer je tudi kmalu začel aktivno delovati v slovenskih organizacijah. 43 let je bil član Slovenske narodne podporne jednote, več let član odbora društva št. 53 «V boj» v Clevelandu. Bil je ustanovitelj in odbornik slovenskega delavskega doma na Wa-terloo Rd., pevskega društva «Jadran» in številnih drugih društev, zelo aktiven pa je bil tudi pri slovensko-ameri-škem Narodnem svetu.
S skupino rojakov je poleti 1. 1956 obiskal svojo matično domovino, kjer je bil
med organizatorji prvega piknika ameriških rojakov v Kamniški Bistrici. V imenu ameriških Slovencev je govoril tudi pri odaritju spomenika pisatelju Louisu A-damiču v Grosupljem.
S svojo vsestransko delavnostjo na narodnem področju -i je pridobil med našimi rojaki v ZDA velik u-gled, toda njegova narodna delavnost je bila v veliki meri posvečena tudi rojakom v stari domovini in prav z njo je postal znan in cenjen tudi med nami tržaškimi Slovenci.
Ko je Odbor za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu naslovil na vse Slovence, kjer koli živijo, apel za zbiranje prispevkov za zgladitev Kulturnega doma, je ta apel naletel med rojaki v ZDA na takoj*en odziv. V Clevelandu so ustanovili ameriški odbor za zbiranje prispevkov in Jože Dura je postal njegov predsednik. Svojega dela se je lotil z izredno vnemo in če je imela njihova nabiralna akcija tako lep uspeh, je bila to v veliki meri zasluga ravno Jožeta Purna.
In ko ga je pot v staro domovino na obisk rodnega kraja in drugih krajev v Jugoslaviji, vodila skozi Trst, se spominjamo s kakšnim ponosom in s kakšno zavzetostjo nam je govoril o zanimanju ameriških Slovencev za usodo našega življa pod Italijo izven meja
matične domovine in kako se je radoval, ko si je ogledoval postavljanje temeljev za Kulturni dom v Ul. Pe-tronio. Ob tisti priložnosti smo najlepše spoznali, kako veliko narodno čuteče srce je bilo v telesu tega na zunaj tako resnega in ma-lobesednega moža in ponosni smo bili nanj in na naš rod v «novi domovini«, ki je ohranil v sebi, kljub dolgoletni odrezanosti od živega nr-odnega telesa in v ritmu ameriškega življenja tako veliko ljubezen in navezanost na svoj narod.
Zi Jožetom Durnom so a-meriški Slovenci izgubili požrtvovalnega javnega delavca in človeka globoko naprednih idej, mi tržaški Slovenci in Slovenci v matični domovini pa tudi velikega in iskrenega prijatelja, ki je to prijateljstvo dokazal s svojim delom, s katerim si je med rojaki v ZDA in med nami v Trstu postavil trajen spomenik, ob katerem se bodo z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem še večkrat ustavljale naše misli.
Naj bo lahka ameriška zemlja našemu nepozabnemu rojaku in prijatelji’. Jožetu Durnu, njegovim svojcem v «novi» in «stari» domovini pa izrekamo sožalje v imenu tržaških Slovencev in v imenu Odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu.
J-
mmrnm.
m
V i
Lojze Spacal
ISTRSKI ZIDOVI (Plastična matrica, 1958)
ŠE ENA NOVA ZBIRKA V SLOVENSKI POEZIJI
CIRIL	ZL
LJUBEZEN
Pesniški dnevnik o ljubezni naših dni z novo izraznostjo in z novimi ritmi
«Ah, da bila bi ljubezen!« je vzdihoval pesnik v prejšnji zbirki Pobeglo otroštvo.
V tej novi zbirki (Založba Obzorja, Maribor 1956, strani 64) je ljubezen — že v naslovu. 2e v Odbeglem o-troštvu je v Igri srca razpredel devet ljubezenskih motivov. Takrat bi bil rad «s poljubi žgal molk njene ljubezni, dokler ne bi izžgal morja njene sle po daritvi«. Tedanji motivi so bili zelo izvirni ljubezenski poganjki. V tej knjigi se taki motivi razraščajo v izrazite nove speve, povezane v organsko celoto. Po kratkem uvodu (str. 5) sledi sedemnajst pesmi, ki jih poje ženska (18 strani). V sredi se na desetih straneh razteza Svet med nama, šest pesmi o današnjih u-sodah človeštva in o novih razgledih, v drugi polovici poje moški, «jaz», svojih petnajst pesmi.
Sklepna pesem je Mladost.
V prvi uvodni vrstici izvemo; »Drug v drugega sva se zazrla« — in zdaj lovita drug drugemu srce, ki ne ve, ali ga bodo njune roke, ko plaho ptico ujemo, pobožale ali zadavile.
V življenju se dogaja o-boje.
V ženinih pesmih se poglablja pesnik v skrivnosti ženskega srca in skuša
biti zvest tolmač ženske duševnosti. Tako bi ona pela, če bi znala z njegovo umetnostjo ubirati lastne strune. Te strani kažejo današnjo ženo v novi in jasnejši luči, kakor jo je obsevala v preteklih dobah. Svobodnejša je, ker zmaguje v borbi zoper tisočletno potlačenost in zadržanost. Zdaj bi rada odvrgla »črno ruto sramežljivosti« in se »z nezasenčeno lepoto« srečala z močjo moža, To je drugačen rod, kot so bile njegove »plahe babice«. Ko ni še znamenj moških ust' na njenih polnih prsih, vabi ona; «Zagrizi v jabolko ljubezni moje« (10) in si želi, da on »do kraja obere zapeljivi sad« (12). Hoče »v rumeno, žgočo strast ljubezni« (13), njega «vsega nasitila bi sama s sabo« (15). Kliče mu celo; «0, varaj me in laži, # samo ne daj, # da se ljubezni šum-ni curek * pretrga« (17). Njegova brezbrižnost jo duši; »Čakam, # kdaj pod u-grizom tvojih zob * iz rane spet privre mi kri« (20). Ob njegovih odhodih toži ona; »Samo odhodi # in mahajoča roka, * ki v dlani ljubega * nikdar se ne spočije ... * z bolno nabreklo dušo, * samo še čakanja« (25). V lepo vzpo-redje je ubrana njena zadnja pesem; »Bil si . .. # za
Anton IngoU<S
Tajno društvo
&
S (S
Naslovna stran knjige Antona Ingoliča Tajno društvo PGC, za katero je avtoi prejel letošnjo Levstikovo nagrado za literarno delo, obenem pa je tako naprado dobil tudi Stefan Planinc za ilustracije v tej knjigi, predvsem pa v knjigi Vida Pečjaka Živali r ukrivljenem zrcalu
celo glavo višji, * za ponosno glavo višji * od naj-višjih mojih sanj ...» O sebi pa meni; «.., sem ti sledila, # za celo glavo nižja,
# za ponižno glavo nižja # od najbolj ponižnih tvojih sanj, * nikoli z željo, # sama si izbirati poti« (26).
Osrednji del, Svet med nama, je zgrajen »na pesku dvomov« (29). Ta svet zameta igro sonca, pomladne sape, kipeči slap rdečih nageljnov in dekliške spomine kot «sanje bolno sklonjenih poetov« (31). E-dini naš smoter je danes poizkus; zato: «En sam čas še poznamo:	# prihodnji.
# Srce * je stara zaprašena ura * s počeno vzmetjo« (31). Ni več bogov, zdaj živi le Vsemogočni Človek na kratki bližnjici |
med rojstvom in smrtjo. Njemu velja molitev; «U-smili svoje se podobe, # na zelena polja naših sanj * ne trosi * uničujočega dežja * iz svojih čudežnih delavnic # smrti« (33). A pesnika ne upogne Strah; «Jaz v sebi nosim # tajno svoje zemlje # ... Ce sem precenil svojo moč, # bom padel kot drevo na Krasu: * preklan na dvoje« (35). Ta Vsemogočni Človek briše včerajšnje zmote s črne table časa in piše nanjo jutrišnje. A pesnikovo srce, «vsak dan umazano od tujih zmot, # se vsak dan znova spet očisti # v topli, sveži krvi« (37).
Sledijo pesmi moža, ki si vse preveč želi ljubezni in se zato ne boji, da bi se j z drago vrgel na dno
(41). Vrača se tožba iz Pobeglega otroštva; Midva pa, glej, sva morala skoz čas, * ki je ie nerojenim vzel o-troštvo« (42). Pesnik prosi drago, naj spraska z njega sramežljivo skorjo dedov, da bo našla pod njo ljubezen (43). Njeno jutro je vstalo v zenit in «na ožgani jasi opoldneva * zdaj še sama sva dve žgoči sonci« (45). Nenadoma ga zadene kakor ljubosumnost — «v kolesju vajinih pogledov« in on je »na tleh brez tal pod sabo« (47). Srce je zbegano, pribito na križ ljubezni (48). Od tod mučno vprašanje:	«Kako	naj
zdaj se še igrava?« (49). Njune sanje obsede «na zadnjem drevesu pred sivo pustinjo« (53). V zadnji moški pesmi on strmi za
njo, ki se je utrnila v gosti mrak bolno razžaljene ljubezni; «Nad mano prhuta ljubezen, ki se reži mi z masko groze« (56).
Pesniški dnevnik o ljubezni je končan. A življenje se začenja znova. Mladost, zadnja pesem, uka znova: «S smehom * svojih neukročenih let * razmaknem vsako jutro * sive hiše. .» (59-60).
To je ljubezen naših dni, daleč od Prešernove, Jenkove, Gregorčičeve in Zupančičeve, daleč po vsebini in obliki. Iz knjige diha nova izraznost, z novimi ritmi, besednimi zvezami in primerami; v njej je mnogo vsakovrstnega bogastva. Opremljena je s treznim o-kusom.
ANDREJ BUDAL I
Po Spacalovi razstavi v Padovi
Človek ima občutek, da se Spacalove razstave vrs*e brez presledka. Obenem pa že srečujemo njegovo ime med povabljenimi umetniki na večje skupinske razstave. Nedavno se je zaključila njegova razstava v Padovi, o kateri so pisali razni listi.
V svojem poročilu o tej razstavi skuša poročevalec beneškega »Gazzettino Sera* strniti to, kar lahko pove o Spacalu, v besede o «navzočnosti ganljive pravljične atmosfere, magične klime s očarljivim linearnim ritmom, ki je v oblikah sintetiziran in zavit v čar abstraktne govorice:». Potem pa pravi, da Spacal poglablja svojo tematiko v bogat svet dogodkov, tudi nepričakovanih, kakršnih je pač polno današnje življenje. Spacalove kompozicije žive ra ravni bo* pate in srečne iznajaijivostt ter v kompleksu, ki je bogat na spominih, trepetajočih in včasih uglašen na samo dojemanje odmevov preteklosti.
Poročevalec poudarja zlasti Spacalovo domišljijsko bogastvo in čistost podob v lesorezih ter pravi, da prinaša v svoje kompozicije najbolj rožnato upanje na vedno lepšo pnnodnost. Pod prihodnostjo pa razumeva tisto prav posebno občutljivost, ki jo naš umetnik daje stvarem, pravzaprav to, da zna stvari oživiti z igro transfiguracij do opojnosti. Potem pa je treba priznati, da poseduj* Spacal »odločnost« in »širino«, ki sta zelo redki med tistimi, ki se posvečajo figurativnosti, zaradi česar je njegova posebna prednost, da pozna lirični motio ali pa temo samo, ki ga navdihuje, da mu izmeri dimenzije, dihanje duše, petje, godbo, skoraj bi se lahko reklo, da celd težo. Njegovo delo je bogato na neskončnih motivih; v njem sta ogenj in milina, ki sta nezamenljiva. Spacal se nam predstavlja kot elegik, opisovalec in tolmač svojih čustev, bolesti in veselja.
Polno hvalu je tudi poročilo v »Gazzettinu« iz Bvnetk, kjer poročevalec med drugim trdi, da razstava v Padovi potrjuje točnost napovedovanj o Spacalovem razvoju v abstrakni smeri. Lepo poročilo je objaoil trdi «II resto del car lino« u Bologne.
Medtem smo pa že prejeli poročila o pripravah za II. biennalo za slikarstvo, kiparstvo in grufiko (Premio eMorgan’s Paint»), ki bo v Riminiju od 15. julija do 30. avgusta. Med tržaškimi povabljenimi umetniki je zopet Lojze Spacal (poleg njega pa še Nino ?erizzi, Car-melo Zotti in Marcello Ma-scherini).
Toda do tedaj bomo gotovo slišali še tudi o drugih Spacalovih razstavah.
en Orane prvič
v
T
ni
V svoji zbirki Nova ljudska knjižnica je Cankarjeva založba v Ljubljani izdala delo ameriške klasične književnosti. To je povest Rdeči znak hrabrosti, ki jo jc napisal ameriški pisatelj preteklega stoletja Stephen Crane, za slovenske bralce Pa jo je prevedel Herbert Savodnik.
Stephen Crane je slovenskim bralcem neznano ime, čeprav sodi med najbolj znane ameriške pisatelje preteklega stoletja. Največji sloves mu je prineslo prav delo, ki smo ga zdaj dobili v slovenščini. Sicer pa ni napisal dosti, ker je umrl že leta 1900, star komaj devetindvajset let. Njegovo življenje je bilo nemirno, kot je bil nemiren njegov duh. Po poklicu je bil časnikar in je veliko potoval po svetu ter dopisoval v ameriške in angleške časopise. Na enem svojih potovanj je tudi zbolel in za posledicami bolezni umrl, tako rekoč šele v začetku svoje pisateljske poti. Napisal je kljub temu več del; največjo slavo pa mu je prinesla prav povest Rdeči znak hrabrosti
Ali ima to delo, danes več kot petdeset let p0 nastanku še vedno tak pomen? Odgovor na to ni preprost, kajti takega pomena kot ob izidu danes delo vendarle ne more več imeti. Toda literarni zgodovinarji uvrščajo to povest' nied tista dela ameriške književnosti, ki jih ne more nihče prezreti in ki sodijo med najboljša dela klasike.
Rdeči znak hrabrosti je povest iz ameriške državljanske vojne. Pisatelj v njej opisuje epizodo iz vojne, epizodo dveh, treh dni in povrh vsega le usodo
majhne vojaške enote. Toda kljub temu je to le psihološka povest o ljudeh, ki se udeležujejo bitke, o malih ljudeh, ki sovražijo ubijanje in ne morejo najti pravega smisla tega, kar se dogaja okoli njih. Čeprav delo, po obsegu skromno, niti ne opisuje kakih zapletov, temveč je v bistvu le podroben opis doživetij dveh, treh preprostih vojakov, pa vendar predstavlja umetniško zrelo napisano povest, k: je obenem huda obsodba vojne in njenih strahot. In ker je bil pisatelj sam nemiren duh, borec za resnico in pravičnost, tudi njegovo delo ne more biti drugačno.
Skoda, da je oprema tega dela v slovenski izdaji tako skromna, pa tudi prevod ni gladek In še uvodu bi lahko prigovarjali. V tako izdajo prav gotovo ne sodi uvod take vrste, ki je sicer morda dobro napisan za ameriške bralce, za naše pa prav gotovo ne. Gotovo bi se tudi pri nas našel kakšen poznavalec ameriške književnosti, ki bi v sicer krajši, pa vendar preglednejši obliki, napisal nekaj besed o pisatelju, o delu in njega pomenu v ameriški književnosti.
Pulramrnl
RESNIČNOST
O revolucionarnem predvojnem delu na Poljskem vemo pri nas razmeroma malo. Da pa je to potekalo precej podobno kot pri nas, nas uverja roman Resničnost, ki ga je nedavno izdala Državna založba Slo-
venije. Knjiga, ki jo je napisal sodobni poljski pisatelj Putramen t, prikazuje odlomek iz revolucionarnega delovanja poljske mladine v enem izmed poljskih mest, neposredno pred zadnjo vojno. Resničnost je naziv časopisa, ki ga izdaja skupina naprednih mladih ljudi, večinoma študentov, pod vodstvom komunistične partije. Časopis je simbol njihove borbe za demokratične pravice delovnih ljudi in borbe proti reakcionarni kapitalistični oblasti. Zato je časopis seveda trn v peti oblastnikom, ki si prizadevajo storiti vse, da bi strli revolucionarno organizacijo, še prej pa uničili časopis. Roman Resničnost obravnava torej spopad med oblastniki tedanje Poljske in predstavniki režima ter mladimi revolucionarji. Na eni strani so vojvodstva, policija, tožilstva in njihov obsežni aparat, na drugi strani pa preprosti, skromni mladi ljudje, idealno zaverovani v boljšo prihodnost. Policijski aparat stori seveda vse, da bi mladino odvrnili od njihove poti. Res se mu posreči uničiti časopis. To končno ni bilo niti tako težko. Toda obravnava pred sodiščem, ki naj bi v zvezi s časopisom predstavljala dokončno uničenje mladih revolucionarjev, se sprevrže v poraz. Mladi revolucionarji so popolni zmagovalci nad režimom, kajti policiji in tožilstvu ne uspe prepričati sodišča o krivdi in izdajstvu mladih ljudi, česar so sicer obtoženi. Res, da sta na obravnavi obsojena dva revolucionarja. Toda na prizivni stopnji sta o-proščena tudi ta dva. Toda takrat je pred vrati vojna
in pred mladimi ljudmi se pojavljajo že nove naloge. Seveda pa se režim za poraz mora maščevati in pripravi tajni umor enega izmed mladincev, ki je bil sicer pred sodiščem oproščen.
Tak je torej roman, ki v slovenskem prevodu obsega zajetno knjigo čez 400 strani. Nedvomno je pisateljevo pripovedovanje zanimivo in privlačno, čeprav ni kaka posebno velika umetnina. Res pa je, da je vseskozi na solidni stopnji in ne zdrsne na raven reportaže, čeprav včasih ni daleč od takega načina pripovedovanja. V prvih ooglavjih je pripoved precej medla, skoraj preveč raztrgana. Zato pa je v opisu sodne obravnave knjiga kar mojstrsko napisana.
J. Conrad
N0STR0M0
Ime Josepha Con rada v slovenski prevodni književnosti ni neznano, saj smo že pred vojno dobili dva romana tega pisatelja Pred vojno je v slovenskem prevodu izšel najprej roman Senčna črta, nato pa še Tajfun. Nekaj proze tega angleško pišočega poljskega pisatelja (Conrad je namreč pisateljski psevdonim za poljskega pisatelja Korzeniowskega) pa smo dobili po osvoboditvi. Vsem tem delom se je zdaj pridružil še roman Nostro-mo, ki je izšel v zbirki Svetovni roman pri Cankarjevi založbi. S tem smo dobili tudi v slovenščini enega najobsežnejših Conrado-vih del, za katero je pisatelj sam izjavil, da je nje-
gova najbolj skrbno premii-ljena povest med tistimi, ki so nastale po zbirki novel z naslovom Tajfun. Nostro-ma je Conrad napisal že leta 1964, potem ko je dve leti živel v Južni Ameriki, kamor je postavil dogajanj« svojega romana. Kakor večina Conradovih del združuje tudi to delo nekaj e-ksotike in nekaj pustolovskih dogodivščin ljudi, ki se izmikajo povprečnemu življenju.
Glavna osebnost romana je Nostromo, Italijan, ki ga je zaneslo v Južno Ameriko kot na tisoče njegovih rojakov. V razvoju njegove življenjske zgodbe ima po-glavitno vlogo srebro, kot pri mnogih ljudeh, ki si skušajo na razne načine izboljšati življenje. Toda poglavitni namen pisatelja ni v opisovanju napetih dogodivščin ljudi, ki v neskončnih predelih novega kontinenta iščejo sreče. Poleg nepozabnih opisov prirode daje pisatelj svojemu romanu tudi prerez novo nastajajoče družbe in njenih socialnih nasprotij. Poleg pustolovcev, ki jih goni predvsem želja po lahkem zaslužku in obogatitvi, srečamo v romanu tudi predstavnike plemenitejših tradicij tega nemirnega kontinenta.
Ob napetih zgodbah in burnih doživetjih junakov, ki1 jih v romanu opisuje Conrad, bodo tudi mnogi naši bralci našli obilo užitka. Po. sebno tisti, ki radi v mislih potujejo po neznanih predelih našega sveta in a svojimi junaki doživljajo napete dogodivščine
Conradov roman je lepo prevedel Božo Vodušek.
SI. Ru.
Primoral *inevStk
— 4 —
22. mtrci
159
MAKS PEČAR
Posrečena
potegavščina
Prijazna vasica skoro tik našega mesta. Komaj kakih trideset hiš šteje. Ima svojo cerkev in šolo. Brez gostilne pa seveda tudi niso.
Vaščani povečini obdelujejo svoj mali grunt, a to še daleč ne zadostuje za življenje. Zato gredo možje v mesto za zaslužkom. Med njimi je bilo več zidarjev in s tem se da v mestu še precej dobro zasluziti.
Ker pa je bila tiste čase, ko se je to dogajalo, že navada, da je imela vsaka družina kup otrok, največ iz strahu	pred gospodom, je razumljivo,	da	je takoj
potrkala na vrata beda in revščina,	če	je	družinski
oče samo	malo časa bil brez dela.
V tej	vasici je živel zidar Tone	z ženo	Polonco,
katera mu je pred letom povila že šestega otroka. Razumela sta se prav dobro, ker je bil on delaven, vesel in ni nikdar tarnal. Ravno na pustni dan je bilo, ker pa je to sredi zime, je razumljivo, da takrat zaradi mraza za zidarje ni dela. Tako je bilo tudi za tisti pust. Tone in sploh vsi	zidarji	niso	delali že	več
kot tri tedne. Ako sta	imela	z ženo	kak	goldinar,	sta
ga držala za rvečjo silo*, ker se ne ve koliko časa bo trajal ta zmrzlin, jesti pa je treba vsak dan. Vse to je dobro razumel naš Tone, ali pust je, ko bi kje staknil za liter, da ne bi družina trpela, je 'tuhtal* doma pri ognjišču.
'Tone, Tone*, se oglasi žena, ki je prišla z butaro drv. 'Kaj si doma?*
'Kaj še sprašuješ, kam bom hudiča šel, ko je taka ,suša’*.
'Sem videla gospo od 'komesarna*. Mi je rekla, če bi takoj stopil do	njih,	ker se	jim	močno kadi
v kuhinji. Gotovo je	dimnik zamašen.	Podvizaj	se,
boš zasluzil za liter, da ne boš danes doma, ko je tak dan*.
Tonetu ni bilo treba dvakrat reči. Takoj vzame nekaj zidarskega orodja in jo naglo ubere h 'kome-sarnu*. Tiste čase so bili okoli našega mesta povsod financarji in dacarji, ki so stražili. Ljudje, ki so kaj peljali ali samo nesli v mesto, da bi tam prodali, so morali plačati trošarino. No, in tak 'komisaren* pa je bil njih poveljnik. Za vaščane je bil to tiste čase visok gospod. Sicer pa je bil dober mož in zato so ga vsi jako spoštovali. Tudi financarji tiste postojanke »o ga imeli radi. Otrok ni imel, zato sta z ženo marsikateri revni družini kaj pomagala. S Tonetom sta se prav dobro razumela.
Tone, ki je bil	zelo	dober zidar, je takoj vse	dobro
in	kmalu uredil, tako	da sta bila komisarjeva	zado-
voljna. Ko mu je gospod hotel plačati, pravi Tone:
'Čujte, g. komisaren, jaz bi raje nekaj drugega, čeprav sem tudi krone potreben*. -gj
'Kaj takega? Lahko brez skrbi poveste pred ženo*, pravi.
