St. 12. Maribor*, dne 21. marca 1907. Tečaj XLI. List ljudstvu v pouk in zabavo. em na dom ta celo leto Iihaja vs&k četrtek in velja i poitnino vred In v Mariboru hodi tam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: tJpravniStvo „Slovenskega Gosp Ust bre« posebna naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 6. — Za inaerate se plačuje od enostopn» petitvrste za enkrat 15 viiL, ta dvakrat 26 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne so poštnine proste. leta 3 K in za četrt lota 1 K. Naročnina «a Nemčijo 6 K, t Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Deležniki ca drage Izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor „Katoliškega tiskovnega društva" dobiva > dopoSUja (lo oapoveai. — ueiennua „Qa™u»Bega usKovnega urušiva uobivajo Rokopisi se ne vračajo. — Upravuištro Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserato in reklamacije. oglase primeren popust Inserati se sprejemajo ao srede zjutraj. — Nezaprte reklamac.-j« Proč z na novo pomalanim liberalizmom! Pred desetimi leti je bil slovenski Stajer na videz še zgled sloge in jedinosti drugim slovenskim pokrajinam. Gospodje posvetnega in tudi duhovskega stanu so se trpko izražali o kranjskem prepiru. Re-kali so, da se tu gre za same osebnosti in da so le voditelji obeh strank krivi bratomornega boja. Dr. Tavčar in dr. Susteršič naj bi oba izginila s političnega pozorišča, pa bi bil mir, tako so pravili. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je tedaj gospodujoča prvaška stranka dejansko simpatizovala z liberalci. „Slovenski .Narod" je bil vedno njihova dušna paša. Z liberalci', so se bratili naši prvaki, njim so vse spregledali in odpustili, dasi za prosto ljudstvo ti ljudje na Kranjskem niso prav nič storili. Pač pa so v enomer zabavljali zoper „larje", smešili verske resnice in z gnojem obkidavali nasprotno katoliško stranko in vse tiste, ki niso trobili v njihov rog. Celo tega naši prvaki kranjskim liberalcem niso nič posebno v greh šteli, da so se z Nemci zvezali zoper katoliško stranko. To so pomenljiva dejstva! Na drugi strani je pa katoliško-narodna stranka delala za ljudstvo v vsakem oziru. Snovala je raana koristna društva, organizovala stanove, širila poduk in omiko. Ljudstvo je to uvidelo ter je obrnilo hrbet liberalni stranki. In pri prihodnjih dr-žavnozborskih volitvah bodo na Kranjskem izvoljeni sami ljudski možje, sami pristaši slovenske ljudske stranke. Celo v glavnem mestu, v Ljubljani ni gotovo, da bi bil izvoljen liberalec. Ker je liberalna stranka na Kranjskem prišla na rob prepada, znašli so se na Štajerskem usmiljeni gospodje, kateri so jo vzeli pod svojo streho. Dali so ji lepo doneče ime „narodna stranka" ter jo ozaljšati z nekaterimi novimi frazami, meneč, da ne bodemo spoznali njenega pravega namena. Toda zaman ves trud! Kako bi je ne spoznali, saj je bil pri ustanovitvi nove stranke boter „Slovenski Narod", jeden najnesramnejših listov v našem cesarstvu. Ta list dela očitno za nevero, smeši vsepoprek najsvetejše resnice, hoče imeti razporoko t. j. ločitev zakona in šolo brez vsakega verskega poduka. I n udje štajerske „narodne stranke" so bili in so Se zdaj najzvestejši naročniki in čitatelji tega umazanega 1> s t a. Tega lista se tudi zvesto poslužujejo, da jim priobčuje poročila, napade in obrekovanja o kato-liško-narodni kmečki stranki na Štajerskem. Iz tega je razvidno, da nova stranka pod vodstvom dr. Ku-kovecai na Štajerskem ne bo boljše delala kot v zadnjih zdihljajih stokajoča kranjska liberalna stranka. Delala bo prepir in hujskala zoper vse, kateri ne bodo trobili v njen rog. Zdaj snubi in kliče naše ljudstvo v svoj tabor. Ji bomo sledili? Nikdar in nikoli! Naravnost izjavljamo, da bi bila sramota in veliko ponižanje za izobražene štajerske kmete, če bi se družili s tako stranko, kakoršno so kranjski kmetje vrgli na cesto. Za to proč z na novo pomalanim liberalizmom! Liberalizem je bil in bo največi protivnik delavskih stanov. Kmetje slovenski, vsi brez izjeme se pridružite „Kmečki zvezi", katera bo dosledno in odločno zastopala vaše koristi. Čudno se zdaj obnašajo prvaki. Ko se je ustanovila liberalna narodna stranka, ki je začela prepir na Štajerskem, se niso nič hudovali, jeze se pa na novo ustanovljeno „Kmečko zvezo". Gospodje, naj vas razume, kdor vas more, mi vas pri takem ravnanju ne moremo razumeti. „Kmečka zveza" ne bo delala prepirov, nobenega stanu ne