'Veste, danes sem bil v gostilni in sem prosil gostilničarja, naj mi da na upanje nekaj pijače. Saj me razumete. Danes je tak dan. Preklemano se je upiral, češ da imam denar in da mu nočem plačati. Kakor, da bi mu že imel kaj dati! Tako sem bil jezen*.
'Toda, kaj vam morem, ako noče dati ,na puf’?*
'Tak ni samo proti meni. In vsi mu pošteno plar čarno. Presit je in ošaben je postal odkar zahaja k njemu v gostilno toliko gospode iz mesta*.
'Res je, ali povej vendar, kaj želiš od mene?*
'Jaz bi mu tako «zagodel», da bi si za vedno zapomnil. Prosim, da bi mi posodili svoj frak in cilinder*.
'Bravo Tone!*	sta	se navdušila -oba- z$Jcoru:a,rket.
sta brž razumela,	kaj	namerava, iLe čakaj, ti	oštir-
ska prevzetnost! Tudi jaz vem nekaj^ kar mu^bo tajspj 4-'pristriglo peruti*, ako bo kaj rogovilu*, je komisar.
Tone se je skrbno preoblekel, in gospa je celo nekaj svojih las žrtvovala za Tonetovo brado.
In dobre pol ure zatem je korakal proti domači gostilni elegantno napravljen fin gospod. Gospa je gledala za njim skozi šipo in se hihitala.
4Ne smemo ga pustiti na cedilu, ker ne vem kaj bo, če ga pred časom spoznajo. Brž pojdi k Poloni in ji reci, da vabim danes vse može in žene na pijačo.
To bo zabavno*.
In res se je kmalu zbralo prav čedno omizje. Gospa je bila videti jako vesela in razigrana, žene, ki so sedele s svojimi možmi pri mizi, so jo kar zavidale. Ona pa je neprestano pogledovala kaj vse pripravljajo za onega finega gospoda tam v gornji sobici Celo posebno staro vino mu je sam gostilničar prinesel. «Dobro jo .vozi’ naš Tone*, je šepnil komisar Ženi in Poloni. «Le kar brez skrbi bodite — *	~*-
so se na vse grlo krohotali. Saj je bilo vsakomur všeč, da je skopuškega gostilničarja tako imenitno nabrisal.
*Tone, to pa mi boš prav pošteno plačal!* sikne bled od jeze gostilničar.
tKaj še!* odgovori Tone. «Davi sem vas prosil, da bi mi dali liter na ,kredo’, a nisem bil uslišan. Sedaj pa vi ne boste*. Se smeje Tone in ostala družba. Oštir razjarjen steče po gorjačo, da bi ga nagnal. Tedaj pa vstane od mize *komisaren* in se postavi pred gostilničarja: «Pri tej zadevi sem tudi jaz nekoliko kriv, saj sem mu posodil obleko. Zato jaz odgovarjam za ves nocojšnji račun*.
4Dobro, dobro gospod!* je hitel ves sladek, «ampak tale ,beštja’!* Je siknil in zažugal proti Tonetu.
tA še prej bi se rad nekaj pomenil z vami na samem. In ko sta bila sama, je vprašal «komisaren*: 4Kdo je razkladal vino v petek opolnoči, ne da bi obvestil financo?*
'O tem pa mi ni nič znano*, je jecljal prestrašeni oštir.
4Morda pa bi se le spomnili, če bi nekoliko bolj natanko pogledali po vaši kleti, kaj?*
Oštir je kar barve spreminjal od strahu. Dobro je vedel, kaj bi nastalo če bi komisar res začel kaj brskati. Zato pa se mu je zdelo, da bo še najbolje, če bo nastopil zlepa.
4Gospod komisar, nikar ne bodite hudi name, saj vam računa	ni	treba plačati. Je že vse	poravnano.
Ali	bi radi	še	pili? Morda bi družba hotela tudi
kaj jesti?*
4Klobase	in	vina na mizo, da bo še	bolj veselo
danes!* A na uho mu je zagrozil: 'Pazite se, da se take reči ne bodo več ponovile!*.
Ves ponižen	in uslužen je gostilničar	stregel ve-
seli družbi. Tone je še marsikatero «mastno* povedal, vsako toliko pa je 4podrezal* oštirja, češ kako odlične so njegove pečenke. Gospe so kar solze tekle od smeha, tako se je zabavala.
Ko so prišle klobase na mizo, se je spet oglasil Tone: «Le jejte vi, ki ste lačni! Za tako fino gospodo kot sem jaz, to ni!*
Toliko je bilo smeha in zabave, da so celo oštirja spravili v dobro voljo.
KO POMLAD	V	D
V živalih se zbudi ljubezen
Samci dvorijo samicam, se pred njimi postavljajo in šopirijo - Pisano perje, bujna griva, vabljivo petje, spretnosti in moč je njih tehnika zapeljevanj a
Ko se spomladi vrača v naravo življenje, ko začenja poganjati drevje in ko se na rastlinah pojavijo prvi cvetovi, se tudi živali kar nenadoma spremene. Do tedaj še mirne in brezbrižne, postanejo vznemirjene, spremeni se , njih obnašanje in njih navade. V njih se je prebudil gon po ohranitvi, sla po ljubezni. In takrat samec ne pozna zapreke, ki bi je ne mogel premagati, nič ga ne more ustaviti na njegovem ljubezenskem pohodu, ne vidi nevarnosti in celo prirojena opreznost je spuhtela.
Resnično je že od nekdaj znano spoznanje, da je poleg želje po hrani tudi želja po ljubezni najmočnejše življenjsko gibalo pri živih bitjih.
Zanimivo je opazovati posamezne živali, kako se vedejo pri tem. Povečini so pravzaprav le samci, ki iščejo samico, a ona potem odloča, ona se njegovemu snubljenju odzove ali pa ga odkloni. Vsa prepredenost in zvijačnost, spretnost in naravne sposobnosti pridejo pri samcu do veljave, ko se skuša približati samici, ko jo hoče pridobiti, ko si jo hoče o-svojiti. Bleščeče in pisano perje, mogočna griva, lep in vabljiv glas, vse mogoče spretnosti v letenju in teku, v skakanju in potapljanju kaže. Poslužuje se optičnih in akustičnih sred-
stev pri snubljenju. Pestra in raznolika je tehnika zapeljevanja pri živalih.
Ko pa nazadnje doseže svoj namen, ko je želji po potomstvu zadoščeno, ko je sla potešena, se samec, vsaj pri večini živali, neha zanimati za usodo svoje družine. Prav tako so le redki, ki ostanejo zvesti svoji družici vse življenje, ko živijo skupaj tudi v dobi, ko se ne parijo.
Golob gruli in se kljunčka
Pri selivcih, štorklji, la-stayici, žerjavih in pticah
za vse od-
govarjam jaz*.
'Cl
*ujte, čujte družba*, važno razglaša gostilničar. 'V gornji sobi neki boljši gospod kar naprej naroča same izbrane jedi -in pijače. Take goste ja, da bi imeli pogosto*.	'
*Da, da, a vseeno ne bi emeli biti taki proti domačinom. Saj so poštenjaki*.
4Kaj sem jaz kriv, ako to ubogi*, se hitro bra-ni oštir. 4
Ko tako izmenjata še nekaj opazk, se prikaže prej omenjeni «gospod* in vpraša za račun. Oštir hitro skoči v kuhinjo poizvedovat. Kmalu nato se vrne s prav 4mastnim» računom.
4T0 ste neumni, ko mislite, da vam bom vse to plačal. Kdo mi bo pa dal denar!* Pii tem pa si sname umetno brado in naočnike in pred njim stoji — Tone. Oštir se je kar sesedel od osuplosti, a drugi
ZAKAJ TAKO USPEVAJO PEVCI «KRIČAČI»
Glavno	besedo
ki ima danes več denarja
Tudi nekateri operni pevci so se odločili za popevke
!f,t- -^Zakaj^-Vam -ne poskusiš peti? Saj znaš kričati in rjoveti prav tako kot Elvis Presley» je rekel Paul Anki njegov oče. Paul je poslušal očetov nasvet in danes je eden najbolje plačanih pevcev na svetu.
In koliko je danes takšnih pevcev? Kar naštejmo najbolj znane: Elvis Presley, Tommy Steel, Rick Nelson, Lonny Do-negan, Harry Belafonte. Takšne «kričače» imamo tudi tu pri nas — naj omenimo samo Tonyja Dallara, ki šteje med italijansko mladino že veliko število oboževalcev, pa tudi oboževalk,
Angleški tednik «Econo-mist» je pred dnevi zapisal : «Ena najdonosnejših dejavnosti v Veliki Britaniji je danes ustvarjanje novih pevcev, ki se spremenijo v kratkem v pravcate bogove in idole in ki imajo med mladino na milijone in milijone oboževalcev.*
V zvezi s tem omenja isti tednik primer pevca i Tommyja Steela, ki Je v
OP
V EU A V EN OD 23. DO 29. MARCA
M
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Malenkostni spori v poslovnem delu in trenutni prepiri z drago osebo.
Opustite nekatera prijateljstva, če hočete, da
vaša osebnost uveljavi.
l.ev (od 23. 7 do
22. 8.) Ne zaupajte tistim, ki vam obljubljajo izredne prilike. Ce hočete mir v družini, se morate ogibati vsega, kar bi lahko razdražilo vaije drage,
Strelec (od 23. 11.
do 20. 12.) Sreča vam je naklonjena. Izrabite ugodne prilike. Čutili boste notranje zadovoljstvo. Ne smete biti preveč zahtevni. Obisk in darilo.
L
Bik (od 21 4. do
20 5.) Nova priložnost vam bo nudila nova tipanja za ureditev poslovnih in gmotnih zadev. Ugodne prilike za sklenitev novega prijateljstva.
Dvojčka (od 21. S do 22 6.) Razgibani dnevi v poslovnem delu. Pazite, da ne napravite kakšne, napake. V srčnih zadevah bodite še previdni. Rešiti bos:e morali nui-no zadevo
Rak (od 2.3 S do 22. 7 > Budite ne koliko popustljivi, ker bi vam 'rma lahko zelo, škodovala tako v poslovnih kot v srčnih zadevah. Izrabite priliko in uredite osebne zadeve
%
Devica (od 23. 8
do 22. ».) Prijetna presenečenja
v srčnih zadevah in preobremenjenost v poslovnem delu. Nekatere vaše predloge bodo upoštevali. Obljuba dela dolg Tehtnica (od 23
9 do 23	18) Zvezde so vam naklonjene in lahko uresničite nekatere načrte ekonomskega značaja: v srčni^ zadevah pa morate biti še previdni. Pismo.
Škorpijon (od 24
10 do 22. 11.) Z
novimi načrti morate še počakati, sicer bi lahko zapravili denar. Neka nevoščljiva o-seba bi Vam rada škodovala. Bodite previdni.
r*
Kozorog (od 71. 12 do 28. 1.) Ker
vam je sreča naklonjena, boste s svojo vztrajnostjo lahko uresničili nekatere načrte Bodite vljudni z drago o-sebo. Obiski.
Vodnar (od 21. 1
  do I«. 2.) Male
nevšečnosti v za-\ čelku tedna; nato 1 jU j pa se bo vse ure-\ ^5* J dilo. Laskava pri-N -z znanja vam bodo ugajala, obrnem pa vam bodo v opozorilo.
I
Ribi (ou 20 2. do
20. 3.) Normalno poslovno delo. Nenaden obisk bo spremenil vaše načrte, Presenečenja. Srečali se boste z drago osebo, ki je že dolgo niste videli.
m
teku komaj dveh let dosegel svetovno slavo In bogastvo. Tommy Steel, ali kakor se Je prej imenoval Hicks, je bil navaden natakar na ladji. Rad je prepeval, toda njegovi delovni tovariši ga niso preveč radi poslušali, ker je preveč kričal in po njihovem sploh ni znal peti. John Kennedy, ki je danes njegov impresarij, ki pa je bil takrat tudi sam uboga «para», je slišal Tommyja peti v nekem majhnem baru, kjer Je pel bolj sebi, kot gostom v zabavo. Kennedyju Tom-my v začetku sicer ni bil všeč; spoznal pa je, da bi bilo mogoče iz njega napraviti novega pevca, ki bi pritegnil številne oboževalce. Izbral mu je primerne pesmi, ga naučil, kako mora peti — oziroma kričati, nato pa je najel deset mladih manekenk z nalogo, da si oblečejo svoje najlepše večerne obleke in prisostvujejo prvemu nastopu Tom-myja v nekem nočnem lokalu. Manekenke, ki so se tisti večer izdajale za hčerke bogatih trgovcev in veleindustrijcev, so na videz pozorno poslušale mladega pevca. Ko je Tom-my odpel prvo pesem, so začele tako ploskati ter kričati od navdušenja, da so jih morali s pomočjo policije spremiti iz lokala.
Prvi korak je bil s tem storjen. Vsi časopisi so naslednjega dne prinesli vest o nastopu novega pevca Tommyja Steela, zaradi katerega je deset najlepših in najbolj bogatih deklet v mestu skoraj po nore?b. Tommy je dobil takoj vabilo da nadaljuje s petjem v nočnem lokalu.
sprašujejo starejši ljudje, da dosežejo ti «kričači» takšno slavo in uspeh in zakaj gredo v pozabo pevci, ki znajo res peti? Na to jim lahko takole odgovorimo : denar, ki ga mladina troši za nakup plošč svojih pevcev, pomaga ustvarjati nove idole in «heroje popevk*. In današnja mladina ima več denarja na razpolago kot ga prav gotovo ni imela še ni koli.
V zvezi s tem je tednik «Economist» napisal: «Po končani drugi svetovni vojni so se družbeni gospodarski odnosi zelo spremenili :	danes starejši
ljudje nimajo denarja, z izjemo maloštevilnih milijonarjev, ki si lahko privoščijo marsikatero neumnost. Danes razpolaga z denarjem mladina, ki diktira ritem gospodarstvu.*
Poznani angleški statistik Mark Abrams je na osnovi podatkov, ki jih je sam zbral, prišel do zaključka, da razpolaga samo angleška mladina letno za svojo zabavo z vsoto kakih 900 milijonov šterlingov. Četrtino tega denarja potroši za nakup oblačil, 14 odst. za alkoholne pijače in tobak, 12 odst. za brezalkoholne pijače in vse ostalo za nakup plošč, raznih revij, kozmetičnih sredstev in pa za obisk raznih prireditev.
Za drugi večer si je Kennedy zmislil drugo zvijačo. Zopet je najel dve manekenki, ki sta imeli tokrat na razpolago vsaka svoj avto. Plačal ju je, da sta se pred nočnim loica lom na glas prepirali, katera bo imela čast, da do spremila Tommyja domov.
Danes je Tommy oteel eden najbolje plačanih pevcev na svetu ter zasluži baje najmanj 1500 šterlingov na teden. Za njegove plošče se mladina naravnost tepe, sam pa šteje ogromno število oboževalcev in oboževalk predvsem v skandinavskih državah. Čeprav ni storil v življenju še nič pomembnega — razen tega seveda, da je postal pevec — so snemali o njegovem življenju že dva filma.
Toda kako je mogoče, se
Tudi na vprašanje, kje dobi mladina ves ta denar je Mark Abrams odgovoril s točnimi podatki: s svojim delom v raznih službah, ki jih sprejme, pa četudi nadaljuje s študijem na univerzi, ali na drugih šolah.
Ali je torej potem kaj čudnega, če lahko ta mladina s svojim denarjem pripomore pevcu do slave in uspeha? Zadostuje, da ji pevec ugaja, da poje na način, ki je prav tedaj v modi, da zna — z eno besedo rečeno — užgati in njegov uspeh je zagotovljen.
Potem pa so tukaj še impresariji raznih novopečenih pevcev, ki že poskrbijo, da se popularnost pevca še poveča. Zato si izmišljajo življenjepise, ki najbolj odgovarjajo okusu in željam bodočih oboževalcev. Za Elvisa Presleya so vedeli povedati na primer, da je zelo sentimentalen. da zbira igrače, da ne ljubi bučnih zabav, da ima pa zelo rad jabolčni zavitek ter da je sploh fant od fare. Potem so seveda poudarili, da je bil
Elvis reven fant, ki se je potikal po ulicah skupno s svojimi prijatelji ter da je začel svojo kariero tako rekoč iz nič. Nekaj podobnega vedo povedati tudi za 18-letnega Ricka Nelsona, kot tudi za komaj 15-letnega Lauriea Londona, ki žanje danes v Ameriki velik uspeh.
« Lahko je danes doseči slavo* je izjavil Paul Anka «Mnogo teže pa jo je obdržati.*
In to tudi drži. Borba med posameznimi pevci za prestiž in slavo je ostra in neizprosna. Tu ni milosti, niti usmiljenja. Zadostuje en sam slab trenutek, ena sama ponesrečena beseda, ali gib, in že je njegova pevska kariera zaključena. Pevci rastejo, kot gobe po dežju, toda z isto naglico tudi izginjajo. Danes je še na vrhu slave, od vseh oboževan, jutri se zanj nihče več ne zmeni.
«Danes lahko izgubimo pevca že v eni Sami noči* je izjavil menažer slavnega Harryja Belafonteja. «Danes ne zadostuje, da je pevec lep in simpatičen. Lepota brez energije in pameti ni vredna niti piškavega oreha.* Takšen pevec ne sme imeti svojega dekleta, ker bi se ga druge dekleta naveličala, temveč mora ostati ljubljenec vseh. Ce pa ima že družino, potem mora ostati vzgleden oče in mož, da si pridobi simpatije in zaupanje vseh mladih zakoncev. Ne sme biti pijanec in razsipnež in sploh mora imeti vrsto dobrih lastnosti (ki jih pa tudi ne sme biti preveč).
pevkah se združi par le za eno sezono. Le toliko, da samec in samica vzredita eno gnezdo, en zarod.
štorklja velja za vzor zvestobe. O njej gre glas, da se par drži skupaj vse življenje. Toda opazovanja so pokazala, da je to le na videz, ker so si na zunaj vse podobne. Pač pa je tako pri divji raci. Divja raca ostane zvesta samo enemu racaku in se raje pusti ubiti, kot da bi se vdala drugemu.
Ko se pozno spomladi ali že poleti, mladiči štorklje razlete, se tudi stara dva selita v toplejše kraje, in ko se spomladi vrneta, si največkrat izbereta vsak drugega zakonskega tovariša.
Golobje so tudi zvesti v ljubezni in ostanejo skupaj vse življenje. Ko je golob «goden za ženitev*, si najprej poišče v golobnjaku primeren prostor za gnezdenje. Tja se usede in začne vabiti golobico. Več dni vztrajno čepi v svojem kotu in gruli. Ko se ga kaka golobica, ki še «ni oddana*, usmili in se hoče usesti zraven njega, jo najprej nažene. Najbrž «za-radi lepšega*. Ko pa se golobica vrne in na značilen način priskaklja h gnezdu, s čimer pokaže, da je pripravljena z njim živeti v skupnosti, se ji umakne. Od takrat je ta par združen. Neprestano se ljubkujeta, se praskata in kljunč-kata ter sta skupaj tudi izven gnezda. Nič se ne prepirata za hrano, marveč si jo delita in nanjo drug dmgega ' opozarjata, kar med drugimi golobi ni v navadi. In ko se sparita, ter ko začne ona nesti jajca, jih varujeta izmenoma cba.
cGluh kot divji petelin...»
Tudi divji petelin je lep primer zvestega zakonca. A nadvse je zanimivo njegovo snubljenje. Znano je, da je ta žival nenavadno plaha in redko kdo je videl v gozdu živega divjega petelina, že pri najmanjšem šumu zleti in se skrije v grmovju. Toda takrat, ko snubi in vabi, ko se dobrika svoji izvoljenki, ne čuje ničesar. Takrat se lovec lahko približa tako, da ga more zadeti. Ko zaljubljeni trubadur «kleplje» svoj svatovski spev, se mu namreč uho zapre in ne čuje. Takrat »■ je v resnici cgluh za vse...* In marsikateri zaljubljeni divji petelin je padel prav v trenutku, ko je ves prevzet pel svoji nevesti ter hrepenel po njej. A ni več ugledal tistega dne. Saj se je takrat komaj rahlo kazal nastajajoči dan.
Vsak petelin seveda ne pade. Ko ga kokoška usliši, se skrijeta v grmovje in začneta delati gnezdo. Skupaj ostaneta po navadi tudi v dobi, ko se ne parita.
Kakšna razlika od domačega petelina, ki ima kar cel harem! Vidi se že po njegovem vedenju, da nadvse ljubi izpremembo. Kot pravi gospodar se šopiri in se postavlja po dvorišču in vlada. Tu pa tam pa si izbere med pit-kaml. Zdaj to, zdaj ono. A one vse vdane in ponižne ubogljivo počenejo in mu pokoravajo na migljaj. Vendar pa so tudi taki petelini, ki marajo le za nekatere kokoši, a drugih
se ne dotaknejo. Sam sem videl, kako je petelin izbiral vedno med istimi, druge pa so nesle neoplojena jajca.
Zaljubljeni čuk skovika
Ko se v poletni noči o-glasi v gozdu čudno skovikanje čuka ali sove, obide tistega, ki je praznoveren, groza, češ, smrt napoveduje. Pa ni nič res. Le zaljubljen je in s skovikanjem se le dobrika samici, jo kliče in vabi k sebi. Ima pač tak način pet-a Skovika pa tudi sicer, tudi takrat, ko ne vabi. Skovika, da se z drugimi sporazume, da plaši svojo žrtev.
Prenekateri pajek ne preživi poročne noči
Pajek je mnogo manjši od samice, bolj vitek je in
brika in jo boža. P° ^ tj. se izvrši oploditev. krat jo kar naglo - »i
če utegne, seveda- „ pri nekih vrstah	il
samček nič več ne*- p objema svoje ne«®»,t koj po oploditvi ?a nostavno požre. TU'
™ nekatere saffl*':
fiidi ujjj
samca najprej
potem umore in P**10
A pri nekaterih jji
so samčki bolj
Skrijejo se blizu j" ^ «
'PazujeJ?J>
nnce m op ------------
dijo, da se je v ni^
žc ujela muha, jo, vedoč, da )}m .p nesla, ker se je
že
mUhe’
Podobno se g«” peW jonom. Tudi tam ^ vrste, ko škorpijo"6* 10dr ca požri? takoj P° tJ f tvi. A pred tem P1 <roW< ročni ples in se ^ 9
roki* sprehajata P
mom, kjer se m»
Škorpijon in škorpijomka sta se našla. ^ roki» odhajata v d poročne sob3
svet' *
Potem se tak pevec ne sme prikazati prepogosto v televizijskih programih. Značilnost televizije je namreč ta, da ustvarja z vso naglico nove idole, da jih pa tudi z isto naglico uničuje. Zato se takšni pevci pojavljajo v televizijskih oddajah le zelo poredko ter izkoristijo tiste redke priložnosti zato, da zahtevajo za svoj nastop naravnost bajna plačila.
Ce rečemo torej, da razpolagamo sedaj z novo industrijo, ki se ukvarja z ustvarjanjem pevcev po okusu današnje mladine, smo povedali samo resnico. Mladina je tista, ki vpliva na razvoj modeme lahke glasbe in popevk in mladina je zopet tista, ki to glasbo spreminja in pretvarja.
Je torej kaj čudnega, če se je vrsta tudi opernih pevcev odločila za popevke?.
bolj gibčen. Ona pa je zajetna, obilna in okorna. Ta čudni par se ne druži za skupno življenje, marveč samo zaradi potomstva. Samica ima kaj čudne navade in ni prav nič sentimentalna. Pogosto se primeri, da svojega zaljubljenega možička požre prav sredi ljubezenske omame.
Ko se v samcu prebudi ljubezen, se odpravi iskat nevesto. Verjetno se ne zaveda nevarnosti, kateri gre naproti. Toda najbrž bi šel, čeprav bi vedel, kaj ga čaka. Sla je pač močnejša.
Ko najde samico, ki se mu zanjo vname srce, se začne snubljenje. Najprej si do mreže svoje izvoljenke sprede močno nitko. In na njej se potem začenja ples. Postavlja se pred njo, hodi srm in tja, stresa nitko s sprednjimi nožicami. Počenja vse, da bi vzbudil pozornost tiste, po kateri hrepeni. Skuša jo izvabiti k sebi. Sele po daljšem času se mu to posreči. Vendar pa po navadi ni prav nič ljubezniva z njim. čemerna se vrne v svojo mrežo, pa se pozneje še večkrat pojavi na njegovi nitki. Ko se mu nazadnje le približa, je revež tako razburjen, da se ves tiese. Z nožicami cepeta in z zadkom udarja po nitki. In ko je ona tik pri njem, jo začne nalahno božati. Tudi po četrt ure se ji do-
Kresničke s
snubijo
Kresničke. .
nočeh
.
v poletnin
se «prizigajo» tato,s J ke zdaj tu zdaj etlolV mi samčki. S
op
nase
znamenji
liCKO,
elenju
: ji i
— mi da nekoliko «P°*
enji ^ c samičko- ,j
—iup>;’ ko se mu ona
blizu v zelenju Skuša se ji ^ —»s *
ve, da je P°i prta.
Škržat žag® muren g°^e
Škržati se Ppj žu podobno kot V^et. dl ti so sami m, c, n„m
gati>- ^ovT^
tistimi gla; mico k sebi.
zikant, ki se »p- ^ ša iz trave, J
ljubezni dtg?e$ Prednji kri» “ je'V ob drugo ih g tjj
■»inštrument*
svojo nevesto
cej časa h*	go^j/
mora murene	^-/o .
den se ujeS3	jepJ
i. Nazaduj 0 i. Naratu®
omehča
približa,
takne
in tedaj_ je
utihne. Dose*- ^ čemer je tak
2enitov»nj#ki pl«« albatrosov
— 5 —
22. marca 1951
HUDIČA, ŠE NEKAJ +A&IH PA NAS VSE POBI- r-—^.—
iJsClTE KRIT JAZA GKALAMI / ZA SKA
> /P Ir »-rPTT —
/ c.x /
D0OG/ PRIHAJAJO >
la morena Prijetna, ni k°r zape-
redništvo in uprava »Primorskega dnevnika*.
Fani Romihu«, ki *bk* j« jnJošili k
PO OBISKU KMETIJSKEGA VELESEJMA
Našim kmetom naj se k letu omogoči Množičen ogled velesejma v Veroni
velesejmu je moč videti najsodobnejše stroje, ki jih danes uporabljajo v kmetijstvu - Razstavi goveje živine in konjev
M0iVJEI*2APAS>|/
KRIŽANKA
Besede pomenijo:
VODORAVNO: 1. italijanski politični voditelj (priimek), 9. umerjevalec, blažilec, 17. omama, 18. organiziran devizni in efektni trg, 20. pristaniče SZ ob Črnem morju, 21. nikalnica, 22. toaletna potrebščina, 24. gnoj, iztrebki, 26. del glave. 28. hotelski uslužbenec, 30. znoiilen, 32. nedoločni zaimek, 35. duševno bolan človek, 37. grški otok, 38. oboki, 39. medmet, 41. talen, 43. sukanec, 44. moško ime, 45. ruša, 47. gozdna žival, 49. umetnina, 50. vrsta papige, 51. vrsta jug. cigaret, 53. vrsta čaše, 54. užitna goba, 56. okrajšava za Italijo, 57. pripadnik vojaških tehničnih čet, 59. neke barve, 61. blagovni menjalni posrednik, 63. z zakrivljenim repom, 65. mrtvoud, 67. turški državnik, 69. grški otok, 70. mesto v Istri, 72. filtriram, precejam, 74. medmet,. 76. čistilna tekočina, 77. nametan s steljo, 79. na sebe, 80. morska riba. 82. pevdki zbor, 83. nemško mesto ob izlivu reke Ems, 85. zver -z rodu mačk, 86. rajski vrt, 88. mesto ob Donavi v Jugoslaviji, 90. tuje moško ime, 92. nota. 93. etnograf, 94. gostinski uslužbenec.
NAVPIČNO:	1. neprožen,
težko gibljiv, 2. opasilo, šerpa. 3. ptica naših krajev. 4.
mikaven, simpatičen, 5. začetek abecede, 6. glej navip. 1, 7. večja skupina živali, 8. kraj nastanka, pojavljanja. 10. reka v Sibiriji, 11. časovni prislov, 12. angleško vseučili-ško mesto, 13. pripadnik slovanskega naroda, 14. znak za americij, 15. osebni zaimek. 16. kazati odpor, odgovoriti na kaj, 19. moško ime, 23. pa-trona, 25. bolezen, ki napada vinsko trto. 27. kemikalija, surovina, ki služi medicinskim in tehničnim namenom, 29. majhen rep, 31. svinčnica, gre-zilo, 32. število, 33. svet, ki se je posedel, udrl, 34. pre-radoveden, nemolčeč, 36. otok v Sundskem otočju, 38. vrsta osata, 40. stara zemljiška knjiga, 42. grd, 44. prožen, 46. naslov, adresa, 48. reka v Afriki, 49. vprašalnica, 52. mesto ob Baltiku, 55. smoter, namera, 58. Remov brat, 60. osmrtnica, 62. moderna iskalna naprava 64. gora na Dolenjskem, 65. jesih, 66. eksotična drevesa, 68. divje živali, ki so znane po svoji zvitosti in drznosti, 70. Hektorjev brat 71. grobo okregan, 73. časovna enota, 75. razsrjena, jezna, 77. mestece v Hrvat-skem primorju, 78. brez besed, 81. reka na Poljskem, 82. delo v vinogradu, 84. nedoločni zaimek, 87. medmet, 88.
kadar, 89. nikalnica, 91. stavčna nikalnica.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. predor. <-torero, 12. krepim, 14. Kozaru,
16. prepir, 17. til, IS. kosilo, 21. krater, 22.	Nives, 24.	pe-
nati, 26. lasek 27. letopis, 29, morem, 30. otep, 31. aero, 32, Opel,	34.	kote,	35. poniglav,
36. staromoden, 37. sla, 38. telovaditi, 45. Plehanov, 51, atom,	52.	biro.	53. duel,	54.
roba,	55.	lakam 57. ha.	58.
gams, 59. zavit, 60. aparat, 62. Kreka, 64 rabiti, 65. eliten, 67. oni, 68. palice, 69. aceton, 71. Talija, 72. asesor, 73. bogata.
NAVPIČNO: 1. pretepi, 2. repek, 3. Ep ir, 4. dir, 5. OM, 7. ok, 8. Rok, 9. Ezop, 10. rasem 11. Orinoko, 12. krasen, 13. nivo, 15 Alarod, 16. Prato,
17. Tito, 18. lepota, 20. otete, 21. klopotača, 22. nerv, 23. sipa, 25. imenovati, 27. Lea, 28. ser, 31. Al. 33. lo. 36. sli, 37. sto, 39. etape, 40. lokala, 41. omarica, 42. ab, 43. dih, 44, Irak, 45. puma, 46. les, 47. et, 48. Arabija, 49. nooica. 50. o bite, 53. Daki, 56. Mates, 58. Gent, 59. zalit, 61. tete, 63. ro. 64. rala, 66. nos, 68. Pag, 70. no, 71. to.
(Nadaljevanje slediš
l; l*hkn	ki	bilo,	ko bi
'i; Veip,-.me^naroc'ni kmetij-N	v	Veroni	ogle-
vsi h Veroni ogie-Ntotj. T met°valci našega ^ oelpj ,t0s si Je velese-#Uih v**10 nekaj nad 50 Jjfcu,	ki so preteklo
laetijske 3 pod okriljem
l! Trsta zadruSe odpotovali i5fN J.,Ver°no in se že , eseipr»,n v naše mesto.
'■in z.-,111 Je zanimiv in vre-
ieiern ,
**8a, Predvsem zaradi I® vse Pr*kaže obiskovalca na’ *ar je bilo doseže-
1'He.3 P01iročju kmetijske Nc nj ^.frsikakšen kmeto-
!° bili
-	-jv.il	MUCIU-
nikoli videl strojev,
'kavlje!!' V vel'kem številu 1 na velesejmu in j
je zato začudeno spraševal, čemu neki služijo. Tudi stroji, ki so v modernem kmetijstvu danes tako rekoč neob-hrdno potrebni, so večini naših kmetovalcev nepoznani m tudi to je eden od razlogov, zaradi katerega bi priporočili naši kmečki strokovni organizaciji, da bi prihodnje leto skušala organizirati večji skupinski izlet na veronski velesejem.
Za ilustracijo naj navedemo, da je sodelovalo na velesejmu 2.500 razstavljavcev, med njimi 750 tujih iz 21 različnih držav. V oddelku za kmetijske stroje je razstavljalo 880 razstavljavcev, od
ŠEMP01AJ
v
L^Son0 °fcr°9 U- ure je
JLCerker Pri1,02d pred na-
» a/	je velika
alta, "	_______
ka a-’ k?er je velika ij^ala acm°v potrto pri-NH«. jnslce ostanke pri-
vieUe j.^ke ostanke pri-b H ■ e Fan' Kosmi-» ie nar„!sev_an — žene, ki
t ,e k«*..*Tn ~ žene- ki ^“dinami- eafo obdarila •_.* * družino jo je
O , žf7l° 0°
^ružM °. Vožrtvoval-1,. kinu. Pa je stregla z
ra.   -
Iti Jredru, . Ta?l0rano vo-
Ceit°*tj0 d/UZabnostjo in >!» n, kar je najraje
N-^ lJeti^- In njena
" 'i" in HudZen do T0dnega k u p°Iajcel ", Praproucev
■ *tlJ* tpcminL VSe°a’ kaT
i C leta, »’?!° na n-'ena
■ Hi ločiti 1 ^mrt je ni f k * °d te zemlje, ^ i(n5 ^ tol* a n,ena iskrena
4 C i2red “0fcrM ’ fc° si ni ta
i tul kiisiji klenepa kraškega
t Noi11 (eta ’ y \ ■ bodo niena
t Hs-S knn, } ^njske poti V k. ®J opaznemu pla-
1*1 in Po^ot!0 požrtvovalna j) %,0r|ce, Uo^t njene hčer-blatne« ,, ?»nore le ne-
goletne vdove (po domačem Francu Kosmini), ki je gorel predvsem za njene otroke.
Ko so jo njeni štirje nečaki, ki so nesli krsto od cerkve na pokopališče, položili v zemljo, smo doumeli vso težo čustev in pritajeno bol njene skrušene hčerke in dveh sinov: Mirka in Darka. Pesem eVigreds, ki so jo odpeli domači pevci, je to bol še stopnjevala — saj je pokojna tako ljubila pesem.
Mir ji v domačem večnem domu! Svojcem naše iskreno sočustvovanje!
ip -	,	Tie-
%“a žirijen,p 2ni' st0 ji
NI* kj m stalno ču-
'mLP ttTnr'p-k bol> K* b'aCn ; Plamenček -
matere — dol-
ll,,ll,,l,,,n iiiiiiin, im mn
Ievanje s z * '-.^1 s 3. strani
4 ) .>liozn°iela SV0] h'
w	’ i	°'	Na	srečo
l	\	knj[	muc	,n	si h,-
j f1)i*,’,se s;	Prednjo so bo,
"t ^ j!* mijaot	pokvaril s
d	d-'1	n,-	kanjem	^
r, V	"‘linj,k	POKvartl s
H	it	*	samo	da
* ^	rešil.
j » «• . nic	,
mar, lump, sa-dlaka tvojega Oteje na son-« redu. Ti uži-
P°ra*jajo' ** t0pU' *men š san,e in
u > da moram ‘roouino, ki bo medtem ko n soncu. je, izprije-čeprau je
Naše korenine
Te um je praznovala svoj devetdeseti rojstni dan Gabrijela Slokar rojena Coha. Častitljivo starost je dočakala kljub temu, da so jo obiskali večkrat hudi časi in da ji je bilo življenje polno skrbi tn dela. Posebno jo je prizadela smrt sina Stanislava, ki so mu nacisti uničili življenje 22. 8. 1944 v zloglasnem taborišču Mathausen. Zgubila je moža v prvi svetovni vojni in od sedmero otrok so ji listali s>n in tri hčere. Od teh živi ena v Washingtonu, ena pri Jubilantki v Lokavcu-Slo-karji št, 161 (Ajdovščina), ena hči in sin na živita v Trstu.
Zavedni Slovenki, ki je zvesta čitateljica našega dnevnika, iskreno čestitajo sorodniki. prijatelji in znanci ter ji želijo še mnogo vedrih let. Iskrenim čestitkam in voščilom se pridružujeta tudi u-
katerih 272 tujih in končno, da je bilo razstavljenih na primer 800 traktorjev 240 različnih vrst. Velesejem se razprostira na prostoru 276.000 kv. m, pri čemer odpade 100 tisoč kv. m na razne palače, paviljone, hleve, itd..
Predaleč bi zašli, če bi hoteli opisati, pa čeprav le v skopin besedah vse, kar se lahko vidi na veronskem velesejmu. Velesejem sam je razdeljen na tri različne sektorje, in sicer; kmetijski sektor, sektor za kmetijsko mehaniko in živinorejski ^ektor. V prvem sektorju, ki zavzema precejšnjo površino pokritih prostorov, je videti najrazličnejše stroje, material in produkte kmetijske gradnje, kemične izdelke za kmetijstvo, ki obsegajo vse najnovejše pridobitve na tem področju, kmetijske pridelke in njihove derivate, kot n. pr, vina, likerje, sadje, zelenjavo itd.; številna so tudi podjetja, ki razstavljajo semena, medtem ko je mnogo poudarka tudi na floržkulturi, kokošereji itd.
Najbolj veličasten pa je sektor kmetijske mehanike, kjer je razstavljenih na stotine najrazličnejših	kmetijskih
strojev. Videli smo kmečke gospodarje iz Furlanije in Padske nižine, ki so strokovnjaško ogledovali stroje, nekatere hvalili, pri drugih pa ugotavljali razne nedostatke. Naši kmetje se	v take raz-
prave prav gotovo ne bi mogli spustiti, saj za marsikakšne stroje sploh	niso vedeli,
kako se imenujejo, v ilustracijo naj navedemo, da je bilo razstavljenih brez števila traktorjev, strojev za bonifikacijo in melioracijo zemljišč, strojev za začetno obdelavo zemlje, sejalnih strojev, strojev za dviganje in transport tevorov, vozov,	prikolic in
kmetijskih vozil, strojev za predelavo kmetijskih pridelkov, kombajnov, plugov vseh vrst itd. Tu moramo poudariti, da je treba	samo za o-
gled tega sektorja porabiti skoraj ves dan, če se hoče o-biskovalec le nekoliko bolj potanko seznaniti z delovanjem vseh teh strojev.
Kmetovalci so obiskali tudi nekaj hlevov, v katerih je bila razstavljena goveja živina. Občudovali so predvsem živali sivo-rjave alpske pasme in še posebej švicarski hlev.
v katerem je bilo vedno polno obiskovalcev. Končno naj še omenimo, da je bila ob začetku velesejma tudi mednarodna razstava konjev, na kateri so sodelovali tudi Jugoslovani, in slišali smo, da so bili Lipicanci deležni vse pozornosti in priznanja.
Prostor nam ne dopušča, da bi se še kaj dlje zadržali pri veronski kmetijski razstavi. Naj le še enkrat ugotovimo, da bi bilo prav in nadvse koristno, če bi naši kmetje imeli že prihodnje leto možnost, da si to razstavo, ki je največja v Italiji, lahko v kar največjem številu ogledajo.
Prodajalci pršuta v Ricmanjih niso na Jožefovo imeli mnogo dela
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiUTiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
V Borštu	koncert Dol
V nedeljo 15. t. m. je prosvetno društvo «V. Vodniku iz Doline priredilo pod okriljem PD eSloveneci> v Borštu lepo uspel koncert. Nastopili so moški zbor društva eVodnikn, tamburaški zbor ter Darko in Dario z že dobro enanim dolinskim triom.
Koncert je otvoril pevski zbor, ki je ob spremljavi tam-buraškega zbora zapel Prelov-čev sPozdravs. To je bil pozdrav, ki je res prišel iz src pevcev in tamburašev in segel v srca navzočih.
Sledil je Venturinijev «Va-covalec», nato pa mogočno občuteno Hajdrihovo ejadransko morjes.
In kadar dolinski zbor zapoje Mirkovo «Na trgus, pač ve more ostati brez priznanja. Pa tudi ljubka Vrabče-ta skladba «Sinoči me dekle je vprašalom, je zelo ugajala.
Zaigral nam je nato tum-buraški zbor pod vodstvom Ignacija Ote cel niz skladb: ePreljubo veselje», koroško r Dober večer, ljubo dakles, eKo dan se zaznaval in pa dolinsko «Naša družba«.
Vrla pevca Darko in Dario sta že širom znana. S svojim nastopom sta si takoj o-svojila poslušalce. In spremljana z znanim triom — no, naj navedem le opazko nekega poslušalca: «Jaz bi jih kar do jutra poslušal!» Najprej je izvajal Bordon s harmoni-
ko «Pri vodnjaku», nato pa sta pevca ob spremljavi tria zapela «Jaz pa pojdem na Gorenjsko», «p« se sliš» in pa Avsenikovo «lVa mostu*.
Po kratkem odmoru so spet zaigrali tamburaši; «Lunica», «Pod Mančkom», ePozdrav Gorenjski» (po priredbi Iv. Prašlja), nVečer na Robleku».
In spet sta nastopila Darko in Dario s triom; izvajali so: kJoz sem si pa nekaj zmi-slu», «Zlati časi», uTam kjer murke c veto* in seveda neizogibno «Rez’ko».
Bogat in — kot vidite — zelo raznoličen in zanimiv spored, je zaključil moški zbor s celo vrsto naših pesmi: Verbičevo nVasovale c«, Vodopivčevo eZabe*, beneško aOh mamka vi», tržaško «Pri-morsk. fantje*, srčkano skladbico Ignacija Ote eTemna noč* in sTekel sem po dolini*.
Lepega večera je bilo konec, ljudje, ki so do kraja napolnili dvorano, so se zadovoljno razšli, želeč si še mnogo, mnogo tako lepih prireditev.
Ah da, skoro bi bil pozabil omeniti napovedovalca in njegovo zvesto sodelavko, ki sta z duhovitimi in zabavnimi dovtipi vezala eno točko z drugo. Vse priznanje, prirediteljem in na svidenje!
M. MARC
RICMANJE
Slabo vreme je marsikomu od nas prekrižalo račune. Mislimo namreč na Jožefovo, ko smo pričakovali velik obisk, a je bilo ljudi dosti manj kot prejšnja leta. Le dopoldne je bilo kot vsako leto, a takrat prodaja ni bila velika in zaslužek majhen.
No, sedaj smo se že sprijaznili s tem, kar je bilo, in nam ne preostane drugega, kot da počakamo na prihodnje leto.
VIZO V L JE
V četrtek smo položili na domačem pokopališču k večnemu počitku 72-letno Amalijo vdovo Gabrovec, rojeno Trobec. Dolgo let je bolehala z« izčrpanimi živci, nesposobna za vsako delo in odvisna od nege in pomoči svojih hčerk. Teh je bila deležna v polni, vzorni meri in to ji je bilo v uteho. Vendar je hudo občutila izgubo moža, ki je umrl pred dobrim pol lete m. Bila je mirna, skrbna žena. Številna udeležba na poprebu je pokazala, da je uživala pri domačinih spoštovanje. Naj počiva v miru!
llllllllllllinilllllllllllllltllllllllllllltlllllllllllllllMinilllHIIIMIIIIMIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHlIlHfllllMIIIMIIIlIflMIlIHMIHIItllllllllllllllllllllllltlllllllllllHMIItllllltllillllHIIIIIIIMIIIIIIIIIlItlll
Do 31. marca je treba prijaviti «Vanoni»!
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse prizadete, da zapade 31. marca rok za vlaganje davčnih prijav *VANONI* za določitev dohodninskega davka.
Kot vsako leto bodo tudi letos uradi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov izpolnjevali omenjene davčne prijave.
Zaradi boljšega razumeva-
večnemu počitku v nedeljo
nja predpisov, ki urejajo vprašanje te letne davčne prijave, menimo, da bo koristno, če se naši kmetje podrobneje seznanijo s predpisi, ki zadevajo kmečko gospodarstvo.
V davčno prijavo *VANO-Nh je treba vnesti vse dohodke iz leta 1958.
Izpolniti in vložiti prijave dohodkov iz leta 1958 ni treba:
a) vsem tistim, ki razpolagajo izključno z zemljiškimi dohodki, če skupna vsota dohodkov ne znaša 540 tisoč lir letno.
b) vsem tistim hišnim lastnikom, katerih dohodek od hiše ne znaša 150 lir letno.
Letno prijavo dohodkov so dolžni izpolniti in predložiti:
a) Vsi hišni lastniki, ki imajo dohodek, izvirajoč iz tega lastništva večji kot 150 lir letno.
b) Vse osebe, ki razpolagajo s kapitali, od katerih dobivajo obresti alt ki razpolagajo z drugimi stalnimi dohodki.
c) Osebe, ki razpolagajo z dohodki, ki so podvrženi navadnemu dohodninskemu davku, če skupni znesek teh dohodkov presega 240.000 lir letno.
d) Delavci, če njih dohodki presegajo skupno letno vsoto 540.000 lir.
e) Vse osebe, ki razpolagajo s kakršnimi koli dohod-
ki, če skupni znesek presega letno vsoto 540 000 lir.
KMETJE (lastniki)
Ti niso dolžni izpolniti prijave,’ četudi so formular dobili na dom, če ne jltaču^ jejo davka na hišo in če njih zemljiški dohodek ne presega letno vsoto 540.000 lir. če plačujejo davek na hišo, ali če je bila hiša zgrajena pred kratkim in zato nanjo še ne plačujejo davka, so vseeno dolžni prijaviti svoje dohodke, ker dohodek novozgrajene hiše nedvomno presega letno vsoto 150 lir.
KMETJE (najemniki)
Osebe, ki imajo zemljišče v najemu, izpolnijo list z oznako «C» tako, da analitično odgovorijo na vse postavke ali pa prijavijo samo čisti dohodek, tako da a-grarno rento (reddito agra-rio), ki je vpisana na katastru, pomnožijo z 48 (člen 54 zakona od 5. januarja 1956 št. 1). V tem primeru vpišejo v prostor za opombo ime lastnika zemljišča in agrarno rento vpisano na katastru pomnoženo z 12. Od čistega dohodka je treba odšteti 240.000 lir. če čisti dohodek ne presega vsote 240.000 lir letno, najemnik ni dolžan prijaviti dohodka, v kolikor ni to storil že prejšnja leta.
SPLOSNE DOLOČBE
V prijavni list mora vsakdo vnesti svoje osebne podatke in podatke o članih družine. Na prvi strani ocenimo lastninsko in agrarno rento tako, da odgovarjajočo rento, vpisano na katastru pomnožimo z 12. Na zadnji strani moramo sešteti vse družinske dohodke. V tem primeru moramo pomnožiti lastninsko rento s 3 in agrarno rento s 4. Vsak poglavar družine prijavi tudi dohodke članov družine, v kolikor prosto rgzpolaga s temi dohoaki.
Od skupnega čistega dohodka odštejemo:
a) državne, občinske, pokrajinske in dodatne davke;
b) občinski davek na pse, na vozila, na služabnike, družinski davek itd.;
c) odtegljaje za pokojnine, zavarovalne prispevke itd.;
d) stroške za razne izboljšave itd.;
e) stroške za strokovne revije, za prevoz na delo itd.;
j) za vsakega člana družine 50.000 lir.