bo odbijala od sebe — vsi stanovi so navezani jeden na drugega — visoko bo držala svoj demokratični program ter bo krepko odbijala vse napade. In ti, slovensko ljudstvo, pojdi kot en mož pod našo zastavo v brambo verskih, narodnih in stanovskih koristij. Za živinorejo! Govoril poslanec R o š k a r v deželnem zBoru štajerskem. Visoki deželni zbor! Splošen položaj kmeta dokazuje, da kmetijstvo v zadnjem času ne prinaša več nikakega dobička. Dolgovi v zemljiški knjigi, slabo preživljanje kmečkega prebivalstva, izseljevanje poslov in delavcev v mesta in trge, kakor tudi v tuje dežele, so znaki, ki podkopavajo kmečki stan in kličejo glasno za odpomoč. Vsi drugi stanovi se potegujejo za boljše življenske razmere; in to popolnoma po pravici in z uspehom, kajti vsak pošten delavec zasluži tudi pošteno plačilo. Moderna gospodarska politika pa je prevedla tako daleč, da na grudo privezani kmet, ki ljubi to svojo zemljo, dela popolnoma zastonj in počasi pa gotovo tira v popolno uboštva. Žito pridelovati se že dolgo več ne izplača, ker so se njega cene znižali za polovico. Vinarstvo je vsled trtne uši zelo nazadovalo. Novo nasa-jenje pa stane take svote, da jih marsikateri posestnik ne zmore. Sadjarstvo trpi pod različnimi boleznimi in škodljivci, posebno od kar nastopajo fuzikla-diji, in daje vsled tega vedno manj dobička. Iz teh vzrokov se je kmet začel bolj pečati z živinorejo, ki bi mu prinašala vsaj nekoliko dohodkov ter ga tako rešila pogina. Pa tudi za to ponogo, ki bi se lahko najbolj ugodno razvila, ker ne rabi mnogo delavskih moči, in ki je za našo štajersko deželo zelo prikladna, ne najde kmet podpore, če se ugodi zahtevi mest in trgov, da se prosto uvaža meso in živina iz tujih dežel. Da ta zahteva ni upravičena, kaže dejstvo, da gredo cene nazaj, čeravno se ni odprla niti ena meja. Ce bi se na merodajnem mestu upoštevalo, da je diferenca med ceno pridelovalca in ceno ku-povalca mesa pretirana, povzročena največ od med-kupcev, bi se gotovo tudi ta zadeva lahko uravnala. Dokaz temu je, da se prodaja na deželi par volov, težkih 15 met. stotov, po 70—75 kron 100 klg žive teže, ki se potem v mestu prodajajo po 80—90 kron in še višje. Da se še pri teh razmerah more kmet pečati z živinorejo, pripisovati je to samo njegovi skromnosti in požrtvovalnosti. O tem se lahko vsakdo prepriča, če ima le dobro voljo, da računa, koliko dobi živinorejec na dan za delo pri 3—4 letnih volih zgoraj označene teže. Samo v najugodnejših slučajih je mogoče dobiti za krmo, steljo in delo zai eno glavo na dan 25 vinarjev. Podraženju mesa bi s» lahko v okom prišlo samo na ta način, da se upel-jajo zapisniki za prodajo ponujene živine, naznanilo o številu glav, neposredno kupovanje iz hlevov od strani mesarjev in kolikor mogoče znižani tarifi za prevažanje živine. Živinorejce se naj podpira in poduči. Najboljša podpora živinoreje je, da se izplača, in sicer da dobijo kmetje tako ceno, ki poplača stroška reje in dela. Dokazano je, da lahko priredi Avstrija zadostno množino izvrstne klavne živine in da n« rabi tuje živine. Samo, če se drže meje zaprte kakor sedaj, je mogoče, da se obranimo živinske kug« kakor tudi drugih bolezni. In to je prva dolžnost države, če hoče okrepiti kmečki stan in zabraniM nadaljno obubožanje tega stanu. Visoki deželni zbor pa prosim, da sprejme moj tozadevni predlog. Politični ogled. — Deželni zbor. Poslanec dr. PI o j je inter-peliral' deželnega glavarja zaradi spremenitve občinskega reda oziroma občinskega volilnega reda. Poslanec Roš je interpeliral deželni odbor zaradi imenovanja nekega učitelja slovenščine na deželni meščanski šoli v Celju, čeravno njegovo življenje ni neomadeževano ter predlagal trsnico za laški okraj. Dne 16. marca je utemeljeval g. dr. Hrašovec svoj predlog glede uravnave Hudinje. — Tajne občinske volitve. Deželni odbor štajerski je predložil deželnemu zboru načrt za pre-osnova občinskega volilnega reda. Glasom te pred- Duhoven in vojak. Francoski spisal M. Aigueperse. Prvič sem slišal očitljej o svoji revščini in 'Anine besede so se mi ostro vsadile v srce, „Ana, obetam, da bodem pridno delal, da postanem bogat in vama enkrat povrnem." Potem so minevala leta drugo za drusrim; delal sem vztrajno in edina tolažba so mi bila očetova spodbujajoča pisma, njegovi redki obiski v semenišču in počitnice v župnišču. Nekega dnie sem prišel z ginjenim obrazom, srečten in ponosen; nesel sem seboj spričevalo zrelosti ... Se sedaj vidim razločno oni dolgi, hvaležni pogled župnikov na križ in čutim še vedno na čelu njegove tresoče se ustnice, ko me je v pozdrav poljubil. Ana se je jokala, — jokala od veselja in ni tega tajila. Ko sva bila z rednikom sama na vrtu, razkril sem mu svoje sanje o bodočnosti. Hotel sem postati duhoven ter stopiti takoj v semenišče; župnik se je nasmejal in zmajal z glavo. „Se jedna skušnja te, čaka, napravi to, ljubi moj; za semeniščnika se mi zdiš preživ, čakajmo, da. se pokaže poklic." Crez jedno leto sem prinesel v Z. druiro spričevalo; napravil sem državni izpit. Ana je že počivala na pokopališču in cvetlice so rastle na njenem grobu. Bil je tedaj župnik sam deležen moje radosti, pa se je bil vstrašil $b enem, ker sem bil bolehen. „Ostani nekaj mesecev, Janez, pravi, „potrebuješ čistega zraku, počitka in postrežbe. Prehud napor te je oslabil, in naj si izvoliš jedno ali pa drugo, zdrav moraš biti." Ostal sem torej v župnišču ter hodil z rednikom po njegovih dobrodelnih potih ali pa s knjigo v rokah po znanih in dragih stezah. Ko sem se popravil, začel sem zopet govoriti o semenišču, rekoč, da ne čutim posebnega poklica. „Vprašal sem tudi jaz profesorje in sem te sam opazoval, ljubo dete; spoznal sem, da nisi poklican za duhovna." „Kaj naj torej bodem?" vprašam bojazljivo. „Reven sem, priprošnjikov nimam. Ti si se postaral, oče moj, in jaz bi ti rad pokazal svojo hvaležnost drugače kot samo z besedami." „Deželi služi, dober delavec si, pogumen, postani izvrsten vojak." „Potem bi se moral od tebe popolnoma ločiti." „Kaj za to, da se le stvar posreči, in posrečila se bode gotovo. Nimaš sorodnikov, najdeš med tovariši prijatelje. S pogumom oslaviš svoje ime, in meni poplačaš, če prineseš enkrat na prsih križ od hvaležne Franfcije. Premisli stvar resno, potem mi pa povtej, kako si se odločil." Mesec kasneje sem zopet zapustil Z.; prišel sem v vojašnico 16. polka lovcev. Dolgo sem živel med vami, veste torej, kako je bilo; tega ni treba pripovedovati. Najsrečnejši dnevi za me so bili, kadar sem smel obiskati svojega rednika. Kmalu me je vabila druga ljubezen, koje se nisem branil. Med tem, ko sem bil obsoten, naselili ste se v vasi dve Parižanki: Gospa V . . vdova po stotniku, s hčerjo Rozo, katera me je koj prvi hip očarala s svojimi krasnimi modrimi očmi. Današnja številka ima. „Nai Dom« kot prilogo Take zadeve človeškega srca so si jednake, ne bodem tega pripovedoval, le to povem, da sem ljubil Rozo iz celega svojega srca. Moj dobri rednik je kmalu uganil mojo skrivnost. „Roza je premlada, ljubi sin", je dejal, ko m« je videl žalostnega; „poleg te^a nimaš take službe, da hi jo mogel vzeti. Gospa V ... te čisla, pozna dobro tvoje predstojnike, ki so te hvalili. Ne zgubi' poguma, privošči ji prostost in nikar ne moti miru mladega srca. Kadar bode čas, vpraša jo mati sama. Jaz ti morem za zdaj na podlaci svoje skušnje reči, da kakor hitro postaneš častnik, bode v naši vasi svatba." Oh, kako vesel sem se vračal takrat z dopusta. Srce, polno upanja, mi je utripalo. Učenje, orožne vaje, dela čez sile, vse je bilo stopinja do sreče. fj Neki večer sem prišel, ne da bi bil kaj naznanil. Gospold župnik je sadil na vrtu, ko so zaškripala mala vratica, vzdignil je glavo in zagte-davši me, zaklical vesel: „Ti si tu, dete, kako sem te vesel." „Se bolj se veseli, ljubi oče, objemaš častnika!" „Ponosen sem na te", reče s tresočim se glasom; smejal se je in jokal ob enem. „Lahko sedaj zapojem: „Nune dimittis!" (Zdaj spustiš svojege, služabnika, o Gospod.) 0 „Sedaj samo „Te Deum", dragi oče; „in nune dimittis" zapoješ, kadar postanem general, kar pa ne bode tako hitro." Teden pozneje sem že nosil zaročni prstan* Razumela me je nevesta, vdana mi je bila. kako» jaz njej. f loge se uveljavijo tucli pri občinskih volitvah tajne volitve po listkih. To je glavna sprememba. Nadalje je preosnovano dosedanje reklamacijsko postopanje in postopanje pri volitvi župana. — Slovenska ljudska stranka na Kranjskem je prejjšino nedeljo naredila dvanajst volilnih shodov. Vsi so bili dobjro obiskani in je povsod na stotine volilcev odobravalo načela te stranke. — Za krško-trebanjski volilni okraj kandidira dr. Janko Hoče! v a r. — V Ljubljani je občinski svet sprejel volilno preosnovo za občinski svet. .Voliti so upravičeni občani obojega spola, katerim je predpisan v mestni občini ljubljanski kak direktni davek vsaj že leto dni, ljubljanski