To so splošna določila za izpolnitev davčne prijave. Če želijo kmetje kakšna pojasnila, ali ne bi znali samt izpolniti prijav cVANONl», naj se zglasijo v naših u-radih v Ulici Geppa 9, kjer smo jim vedno na razpolago.
KZ in ZMP
VRAGA , SA3 GA Niči (OGSNJ/]
a/s- zaAkhc
 T
Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 13,3, najnižja 9,3, zračni tlak 1030, veter vzhodnik 6 km, vlaga 84 odst, morje mirno, tem. peratura morja 10 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 22- m9r“
Vasilij	n),
Sonce vzide ob 6.07	z?2	Luna
18.19. Dolžina dneva 12-14. “.V vzide ob 15.45 in zatone c Jutri, PONEDELJEK, 23. B« Slava
V Trstu volilo 824 visokošoltev
Ha tržaški univerzi
miren zaključek volilev
Obsežni varnostni ukrepi demokratičnih študentov ■ Vse fašistične grožnje so se razblinile - Danes volijo v Gorici, Tržiču, Vidmu in Čedadu
Celotni včerajšnji dan je bilo na univerzi dokaj napeto ozračje, saj so akademiki pričakovali, da se bodo fašistični napad' ponovili in so se zato temeljito pripravili. Že pred vhodom v poslopje nove univerze je bila postavljena posebna »straža*, ki so jo sestavljali demokratično nastrojeni akademiki iz vrst »Universita libera* in »Intesa*. Številna skupina je bila pred vhodom na volišče in končno je tretja skupina še zastra-
žila volilno komisijo. Povrh so se ojunačili tudi univerzitetni vratarji, ki so med drugim napolnili hidrante za gašenje z zeleno pobarvano vodo, tako, da bi poslali v primeru potrebe kaj učinkovito orožje. Končno je treba omeniti še policijsko varstvo, saj je bilo sinoči v univerzitetnem poslopju cela skupina novopečenih »študentov«, ki so se z »učenimi* gubami na čelu in kupom knjig pod pazduho vneto vrteli o-koli volišča in katere stari kronisti vseh tržaških listov dobro poznajo kot pripadnike političnega oddelka polici-je.
Vse te priprave pa so bile skcro povsem odveč. Skupinice fašistov (in med njimi so bili resnični akademiki prave bele vrane) se je pojavila le dopoldne, nekoliko postopala po dvorišču, naprej pa se niso upale. Kot edini «podvig» lahko zabeležimo le, da je neki tak paglavec prižgal z vžigalico volilni letak, ki je bil tam razobešen. Že nekoliko odločnejši nastop demokratičnih študentov (ni bilo treba niti v naimanjši meri uporabiti mišic) pa je zadostoval, da se je tudi ta skupinica razblinila.
Vse fašistične grožnje, da bedo v primeri kandidiranja slovenske liste razbi'i žare, pretepli vse »veleizdfrialce*, zažgali in povrh še vrgli univerzo v zrak so se torej razblinile. To dokazuje, da zlasti med univerzitetno mladino n’ih moč stalno peša in da vi-sckošolci vedno mani zapacajo vnlivu visokozvenečih tako puhlih nacionalističnih gesel.
Volitve so torej v bistvu mirno potekale in se včeraj v Trstu tudi končale. Volilo ie skupno 824 visokošolcev, od čestr V'1 v poslopju nove uni-verte, 19* v stari univerzi, 2 O 'žili Irenč in 163 v prosto-(prav tako nepropustno aženega) univerzitetnega
Danes bodo volili še visoko-šolci v Gorici, Vidmu, Tržiču in Čedadu in sicer od 10. do 18. ure in se predvideva, da ho volilo okoli 200 visokošolcev.
Volilna udeležba bo leto' verjetno nekoliko nižja, kot je hila v pretevlih letih, ko je običajno volilo od približno 3
ne bo prišlo do bistvenih iz-prememb tudi glede volilnih rezultatov, zlasti ker je bitka okoli demokratičnih načel v zvezi z akademsko listo Adria utrdila sodelovanje med naprednimi akademiki, ki jih združuje laična lista Universita libera.
Glasove bodo pričeli šteti danes ob 21. uri in bodo znani
okoli polnoči odnosno v prvih jutranjih ponedeljskih urah.
Kot smo že podrobno poročali, sodeluje na volitvah pet akademskih list; Universita libera (napredna laična skupina, kjer kandidira tudi uradni slovenski kandidat), Intesa universitana (katoliška skupina, vendar sestavljena povečini iz levega krila KD), A-dria (slovenska klerikalna lista), Liberi goliardi (nova skupina liberalno desničarsko opredeljena) in /sontina (go-riški, videmski študentje različno opredeljeni). Z volitev se je umaknila skupina Go-liardia nazionale, ki je bila odkrito fašistično nastrojena.
Se ena premiera Slovenskega narodnega gledališča
Komedijo „Pop Čira in pop Spira“ je občinstvo zelo toplo sprejelo
Mogoče je ta ali oni šel včeraj zvečer v Avditorij z dvomom in skoraj z bojaznijo: kako bodo naši igralci prikazali komedijo, ki se odigrava v že odmaknjeni dobi in v oddaljeni deželi v povsem svojskem okolju in kako bo naše občinstvo tako delo sprejelo. Toda že začetno petje in kolo je spravilo občinstvo v prijetno razpoloženje in ko se je na odru začela odvijati igra, je odpadel dvom in bojazen. Pub. lika se je takoj vživela v dogajanje na odru ter se pri tem obilo zabavala. Res je, da se je v drugem dejanju čutil padec v primeri s prvim dejanjem, toda tretje dejanje se je zopet dvignilo ter močneje pritegnilo občinstvo.
Režiser Crnobori, bivši član našega SNG, se je močno potrudil, da bi delo kolikor mogoče ohranilo svoj lokalni ko-
lorit. Več vložkov pesmi in plesov pa je pripravil Stane Starešinič, ki se je obenem u-veljavil kot simpatičen pevec.
Osrednjo šestorico so v splošno zadovoljstvo in zabavo predstavljali Modest Sancin in Jožko Lukeš (oba popa), Nada Gabrijelčičeva in E■ ma Starčeva (popadinji) ter Mira Sardočeva in Bogdana Bratuževa (hčerki). Le v začetku važnejšo vlogo učitelja je odigral Baloh in v manjših vlogah sta nastopila še Stane Raztresen in Danilo Turk. Sta. ne Starešinič pa je imel več aplavzov ob odprtem odru zaradi svojega petja. Priznanje je žela tudi plesna skupina, ki se je lotila težkih vojvodinskih plesov.
Prepričani smo, da bo to delo občinstvu ugajalo povsod kjerkoli se bo SNG z njim predstavilo.
Pogajanja med sindikati in delodajalci
Napovedana stavka trgovskih delavcev
Samo zadovoljiv sporazum na uradu za delo lahko prepreči stavko - Tudi peki zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev
Na uradu za delo se bodo I na katerem	bodo sindikalni
jutri ob 10. ponovno sestali predstavniki poročali delav-sindikalni predstavniki in de-' cem o izidu pogajanj. Na pod-
lodajalci, da rešijo spor v tej stroki in preprečijo stavko vserf trgovskih delavcev, ki je napovedana za petek in soboto.
Kakor smo že obširno poročali, so se pogajanja glede nove delovne pogodbe in zahtev te stroke zavlačevala tri mesece, nato pa so bila prekinjena zaradi odklonilnega stališča delodajalcev. Delodajalci so odbili vse zahteve po izboljšavah in zvišanju prejemkov, obenem pa hočeio de-klasirati nekatere uslužbence, odpraviti pol dneva praznika za pust, poslabšati predpise v primeru bolezni in znižati odstotek poviška za nadurno delo.
Ce na jutrišnjih pogajanjih
ne bodo dosegli kolikor toliko zadovoljivega, sporazuma, b0 prav gotovo prišlo že ta teden do splošne stavke vseh trgovskih uslužbencev. Sindikalne organi zarij# se namreč na stavko že pripravljajo.
Ob 16. pa se bodo na uraau za delo ponovno sestali delodajalci in sindikalni predstav? niki pekovskih delavcev, da nadaljujejo pogajanja glede zahtev te stroke v okviru nove vsedržavne delovne pogodbe. Ob 18 pa bo na sindikalnem sedežu v Ulici Pondares enotno sindikalno zborovanje,
lagi tega bodo nato sklepali o nadaljnji sindikalni borbi. Jasno je, da bodo sindikati napovedali stavko, če bodo delodajalci vztrajali na svojem odklonilnem stališču.
Kratke sindikalne vesti
Sindikalne organizacije delavcev tekstilne industrije se v okviru sindikalne borbe za izboljšanje delovne pogodbe in zvišanje prejemkov napovedale za 2. aprila vsedržavno splošno stavko te stroke. V Trstu pride v poštev približno 1000 delavk in delavcev iz raznih tovrstnih podjetij.
Jutri ob 9. bo minister Jer-Volino sprejel np razgovor sindikalne predstavnike in delegacijo pristaniških: delavcev, ki mu bodo obrazložili svoje zahteve po izboljšanju pristaniških naprav in okrepitvi pomorskih prog.
tisoč vpi-anih ak'H<-m".’hv o-koli 1100 in se predvideva, da
••llfllllMIllMIIIIItlltlllllllUllllllllllllllllllllimilllllINHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHfllIMfllllllUMNIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIItlllHfllllMIIMIIHIIIIMtIMIIINIIIIIIIIIIIIlllllllllllinilllllllllllllllMIMnitllllllllllllMIIII
Jutri bodo na uradu za delo pogajanja o napovedanih 15 odpustih v založniškem podjetju «Editoriale Libraria*. Sindikalni predstavniki so se uprli odpustom, češ da so v sedanjih razmerah grafične industrije neupravičeni.
Iz sodnih dvoran
Grozil je karabinjerjem zato se mora zagovarjati
Ostal bo v zaporu, čeprav ga bo moral pregledati psihiater - Obsodba pijancev
Sele vino, ki ga je marca letos prekomerno zaužil, je spomnilo 32 letnega Evarista Cappella iz Ul. Carpison, da ima ženo, a da ga je ta že pred meseci zapustila. Drugega izhoda mož ni našel, kot da se je zglasil pri karabinjerjih in jih rotil, naj napravijo vse, da se bo žena vrnila pod zakonski krov. Karabinjerji so mu slepo verjeli in ga povabili v avto, s katerim so ga odpeljali v Ul. Batte-ra. kjer stanuje Cappellejeva tašča. Tu je bila tudi njegova žena.
Karabinjerji so moža pustili v avtu, sami pa so odšli na razgovor z ženo. Ta je odločno zavrnila njihov predlog. K možu se ni hotela več vrniti, je izjavila, ker se je naveličala moževih batin.
In tako je mož ostal brez žene, pa čeprav je karabinjerje rotil, da bi jo prisilili, da bi se vrnila k njemu. Sicer je mož hotel videti tudi svojega dva meseca starega otroka, katerega je, kakor je sam izjavil, videl le enkrat. Pomagalo mu ni nič in zaradi tega se je tako razburil, da je začel žaliti na levo in desno. Tedaj so spoznali, da je Cap-pello pijan in da bi imeli dokaz o tem, so ga odpeljali v bolnišnico. Od tu je moral zopet v vojašnico, kjer je nekega podčastnika, ki ga je skušal pomiriti, brcnil v kole-
Ob prisotnosti ministra danes splavitev <Esso Borna*
Minister za trgovinsko mornarico Jervolino se bo v zadržal še jutri - Kritičen položaj ladjedelnic
Nekaj po 9. uri zvečer se je pripeljal z vlakom iz Rima minist«r za trgovinsko mornarico poslanec Angelo Raf-faele Jervolino, katerega so ne postaji čakali najviiji predstavniki lokalnih oblast'! in gospodarskega življenja.
Minister se bo zadržal v Trstu in Tržiču danes in jutri in bo danes dopoldne ob 9. uri sprejel na prefekturi predstavnike oblasti in pomorstva. Nato bo ob 10. uri prisostvoval v Tržiču splavitvi turbo-eisterne »Esso Roma* in popoldne obiskal župana.
V ponedeljek bo minister obiskal pristaniško poveljstvo
prave. Popoldne pa bo imel sestanek na Tržaškem Lloydu in končno v trgovinski zbornici.
Obisk ministra sovpada s splavitvijo velike turbocister-ne »Esso Roma*. Vsaka splavitev ladje zlasti pa splavitev ladje tako velike tonaže pomeni vedno praznik za ladjedelnico in zlasti za delavce. Vendar pa je treba tokrat dodati, da gre za zadnja naročila za gradnjo tovrstnih ladij in da bodo ministru tržaški gospodarski predstavniki nedvomno obrazložili sedanji kritični tržaški gospodarski položaj in zlasti težave trža-
in si ogledal pristaniške na- ške ladjedelniške industrije.
iiiiMiiiiiiimNiHmMmtHmiiiiiiiiiiiiMiHiimiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiMim
Obvestilo kmetijskega nadzorništva
Načrt za izboljšanje in sanacijo živinoreje
Prispevek znaša 30 odst. za zamenjavo živine in 75 odst. za material za izboljšanje hlevov
no in mu grozil, da ga bo u-bil. Sploh pa je bilo njegovo vedenje tako, da so ga morali karabinjerji ponovno odpeljati v bolnišnico in ga pustiti v celici, kamor zapirajo nemirne pijance.
Sedaj je moral mož pred sodnika zaradi pijanosti in tudi žalitve javnega funkcionar, ja. Cappello, ki je bil zaradi svojih živcev že na zdravljenju v vojaški bolnišnici, je tajil, da bi bil pijan, kakor tu. di da bi koga brcnil in žalil. Podčastniku je samo rekel, da ni nobenega zakona, ki bi ženi dovoljeval, da dela kar hoče.
Izgovor mu ni pomagal, ker je tožilec predlaga! zanj 9 mesecev zapora in 15 dni pripora. Njegov odvetnik pa je sodniku predlagal, da bi Cappella pregledal kak psihiater in da bi ga med tem časom izpustili na začasno svobodo. Predlog o psihiatričnem pregledu je sodnik sprejel, zavrgel pa je zahtevo po izpustitvi Capella na začasno svobodo. Proces so tako odložili do nadaljnjega.
S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo po zakonu št. 1367 z dne 27. novembra 1957, ima Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v načrtu »ledeče pobude: i. Sanacija tuberkulozne goveje živine.-Rejci, lastniki krav, katere so bile pri zadnjem pregledu označene za jetične, ki odstranijo — prodajo vse bolne živali, lahko prosijo za prispevek za njih nadomestitev z drugimi zdravimi, katere izhajajo iz klasičnih krajev si-
Zaključek kampanje „Pozor na črte"
Kampanja za zaščito pešcev pod geslom »Pozor na črte*, ki se je začela pred dvema tednoma, bo danes zaključena.
Prometni stražarji so v teh dneh razdelili tisoče in tisoče propagandnih letakov z navodili za pešce in vozače. Na kriiiičih zvočniki opozarjajo na prometne predpise, policij-Iki avto z zvočnikom po kroži po ulicah v trikotu Borzni trg - Ulica Roma - Ulica Car-ducct in svari pešce ter šoferje. Te dni so občinkki delavci obnovili črte za pešce flasti v središču mesta. Kot opomin so stražarji nalagali tadnje dni »vzorne globe*, ta-
ko da je imel vsak priliko, da ae spozna a prometnimi predpisi.
Zavedati se moramo, da ja potrebna Večja disciplina na cestah, da se preprečijo prometne nesreče. Pešci naj prečkajo ceeto med črtami. Tu ir majo prednost. Izven črt lahko prečkaj« cesto h*, če so črte za pešce oddaljene nad 100 metrov. Vsekakor pa naj pešci, preden stopijo na cesto, najprej pogledajo n« levo. potem pa na desno, pa spet na levo stran, da bode lahko preč. kali cesto brez skrbi. Ce je tam semafor, smejo seveda pešci prečkati cesto le, če kaže zeleno luč. Ko prečkate ce-
sto, pa ne smete teči kot zajci niti lezti kot polzi. Cc prečkate cesto izven črt, je ne smete prečkati poševno, pač pa naravnost. Ce izstopite iz trolejbusa ali avtobusa in hočete prečkati cesto, je ne smete prečkati pred avtobusom a-li trolejbusom, ampak zadaj. To pa zaradi tega, da vas šofer, ki privozi za avtobusom ali trolejbusom, lahko pravočasno zapazi.
Šoferji morajo pred črtami za pešce zmanjšati brzino in ustaviti vozilo, če pešci prečkajo cesto. Se bolj previdni pa morajo biti, če cesto prečkajo otroci,
vorjave pasme in ki so jih kupili s pomočjo pristojne tehnične komisije.
V ta namen lahko zainteresirani rejci predložijo prošnjo za prispevek k nakupni ceni goveda, ki ga bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo nudilo v najvišjem iznosu 30 odstotkov — največ 60.000 lir — za vsako kupljeno govedo.
Pri vpisu za naročitev, ki traja za prvi nakup do vključno 31. maja, mora zainteresirani rejec položiti za naročeno govedo jamstveno vsoto 200.000 lir. Ko bo rejec prejel govedo, bo kmetijsko nadzorništvo napravilo obračun na podlagi stvarnih cen ter izdalo nakazilo za dvig prispevka.
2. Izboljšanje higienskih pogojev v hlevih;
Vsi rejci, lastniki hlevov, ki higienskim pogojem ne u-strezajo in niso racionalni, lahko predložijo	Pokrajinskemu kmetijskemu	nadzomiš-
tvu do 31. maja prošnjo s priloženim poročilom o delih, ki jih nameravajo	izvršiti, za
prejem 75 odstotkov prispevka za dokazane stroške, ki so jih imeli z nakupom porabljenega materiala pri izboljšanju hleva.
Prispevek se lahko prejme za naslednja dela:	naprava
novih jasli in zračilnih naprav, naprava jasli, popravilo stropa, ureditev	ležišča, na-
prava ograj za teleta, odvodnih kanalov, gnojiščnih jam ter ostala mala popravila.
Za vsa pojasnila se zainteresirani rejci lahko obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nad-zorniitvo, živinorejski urad, Ulica Ghega 6, tel. 23-9-27 ob dopoldanskih urah vsak ponedeljek in soboto.
Vespist v pešca
Brž ko je Andrea Massarot to iz Ul. Zamboni 2 stopil včeraj dopoldne s pločnika Ul. F. Venezian, se je vanj zaletel vespist, ki je vozil proti nabrežju.
Massarotto je moral v bolnišnico, kjer so ga iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku.
Sploh pa je bila včeraj prav. cata procesija pijancev na sodišču. Eden za drugim so se vrstili pred sodnikom, ki je vsakemu določil zasluženo kazen. V glavnem gre za osebe, ki imajo kazenski list poln raznih obsodb zaradi pijanosti.
Ena izmed stalnih gostov zaporov zaradi pijanosti je 61-letna Antonia Pezhar i^ Ul. Biasoletto, ki je bila že 40-krat obsojena. Pred 10 dnevi je ženska, ki je bila pijana, užalila v prostorih občinske podporne ustanove v Ul. Conti agenta upravne policije. Sedaj se bo morala zaradi svoje neumnosti kesati v zaporu, kjer bo morala presedeti 6 mesecev in plačati 3000 lir denarne kazni.
Vsakega po JO dni priporne kazni je sodnik obsodil 46-let-nega Luigia Schino iz Ul. Gozzi, katerega so zasačili pijanega na tleh v Ul. Teatro Romano, in 48-letnega Fran-cesca Giannottija iz Ul. Mac-lig, ki ni hotel iz gostilne v Ul. Biasoletto. Sele nastop karabinjerjev ga je prisilil k pameti, a je bilo že prepozno.
Sodnik D’Amato, tož, Giral-di, zapisn. Loi.
Na včerajšnji predstavi sta
bila med občinstvom v dvorani tudi ravnatelj beograjske akademije za igralsko umetnost Matič ter podpredsednik Sterijinega pozo,ja Radomir Radujkov,
Razstava tržaških tabornikov
Petletno plodno delovanje rodu aModrega vala*
Sinoči so ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma odprli razstavo ob petletnem plodnem delovanju tržaških tabornikov. Poleg tabornikov in druge mladine se je na o-tvoritvi zbralo številno občinstvo in predstavniki našega javnega življenja. Sestra Soča — Vida Pahorjeva — je o-risala obširno petletno delovanje rodu «Modrega vala», nakar je govoril o pomenu ta. bornikov starosta Perun — Drago Pahor. Nato je starosta odlikoval pet najstarejših tabornikov in podčrtal njih prizadevnost in uspešno delovanje, Tabornik Iztok pa je prejel še srebrno odlikovanje Združenja tabornikov Slovenije.
Razstava prikazuje razvoj slovenske taborniške organizacije na našem področju in je zelo zanimivo urejena. Podrobneje bomo o razstavi še poročali. Svetujemo pa vsem staršem in ljubiteljem mladine, da si jo ogledajo.
Nezgodi na delu
Med hojo po železnih stopnicah okoli velikega bencinskega tanka v čistilnici «Aqui-la» je 36-letni tehnični uradnik Dario Tripcovich iz Ul. s. Francesco po nesreči stopil v praznino in je zletel 8 metrov globoko.
S tovarniškim rešilnim avtom so Tripcovicha, ki je i-mel več ran in odrgnin, odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v JO dneh sprejeli na I. kirurškem oddelku.
Giuseppa Clevo iz Ul. Ro-magna so tudi sprejeli na i-stem oddelku, kjer si bo moral zdraviti 20 do 25 dni globoke rane na treh prstih leve roke z verjetnimi kostnimi poškodbami.
Po prihodu v bolnišnico je izjavil, da je bil zaposlen pri gradnji novega naselja S. Ser-gio, in sicer pri betonskem mešalcu. Poškodbe so mu povzročila vratca mešalca, ki so se nepričakovano odpria.
Nerodno sta padU
Giustina Laurica por. Zam-perlo iz Istrske ulice je včeraj zgodaj popoldne med sprehodom po vrtu nerodno padla in ker se je udarila v iogo, se je odpravila v bolnišnico. Zdravniki so ji ugotovili verjetni zlom stegnenice, zaradi česar so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Okrevala bo v 60 ali celo 70 dneh.
89 let stara Pasqua Cerlon vd. Renzi iz Skednja št. 109 pa je padla s stopnišča avtobusa proge št. 29, ko se je ta ustavil v Ul. Scuole Nuove. Priletna ženska se je pri padcu ranila po rokah in se udarila po nosu, pri čemer si je zelo verjetno zlomila kosti. Sprejeli so jo s prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh na I. kirurškem oddelku.
O Pokrajinska uprava sporoča, da so z današnjim dnem ponovno dovoljeni staršem o-biski otrok v pokrajinskem o-troškem vrtcu v Barknvljah, in sicer po običajnem urniku.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV
V ponedeljek, 23. t. m. ob 20.30 bo govoril prof. dr. Jež o najnovejšem razvoju slovenistike v Italiji in italijanistike v Sloveniji.
Vabljeni so vsi, ki jih zanima to aktualno vprašanje.
SNG
v TRSTU
DANES 22. t. m. ob 16. uri v Avditoriju v Trstu
JOSIP TAVČAR
Pekel je vendar pekel
fantazija v dveh dejanjih
Prodaja vstopnic 14. ure dalje v Ul. ma 15.
od
Ro-
- t,
f -
ROD MODREGA VALA vas vabi, da si ogledate
TABORNIŠKO
RAZSTAVO
v Ul. Roma 15-11.
Odprta bo vsak dan do 28. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 20. ure.