častni meščani in vsi v Ljubljani bivajoči avstrijski državljani, ki so dopolnili 24. leto svoje starosti in bivajo vsaj dve leti nepretrgoma v Ljubljani. — Goriško. V sežanskem, komenskem in ajdovskem okraju je postavljen za kandildata svetnik dr. P. L a h a j n e r. — Goriški deželni zbor je povišal število kmečkih mandatov za dva, ter je osnoval četrto kurijo z dvema volilnima okrajama in s šestimi mandati. — Za volilno dolžnost so se izrekli češki kmetje. — Nižje Avstrijsko. Namestnija je izdala ukaz, v katerem se izreka proti razkosovanju zemljišč od strani barantačev z posestvi. Nalaga županom in okrajnim glavarstvom, naj pazijo nato in naj take ljudi naznanijo. — Zmaga dunajskega krščansko-socialnega delavstva. Pri volitvah v dunajsko okrajno bolniško blagajno so socialni demokratje propadli. Socialni demokratje so na Dunaju propadli tudi pri volitvi uprave bolniške blagajne tobačnega delavstva. Preteklo nedeljo so krščansko-socialni delavci pregnali na Dunaju socialne demokrate tudi iz pomočniškega zbora tkalcev. Z vsakim dnem naraščajo vrste kr-ščansko-socialnega delavstva na Dunaju. — Pomadžarjenje ljudskih šol na Ogrskem. Sedaj se vrši v ogrski zbornici razprava o zboljšanju plač ogrskih državnih učiteljev. Tej razpravi bo sledila ona o plačah učiteljev na koniesijonalnih šolah. Tozadevni načrt naučnega ministra Appony-ja je prikrojen v prvi vrsti za širjenje madjarizacije v nemadjarskih šolah. Glavna naloga učitelju na teh šolah ima biti, da otrokom ubija v glavo mad-jarski' jezik. Todi< kriči seveda proti vsakemu od-gojeslovju. Kajti, če bo hotel učitelj le količkaj ustreči novemu zakonu, bo moral zanemarjati ves drugi, za življenje neizogibno potreben pouk., S tem bo ljudska šoia odtegnjena svojemu vzvišenemu namenu in bo stavljena v službo nasilne politike. Naravno je torej, da se hočejo zastopniki narodnosti' najodločneje upreti šolski politiki. V to jih sili ljubezen do svojega ljudstva, jih silijo ne le vzroki po-litičnte, ampak tudi kulturelne naravi. Ogorčenje me'd narodnostmi vsled teb naklepov vlade je toliko, da tudi1 najzmerneji med njimi najodločneje odklanjajo načrt, ki hoče ubiti vsako šolsko svobojdo. Seveda ne bo koristil ves odpor; večina gotovo sprejme načrt, kakoršen je. No, tudi madjarskih azijatov nasilje ne bo moglo delati čudeže proti živim narodnim organizmom, ki se od dne do dne bolj zavedajo svoje narodnosti. Kar se noče posrečiti mogočni Prusiji proti razmerno maloštevilnim Poljakom, se tudi divjim Madjarom ne posreči proti nad polovici prebivalstva na Ogrskem. — Novo prusko nasilstvo. Poznanjska vlada je z dovoljenjem pruskega naučnega ministrstva ukazala, da se od Velike noči smejo sprejemati v srednje šole samo tisti poljski učenci, ki dokažejo, da dostatno razumejo nemški jezik, da bodo mogli odgovarjati na stavljena vprašanja. Razne novice. * Kmetje slovenski, pristopajte h Kmečki zvezi ! Blagajnik Zveze je vrli g. Fr. Piše k, župan v Orehovi vasi, pošta Hoče pri Mariboru. Udnina znaša jedno krono. * Volilci, pozor! Dolžnost nas veže, da pazite po vseh občinah, kdaj bodo razpoloženi volilni imeniki. Ne zamudite reklamacijske dobe! Dolžnost vsakega somišljenika je, da skrbi, če je vsak somišljenik vpisan v\ imenik. Velikonočne počitnice se prično po državnih srednjih šolah dne 26. t. m., ne 27., kakor je predpisano. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: gostje na gostiji Jožefa Majema 2 K; Kaučič Matija 4 K; posojilnica v Gornji Radgoni 30 K: namesto venca na grob g. nadučitelja Goloba iz St. Janža nia Dr. p. 10 K; župnik Rotner, župan Uršej, občinski odborniki pameški in trgovec Radšel namesto venca na krsto č. g. mestnega župnika Jazbeca 20 K; Cilen-šek, župnik, 1 dolar (4 K 40 v); hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 K; od lembaškega omizja nabrali štiri gg. za dijaško kuhinjo namesto venca na grob g. jurista Ad. Robiča 12 K; Dr. Rosina kot uspeh poravnave (Jak. Košar proti Fr. Kučaj) 20 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati! * Razglednice in narodni kolek v prid družbe sv. Cirila in Metoda je sprejel v svojo upravo te dni ljubljanski knjigotržec g. Ivan Bonač. Trgovci, podružnice, rodoljubkinje in rodoljubi naročajte vse to odslej pri njem. Sedaj ima v zalogi Gre<*očičeve razglednice, pomladanske razglednice in za veliko-noč. * Tržne vesti. Akoravno je že pretekla polovica marca, vendar še zima nikakor ni prenehala. Po