Danes pa od 9. ure dalje.
A D I O
J
narodnih melodij; 17.30 Radijska igra — Paolo Levi: Zadeva Pine-dus- 18.27 Eduard Mac Dovvell: Indijanska suita; 20.00 Revija za-bavne glasbe; 21.00 Mojster d-ra-m» in komedije Gaetano Doni-zetti; 22.15 Plesna glasba; 23.10 Poje Nat King Cole; 23.25 Oela Sijepana Suleka:	Prvi klasični
koncert
TELEVIZIJA
10.15 Kmetijska oddaja; 15.30 Šport; 17.00 Oddaja za otroke;
13.00 Lik igralca — Gino Cervi;
18.30 Poročila: 18.45 Perry Como Shovv; 19.35 Pustolovščine v Afri. k;; 20.10 Zbirka dokumentarnih filmov; 20.30 Poročila; 21.05 Glasbeni varietč: 22.05 Zgodbe o psih;
22.30 Športna nedelja in poročila.
Jutri
14.00 Šolska ura; 17.00 Oddaja za otroke; 18.30 Poročila; 1845 Naš dom — Kako opremimo stanovanje; 19.35 Oddaja za delavce; 20.05 Šport; 20.30 Poročila;
21.00 »Klic zvonov*, film: 22.25 Prenos konjskih dirk iz Turina;
23.30 Poročila.
RTV JUGOSLAVIJA
11.00 Kmetijska oddaja —Ljubljana; 15.00 Prenos programa (šport) tujih TV postaj; 20.00 TV dnevnik — Beograd; 20.20 Dokumentarna oddaja ob 40-tetnlci ZKJ in SKOJ »Španija* — Zagreb; 20.40 Kratki film — Zagreb; 20.50 Petdeset let zagrebškega velesejma (razgovori in dokumenti) — Zagreb; 21.10 Glasbeni mozaik — Zagreb; 21.40 N. Novak: «Pesnik in golobica*, mala lirična scena — Beograd.
Jutri
20.00 Oddaja iz poljudne znanosti — filmi o tehniki — Zagreb; 20.30 »Umor*, francoski celovečerni umetniški; film.
Novo cine. 14.00: »Dvigal0^ šala*, 1. Moreau m Odeon. 14.30: »V senci 8"^
B Lee Technicolor ly|0, Radio 14.00: «Ana iz »r siti
E. rayior, r.	vtw"
Europa: «Kjer je zem J Gary Cooper m ,J';;>niKoO. Roma: »Napad 600 konje ^
Volta: »Izziv v	^
Technicolor,	p.	Ok*®
KROJACNICA B°GA^C'
Udine 11.1., išče vajenko-
NAJLEPSA DARILA J8*1®,it rodnikom in prijatelje
siaviji so »“eri^-JovTGO)1611!' TRNI JOPICI, MONTU ^ dežni ali balonski Pla5%iai> * nogavice, rokavice, W» a|i # it, os k o ali žensko °b'*kvse lat?
M*... .odi. *
( OLEPAH8tX~l
VERDI
Danes ob 17. uri nastopi gledališka skupina Proclemer-Alber-trzzi z Ibsenovimi »Strahovi*.
Dne 24. marca bo začetek koncertne sezone. Na prvem koncertu bo nastopil VViener Akademie-Kammerchor pod vodstvom Thomasa Cristiana Davida s Hayd-nevim »Stvarjenjem*.
1959
NEDELJA, 22. marca RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 De Sabata: Juventus, simfonična pesnitev; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazziu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Jazz zasedbe; 15.20 Orkester Fafa Le-mos; 15.40 Zbor »Bojan* iz Dorn-berga; 16.00 Glasbeni popoldan;
16.30 Plesna čajanka; 17.00 Kralj, veseloigra v štirih dejanjih; nato giasbena fantazija; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna glasba; 21.00 Pesniki in njih stvaritve — «Nikolaus Lenau*; 21.20 Od melodije do melodije;
22.00 Nedelja v športu; 22.10 Ca-sella: Koncert v a-molu za violino in orkester; 22.50 Roy Ross in njegovi »Riverboat rarrrblers*;
23.30 Nočni ples.
TRST
7.45 Kmetijska oddaja; 14.30 »El Campanon*; 15.45 Kvartet Van VVooda; 17.30 Simfonični kon. ceri; 21.00 Zabavna glasba.
II. PROGRAM
10.15 Zenska oddaja; 14.05 Vesele popevke; 15.30 Dino Olivieri in njegov orkester; 16.00 »Festival*, revija Maria Brancaccija;
18.30 Plešite z nami; 20.30 Štiriindvajseta ura; 21.30 Nekaj opernih skladb; 22.15 Američan v Rimu, 23.00 Gino Conte in njegov crkester.
RADIO KOPER
6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: Pogovor med agronomom in Drejo; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Nedeljska reportaža: »De!ovni dan rudarja M:rka Knapa*; 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Operna glasba; 11.20 Simfonični koncert; 12,00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12 50 Glasba po željah (II. del); 13.30 »Za našo vas*; 14.15 15 veselih minut; 14.30 Sosedni kraji !n ljudje; 15.10 Glasba po željah; 16.00-
19.00 Prenos RL:	19.00 Športna nedelja; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.45 Plesna glasba.
SLOVENIJA
7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mlad-ln-ska radijska igra- 8.40 Lucijan Marija Škerjanc: 24 diatoničnih preludijev; 9.00 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši... France Klopčič:	Franjo Vulč-
Viado je bil velik tovariš; 10.30 Zbori in samospevi Rada Simonitija; 11.00 Pol ure z Beethovnom; 11.30 Priljubljene popevke; 12 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.25 Lahka glasba; 16.00 Muhamed Nu. hlč: Tu, kjer so nas poniževali;
16.30 Franz Liszt: Španska rapsodija; 16.45 Igra orkester Manto-vanl; 17.00 Iz bogate zakladnice
llllllllliniMMIIIHIIIHIIIIIIIIIIIMntMllltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIllllllllllllltlllllllllllltlllllliiiiiiiiiiaaiiiiillllllllHitllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
OD VČERAJ DO DANES
—Sk-
Ct.', Depangher, Ul. San Glusto 1 AUa Midonna del mare, Largo
,arg(
Piave 2; Zanettl Testa d'oro. Ul
Mazzini 43; dr. Mlani, Barkovlje: Nicoli, Skedenj
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo Je e oseb, poroka pa je bila ena.
POROČILA SITA SE: državni odvetnik Lucio Sinagra iti študentka Maria Laura Andreassi.
UMRLI SO: 79-letna Angelica Coppo vd. Časti, 62-letni Nicolč Saule, 75-letni Giuseppe Turini, 85-letna Marija Mislej vd. Verto-r.ese, 75-letnl Antonio Sindiei, 72. letna Giuseppina Bole vd. Ceco-ni, 66-letna Aurelia Blasich por. Calligaris, 62-letni AttIMo Pelie-grini.
OKLICI:
Zidar Francesco Surdioh in gospodinja Milena Scoclai, pomorščak Albino Parma in gospodinja Maria Bortolln, uradnik Giuseppe Ioveie In uradnica Egle G<raldi, geodet Marcello Verroc-thio in učiteljica Dina De Pic-coli, delavec Bruno Tinta in delavka Enrica Bonavla, uradnik Dario Mari in gospodinja Isabel-la Soldat, slaščičar Cosimo Seine-raro in šivilja Maria Leo, krojač Domenlco Carbone in šivilja Lima Cancelliere brivec Armando Cosllani in frizerka Pierina Val-lon, kapetan letalstva D. Paul Thompson In uradnica Milena Oraziettl, tesar Umberto Rltossa in šivilja Daniela Cossutta, ple. skar Serafino Chieregato In gospodinja Anionietta Ricattl, < lavec Giorglo Benvenuto In de-lavka Livia Dlgiovannl, upokojenec Edoardo Cella In gospodinja Elena Petrovič, trgovec Narciso Pacor In gospodinja Maria Moco-rovl, uradnik Glorgio Saber In i gospodinja Luciana Bubnich, tr-
govec Raffaello Stocca In dr. kemije Ltliana Pagllaga, uradnik Lucio Portaluri in gospodinja Mariella Amaranto, trgovec LuL gi Pecchiari in gospodinja Spe-ranza Pettirosso, mesar Aurelio Chersicla in gospodinja Maria Giugovaz, pomorščak Giovanni Perossa in gospodinja Giuseppa Ftisone, delavec Lulgi Triscoli in gospodinja Giampaola Cosu-llch, trgovec Šalim Somekh In dr. kemije Enrichetta Dominltz, bi igadir carine Gian Andrea Pe-rotti In gospodinja Marina Olln-da Marelli, Mauro Bartolo In Glola Viola, uradnik Claudio Grim-Cocitto in šivilja Lucia Zu-gan, mehanik Adolfo Hervatlc in šivilja Tereza Sirk, fotograf Alberto Zanetovloh in prof. klavir, ja Laura Bassa, zdravnik Lucio Monico in gospodinja Romana Visentln, zidar Bruno Persel In gospodinja Edda Delesina, geodet Luclano Pamflll in uradnica Angela Vallan, penzionlst Giuseppe Ohlarandlni in gospodinja Albertina VVepr, mehanik Arturo Toffarello in gospodinja Emllia Stancich, zdravnik Flavio Cave-dali in gospodinja Valerla Boero. Dentis, železničar Gino Colon-r.elll in gospodinja Carmellna Ma-denna, uradnik Agostino Varone in gospodinja Maria Teresa Di Brino, uradnik Giacomo Oliviero in uradnica Llvla Domini, zidar Fritz Tschaeppaet in Vida Oretti, uradnik Nerlo Temizza in uradnica Ivana Carlirf,.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltella
DAKOTI IN FKIftPHVKI,
V počastitev spomina padlega sina Edija v NOB darujeta Angela in Ivan Košuta iz Križa pri Trst 1000 lir za Dijaško Matico
RAZNA OBVHNTH.A
prosvetno društvo »Iva* Cankar* sprejema v torkih In četrL kih od 9. do 10. in od 15. do 16 ure vpisovanj.- otrok za balet, ki ga vodi Adrijan Viles. V sredo ob 11. uri telovadba.
LOTERIJA
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
3
76
17
67 74
65
61
54
68
55
40
61
62
53
90
52
22
4
77
37
TEATRO NUOVO Ornella Vanoni bo pela pesmi mednarodnega zločinskega življenja. Prvi del bo obsegal škotske, angleške, ameriške in nemške pesmi, drugi del pa francoske in italijanske pesmi. Pevka, ki jo bo pri klavirju spremljal VValter Baracchi, bo nastopila danes 22 t. m. ob 17. uri.
KINO
Excelsior. 14.00:	»Toto, Eva in
prepovedani čopič*, Toro, a. Lane.
Fenicc. 14.00: »Steza nasilja*, V Heflin, T. Hunter. Technicolot. Cinemascope.
Nazionale. 14.30: »Zenske so sla botne*, Jacqueline Sassard, My. lene Demonget, Pascal Petit. Eastmancolor. Mladoletnim pre. povedano.
Arcobaleno. 14.00: »Drevo obešen cev*, G. Cooper, M. Schell. Technicolor. Izkaznice neveljavne.
Supercinema. 14.00: »Vampirjeva kri*. Le za jeklene živce! Technicolor. Mladini prepovedano.
Fllodramimattco. 14.30:	»Kip, ki
vpije*, A. Ekberg, P. Caroy. Nov varietč.
Grattacielo. 14.30: »Zenska*, Bri-gitte Bardot. Technicolor, Cinemascope.
Cristallo. 14.00: »Kjer zemlja pe-če»,G. Cooper, J. London, cinemascope.
Capitol. 14.00: »La Maja Desnu da», A. Gardner, A. Franciosa.
Astra Rolano. 14.00:	»Sigfrid*,
S. Fischer. Cinemascope, techni-coJor.
Alabarda. 14.00: »Ko žerjavi lete*, T, Samojlova.
Aidebaran. 14.00: »Ana iz Brook-lyna», Gina Lollobriglda, V. De Sica in A. Nazzari.
Aiiston. 14.00: »Jez na Pacifiku*, Silvana Mangano, A. Perkins. Cinemascope, technicolor.
Aurora.	15.00:	»Nočem umreti*,
Susan Hayward. Mladini prepo. vedano.
Garibaldi. 15.00- »Tihotapec*, R Mitcbum, G Barry.
Ideale. 14.30: »Dogodivščine Stanita in Olia*, Stan Laurel in Oliver Hardy.
Impero.	14.30:	«Mala njiva*, R
Ryan, A. Ray, T. Louise. Mlad. prepov.
Italia. 13.30:	«Quo vadiš?*, R
Taylor, D. Kerr in P. Ustinov.
Moderno. 14.00: »Toplo morje*, J W a rde n, B. Bechster in C. Gable
S. Marčo 14.00: »Tarzan in izgubljeni safari*. Gordon Scott Scopecolor.
Savona.	14.00:	»Mornarji, ženske
In smola*, M. Arena, A, Lane Poje Modugno.
Viale. 14.30: »Skrivnost piramid*, Gianni in Plnotto.
Vittorlo	Venelo. 14.30: »Kitajski
zid*.
Belvedere. 14.00: »Bojna himna*, R. Hudson. Technicolor.
Marconi. 14.00: »Indlskreten*, G. Grant’ in I. Bergman.
Massimo 14 30: »TotO na Luni*, Totč, S. Koščina, U. Tognazzi in S. Mlllo.
in A. Nazzari.
KINO v MihJAH Verdi: »Mačka na vroO
1 CUlllltUlUl ,	,
Taylor, R. VVidmarK,
MALI
minski predmet, J*taf,illv cena®]
dobite po najugodnejšin	ffl-
VELIKI MANUFAKTUB	-
GOV1N1 »MAGAZZIN	cjt
SVAZIONE. V TRSTU, S
SVAZIONE* v i ‘ ,toV o« r LINI 2 (lc nekaj st: .). Stroške pošiljk ^,»1* vijo krijemo ml. S ** pop£ vam priznamo P°5'“ jjio *
Oglejte si, neobvezno.
gato izblrol	pje
»DUBIED* 70 X 7. SV*®3iuj. PjJ tilni stroj za pulov«W juri* dam. Tel 46-719. Naslov ništvu PD
DR. SONJA MASE«*
bo odsotna od * 1 j do 20. aprila t. .
N O V O s
Šuštar; Slov. sSci plesi: PIltD 8;0' ske	h	.
Marolt■ Slov.
ski plesi: Koros*
TRŽAŠKA KKJ>^
Irnl - lil. Nv. Kra“ -I	Telelon
GOMMAPL0jj
Ulica deirisma^u)
« uc .	lairoD
(pri Sv. J»K0 rew
Vam nudi vse hl5?utke. tiSt, ne, torbe, igraj;*, ' park* ko za pode-imitac J (j>I'
Vse po konkurent®*
V TRSTU
tka®'"?-
domače in tu-!fih cen??;
po najugodnejših
z veliko izbiro-Pri
Ul. Adach,aV
Obiščite našo tr*
ŠIVALNI STRO-1
»Perfektni sivl" ^
(svetovnega
slovar*11
je mednarodn s8)
Zlatega k0"1!5 J V»v009 „ ji' «S premikom v vl)e89 jjf
avtomatično z . zag- ’
na vezenje J 4l>in” li(. gumbnice m	A
....	j
CENE od	{nesel<l
Na obroke do •
Obrnite 'se n® .ijvist9 ga ekskluri
ga eksk‘u	.
i
bazzanella ntp> TrSt'
jno^
Pošilja se tudM^^»
-----------------77,0
Clclo M E L 11* j«
7 500 ' lir otrgg Jjjj ženska In n vStrnl ^
Sim" deli
nami po
lesa s0	CCIA1
~ky v
TRST — UL- A ^nll^
Zaht
H
va.it*
1 2
ENALOTTO
1 2 2 2 2 X 2 X
X 1
Ravnateljstvo sporoča, da znaša celotna vsota nagrad 62.890.209 lir; zadela je ena dvanajstica, ki prejme 25 milijonov 156.083 Ur, enajstič je bilo 20 in prejmejo po 943.353 lir, desetic 473 in prejmejo po 39.999 lir. Dvanajstica je bila igrana v Genovi na listku 4Q 71054.
ZAH VA LA
Ob bridki izgubi našega dragega
JUSTA PEČARJA
n*5.S
- — —------ —	—	—	—-------- v
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so n9hn8 z*Lvcl1’
sc prisrčno zanvaijujemo vsem, ki	u-a	\JaVc
pomagali in z nami sočustvovali. Pose® č. g. župniku Piščancu in č. g. kaplanr.hrot>i: lc», osebju i* *	■*----------- mr'	^	  d°	*"r	-
kamnoloma in sploh vsem al/
Zena Marija, hčerki Na<*J* M^iv9 brata Maks in Rihard, 5or®° Svetka in Milka ter osla'0
Lonjer, 22.111.1959.
ZAHVALA	z n>jr<
Prisrčno se zahvaljujemo veem, ki ?? in s čustvovali ob izgubi naše matere, *aS
ČOH,
matere.
IVANKE GOMBAČ roj. >»5
Posebna zahvala pevskemu zboru ra, Č.Č. g.g. župniku in kaplanu, darova	p o*	j
ter vsem, ki so jo spremili k zadnjei'
Družine GOMBAČ, PURINANI *b
Lonjer, 22.III.19S9.
— T —
22. marca 1959
Gorlšfeo-benešfei dnevnik
tedna
N*» SAFOG
iei**a
^	*° * p
i"u'«tia proti ^ <* Ui J** no** zagoto-" "“»rado	aI° PToi*v°d'
in
petek
triurno
Preteklo nedeljo v Doberdobu
Redni občni zbor
domače posojilnice
144 članov, nad 10 milijonov Kr vlog in 7 milijonov lir posojil
"»•orad« 0 Proizvod-fcltltl ; Prid veliko nočjo, iti t**. ■ P^Polnonie uspela.
or.jl°tran^a komisija * oroa^“*.Uwi't« sindikat. ^tklLi **V> ki so proučili
'''•“»mi ta * sveži z **tlala . 3»h je svoj čas ,H‘««indu v Trst.
Vdk
“Hi SNG
j* tržaška ? * Cori y0*‘o«al« « Go-
?»i* kez.TV° ■ dTam° «ZI°-
*n*, ffi jo je avtor
'‘tim .. -• jo je avtor l9**JVi ok0?107114 D°stojev Predstavah so
Pred ^ **. >H tako l?ltva dovršeno i'
'* tak* V dovršeno i-
I“l i *n^rat potrdili
'* lat)«.’.	#°	uilvaJ°	pri
'n naših meja.
i **«>r SPD
K
i T*in	Zvezdi*	je
kat.^ obini zbor
k«t~ cb4ni 2bor ■ ? ^»rriard o'”1 3e Predsed-l||WL] “rd Bratuš	„
lotrf »	P^easea-
itttirn, ,rofuš Poročal o j> 1« «elovant“. Dru-11 itletl! 4lfln°1’- Priredilo W udeleženci.
- poroči) * ^ udeleženci. .>4«, c‘‘° *ta Podala tudi
(oV^ot) m Pugled-
tulili
n,],-! ’ katerega so u	3	nouih	članov.
Dola
h)° 'P°roMtddrh *itri >e It ». p"n8 An j doberdobske-
ta ‘“er z* 3U Jarcu’ da Mril t Javna dela To
odobril ta 3C * Uniona Jlavni prispevek
I C*- 589 P°dla»‘
D#i “ 589 > Podlagi z a-
*£ *sx
e, jc uspešno za-
^Ntktu "««KOU, Jci so l«,,"t8*a , r pre(4staumkiri 7 Vednn  j
k-.'«10 ..
C * d“ *"° poud<trjali *> ttsrir«,,; 3“t’no delo
"“Pravi,
tek
ttčiji
Prejšnjo nedeljo je bil redni letni občni zbor doberdobske Kmečko-obrtne posojilnice, na katerem je veliko število prebivalcev iz vseh krajev občine z zanimanjem spremljalo poročilo o lanskoletnem delovanju. Po otvoritvenih besedah je predsednik Josip Gergolet, ki je pozdravil tudi vse navzoče, podal poročilo. Število članov se je povečalo za nekaj nad deset, tako da jih je bilo ob koncu leta 144. Vloge so presegle 10 milijonov lir, posojila pa 7 milijonov lir. Predsednik je pozval vse občane, naj opustijo grdo navado, da shranjujejo denar v nogavici, ker v njej ni na varnem; lahko g* odnesejo tatovi, požrejo miši ali uniči požar. Edinole v posojilnici se mu kaj takega ne more pripetiti. Poleg tega prejemajo vlagatelji od njega obresti, omogoča pa jim najem posojila za okrepitev gospodarstva.
Pripomnimo naj, da je posojilnica odigrala zelo važno
vlogo v življenju Doberdob-cev. Tik pred prvo svetovno vojno in takoj po njej so člani s posojili svojega denarnega zavoda z manjšimi skrbmi kupovali njive v «laškem», ki predstavljajo podlago sedanjega kraškega kmetijstva. Pomen posojilnice nam pove tudi dejstvo, da so od takrat do danes KraSevci nakupili »v laškem* okoli 400 njiv.
Izredno lep razvoj je zavod zabeležil po drugi svetovni vojni. Predsednik Gergolet nam je povedal, da je bilo pred devetimi leti, ko je prevzel predsedstvo, komaj za 200.000 lir vlog in za 26.000 lir posojil.
Tajnik Slavko Ferletič je podal poročilo nadzornega odbora in prav tako toplo priporočal članom, naj imajo zaupanje v posojilnico in naj svoje prihranke nalagajo vanjo. Soustanovitelj posojilnice Mihael Ferletič je tudi spregovoril nekaj besed. Predvsem je izkazal svoje zado-
MHiimiiiiiiiMiiiiiiinmiiiimiiiimiiiiiiiiiiitiimiminiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi m
S sinočnje seje občinskega svet« r Števerjanu
1alo^ 3e uspešno za->*ih doberdobskih ■ HL^tu ,*avn,k°v, ki so
*,:/>« „bi “ del. ki so jih * o,J*	®°,p0‘
*»MfS p-iiL R“*s‘au° ** ", Jj	domačinov
* „ ®'»alcei) d-u ..
u ,	-	'tviiiacmov
St
- -Via, je
r|0on* *f)e^0r^ vodila ki j, itnt in
^ ja*, ’	*	3«	žene	in
lMll ^do , ’nn«»o »tuari, HJtu*	doni	uporab-
**.	Bojpo	dinjskem
. obvestilo
i Ssps* , k“ rf,; j«
S«2°,0l>lje), . užiteljsk«-
**Pi-
%,».	aprila
te d i apr , -JL* **Jnl*tVO,
"•ladincev iN* ta #sl»vja
?S‘niMi"e n*na°'Uvju je J ki I M j* Pod JO- letom
KStS *:«*!• željo,
ivki	Željo,
Sci 5*Uvci ?orabili pro-
k j« i" ir., am‘zni te-
i, Si P*vmi Podobnega. . »Hm, ** ‘•ko vr-
LV »Cer* Uk0 vr-} 'tlik?*, dvorana,
IV ,«• bi
lit),. teinjam doloieni,
Kvteri»lno L mUdine \ u-
SJ nialo* Sal
Pokopališče na Jazbinah bi stalo 6 milijonov lir
Zaradi zelo visoke vsote bodo vprašanje temeljiteje proučili
Včeraj zvečer je bila seja občinskega sveta v Števerjanu, na kateri so svetovalci obsežno govorili o nekaterih javnih delih, zlasti pa o gradnji pokopališča na Jazbinah.