dnevu je še toplo, po noči je pa mraz jako občuten. Pretečeni teden je celo padlo precej snega. Poročila o ozimini se glase vedno neugodnejše, vendar natančna še niso. Kupčija je bila celi minoli teden precej mrtva, promet je jako neznaten, ker ni povoda kakim spremembam. Negotov položaj setev vpliva na ponudnike, da ne pridejo z blagom na trg. Ponudbe so torej skromne, tudi se ne povprašuje po blagu v večji meri. Pšenica je ostala nespremenjena. Slabša vrsta pšenice se prodaja s popustom v ceni. Rž je stalna. Istotako oves. Turšica je visoka v cenah. Otrobi so visoke cene. * Živinske cene na Dunaju. Voli 78—88, krave 66-72 (za 100 kg žive teže), teleta 114 do 146, in svinje 100-130 (100 kg mrtve teže). * Štajerski kmetijski družbi je deželni poslanec Huber očital, da je premalo storila za kmetijstvo, ker sedijo v odboru sami gospodje. Glavnemu tajniku družbe je očital, da ueanja. politiko. * Odškodnino za zdrave klavne svinje vseh kakovosti, katere se v svrho zatiranja svinjske kuge v mesecu marcu 1907. 1. uradno zakoljejo, določilo je c. kr. namestništvo v Gradcu na 1 krdno 22 vinarjev za vsak kilogram. * Svarilo pred izseljevanjem. Razširja se vest, da so v Green-Montains-u, 12 milj proti severu od mesta Uvalde v Teksas-u v Ameriki našli zlato in bakreno rudo. Iz poročil došlih c. kr. ministrstvu za notranje stvari, je povzeti, da je neka družba pokupila ves okoli najdenega kraja ležeči svet in ni v okolici dobiti več sveta. Malo je tudi upanja, da se dobi ondi delo, ker je na licu mesta že mnogobrojnih delavskih sil. — Po poročilu, došlih c. kr. ministrstvu za notranje stvari, se) je v zadnjem času dokaj pomnožilo število onih izseljencev, ki si iščejo na Portugalskem zasluška. Ker so pa razmere v tej deželi vobče dokaj slabe in je posebno takim osebam, ki niso vešči portugalskega jezika, skoro nemogoče dobiti delo, je c. kr. ministrstvo za notranje stvari primorano, svariti pred i/ vanjem na Portugalsko. * Slov. Kmečka zveza za Štajersko — klerikalna ? ? Celjski gospodje dr. Kukovec, dr. Božič, dr. 'Sernec, dr. Stiker, dr. Karlovšek vsak dan kličejo: „Kmetje, ne vstopajte v Kmečko zvezo, ta je klerikalna, duhovska! Duhovni hočejo vpreči kmeta v svoj ¡klerikalni voz!" Ti gospodje v glaserokavi-cah in z visokimi cilindri si pač mislijo, da jim bo največ pomagalo obrekovanje Slov. kmečke zveze. Kaj je klerikalizem? Klerikalizem je duhovniška na-vlada. Da je Kmečka zveza klerikalna, da Kmečka zveza želi duhovniško nadvlado, to je bajka, katero so si celjski gospodje izmislili, da s tem slepe naše ljudstvo. Kmečka zveza noče duhovniške nadvlade in je ne bo nikdar priznala. Kmečka zveza ni radi duhovnikov ustvarjena, ampak radi kmeta. Kmečka zveza pa ne bo nikdar odrivala sodelovalcev, če so tudi iz duhovniškega stanu. V odboru zveze sede razven dr. Korošca in dr. Jankoviča samo kmetje in sicer le samostojni kmetje, ki znajo samostojno misliti, katerim ni treba v Celje hodit po svojo politično modrost. Kmečka zveza imai celo najbolje spod-nještajerske kmete v svoji sredi, n. pr. Roškarja, Pi-šeka, Mlakerja, Vrečkota itd. Kmečki zvezi pa je vsak odkrit zagovornik njenih ciljev dobrodošel, naj pride iz tega ali onega stanu. Kmečka zveza ne za-metuje nobenega stanu, zahteva pa, da se oni stanovi zavzamejo za koristi kmečkega stanu, ki je dandanes najbolj v nevarnosti. Kmečka zveza ima namen, vse stanove pritegniti v ubrano sodelovanje za skupne koristi; ta njen namen se bode s časom tudi na zunaj pokazal v polnem obsegu. * O Narodni stranki piše tržaški list „Edinost" : „V Celju se je ustanovila ood imenom „Narodna stranka" politična struja, ki je le pol imenu nova, ki je le prišla na dan z novim glasilom, ali po svojem jedru je na njej malo novega, in kar je novega, to pomnožuje politično zmešnjavo. Njen program in njeno nastopanje sta v bistvenih rečeh taka, kakoršen je bil program štajerskega Slovenstva od nekdaj; le tu in tam kaže nekakšne rožičke in nepremišljen^ izjave." * Socialdemokrat psuje kmeta. Dne 14. t. m. je utemeljeval v deželnem zboru socialdemokraški poslanec Saherl svoj predlog slede spremenitve po-selskega reda. V svojih izvajanjih je grdo napadal kmečke posestnike, da slabo ravnajo s svojimi posli. Imenoval je posestnike „šintarje ljudi." Kmečki poslanci so mu krepko ugovarjali. * Čudno! Nova stranka postavlja zaupnike po raznih krajih. Pred ljudstvom pa nočejo veljati za zaupnike. Bomo videli, če se bodo udeleževali zaupnih sej, potem pa na dan z njihovimi imeni, da bomo poznali razširjevalce „kranjskega" liberalizma. * Novi Stajerčevi kmetje. Na shodu štajer-cijancev v mariborski nemški kazini je dobila šta-jercianska. stranka nove pristaše — kmete v svojo sredino in sicer nemškega učitelja in odbornika „Proste šole" Gasareka, vinsk. trg. Pfrimerja, vse-nemškega poslanca Boštjana ter našega ljubega Franeeljna Girstmajerja. Slednji je postal celo zaupnik štajercijanske kmečke zveze za mariborski okraj. No, sedaj pa bo šlo, ko je v stranki še bolj vse „mestno." Ta novi mestni veter med štajercianci se opazi tudi na tem. da zadnji „Stajerc" ne napada samo duhovnikov, ampak že tudi celo število — kmetov. No, sedaj bo pa šlo. * Očitno sorodstvo. Skraja se je Narodna stranka sramovala kranjskih svojih bratcev in tajila je liberalizem. Sedaj na se vendar le dan ..a dnevom očitno kaže soglasje naših liberalcev s kranjskimi. Svoje shode, svoje napade, svoja obrekovanja, vse priobčujejo tudi v „Slovenskem Narodu." Ta list je v zadnjem času ravno tako njihovo glasilo kakor „Domovina" in „Narodni List." Se- Mati je odločila poroko črez dva meseca. Bila .e doba radosti, blažene sanje, iz kojih sem se zbudil kruto. Napovedali so vojsko s Prusijo. V naglici sem prihitel poslovit se od rednika in neveste. „Povrnil se bodeš s križcem, moj sinček", šepetal mi je rednik in se silil v smeh, dasi so točile o£i solze. „Bojim se, da se ne vrneš", tožila je nevesta Roza. Oh, v takih trenutkih mora imeti človek orjaško moč. Naglo sem se ozrl po kraju, kojega morda vidim zadnjič: sivo zidovje župnišča, z rožami ob-rasteno hišico Rozino. Trpko sem se nasmejal; pritisnil sem še na srce svoje dracre. potem pa odšel, ne da bi se ozrl nazaj. Poznate, gospoda, krvave dneve, ki so sledili. Niti obupen boj ni zabranil sovražniku prekoračiti meje, in mnogi izmted vas so raje zlomili pri Se-darfu meče, kot da bi je izročili sovražniku. Kedo aa je spominjal v boju na svoje drage. Jedina misel vsakega je bila borba za čast zastave. Konečno, po dolgi nesreči je bil sklenjen mir, in kedor je zdrav ostal, obračal je oči proti rojstnem kraju in družini. Tudi jaz sem hitel v Z., ki je bil žalibog preblizu nemški meji. Rozina hišica je bila zaprta in pred župni-ščem, zasutim s krogljami, je sedel oprt ob zid neki stari mož z brevirjem v roki. Bil je moj ubogi rednik. Srce se mi je skrčilo, ko sem ga pogledal pripognjenega in njegove bele lase. Koliko je neki pretrpel! vzkliknil sem od žalosti. Močno me je pritisnil na srce in se razjokal. „Glej, kaj so storili z mojo vasjo", reže, ka-zoč okrog. Jaz nisem videl nič kot ono majlino hišico, obraščeno z rožami. „Kaj pa Roza?" spravim iz sebe. Peljal me je starček na pokopališče k zelenemu grobu. „Tu je, nemška kroglja ji je prestrelila srce. Ne vprašuj dalje . . . Zadnje besede so veljale tebi in Bogu. Mati je umrla čez dva meseca vsled žalosti . . . Torej, ohrabri se in misli na lepi dan osvete." Sedaj veste, gospoda, zakaj sem žalosten v svojem stanovanju. Nikoli nisem mogel pozabiti na ljubezen svojo, na drago mi Rozo." „Zakaj vzbujaš te soomine, Janez?" reče vtem stari mašnik in njegova slaba roka je zagrabila močno roko častnikovo. „Jaz tu spim kakor hrček, in prebudil sem se ravno, ko si končal svojo zgodbo. Gotovo vam ni vsega povedal, gospoda. Ali veste, da je preživel od tega časa redno dopust pri meni v revnem župnišču, da mi je pošiljal vsak mesec najboljša darila in več kot polovico svoje plače? Ali vam je povedal ..." „Dosti, dosti, oče moj, moram itak prositi gospode za odpuščenje, da sem jih motil s svojim tako dolgim in žalostnim pripovedovanjem črez polnoč." „Odpuščeno, polkovnik!" zaklical je general, ki se je dčitno boril z nenavadnimi čustvi, kajti urno je sukal svoje dolge brke, predno se je pomiril. „Gospodu župniku sino dolžni vsi zadoščenje za svoje nespodobno vedenje, katero resnično obžalujemo, in zato predlagam, prijatelji, da darujemo za nljegovo cerkev vse zlate, katere bi bili žrtvovali danes kartam." Navdušeni klici so se razlegali po dvorani „Napravite nabiralno polo, gospod .general, jutri prinesemo upisane denarje." Iz roke v roko je krožil svinčnik, nazadnje je še zapisal general svoje ime. Za tem je vstal ter pristopil k starčku. „Glejte, vrli gospoid župnik, že jutri morete hiteti domov s štirimi tisoči frankov, koje rabite. Objamem vas v imenu vseh svojih tovarišev in