Pokrajinska komisija za pokopališča je v decembru 1956 »estavila poročilo o pregledu cerkvenega zemljišča, na katerem naj bi se pokopališče zgradilo. Pokopališče za 126 prebivalcev Jazbin, kjer je u-mrlo v zadnjih desetih letih komaj 12 oseb, bi stalo 2,871.000 lir. Zemlja je neprimerna, ker zadržuje vodo. Komisija je u-gotovila, da bi se na tem zemljišču lahko pokopavalo, če bi se globoko preoralo dva in pol metra globoko, da bi se na zraku zemlja razkrojila. Skopati bi morali tudi odvajalne kanale za talno vodo. Država je pripravljena prispevati po 5 odstotkov za 35 let, tako da bi občina plačala samo 24 odstotkov, kar bi predstavljalo z obrestmi vred nekaj nad 2 milijona lir. Celotni strošek za gradnjo pokopališča pa bi znašal z obrestmi vred 6 milijonov lir.
Ke* je podžupan terpin predlagal, naj bi vprašanje te-
meljiteje proučili, so z večino glasov in dvčma Vzdržanima njegov predlog sprejeli in se sporazumeli, da bodo o tem vprašanju ponovno razpravljali na prihodnji seji.
V zvezi a tem je svetovalec liste Slovenske enotnosti Slavko Stekar opozoril prisotne, naj se popravi tudi števerjan-sko pokopališče, zlasti mrtvašnica, ki je v zelo slabem stanju.
Q ostalem delu seje bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali prihodnjič.
Nobenega sporazuma o odpustih v <Mucchiut»
chiut* iz Gradiške ni prišlo do soglasja. Sindikalne organizacije so zahtevale preklic odpustov in napoved prostovoljnih odpustov z izplačilom odpravnine, ki ni predpisana v pogodbi.
IZ SOVODENJ
Občni zbor posojilnice
Danes ob 11. uri b« v prostorih županstva v Sovodnjah občni zbor Kmečko delavske posojilnice, na katerem bodo pregledali lanskoletno delovanje ter izvolili tudi nov odbor.
Rojstva, smrti in poroke
Od 15. do 21. marca se je rodilo 9 otrok, umrlo je 9 o-seb, oklicev je bilo 10, poroki pa sta bili samo 2.
Bojstva:	Graziella Seculin,
Anita Ambrosig, Pierluigi de Fornasari, Loredana Grili, Gianlranco Donda, Claudio Buttignaschi, Maurizio Berdon, Stefano Azzalini in Giorgio Laurenti.
Smrti; 89-letna Francesca Orlando vd. Borghes, 46-letna Carmela Sossou por, Lo Re, 31-letni delavec Dario Pesari-no, 85-letni upokojenec Giu-
Strokovna zveza delavcev oblačilne stroke CG1L sporoča, da med predstavniki delavcev in zveze industrijcev glede odločitve lastnika tekstilne tovarne »Bratje Muc-
seppe Sossou, 70-letna Gio-vanna Tausanl, 75-letni upokojenec Giovanni Šantl, 77-letni Marco Baichini, 54-letni državni upokojenec Bruno Urizio in 49-letni kmečki delavec Giovanni Goja.
Oklici:	delavec Mario Gru-
sovin in Maria Cadario, delavec Mario Galasso in Luigia De Sabbata, Mario Todone in Dirce Patroncino, agent javne varnosti Alessandro Rosa in Maria Stenico, delavec Bruno Tego in Ida Dissegna, uradnik Francesco Ganzaroli in Olga Famea, geometer Fabio Lutman in osnovnošolska učiteljica Maria Innecco, šoler Lu-ciano Crasselli in Licia Grat-ton.
Poroke: mizar Guido Qualiz-za in otroška vrtnarica Marija Komavli, varilec Narciso ' Decolle in Fides Masolini.
voljstvo za tako uspešno delovanje.
Prisotni so potrdili nekatere predloge, ki spreminjajo dosedanjo obrestno mero. S prvim majem bodo nastopile sledeče spremembe; za posojila se bo člahom zaračunalo pol odstotka manj, tako da bedo plačali po 7 odst., za nečlane pa 1 odst in bodo plačali 8 odstotkov. Za vloge veljajo tri mere; proste vloge po 2 odst., vezane vloge za eno leto po 3.75 dost., male vloge do 20.000 lir tedensko po 3 odst.
 »»--------
Samo pogojna kazen za tihotapljenje mesa
Včeraj je bila na sodniji obravnava proti 31-letnemu Milanu Hledetu, jugoslovanskemu državljanu iz Šmartnega pri Kojskem.
Dne 7. aprila 1957 so linan-carji ustavili v Gorici omenjenega Milana Hledeta ter ugotovili, da ima pri sebi nad 15 kg mesa. Mož je priznal, da je zjutraj pretihotapil meso čez mejo pri solkanskem bloku. Trdil je, da se je to zgodilo prvič ter da se je odločil za to dejanje, ker so ga že večkrat' po Gorici u-stavljale žene ter ga vpraševale po mesu; mislil je, da bo tako zaslužil nekaj denarja ter si nakupil v mestu potrebno blago.
Cariniki so meso zaplenili ter ga aretirali. Kasneje so ga izpustili, ker je njegov sovaščan Rudolf Persolja, sedaj stanujoč v Gorici, položil kavcijo 65.000 Kr.
Ker je bil obtoženi Hlede prvič. sojen zaradi takega prekrška, ga je sodnik obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 40 dni zapora in 5000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov.
Nadaljevanje gradnje
V Sovodnjah bodo nadaljevali z gradnjo 6-stanovanjsk« hiše za brezdomce. Zaradi stečaja gradbenaga ' pbdjetja
Makuc, ki je poslopje gradilo, so se dela za dlje časa ustavila. Občinska uprava je dograditev poslopja zaupala podjetju Picotti.
Izlet naših kmetov
na sejem v Verono
šlandrešci ter nekateri O-slavci in Podgorci so tudi letos obiskali kmetijski sejem v Veroni, kjer so si ogledali številne zanimivosti, ki jih zanimajo in se jih tudi neposredni tičejo.
Zavore so se utrgale pa je padel
Ko se je Josip Bregant iz Ul. Chiesa vecclvia 14 v Lečniku peljal po Ul. Brigata Re, so »e mu utrgale zavore in je padel. Potolkel se' je po glavi in po rokah. Z rešilnim avtomobilom ZK so ponesrečenega kolesarja odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rane obvezali in ga poslali domov.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 16,6 stopinje ob 14.30, najnižja 8 stopinj ob 4.50. Vlage 80 odstotkov.
'O
Še ena važna tekma za tržaško enajstorico
Trieitiua - Genoa z novima postavama
Cenoa brez Barisona in Pantaleonija, Triestina brez Simonija, Tortula in Degrassija
Današnje srečanje med domačo Triestino in Genoo je za tržaško enajstorico zelo važno, saj ji nudi priložnost, da si z zmago precej izboljša položaj. Toda žal Triestina ne bo mogla nastopiti z najboljšo postavo. Manjkali ji bodo namreč poškodovani branilec Simoni ter Tortul in Degrassi, ki še nista povsem prebolela posledic bolezni. Trener Trevi-san je bil zaradi tega postavljen pred kaj težko nalogo, ki jo je spričo pomanjkanja dobrih rezervnih igralcev rešil bolj za silo. Pomagal si je tako, da je naravnega krilca Tu-lissija postavil v ožjo obrambo, na njegovo mesto v kril-sko vrsto pa Szokeja. S tem je sicer dosegel znatno okrepitev teh dveh vrst, ker sta tako Tulissi kot Szoke na teh mestih že igrala e precejšnjim uspehom, ošibil pa je napad, iz katerega sta izpadla Szoke in Tortul. Pregovor pravi, da v sili hudič muhe žre, in tako se je Trevisan (po slabih izkušnjah s Cazzanigo, Puio in Rigonatom) odločil za vključitev Clementeja, ki bo igral srednjega napadalca, medtem ko se bo Bresolin pomaknil na desno krilo, Del Negro pa s krila na desno zvezo.
Kako se bo ta popolnoma prenovljena napadalna vrsta obnesla, bomo videli šele danes popoldne, na vsak način pa nanjo ni treba preveč računati bodisi zaradi neizkušenosti Clementeja, bodisi zaradi nenavajenosti Bresolina na krilnega igralca.
Toda če je Triestina v stiskah, tudi Genoa ni mnogo na boljšem. V enajstorici rde-oe-plavih bosta namreč manjkala odlična napadalca Bari-son in Pantaleoni, medtem ko Abbadie po trimesečni odsotnosti še ni dosegel azdovo-ljive forme. Res je sicer, da se bodo v moštvo povrnili Maccacaro, Dalmonte in Car-lini, toda prva dva še zdaleč nimata kvalitet Borisona in Pantajeoneja, tretji pa bo. tudi samo rezerva srednj‘aga krilca De Angelisa, ki je nujno potreben počitka skupno z napadalcem Le^nijem.
Edina čvrsta linjja Genoe bo
zato obramba, kj sodi morda ">ol.
celo med najboljše v letošnjem prvenstvu. Ghezzi, Ma-griini in Becattini predstavljajo trd oreh tudi za znatno boljše napade, kot pa bo, posebno danes, tržaški.
Dosedanja bilanca povojnih srečanj med Triestino in Genoo je popolnoma izenačena: sedem zmag za vsako in sedem remijev. Vendar s tem plusom za Triestino, da ima lahno boljšo razliko v golih (26:22) in da na svojem terenu proti Genovežanom Še nikoli ni izgubila, medtem ko ja na stadionu Marassi dvakrat odnesla s seboj celoten izkupiček.
Upajmo, da se bo kljub vsem nezgodam, ki spremljajo že lep čas tržaško moštvo, ta
Kino v Gorici
CORSO. 13.30: »Nevihta*, italijansko - jugoslovanski koprodukcijski film, Silvana Mangano, Van Keflin, v barvah. Zadnja predstava ob 22. uri.
VERDI. 14.30: «Ločeni mizi*, Rita Hayworth in Burt Lan-caster.
VITTORIA. 15.00: «Divjak in veter*, Anna Magnani in An-tony Quinn; mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00:	»Sigfrid*.
S. Fischer in I. Ochini, ci-nemascope v barvah.
MODERNO. 19.00: »Zeleni plamen*, G. Kelly in S. Gran-ger, cinemascope v barvah.
TRIESTINA
Rumich Tulissi	Brach
Szoke Bernardin Rimbaldo Del Negro Massei Bresolin Clemente Santelli
FrignanoMaccacaroDalmonte Robotti Abbadie Delfino Carlini Leopardi Becattini Magnini Ghezzi
GENOA
tradicija nadaljevala tudi danes.
Tekmo, ki se bo začela ob 15. uri, bo sodil Grignani iz Rima.
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina - Genoa, A serija. Stadion pri Sv. Soboti ob 15.
CRDA ■ San Giovanni, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 15.
Ponziana - Aiello, diletanti.
Igrišče Ponziame ob 15.
Istria - Gradese, diletanti. Igrišče pri Sv. Alojziju ob 15.
Fortitudo - Fiumicello, diletanti. Igrišče v Miljah ob 15.
Cava Romana - Cremcafe, diletanti. Igrišče v Nabrežini ob 15.
TEŽKA ATLETIKA Rokoborba prostega sloga,
prvenstvo B serije Telovadnica FIAP v paviljonu D velesejma. Od 10. do 15.
HOKEJ NA TRAVI CUS Tneste - Polisportiva Trieste, državno prvenstvo skup. C. Igrišče v Ul. Flavia ob 10.
CUS Trieste - US Triestina,
prvenstvo juniorjev. Igrišče v Ul. Flavia ob 8.30.
ODBOJKA Vigili del Fuoco (ognjegasil-ci) - Libertas, moška B serija. Igrišče v Miljah ob 9.30.
CRDA Trst - Vis, moška B serija. Igrišče v Ul. Belpogio ob 11.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu.
Glavna dirka za »Premio delle Colorine*. Lir 360.000, proga 2100. Tudi dirka za TOTIP.
illHiiHHliilllimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiitiiliiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii
Zasedanje olimpijske komisije FIFA
Preliminarna srečanja za olimpijski turnir
Jugoslavija proti Grčiji in Izraelu
PARIZ, 21. — V Parizu se je danes popoldne sestala o-limpijska komisija FIFA v zvezi z olimpijskim nogometnim turnirjem 1960. Komisija, ki jo sestavljajo Lotsy (Niz.) kot predsednik, Stanley Rous (Angl.), Barassi (It.), Andre-jevič (Jug.), Maduro (Cura-cao) ter Kurt Gassman (Sv.) kot glavni tajnik, je izdelala program srečanj za preliminarno sestavo skupin tako, da bo imela Azija 5 skupin, A-merika 5, Afrika 3 in Evropa 7 skupin. Spored teh preliminarnih srečanj je naslednji:
Azija-. Koreja - Japonska, Avstralija . Indonezija, Taj-landija - Nat. Kitajska, Afganistan . Indija, Turčija - Libanon in Irak.
Amerika: Mehika . ZDA, Su-riman - Nizozemski Antili, Brazilija - Kolumbija, Argentina . Cile, Urugvaj . Peru.
Afrika; Nigerija . Ghana, Etiopija - Uganda, Egipt - Malta in Tunizija.
Evropa: Island - Danska in Norveška, Finska - Poljska in Nemčija, SZ - Romunija in Bolgarija, Jugoslavija - Grčija in Izrael, V. Britanija - Irska in Nizozemska/Francija - Švica in Luksemburg, Avstrija -CSR in Madžarska.
Nemčija in Koreja bosta u-deleženi samo z eno reprezentanco, kakor ju priznava Mednarodni olimpijski odbor.
NOGOMET
Program tekem za «Srednjeevropski nogometni pokal 1959»
RIM, 21. — Na sedežu FlGC sta se danes popoldne sestala | odbor »Mednarodnega nog. pokala* in odbor »Srednjeevropskega pokala* v navzočnosti delegatov Avstrije, Jugoslavije, Švice, CSR, Madžarske in Italije.
Glede »Mednarodnega pokala* so se delegati zedinili, da se ta glede na njegovo tradicijo nadaljuje, da pa se njegova izvedba pospeši pc formuli, ki naj jo prouči predsedstvo.
Glede »Srednjeevropskega pokala* so z žrebom 'določili,
da bo z enim samim moštvom poleg Italije (po lastni želji) udeležena še Avstrija, medtem ko bodo CSR, Jugoslavija in Madžarska udeležene vsaka z dvema moštvoma.
Program srečanj za tekmovanje v letu 1959 je naslednji;
5. julija: CSR II. - Jugoslavija I. (A), Jugoslavija II. -Italija (B), Avstrija - Madžarska II. (C), Madžarska I. -CSR J. (D).
12. julija: Jugoslavija !. -CSR II. (A), Italija - Jugoslavija II. (B), Madžarska II., - Avstrija (C), CSR I, - Madžarska I. (D).	'“U-.	p oni
19. julija: zmagovalec A • zmagovalec Cii-k-Flpizmagovalec B - zmagovalec D (G).
26. julija: zmagovalec C -zmagovalec A (F), zmagovalec D - zmagovalec B (G).
Do 30. 9. 1959 finale: zmagovalec F - zmagovalec G. Povratni tekmi:	zmagovalec
G - zmagovalec F z eventualnim tretjim srečanjem.
Za novega predsednika odbora je bil imenovan dr. Dragomir Nikolič (Jug.).
Zadaje smučarske prireditve sezone
Vsa evropska elita konec tetina na Etni
V moški konkurenci favoriti Avstrijci* v ženski Italijanke
CATANIA, 21. —» Najboljši evropski smučarji in smučarke bodo sodelovali na tridnevnem mednarodnem smucA-skem tekmovanju na Etni. Najmočneje bo vsekakor Zastopana Avstrija, ki bo poslala na Sicilijo svoje ase Riederja, Zimmermana, Stieglerja, Ober-aignerja in Gamona. Močno bo zastopana tudi Francija z Bonlieujem, Bozonom in drugimi ter Švica z Rogerjem Staubom, ki bo vsekakor skušal potrditi svoje izvrstne u-spehe v letošnii sezoni
Spričo tako močne mednarodne konkurence so možnosti Italijanov v moški konkurenci precej skromne. Njihovi najboljši predstavniki bodo Bur-rini, Senoner, Zulian in De Nicolo.
Nasprotno pa je italijanska ekipa velik favorit v ženski konkurenci v kateri bodo Pia Riva, Jerta Schir, Jolanda Schir, Vera Schenone, Pedron-celli, Barbieri in sestri Poloni imela vsekakor glavno besedo. Vendar pa ni treba prezreti prisotnosti izvrstnih Avstrijk, predvsem Hoflerjeve in Francozinje Arlette Grosso, velike protagonistke v Zermattu.
Vsa tekmovanja bodo na južnem pobočju vulkana. 27. bosta na programu veleslalom za moške in ženske, 28. smuk za moške in ženske, 30. pa slalom za moške in ženske. Razen za individualni plasma, bodo udeleženci tekmovali tudi z* kombinacijo za »Trofejo narodov*.
Jugoslovani, ki so sprva prijavili svojo udeležbo, so jo naknadno odpovedali, ker se njeni najboljši predstavniki mudijo na Poljskem.
Seznam vseh tekmovalcev je naslednji:
2 ens ke *
Italija: Pia Riva, Jerta Schir,
Jolanda Schir, Vera Schenone, Luisa Zecchini, Jalla De Tas-sis, Inge Senoner, Lidia Pe-droncelli, Lidia Barbieri, Jole Poloni, Tina Poloni, Rosanna Vaninetti.
Švica: Hodi Beeler, Yvonne Ruegg, Marlene Slucki, Silvia Gnehm, Harin Solvay, Li'o Michel.
Francija:	Therese Leduc,
Annemarie Leduc, Arlette Grosso, Daniele Telinge, Anne
iPbSfmchet,	„‘„v,
i Avstrija: Erika Netzer, Ka-thi .JJoj.1, EJga Bopfer, Grete Grander, Eder Traudl.
Nemčija: Hannelore Basler,
SMUČARSKI SKOKI
Habersatter 121 m
včeraj na Kulmu
MITTERDGRF, 21. — Drugega dne tekmovanja v smučarskih skokih na veliki skakalnici v Mitterdorfu v Avstriji, je najboljši rezultat dosegel Avstrijec Habersatter s skoki 121 in 111 metrov (227 točk), drugi je Recknagel (Vzh. Nemčija) z 224 točkami (118 m in 111 m), tretji Ygge-seth (Norv.) 219,3 točk (118 m 110 m). Jugoslovan Šlibar je zavzel 17. mesto 180,6 točk (96 i in 10O m), Jemc 18. mesto s ' 169.2 točkami (100 in 98 m), Zidar 26. mesto 165,9 točk (96 in 91 m), Rogelj 32. 138,0 točkami.
Erika Ernstg, Edda Kainz, Inge Knptt, Sonja Speri.
Norveška: 2 tekmovalki:
Anglija: Holmess Gibbs.
MQškj; i.
Italija: Gino Burrini, Giorgio Mahlknecht, Carlo Senoner, Enrico Senoner, Aldo Zu-lian, Martino Fill, Giuseppe De Prato, Giuseppe De Nico-16, Roberto Siorpaes, Helmut Gartner, Edoardo Agreaiter, Cesco De Florian, Dino Pom-panin, Felice De Nicold.
Švica: Roger Staub, Georg Schneider, Adolfo Mathis, We-rer Schmidt, Nando Pajarola, Georg Brunnenselden.
Francija: Francois Bonlieu, Charles Bozon, Emile Viollat,. Arpin, Pierre Stamos.
Avstrija: Egon Zimmermann, Ernst Oberaigner, Hermann Gamon, Pepi Stiegler, Josl Rieder.
Nemčija: Klaus Hornsteiner,
Ludwig Leitner, Ludwig No-meier, Hans Hirst Muller, Fritz Wagnerberger.
Anglija: Selby Pitchfr, Muller, Fritz, Wagnerberger.
ATLETIKA
Nov svetovni rekord na 440 y za ženske
SYDNKY, 21. — Na današnjem atletskem mitingu v Sydneyu je Avstralka Betty Cuthbert zmagala na 440 yar-dov s časom 54”3, s čimer ;e postavila npv svetovni rekord, ki ga je doslej imela skupno z Angležinjo HisCox s časom 55”6. Cuthbertova je pri tem po zagrizeni^ borbi premagala
NovozelandkO Marice Čham-'	‘	in.
berlai
ootovorai urednik
STANISLAV HENKO Tiska tiskarski zavod ZTT
KINOPROSEK-KONIOVEl
predvaja danes 22. t. m. ob 16. uri barvni cinemascope Lux film:
Canyon River
Igrajo: GEORGE MONT-GOMERY in MARCIA HENDERSON
Kmc na
TENIS
MANILA, 21. — Po prvem dnevu izločilnega srečanja za orientalsko cono Davisovega pokala vodijo Filipini proti Maleziji z 2:0. Ampon je premagal Mosesa Taa s 6:1, 6:1, 6:1, Deyro pa Ong Che Beeja s 6:4, 6:1, 6:2.
tikom ob 15. uri barvni fiii
Osvobojeni Jeruzalem
predvaja danes 22. t.m. z zač tikom ob 15. uri barvni film:
(Gerusalemme liberata)
1
; *v
Igrajo: FRANCISCO RABAL, SYLVA KOSCINA, GIANNA MARIA CANALE, RlCK BAtTAGLIA in drugi znani igralci.
V ponedeljek, 23. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
^PAN ŽAGAR
Nnevl1; W Jih je imel v žepu, ga niso omajali v tej n rda t,Je- da ga najbrž kličejo samo na odgovor ««0(1. *m»iu romal nazaj v vojažko stiskalnico člo-
* £ Drl  ____________   .	....
'š '"»tu
! «9 >bri (i?»POski ni bilo več obilnega, resnega go-in itlpftl,llkor? na ravnem nosu.
-i«—»mo	Pred gladkega gospoda srednje rasti. Nje-
1 )P Plešo’ ^eJoče se lice je bilo v čudnem nasprotju % ^ tem« , Se Je od visokega čela ulivala po gladki ? HotteavnSkoro d0 tilnika.
-h* 3*1)11	'J*nl»,	mu je gospod ponudil roko in ga
...	<-■	«xudi	vas nam
o?* iwu na * mu Je K°sP°d P°nu
?0d» 1 obn~ ? ob svoji pisalni mizi. -----------------
j, lil1- Ljudje silijo domov. Mnogi so že doma*.
Ves1’ J« »«,. ■ Ljudje silijo domov. Mnogi so ze aoma*. ui^ban* 2agar' «saJ so mi županstvo vzeii. Saj
fi 111 Pr	—»	■
‘t*N a?** beseda — • .vzeli’*, je goepod satnigal z Pm z»(W*evim obrazom. »To je bila vojaška iz-S ^e, r^ V* J'	*»*«>r	se	je. Bile so tudi
rodila se Je pač, kakor se je. Bile so tudi ,-uovi^la v .i pregledali smo to reč. Zdaj vemo, da »I1 bi-	rokah.	Vemo	tudi,	da nam je treba
“	h	in	nnšt.enih	mož.	VI	!
okleščeni, vrata marsikod odprta, drugod odprtine brez vrat ali zadelane s surovimi deskami, okrušeni ogli, odbit omet in tu in tam kupi nesnage, kamenja in vsakovrstne šare.
V predmestju ni bila niti ena hiša cela. Poljana pred mestom Je bila razrita od jarkov in jam, preprežena z rjavo bodečo žico, v kateri so tu in tam tičali kosi preperele vojaške obleke, izprano pasovje, kakšna polomljena puška ali predrta vojaška skodela.
Cesto je preraščal plevel. Vdrtine so jo ponekod tako pokvarile, da je bilo težko določiti, kod se vije. Ob njej so ležali kupi granat vseh velikosti. Gruče tujih vojnih ujetnikov so šarile ob njih.