prosim, da za nas molite. Smo včasi poredneži, ali srce je vendar le dobro." „Živio šestnajsti lovski polk!" zaklical je stari duhoven tresoč se na na celem telesu. „Slava duhovnu junaku!" klicali so častniki v burnem zboru. d „Mi ne potrebujemo cesarja, mi ne potre* bujemo cesarja" je upila tolpa čevljarskih vajenjcev, po Dunaju. Prijeti in zaprti so odgovorili na vprašanje, izakaj ne? — „Ker ga že imamo!" d „Najlepši dan v življenju!" V nekem nemškem mestecu je umrl neki vojaški veteran, na katerega pogrebni sprevod je poleg veterancev prišel tudi častniški zbor tamošnje posadke, ki je položil na krsto tudi venec. Na pokopališču so po vojaški navadi tudi streljali. Naslednjega dne je šla vdova pokojnega veterana k poveljniku bataljona, da se mu zahvali za čast, izkazano njenemu možu. Major jej je hotel reči nekoliko tolažljivih besed, nu, vdova ga je prehitela z besedami: „Gospod major, vi rs verujete, koliko sem se veselila na vse časti, izkazane mojemu msžu. Tskreno moram reči, da je bil 1 včerajšnji dan najlepši v mojem življenju." veda pred ljudstvom je treba še vse to tajiti in celjski doktor Poovinkih bo to tudi točno storil. * Fej, vohuni! Zadnji „Stajerc" na par mestih poživlja svoje somišljenike, naj mu takoj in vsakega naznanijo, kdor bi se pregrešil proti postavi o volilni svobodi. 'Stajercijanci1 morajo torej sedaj na povelje iz Ptuja postati vohuni in denuncianti, da spravijo par svojih sobratov v zapor. Vzvišena naloga! Stajerčianski kmetje, ali vas res ni sram, da vas mestna gospoda zlorablja za tako nizke posle! * Rahločutna „Domovina*4 se je razljutila, da je sv. Oče mladeničem Slovenske krščansko-soci-alne zveze sporočil blagoslov in imenuje ta blagoslov „nedopustno zlorabo" ter pravi, da se s takim početjem odvračajo „vsi misleči, v resnici verni in rahločutni ljudje" od cerkve. Uboga „Domovina", zdaj še jo sv. Oče s svojim blagoslovom odbija od cerkve. Kdo bi se potem še naj čudil, da je ta stara zašla zadnji čas popolnoma v liberalni tir. * Odkrito vprašanje. Ali je komandant liberalne stranke dr.Kukovec, ki je imel v Žalcu glavno besedo, tudi neodvisen kmet? Ali je smatrati kandidaturo Robleka neodvisno, ker jo je sklenila že prej Narodna stranka in jo diktirala shodu. O Ro" blekovem krščanstvu nočemo govoriti, a to je znano, da je Roblek bil v politiki vedno liberalec. * Roš — kandidat celjskih doktorjev. Na strogo zaupnem shodu v Zidanemmosiu, do katerega so imeli pristop samo liberalni učitelji in le nekateri izbrani delavci in kmetje, je postavil dr. Kuko-vec v brežiškem, sevniškem in laškem okraju za državni zbor g. Roša za kandidata. Kmetje in delavci pa se smejijo tej kandidaturi, ker g. Roša ne marajo niti za deželni zbor več, sedaj pa jim ga Celjani vsiljujejo še za Dunaj. * Sramotile! slovenskega kmeta. Na zaupni shod, katerega je sklicala Slov. kmečka zveza na Jožeiovo v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju, se seveda niso spustili liberalni kričači Narodne stranke. „Narodna stranka" je sicer priredila istočasno v gostilniških prostorih nasproten shod; ker pa ni bilo nobenega kmeta na njihov shod, so prišli njeni pristaši kričat pred dvorano, v kateri je zborovala Kmečka zveza. Tulili so, kakor divjaki, pso-vali duhovščino in papeža. Ko so po shodu odhajali slovenski kmetje, čakala jih je spodaj v veži cela tropa od „Narodne stranke" nahujskanih ljudi, med njimi mnogo mlečezobnih dečkov, ki so upili nad odhajajočimi kmeti: bački, zarukanci, farški podrep-niki, farške riti, ali ste že dobili žegen. Izžvižgali so kmete in jim kazali pesti. Bil je žalosten prizor, ko so ti mlečezobni fantje zasmehovali stare, osivele kmete, ki so mirno korakali skozi te razdivjane množice. Tak sad je obrodilo delovanje Narodne stranke! Ko bi bili naši kmetje tako surovi kakor ta faki-naža, lahko bi bili zmleli v prah teh par fantičkov. Kmetje so bili ogorčeni nad to surovostjo in eden kmet se je izrazil: Čakajte, to sramotenje vam bomo pošteno poplačali na dan volitve! Taki so tisti ljudje, ki so hoteli vsiliti za kandidata Robleka. Kdor ima takšne priporočnike, ta ne bo nikoli kandidat katoliško-narodnih kmetov! t Dunajski Slovenci bodo imeli izredno slovensko božjo slnžbo tudi na velikonočno nedeljo 81. marca popoldne ob pol 3. uri v XV. okr. Pouthongasse 16. Priporočamo svojim dragim rojakom, da se v prav obilnem številu na Veliko noč zberejo v cerkvi sv. Antona, kjer bomo vsi skupaj veselo