žagar Je stopil	na razrit	holmec z na pol raztreskanim
utrdbenim	vencem	iz cementa na vrhu in uprl oči	proti
domači vasi. Nič več ni bilo tam rdečih streh in belih zidov, ubranih v pokojno krdelo okrog cerkve in zvonika. Ta ni bil videti bolj porušen kakor ob žagarjevem odhodu. Cerkev je zijala s	predrto	streho na	prazne, sive, razpadajoče	zidove hiš, ki	so bile	škoro vse	od kraja razkrite. Tu in	tam
Je kakšen kos slemena čakal, da mu zadnji strešniki zdrčijo v grobljo na tleh.
»Odkar so prišli naši očetje v te kraje, smo jo zidali, našo vas*, se je stožilo žagarju. »Kako hitro zna človek razdirati, kar so rodovi za rodovi gradili! Več sto let so naši ljudje znašali kamenje in les, da so si postavili dom. V dveh kratkih letih so jim tujci vse razgrebli. Prekletstvo in zlo je urnejše, učinkovitejše nego delo in ustvarjanje*.
Da bi videl že na tej prvi poti kolikor mogoče mnogo sledov krvave vihre, ki se je bila znesla nad vasjo, je krenil
b>„'J'»ločniK , *	veniu	tuui,	uh	umu je
h in Poštenih mož. Vi se vrnete v svojo 5^1* J OD»„.e, španske posle. Tajnik je že tam. Oba V » °bčin ena vojaške službe. Dela bo precej. Vojna Hi* *fceti i strahovite rane. Obnova bo dolga in ».Nn8* j» ® tr*ba takoj*.
ilJ’ tl»w gr*tup?lt0r" povelju in se napotil proti vasi Sto **- J* VleBul »Vroir.«	'M '	”
s holmca na levo in proti zapadu k Soči. Spotoma je videl travnike in polja s čudnimi nasadi: namesto trtnih rozg
i	povelju	in	se	naporu prou vasi
r*2hit S*edal strašne sledove razdejanja: ulice boru*! tu ln tam hiša brez strehe, na pol ali na. ljudi skoro nič, vrtovi zapuščeni in
so bile napete od kola do kola trnate žice, toneče v visoki travi in plevelu. Večkrat so ga ti nasadi ustavili. Moral jih je preskakovati ali se Jim ogibati po Jarkih in lijastih kotanjah. Mnoga drevesa, zlasti murve, ki so prej stala ob konceh, so bila posekana, okleščena, nalomljena ali prestreljena.
Nad skalami ob Soči je iskal stezo, ki je od pamtiveka vodila v strugo. Ni je bilo več. Mnlo dalje je našel namesto steze prekrasne, iz cementa ulite stopnice. Po njih se je spustil navzdol.
Spodaj se je ozrl s proda v skale in zavzet obstal. Vsa dolga skalna stena, ki je bila nekoč grbasta in razrita, kakor jo je bila Soča v stoletnih nalivih izmlela in natrgala, je bila zdaj gladka kakor zid in pod nje se je v strugi kakor škatla ob škatli oslanjala nanjo kolika ob kolibi. Nekatere barake so bile na pol sežgane, druge kaj podrte ali polomljene, največ pa je bilo celih. Po tleh so ležali tramovi, kosi debele, črne lepenke, s kakršno so bile kolibe pokrite, grude in grudice železa, nešteto izstreljenih in celih nabojev za strojnice, raztrgana vojaška obleka, jeklene, sive čelade, zdrobljene puške in drugo orožje, razmetani ali na kupe zloženi šrapneli in granate in mnogo drugih ostankov vojske, ki je dolgo gnezdila pod skalami. Med kolibami in nad njimi so bile tu in tam votline vsekane v skalo in zalite s cementom.
žagar je zavil med lesene hišice. Od nekod so se razlegli suhi udarci po deskah. Za večjo kolibo je zagiedal golorokega človeka v vojaških hlačah in raztrgani srajci, razbijajočega s sekiro po lesenem zaboju. Žagar je v njem spozna) sovaščana.
»Brenčič, kaj pa delaš?* je zaklical.
Oni je pridržal sekiro na zaboju in se ozrl:
»Pozdravljen, žagar! No, si se vendar vrnil tudi ti?» žagar se je približal in mu stisnil roko:
»Kaj razbijaš?*
«Za drva bo. Zima bo mrzla. Nimamo ne oken ne vrat. Kuriti bo treba. Drv so pustili tukaj zadosti*.
»Pod skalami so se tiščali?* je pokazal žagar vrsto kolib. »Le oglej si jih. Tudi noter poglej. Morda najdeš kje svoje pohištvo. Tudi drugi iščejo svoje*.
Žagar je vstopil v prvo barako. Ob steni pod okencem je zagledal naslanjač, pred njim belo marmornato mizico, v kotu pa kmetsko skrinjo. Mesto in vas sta se v ozkem prostoru čudno sešla.
maslo. Tudi kakšna slika je visela tu in tam. Malo je jbllo postelj. Nekje je ležala predrta žimnica na tleh, drugje slam-njača na zvrnjeni omari.
Pod novimi stopnicami, ki so kakor prve vodile iz struge po skalah navzgor, je stala preprosta dvokolnica, naložena z dvema nočnima omaricama in velikim ogledalom v pozlar čenem, poškodovanem okviru. Iz bližnje kolike sta moški in zenska vlekla belo pobarvano, gosposko kuhinjsko omaro.
»To vse odpeljeta?* se je začudil žagar.
»Svojega nisva dobila*, je rekla Brdačka; »vzameva, kjer in kar je*.
»Zdaj vsi tako delajo*, je razložil Brdač. »Ne bo prav*, je menil žagar.
Žagar je hodil od barake do barake. Vse so bile založene z raznovrstnim pohištvom. Po tesnih sobicah so se šopirile prevelike gostilniške mize poleg ozkih kavarniških, pleteni stoli so se stiskali ob naslanjačih in zofah, omare za obleko z visokimi ogledali spredaj so bile polne papirjev, razmetanih knjig, žebljev, kavljev in kovaške ropotije. Nekje je stal biljard, na njem pa perivnica, grablje in pinja za
»Ali je bilo prav, da so nam vse pobrali in raznesli, da ne vemo, kje naj zdaj iščemo?* je dokazovala ženska. Moški Je kimal.
»Pa take reči si izbirata?* se je nasmehnil žagar. Spomnil se Je njune bajte, v kateri sta imela pred vojno vegasto mizo, nekaj klecavih stolic, slamnjačo iz tursičnega perja na lesenih konjičkih in še nekaj druge, prav siromašne brkljarije. Pomislil je, kako bi sodilo v tako domovanje, kar sta si naložila.
»škoda, da nimava večjega voza in konja*, je premišljeno obžaloval Brdač. »Lahko bi odpeljala kaj večjega in boljšega, kakor delajo tisti, ki imajo kaj vprežne živme*.
»Tj nc bo prav, ne bo prav*, je mrmral žagar predse in se odpravil dalje.
In res je srečal ljudi, ki so na vozove nakladali gosposke omare, predalnike, šolske in cerkvene klopi in nekje rolč klavir
»Kdo ti bo pa godel? Ali se boš sam učil?* je vprašal žagar kmeta, ki se Je z ramenom upiral ob klavirsko nogo. da bi pahnil klavir na voz.
»Najprej spravim te orglice domov,	Potem	se	bo	videlo
Lahko se prideš tudi ti učit*, je odvrnil	kmet.
»Lastnika ti pošljem. Ta ti bo drugače zagodel*.
»Ce ga poznaš, le pošlji ga. Brž mu	orglice	vrnem	Tukaj
pa Jih ne pustim, ce Jih jaz ne vzamem,	jih spravi	kdo	drug*.
♦To ni pravo spravljanje*, je menil žagar odhajaje.
(Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 22. marca 1959
Leto XV. . Št. 70 (4224)
Cena 30 Kr
Tel.: Trst 94-638. 93 37-338 . Gorica 33-8! Poštnina plačana v g'
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI J*. I, II. BHl. — TELETON »3-1*1 IN »4-*3» — Podcnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 2* —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna
Tel. St. 37-338 — Podružnica GORipA: Ulica S. Pelltco 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 "
OGLASOV:	Za vsak mm vISfne v Urini enega stolpca:	trgovski 80, finančmvupravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS
Kompromis med Eisenhowerjem io Mac Millanom glede načina pogajaej med Vzhodom in Zahodom
Sporazum sla sporočila v Pariz, Bonn in ostalim članicam NATO - Sporazumna sta o sklicanju konforenco zunanjih ministrov in zatem predsednikov vlad - Senator Mansfield za vključitev Italije med udeležence konference
GETTYSBURG, 21. — Uradno javljajo, da sta se Ei-senhower in Mac Millan sporazumela o splošnih obrisih zahodnega odgovora Sovjetski zvezi glede konference med Vzhodom in Zahodom, Uradno poročilo se
glasi:
«Med obema vladama je
popoln sporazum, kar se tiče potrebe pogajanj kot najprimernejše metode za rešitev sedanjega spora v Evropi. ZDA in Združeno kraljestvo so se sporazumeli o glavnih obrisih, o katerih ti dve državi menita, da lahko predstavljajo odgovor na sovjetsko noto, kar se tiče načina obravnavanja tega vprašanja na konferenci na.ivišjih. ZDA in Združeno kraljestvo sporočajo sedaj svoje predloge francoski in nemški vladi in zaveznikom NATO, zato da jih lahko proučijo.*
V angleških in ameriških u-radnih krogih menijo, da odgovor Pariza in Bonna ne bo njogel prispeti v Gettysburg
Millana in Eisenhosverja. Zato bo odgovore proučila skupina zahodnih strokovnjakov, ki sedaj zaseda v Parizu.
Nasprotja, ki so se pokazala med Mac Millanom in Eisenhovverjem na sinočnjem razgovoru, so bila danes zjutraj. ko so se razgovori nadaljevali, odstranjena. Uradni predstavniki ameriške in britanske delegacije niso hoteli dati nobenih podatkov o vsebini zahodnega odgovora. V britanskih krogih pa menijo, da Mac Millan, ki se je nedavno razgovarjal s francoskimi in nemškimi voditelji, ni odobril takega besedila, ki bi bilo za Francijo in Zahodno Nemčijo nesprejemljivo. V a-meriških uradnih krogih upajo, da bodo posvetovanja med zavezniki v zvezi s tem odgovorom nagla, in da bo zahodni odgovor lahko kmalu poslan v Moskvo.
V poučenih krogih zatrjujejo, da odgovor Moskvi ne vse-
buje nobenega datuma za sklicanje konference najvišjih. Zdi se, da sta se Eisenhower in Mac Millan sporazumela o formuli, ki upošteva naslednje: 1. Ne dati vtis Moskvi, da se bo konferenca najvišjih sklicala avtomatično, naj bo rezultat poprejšnje konference zunanjih ministrov kakršen koli. 2. Predočiti Hruščevu, da Zahod zelo želi konference med predsedniki vlad, s pogojem, da dogodki opravičujejo njeno sklicanje.
Govori se, da sta se Eisen-hower in Mac Millan sporazumela tudi o drugih dveh točkah, glede katerih je bil spor med obema vladama. Gre predvsem za udeležence konference zunanjih ministrov in o dnevnem redu konference. Vse točke, o katerih sta se Eisenhower in Mac Millan sporazumela, so takoj sporočili v Pariz, Bonn in glavnemu tajniku NATO.
Kar se tiče kompromisa o dnevnem redu, se zdi, da bi
pred koncem razgovorov Mac
milnim  ........................................................
Po razgovorih	z
i in Pella spet v Rimu
Segni
Nič jasnega glede italijanske udeležbe na konferenci med Vzhodom in Zahodom
BONN, 21. — Danes zjutraj sta imela Segni in Adenauer prvi razgovor, ki Je trajal eno Uro. Adenauer je obvestil Se-gnija o vsebini svojih razgovorov z De Gaullom in Mac Millanom, Segni pa je kanclerju poročal o svojih razgovorih v Parizu in Londonu.
Seg»i in Adenauer sta najprej govorila eno uro sama, nato pa so se jima pridružili še drugi člani obeh delegacij. Namesto zunanjega ministra von Brentana, ki je odpotoval v ZDA, je navzoč pri razgovorih podtajnik v zununjem ministrstvu von Sclierpenberg.
Po jutranjih razgovorih, ki so se k mčali ob lz,4i>, je predsednik republike Heuss sprejel Segnija, Pello ter poslanika CJuaromja in Kluiberga na razgovor, ki je trajal štirideset minut.
Razgovori so se nato nadaljevali ob 16. uri m so sc končali nocoj.
Po razgovorih sta predstavnika obeh delegacij izjavila, da so obravnavali «veiika ev-rop^sa vprašanja«, tesn > povezana s »hudo mednarodno napetostjo«.
Med razgovori ni dozorel noben načrt, dodajajo pa, da so «povsem zadovoljni« z ugotovitvijo, da ni nesoglasij med obema vladama glede njunih stališč, pač pa »samo rahli odtenki«.’ Tako z nemške kakor z italijanske strani nasprotujejo sleherni obliki nevtralizacije, demilitarizacije in ne-atomskih področij. Prav tako ne izrekajo mnenja o načrtu za razredčenje oborožitve, dokler ne bodo točno vedeli, «kaj pravzaprav ta načrt pomeni«.
Kakor v Londonu in Parizu so uporabili tudi v Bonnu e-nako formulo, da je Adenauer pokazal, da gleda »z velikim
zanimanjem in simpatijo« na
»vlogo in funkcije«, ki bi jih Italija lahko prevzela pri u-deležbi ob pripravljanju konferenc med Vzhodom in Zahodom. Nocoj je italijanski poslanik v Bonnu priredil Se-gniju in Pelli večerjo, na katero so bili povabljeni tudi A-denauer in drugi člani bonn-ske vlade. Jutri zjutraj se bosta Segni in Pella vrnila z letalom v Rim.
Sinoči so »e v'Bonnu zaključili tudi trgovinski razgovori med Italijo in Nemčijo. Sklenili so, da bodo povečali gospodarsko sodelovanje med o-bema državama.
Debre o Alžiriji
PARIZ, 22. — Debre je danes govoril po radiu in tele-vi*iji in je med drugim izjavil, da je ob zadnjih upravnih volitvah prišlo do izraza nezadovoljstvo. Dodal pa je, da to ne pomeni, da je potrebno menjati politiko. Govoril je zatem o programu bodoče vladne politike. Pri tem ni povedal nič novega, razen tega, da bodo v Alžiriji skušali pospešiti industrializacijo, kakor je napovedal že včeraj vladni delegat v Alžiriji Delouvrier. V Boni bodo zgradili velik siderurški kompleks, ki naj bi služil ne samo Alžiriji, pač pa 'udi drugim državam ob Sredozemskem morju.
V »Domu Latinske Amerike« pa je Debre izjavil, da v Alžiriji ne bi bilo varnosti — in zaradi tega niti v Sredozemlju in na vsem »vetu — če se ne bi francoska oblast razprostirala na obeh obalah Sredozemlja. Dodal je še, da ne bi moglo biti gospodarskega napredka in tudi ne socialne osamosvojitve v Alžiriji brez skrbništva Francije.
Na koncu je Debre izjavil.
da se bo »usoda Alžirije u-stvarila« s splošnimi »svobodnimi« volitvami.
Blok ledu na Ekvatorju
LIBREVILLE, 21. — Sinoči so pripeljali v Libreville v Francoski ekvatorialni Afriki blolc ledu, ki je prepotoval 12 tisoč kilometrov od severnega tečajnika do ekvatorja. Blok je namenjen bolnišnici dr. Schweitzerja. Led je tehtal nad tri tone in je prepotoval dolgo pot ovit v poseben ovoj iz steklene volne. Na vsej dolgi poti je zgubil komaj 336 kg teže, to je komaj 10 odstotkov svoje celotne teže.
Blok so natovorili na kamion, ki sta ga spremljala dva avtomobila. Odpotoval je 22. februarja iz Norveške in potoval skozi Nemčijo, Francijo in Saharo in se nato u-stavil v Kamerunu, ker most na reki Sanga ni mogel prenesti takega tovora. Rozneje so ga morali natovoriti na neko ladjo, ki ga je pripeljala po morju v Libreville. I-stočasno z blokom ledu so pripeljali tudi 400 kg zdravil, ki so jih zbrali med potovanjem in ki so tudi namenjena bolnišnici dr Schweitzer-ja.
——«»——i
CAPE CANAVERAL, 21. — Danes zjutraj so izstrelili raketo »Thor Able« z namenom, da preizkušajo novo vrsto konice, ki so jo že dvakrat brezuspešno preizkušali. Konica bi potem služila za medcelinsko balistično raketo »Titan«.
Do sinoči niso konice še našli in so zaradi teme iskanje prekinili do jutri. Zvedelo se je, da se je pokvaril eden od radijskih aparatov v konici.
se morali zunanji ministri raz-govarjati o vprašanjih, ki se tiče Nemčije in Berlina in «o vseh povezanih vprašanjih«. Menijo, da bi ta formula omogočila dovolj prostosti pri diskusiji, tako da bi lahko obravnavali tudi vprašanje nemške združitve in »odmik« v Srednji Evropi.
Zvedelo se je tudi, da. sta Mac Millan in Eisenhower v svojem osnutku odgovora samo omenila, da bi konferenca najvišjih lahko bila poleti. Kar se tiče udeležencev konference zunanjih ministrov, je Mac Millanu baje uspelo prepričati Eisenhowerja, da to vprašanje ne bi smelo ovirati pogajanj. Baje sta se sporazumela, da bi se Poljska in CSR lahko udeležili konference kot opazovalki in ne kot polnopravni udeleženki.
Ob 13,35 so se razgovori prekinili zaradi kosila in so se nato nadaljevali. Razgovar-jali so se o razorožitvi, o odmiku in o piekinitvi jedrskih poizkusov. Teh razgovorov sta se pozneje udeležila tudi Ei-senhovverjev svetovalec za znanstvena vprašanja James Killian in predsednik komisije za atomsko energijo John Mc-Cone.
Mac Millan je predložil Ei-senhowerju tudi predlog britanske vlade za «zmrznjenje» oboroženih sil in oborožitve na področju v Evropi, ki bi ga določili pozneje.
Zatrjuje se, da sta se oba sporazumela, da nasprotujeta slehernemu takemu »odmiku« v Evropi ali pa zmanjšanju oboroženih sil, ki bi spremenila ravnotežje med vojaškimi sredstvi, ki jih imata v^zhod in Zahod,
Med popoldanskimi razgovori o Berlinu, evropski varnosti, razorožitvi in prekinitvi jedrskih poizkusov ni bil sprejet noben sklep, češ da je šlo za splošno diskusijo, in ker bo treba diskutirati o večini teh vprašanj tudi z Zahodno Nemčijo in Frančijtl.
Pomočnik državnega tajnika Herter in Selwyn Lloyd pa se bosta jutri razgovarjala o Srednjem vzhodu.
Clan zunanjepolitičnega odbora v senatu Mansfield je pozval predsednika EisenhotVer-ja, naj okrepi zahodno zavezništvo s tem, da vključi Italijo med udeležence prihodnje konferenc« zunanjih ministrov in pri vseh bodočih sestankih »petih velikih«.
Mansfield priporoča predsedniku, naj povabi De Gaul-ia v Washington še pred konferenco zunanjih ministrov. Dodal je, da bi to povečalo strnjenost in enotnost Zahoda.
Senator je dodal, da bi morala Italija biti povabljena na udeležbo pri konferenci zunanjih ministrov z enakimi pravicami in ne samo kot opazovalka.
Senator je nadaljeval; «V našem odgovoru Hruščevu smo izjavili, da bi bili zadovoljni z udeležbo Zahodne in Vzhodne Nemčije kot opazovalk na konferenci zunanjih ministrov. Sedaj upam, da bo Italija povabljena na udeležbo z vsemi pravicami. Ko bi dosegli rešitev berlinskega vprašanja, bi morala tudi Nemčija postati polnopraven član. Mislim, da Italija lahko nudi velik prispevek. Menim, da smo bili nemarni, ko nismo vključili Italije v take razgovore še prej.«
Izjave Zwittra in Tischlerja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Isti paragraf državne pogodbe predvideva poseben oddelek šolske nadzorne oblasti za manjšinsko šolstvo z vsemi pristojnostmi. Sprejeti zakon tudi tega dejstva ne upošteva. Ob razgovoru s poslanci dunajskega parlamenta dne 18. marca t. 1. pa je poslanec dr. Neuge-bauer izrecno naglasil, da je šolska komisija, ki je v času od 20. do 31. januarja letos obiskala 39 dvojezičnih šol, ugotovila na teh šolah najmanj tako visoke učne uspehe kakor na enojezičnih nemških šolah.
Novi zakon pa je potrdil odredbo deželnega glavarja VVedeniga od 22. septembra 1958, ki je dejansko dvojezično šolstvo uničil in mla-d:no iz tega šolskega okoliša v vzgojnem pogledu razbil.
To dejstvo bo brez dvoma negativno vplivalo na združitev obeh narodov v deželi.
Kar pa se tiče zakona glede slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih' in v upravi, pa je — v nasprotju s šolskim problemom — nekak poskus teritorialne rešitve. Toda zakon ta teritorij združuje na kakih 15 občin ob Karavankah. Slovenci v ostalih okrajih pa imajo kot avstrijski državljani pred sodiščem le tiste pravice, kot jih ima vsak inozemec in tujec, namreč da se posluži tolmača, če ne obvlada nemščine.
Pri tem pa je mogoče najbolj značilna poteza zakonov ta, da predstavljata po vsebini in misli sporazum avstrijskih vladnih strank z nemškim nacionalizmom. S prizadeto manjšino pa vladni stranki nista iskali sporazuma in nista niti v eni točki upoštevali predlogov predstavnikov manjšinskih orga-
Še en incident na kongresu demokristjanske CISL
Nenni	o	zmedi pri demokris
Togliatti	o polemiki	/gj
Don Sturzo napada Milazza kot «komunističnega trojanskega konja»na Sic®
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — »živel denar!* je kričal eden izmed delegatov danes na kongresu demokristjanskega sindikata CISL med pozdravnim govorom tajnika ameriških sindikatov AFL-CIO Schnizlerja, ki je nagovarjal kongre-siste, naj okrepijo svojo borbo proti levičarskemu sindikatu CGIL. Američan očitno ni govoril dovolj preprič-
ljivo. Sicer pa danes kongres ni bil nič preveč zanimiv. Nastopili so še nekateri govorniki, ki so poudarili. da je potrebno zavzeti bolj odločno stališče do vlade glede koristi delavskega razreda. Na kongresu se je pojavil danes tudi Scelba, toda kongresisti so ga pozdravili z mrmranjem in tudi marsikakšen žvižg se je slišal vmes, tako da je bivši nepopularni notranji minister in predsednik vlade kmalu odšel. Jutri, prej ko se bo kongres zaključil, bosta govorila še Fanfani in Segni., ki se bo vrnil iz Bonna in ki namerava načeti vprašanje javnih nameščencev. Končno bo to vprašanje namreč le prišlo na vrsto med prihodnjo sejo vlade, ki bo v torek, čeprav to še ni uradno določeno. Kot smo že poročali, se je Segni pred odhodom v Pariz in Bonn razgovarjal s sindikalnimi predstavniki javnih nameščen, cev, ki pa z razgovorom niso bili zadovoljni.
Sicer pa posebnih političnih dogodkov danes ni bilo. Le v «Unita» in v «Avanti» sta bila zapažena članka Togliattija in Nennija.
Togliattijev članek je ponatisnjen iz mesečne revije «Ri-nascita« in nosi naslov «Za evropsko levico«. Clamkar poudarja med drugim, da so za-padne sile danes izgubile vo-
dilno funkcijo in da je evropski vzhod socialno naprednejši, ker tam obstaja naprednejša socialna formacija in gospodarski razvoj je bil in bo vedno bolj hiter in gotov, tako da bodo zapadne države kmalu zaostale. Evropska levica bo imela pred seboj perspektivo le, če bo toliko hrabra, da bo načela vprašanja globoke reforme gospodarske strukture Zahodne Evrope. Prav iz sedanje ureditve gospodarstva izvira oblast in slabost monopolističnega kapitala, zasužnje-nje državnih aparatov njegovim interesom, atentati na parlamentarne in demokratične ustanove, nadaljevanje hladne vojne in napadalna zunanja politika. Komunizem pa je realna evropska sila in bo taka tudi ostala ter bo njego-
med drugim, da bodo demokristjani »demokratične iniciative« Fanfaniju vedno nasprotni. Na prihodnjem demokrist-janskem kongresu, pa naj bo poleti ali na jesen, bo vsakdo, ki bo zavzel stališče proti že nastalemu odprtju na desno in proti centrizmu treh ali štirih strank, imel proti sebi skupino »demokratične iniciative«, ki je proti Fanfaniju igrala karto veljakov in prostih strelcev. S tem da se ni udeležil seje glavnega odbora svoje stranke, je Fanfani dokazal, ua ni hotel sprejeti kompromisa, ki so mu ga ponujali, kar bi pomenilo nadaljnjo dvoumnost, v katero so ga hoteli zaplesti. Toda Fanfani je imel možnost bolj neposrednega načina za zavrnitev kompromisa in dvoumja.
Mogel je govoriti jasno, ne bi bil smel govoriti le skozi zobe proti odprtju na desno in proti obnovi centrizma. De-mokristjanska' stranka je že v letih 1922 do 1924 doživljala sunke z levice svoje baze in jih doživlja še sedaj, pa kljub
va učinkovitost postajala ved- temu ni mogla takoj po vojni
no večja. Zahodna Evropa je že več ko dvajset let zrela za prihod novih vodilnih sil, toda tradicionalna vodstva starih Strank ali niso tega vprašanja razumela ali pa niso storila nič, da bi bilo to vprašanje rešeno. Tudi iz teh razlogov take stranke — od socialdemokratov do katolikov — so danes že obrabljene. Države Zahodne Evrope bodo mogle obnoviti svojo vodilno funkcijo le s pomočjo korenite spremembe svoje politike s tem, da bodo obnovile demokratično ureditev in začele izvajati reforme socialistične vsebine.
Nenni pa piše v »Avanti« pod naslovom »Konec zmede?«
nizacij.
  ............................  iiumiiiinnnniiiimiiiiiiimi.......................iiimmniiiiiiiiiHiimiiinir...m.......
Reorganizacija	drž
in uprave gospodarstva v Bolgariji
Bojazen pred decentralizacijo in razširitvijo pravic nižjih organov
(04 našega dopisnika)
BEOGRAD, .21..— V Bolgariji je bila nedavno izvršena , reorganizacija državnega aparata in sistema uprave v gospodarstvu. Iz maloštevilnih podatkov, ki so bili objavljeni o stanju gospodarstva, se vidi, da je dosedanji strogi centralistični sistem oviral razvoj
bolgarskega gospodarstva, dušil vsako iniciativo nižjih organov in zanemarjal vlogo in pravice neposrednih proizvajalcev. Posledica tega je bila proizvodnja blaga slabe kvalitete, visoki proizvajalki stroški in ne-rentabilnost podjetij.
Zanimivo pa je, da na zasedanju bolgarskega parlamenta, ki je sprejel zakon o reorganizaciji, niso izvršili a-nalize teh in drugih negativnih elementov, temveč so odgovorni državni činitelji skušali prikazati dosedanjo gospodarsko politiko kot pravilno in predloženo reorganizacijo samo kot stopnjo v nadaljnjem razvoju. Tako je prvi tajnik bolgarske komunistične partije Živkov v zvezi s to reorganizacijo izjavil, da ne predstavlja slabitve centralne uprave in vloge državnega a-parata, kar dn’”>"uje 'a -odgovorni činitelji boje decentralizacije in iij.-.i pravic nižjih organov. Pod
firmo borbe proti morebitnim tendencam lokalizma in anarhizma se želi obdržati v prestolnici teritorialnih organov čim vež pravic, posebno pa povečati vlogo načrtovalne komisije in državnega nadzorstva.
Bivši bolgarski minister za trgovino Boris Taškov, ki je bil pred enim tednom odstranjen iz vlade, je bil postavljen za ravnatelja tovarne vagonov v Sofiji. Kot je bilo u-radno sporočeno, je bil Taškov odstranjen z ministrskega položaja zaradi »nesposobnosti, da o-pravi zaupano mu delo«.
B. B.
Spopadi v Tibetu
KALKUTA, 21. — Indijski list »The Statesman« piše, da so v Lasi, prestolnici Tibeta, v teku spopadi med prebivalstvom in kitajskimi četami. List pravi, da spopadi trajajo že od 13. marca ter da se je tudi pokrajina Giance u-
prla Kitajcem. Vse telefonske zveze med Indijo in ti-betsko prestolnico so prekinjene.
Zatrjuje se, da so Kitajci skušali aretirati DalaJ Lamo, in zato se je prebivalstvo postavilo v njegovo obrambo. Dalaj Lama je še vedno v Lasi. Trdijo pa, da je pripravljeno kitajsko letalo, da bi ga odpeljalo. Omenjeni list trdi, da so Kitajci pred nekaj dnevi dali ukaz Daiaj Lami, naj gre sam brez svoje straže v svojo poletno palačo. Ko se je ta vest razširila, se je zbralo na tisoče ljudi pred palačo in pozneje je prišlo do spopadov.
V Laso pošiljajo Kitajci oja-čenja. V indijskih vladnih krogih v Novem Delhiju so zelo previdni. Ni pa izključeno, da bo Nehru v ponedeljek podal v spodnji zbornici izjavo v zvezi s temi dogodki. Glavni tajnik OZN Hammae skjoeld, ki je sedaj v kašmir-ski prestolnici Srinagar, je danes obiskal mesto Leh blizu tibetske meje. Domnevajo, da je ta obisk, ki ni bil v programu, v zvezi z vestmi o neredih v Tibetu. Leh je veliko budistično središče in tja prihaja vedno veliko število Tibetancev.
in ne more tudi sedaj izvajati dosledne levičarske politike in niti politike levega centra. Način, na kateri so stvari potekale v parlamentu in na zasedanju glavnega odbora, je očistil vse iluzije, ki so bile tako trdno zasidrane v nekaterih demokristjanskih skupinah, da je namreč mogoča neka levičarska politika, ki naj bi bila rezultat hude notranje in zunanje borbe
Stvari se bodo dogajale točno tako na isti način tudi na demokristjanskem kongresu — in zmeda bo ostala taka kot je bila prej in še hujša kot' prej — če ne bo odslej diskusija postavljena s popolno jasnostjo o tem, «kaj», »kako« in «s kom«. «Kar pa se tiče PSI, poudarja Nenni, bo svojo politično linijo alternative okrepila in mimo te alternative ne bo mogel na levici nihče, pa naj bo laik ali katolik.«
Socialistični sindikalni vodi telj Santi pa je izjavil danes v zvezi z najnovejšo resolucijo MUIS, da je potrebno glede sindikalne enotnosti razčistiti naslednja vprašanja; 1. V kaki meri so sindikalisti MUIS sposobni obvezati vso socialdemokratsko UIL za bodočo enotno sindikalno politiko? 2. Kako si sindikalisti MUIS predstavljajo v praksi posvetovanja z namenom, da
se določi skup1?? .
akcij«,
UIL in socialistični*1 1
listi..
Socialistični
sindikM
majo
v ec
so del celote, n aCij,
ki izvaja Pohtik°';staie za vse .
vezna za vse r	^
sindikata. 3. Soc«lirtj-mokraticm odbori
mokraticni 0<?u“soi5ci]»* L. katerih govori res ^ bodo lahko zelo
organizacij
—teu i*
Vsako zaprtje v hJ,
pačilo «i. ..
du pa bi popa«"' jji *
men in koristnost.	]pjj®
pozitivna omemb? „ ti it ig. bi jo mogla vršiti	ji, i*f	ijs
žanje raznih sindi	^ ji	^
njih vodstev. Vse,	^ji	.
za dosego enotno til, sindikalne enotno • gl j pozdraviti, pri c weie ^ ? nejo za socialiste ..(uta)'“M gresa in določbe	jj
dejal Santi.	mufi«	U
Tud. stari^, . ^
je oglasil.	„
sednika deželne ^
vlade, znamenitega 0J"a ‘‘jo jana Milazza O*®.	^
da je komunistični j,™
konj«. Krščanski^ jnJ t« t
e Žfl* i! 11
pa očita, d®.
proti -farkomun^ * Si svoje pohtič^u.1,
razdeljenosti .(ne 6	J
toliško akcijo). ^ o L !
Debre p°va v London
F*1«
PARIZ, 21. " bre francoske vlade D jrfj ,
potoval 13. aprd jni. ' kjer bo ostal dva v„ i ,!
stavnik predsedst	i.
izjavil, da je M® ,, pij?* U]
vabil Debreja,	jcF
London, ne da	^	^
tum. Debrč je . sr Na potovanju ga >(il?J J zunanji minister waC jaj \ - i" .m ■
'f? ‘Se lit,
Vi
V Londonu bo
I poročal Debrčju oWerjc tavniki. Skušah
sporazumeti o lc“'j,upn«' vezali šest držav ajsti* ^ ( žišča z ostalimi tak./»tj
Zisca z osran““r,.„v zavarili OEEC. M
________
do govorili o D?^	[	ijvi
htevah za vecle,iavaIIi,(;1 .n«/.«nirni dr?.,- »i
med zahodnimi u‘Lbe &
V predsedstvu	b	otj	t
tudi. da bo. V*,-, ity
jo tudi, da no Bonn po veliki -ril-v drugi polovi«
tiltlmiHiiiHiiiHiilllliumiiliiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiii"1!"1"
i ..........
Novice iz Jugoslavf
!*\
'It
!
. Te««”
Nov primer blokovske ekskluzivnosti , ^ pri Lj. Babiču - Socialdemokratska deleg8*^ Zahodne Nemčije obišče Beograd ^
ključitvi jugos.ova^ (, katov se n»mref L, K
BEOGRAD, 21. — V odloku o izključitvi jugoslovanskih sindikatov gradbenih in lesnih delavcev iz istoimenske mednarodne federacije potrjuje, po mišljenju v Beogradu, da je vodstvo Mednarodne federacije sprejelo politiko blokovske ekskluzivnosti, nestrpnosti in nesodelovanja s sindikati, ki ne soglašajo z blokovsko orientacijo in koncepcijami. To politiko namreč že več let izvaja mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov. Iz obrazložitve odloka o iz-
 ............................................................  minimum...mimmmmi.............................................................
  i   imunim ..........................................................................................................
0
na Jugoslavijo
V drtavah sovjetske skupine se dan za dnem ponavljajo napadi na Jugoslavijo Tule in radio sta polna takih napadov, laži, izmišljotin in obrekovanja, Pri tem pomagajo tudi posamezni voditelji in državniki teh držav s svojimi izjavami. Pri teh napadih še posebno prednjači Kitajska, zaradi česar je bilo Jugoslavija prisiljena pri kitajski vladi protestirati.
Tem napadom se je zadnje čase pridružil tudi Gomulka. Njegove izjave na kongresu poljske združene delavske stranke kažejo, da se v krajših ali daljših presledkih prt-druiuje tej nesramni gonji.
Za razumevanje pravilnega stališča Jugoslavije in ZKJ je potrebno, da objavimo izvleček člank« * »Borbi«, ki ga je objavila kot odgovor na Gomulkove izjave. Oomul-ka obtožuje ZKJ: 1. da se je »po volji jvojih voditeljev znašla zunaj vrst mednarodnega komunističnega gibanja«, da »ne pripada nobenemu področju sve tovnepa delavskega gibanja» in da je »izbrala pozicijo ob »treni«. 2. da je njen program «preračunan na razbijanje enotnosti dežel socialističnega tabora in mednarodne solidarnosti«, na »spodkopavanje	ideologije
marksizma-leninizma in revidiranje marksizmat. i. da predlaga razpustitev tabora socialističnih dežel, ki »nima nič skupnega * vojaškim blokom«.
Ne vse te trditve odgovor-
Ija »Horbas v glavnem kakor • sledi;
Da bi bilo videti, da ZKJ nekonstruktivno in nesocialistično ravna, trdi Gomulka, da tabor ni nič drugega kot skupnost socialističnih narodov oziroma detel in da enima nič skupnega z vojaškim
blokom«. Mar to pomeni, da je tabor nemara v nekem
smislu nevtralen v odnosu do boja med obema vojaškima blokoma? Ker Gomulka očitno tega ne misli, nam ni jasno, kako je moč trditi, da tabor nima nobene zveze z vojaškim blokom.
Težišče našega neskladanja vladajočo taborsko koncepcijo — oziroma z »blokovsko politiko» — pa tudi ni v tem, ali je tabor vojaški blok ali ne. Sicer pa smo daleč od tega, da bi odrekali socialističnim deželam pravico do o-brambe. Tisto, o čemer bi po našem mnenju veljajo razpravljati, je samo vprašanje, ali je blokovska politika zares najbolj uspešna taktika socialističnih dežel v obrambi miru ali ne.
Tisto poglavitno, zaradi česar se n« strinjamo s taborsko koncepcijo, pa je njena notranja vsebina. Bistvo tabora je v obveznosti vseh njegovih členic, da »e postavijo ne enotno stališče do kateregakoli količkaj važnega vprašanja mednarodnih odnosov, kakor tudi do osnovnih problemov razvoja socializma. Ta obvezna taborska disciplina očitno p omeni povsem realno omejitev pravic včlanjenih dežel (z izjemo tistih, katerih vpliv je prevladujoč in ki imajo, kakor se temu pravi, vodilni položaj), da v vsakem konkretnem primeru svobodno odločajo o poteh svoje-
ga notranjega razvoja in o svojem stališču do tega ali o-nega pojava v mednarodnih odnosih. Da to drži, nam izpričuje ne samo naša izkušnja, marveč tudi izkušnja drugih dežel, posebno pa evolucija poljske politike in Gomul-kovega stališča, med drugim tudi do Jugoslavije.
Tu je torej glavni vzrok, da se ne strinjamo s taborsko koncepcijo. Mi sodimo, da sta neodvisnost in enakopravnost vseh narodov in dežel pogoj Za njih zbliževanje in združevanje in torej tudi edina mož-na osnova za razvoj socializma, enotnosti socialističnih in miroljubnih sil in vsestranskega mednarodnega sodelovanja, kakor tudi za odvrnitev vojne nevarnosti, za zagotovitev in okrepitev miru. Družbena tn politična gibanja na svetu ne zanikajo, marveč nasprotno potrjujejo te naše nazore. V prepričanju, da niso prazna želja, marveč izraz nujnosti razvoja, se. aktivno zavzemajo za to, da bi proces postopnega premagovanja blokovskega boja pospešili in podprli z zavestno akcijo vseh miroljubnih demokratičnih in socialističnih sil. Razen tega imamo seveda svoje pomisleke tudi glede blokovske politike kot vprašanja mednarodne politične taktike socialističnih dežel. Sedanjo blokovsko razcepljenost pa presojamo kot stvarnost, ki jo je moč premagati edinole s postopnim odpravljanjem njenih vzrokov. Zaradi tega nikoli nismo sodili, da je moč bloke na čudežen način kratko in malo razpustiti. Opozarjali smo celo na to, da nepremišljeni in nesmotrni ukrepi v tej smeri lahko hudo omajajo sedanjo
Italija
konstelacijo sil, s tem pa tudi neposredno ogrozijo mir.
Ce pa smo si v svesti tega, ne pomeni, da se moramo in da se bomo pokorno pomirili s tem, da je blokovski boj nekakšno nujno zlo. Nasprotno, mislimo, da je naša dolžnost, da vztrajno nadaljujemo svojo politiko aktivne koeksistence, podpiranja objektivnega organskega procesa premagovanja blokov, razširjanja in poglabljanja vsestranskega sodelovanja med narodi in deželami. To pa nas vsaj obvezuje, da ne ukrenemo ničesar, kar bi v praksi nasprotovalo temu procesu, kar bi samo krepilo, ne pa slabilo blokovsko razcepljenost in iz-ključljivost.
Socialistične sile v današnjem svetu pomenijo nekaj mnogo bogatejšega, globljega in vseobsežnejšega, kot pa je grupiranje okrog dveh tečajev. Mnogo je osvobodilnih in socialističnih gibanj oziroma procesov in akcij, ki aktivno prispevajo k splošnemu gibanju današnjega sveta v smeri socializma in katerega nosilci so in to ne po naključju, marveč vprav zavestno, zunaj o-menjenih dveh tečajev. Milijonske množice delovnih ljudi, ki so zunaj dosega blokov, se aktivno borijo za socializem in prispevajo k njegovim zmagam. Mar niso tudi to realne politične sile, ki delujejo v smeri socializma? Mi
menimo, da je treba vsa ta gibanja, akcije in procese, ki danes delujejo v smeri socializma, pozdraviti, podpreti in bodriti. To, da socialistične sile rastejo in delujejo prek tako številnih oblik in da preraščajo shematsko razdelitev na stečaje», je za nas znamenje moči, ne pa slabosti socializma. Vse to kaže, da socializem trka na vsa vrata in na vse mogoče načine in da je v tem najboljša pot premagovanja podedovane polarizacije, razbitosti in izključljivosti znotraj delavskega gibanja.
ZKJ nima nobenih razlogov, da bi opustila politiko, ki omogoča najboljše pogoje za razvoj socialističnih družbenih odnosov v naši deželi in za pozitivi^ vpliv na socialistične miroljubne sile na svetu. Ko Gomulka danes pravi, da Jugoslavija ne bo mogla dolgo ostati »ob strani« in da se bo morala odločiti, komu bo »pripadala«, potem to ni nekaj novega, marveč je samo ponavljanje Stalinove zablode, ki je bila osnova za vso njegovo znano politiko do Jugoslavije.
V prav tolikšnem času, kot oni napovedujejo, da bomo še lahko vzdržali, so večkrat spremenili svoje stališče ne samo do naše dežele in naše olitike, marveč tudi do svoje
p, .	..._______
lastne. Mar mislijo, tri prispeva sti?
Glavni dogodek prejšnjega tedna je bilo v Italiji zasedanje glavnega odbora krščanske demokracije, ki je trajalo nič manj kot cele štiri zelo razburljive dni. Odbor si je namreč izvolil nov o vodstvo, ki je seveda začasno: vrštlo bo namreč svojo funkcijo samo do kongresa, katerega datum bi bil moral odbor prav tako določiti, pa tega ni storil, ker se je rajši zadovoljil z megleno izjavo novega	političnega tajnika
Alda Mora, bivšega pristaša Fanfanijeve struje, da bo kongres sklical za začetek poletja.
Novo vodstvo pa je sestavljeno iz vseh struj razen sindikalistov, fci vabila za vstop nikakor niso hoteli sprejeti in so s tem postali najodločnej-ša opozicijska struja v tej največji italijanski stranki, ki vlada trenutno v državi s pomočjo	desničarskih glasov
protiustavnih skupin monarhistov in fašistov. Toda pred valitvijo je prišlo med diskusijo do takih izjav, ki ne kažejo drugega kot na nepo-bitno dejstvo, da je po tem zasedanju notranja kriza pri demokristjanih sedaj še večja, kot je bila pred zasedanjem. Notranja protislovja te medrazred ne in vse razrede ob segajoče stranke so prišla do izraza zlasti v govoru starega predsednika Zolija, fci jih je izrazil s poudarjanjem »duhovne razdeljenosti« v vrhovih stranke.
Kako se bodo dogodki razvijali do kongresa, bomo seveda videli sproti. No, že se■
p niihovi prepričljivo- daj pa lahko rečemo, da se I pojavljajo obrisi vseh ostro
ločenih skupin — desničarske in levičarske. Desničarji s Pello in Andreottijem sedijo danes po milosti monarhistov in fašistov v vladi, vodstvo levice pa naj bi prezvel Fanfani, ki osebno na kongresu iz upravičene užaljenosti ni bil navzoč, saj so ga vendar prav med vladno krizo pod vodstvom Guia pustili na cedil u v precejšnjem številu njegovi lastni jjristaši. To se je seveda zgodilo brez volje in proti volji organizacij z baze, o čemer pričajo številni pozivi Fanfaniju, naj se vrne na vodstvo.
Zelo je verjetno, da se bo Fanfani vrnil v aktivno strankarsko življenje, saj je po končanem zasedanju izjavil; »Klavzura je končana,» kar najbrž pomeni, da je sedaj prišla vrsta nanj.
Zelo značilni so bili prejšnji teden tudi protivladni nastopi nekaterih demokristjanskih govornikov, fci spadajo v že omenjeno sindikalistično strujo »Obnova«, na kongresu demokristjanskega sindikata CISL, kjer se je moral zagovarjati v prvi vrsti sam njegov ustanovitelj in duhovni voditelj ter sedanji minister Pastore, ki je zaman skušal uskladiti svoje sodelovanje v sedanji desničarski vladi z zahtevami sindikata. Kongres se nadaljuje tudi danes in do besede bodo prišli tudi taki kalibri, kot sta Segni in Fanfani. Pri tem ni dvoma, da bodo prišli na dan še nadaljnji znaki znanih notranjih sporov.
Prejšnji teden je obiskal jugoslovanski veleposlanik Javorški zunanjepolitičnega pod-
tajnika Folchija in protestiral zaradi zahtev javnega tožilca na florentinskem procesu pro. ti benečanskim partizanom: ni namreč v nobenem pogoju dopustno, da se obsodijo zaradi veleizdaje tisti protifašistični borci, ki niso storili nič drugega kot to, da so se odzvali pozivu tedanje edine zakonite oblasti v severni Italiji m stopili v vrste protifašističnih borcev v sklopu NOB Jugoslavije.
V ostalem pa je treba omeniti potovanje Segnija in Pel-le v London, Pariz in Bonn, o čemer pa pišemo ž« spredaj.
■£,“JSL, «»J ‘i se od njih za JR	tj
povedo svojim r
K
stališču. V vnevuhteVa,K
io\\ ca nel tli ih
je« se od njih Aof^ dtjh, ra njihova ocena .j^ .j
—- m V'
Madžarskem .»*■ ,v»gt«-ii di o vprašanju.^ p0jk
glašati z oceno -narodne federa	J	tj
sindikatov.	-n>v’«M	'l
odbora Ljubo Babič predsednika slovanske mest- pl. ? zbornice v M?lan	S'
ta Teanija.	se	\
nič J?,a|ijenSV5 4 a . **	trg® f/. ^
mešane ,0l.s ?
Renato Teani ®|f
jal. o možnošh^r
trgovinskega 1,1 j
-— j—i------ia rneu
sodelovanja
in Itglijo,
V torek bo..P“'srPal)^11
'icrv	n
grad delegacij? ..mT*
ške socialdemo jpre" ftf
pod vodstvom	t
parlamentarne	v
Erlera, Delegacij®' ^
i;
gradu razgovaf' j«* k ki SZDLJ o s<H® p JJjj '
rodnem
in berlinskem
P°l°HUpra^
«vropski v«
TRST - UL. MAZZINI 46 In na TRGU
nudita vsakovrstno modno blago: bunde, itd. po najnižji ceni ter pošiljata d®Tl
O B 1 S 1
Tvrdka LORENZI
TRST, Ul-
In
* U'
kJer|n l«1*//
mestne ® d ^