zapeli: Gospod je vstal, Alelujal t Slov. kat. akad. društvo ,Zarja' t Gradcu si je izvolilo na zadnjem občnem zboru za letni tečaj 1907 sledeči odbor: stud. phil. Josip Puntar predsednik, stud. iur. Boštjan Schaubach podpredsednik, stud iur. Fran Kovač tajnik, stud. iur. Fran Logar blagajnik, stud. iur. Ivan Milač knjižničar, stud. iur. Alojzij Juvan gospodar. Mariborski okraj. m Kmetje, delavci, možje in mladeniči le vkup, le vkup! V nedeljo dne 24. marca 1907 priredi kat. del. društvo v Puščavi javni ljudski shod po službi božji v gostilni g. Aleks. Eichblcarja. Predstavil se nam bo naš kandidat kmet in župan Fr. P i š e k iz Hotinje vasi ter bo tudi imel govor. Pridite torej, vrli šentlovrenški narodnjaki! Tudi vabimo vrle Rušance, da bomo skupno spoznali moža! m St. Lovrenc nad Mariborom. V nedeljo, dne 24. t. m. popoldne po večernicah bo v gostilni gospe Marije Pernat volilni shod. Govoril bo kandidat g. Franc Piše k, kmet iz Orehove vasi. Volilci, pridite! m Na belo nedeljo v Maribor na Gregočičevo slavnost! Za Gregorčičevo slavnost se vrše velike priprave. Poleg nenavadno silnih mešanih in moških zborov, ki pojejo samo Gregorčičeve pesmi, nastopijo domaČi godbeni umetniki (gg. Beran, B. Se-rajnik,. L. Serbinek). Slovanski nlarodi in vsi1 stanovi se poklonijo v živi sliki pesniku Gregorčiču. Gdč. M. Osana, priznano izvrstna deklamovalka, bo deklamovala Gregorčičeve pesmi. Slavnostni govornik g. dr. F. Rosina. Natančen dnevni red se naznani v prihodnji številki. K sodelovanje pri pevskih zborih se uljudno vabijo si. pevci in pevke iz vseh okrajev. Za ljutomerski in eornjeradeonski okraj ima note na razpolago g. učitelj Zacherl v Ljutomeru, za ptujski in ormoški okraj g. veleposestnik Zupančič v Ptuju, v Slovenski Bistrici pa g. učitelj Vršič. m Nezaslisano. Štajerska kmetijska družba, ki je popolnoma nepolitična družba, agitira na Zg. štajerskem za liberalne poslance. Pri nas m Se o kaj takem ni slišalo. Nedeljo dne 17. februarja je imela Sentiljska podružnica Štajerske kmetijske družbe na Pesnici pri znamen posilinemcu Gornigu svoj shod in čujte, predsednik te družbe je agitiral ita priporočal za poslanca liberalnega gospoda in Nemca, Girstmayerja Francelna, ki je že neštetokrat pri volitvah propadel in katerega v Mariboru nihče ne mara. Saj so ga izbacnili iz vseh zastopov! G, Repnik, ali nii to politika? Vi vedno pravite, da kmetijska družba nima nič z politiko opraviti. Zakaj se tega niste držali? Ali je to možato? Kaj pravijo k temu slovenski odborniki g. Thaler in drugi, ki sedijo v odboru te podružnice? Mi prosimo naše deželne poslance, da takoj vložijo radi tega interpelacijo in posvetijo malo Štajerski kmetijski družbi. Pesničanom pa rečemo in jim zagotovimo: Liberalec Franci bo pri; prihodnjih državnozborskih volitvah propadel, kakor je dolg in širok, kjerkoli bo kandidiral. m Špilfeld. Dne 11. sušca je umrla po štiri-mesečni mučni bolezni Tončka Žnuderl, še-le komaj .10 let stara. Preselila se je s svojimi starišii v jeseni lanskega leta od Sv. Ilja v Slov. gor. v Spilfeld. Pogreb je bil kaj veličasten. Sentiljska dekleta v beli obleki so prišle, da spremijo svojo tovaršico k zadnjemu počitku. Sentiljski pevski zbor je pel na domu, v cerkvi in na grobu slovenske žalostinke, tako fepo, da so zares vredni, da se jim na tem mestu izreče pohvala. s Brezno nad Mariborom. Ptujski „Stajerc" je v svoji 9. številki grdo napadel našega s. župnika. Kar se tiče podlega sumničenja brez dokaza resnice, na to se nilti ne oziramo, ker ta zmešani list krade sploh čast in dobro ime. Pač pa odločno ugovarjamo zoper to, da bi dopisnik „Štajerca" svoje laži prodajal kar v imenu vseh faranpv ali v imenu vseh boljših posestnikov. Kajti mi g. župnika kot svojega dušnega pastirja po dolžnosti spoštujemo in smo mu hvaležni, da skrbi za red pri službi božji iii izloči od cerkvene službe osebe, katere se s svojim pohujšljiVim obnašanjem pokažejo nevredne. Novi organist — res cecilijanec — je tukaj službo že nlastopil 9. marca 1907. Hvaležno moramo tudi priznati, da g. župnik vkljub svoji boleh-nosti izvršuje svoje dolžnosti po mogočnosti natanko, tako v cerkvi in pri bolnikih. Tudi zoper nove zvonove nima nobeden dobro misleči župljan kaj proti, ter srčno želimo in željno pričakujemo večje „harmonično" zvonenje. Povdarjamo, da se g. župnika nikakor ne želimo iznebiti, marveč ga prosimo, da še nadalje vstraja v svojem težavnem poklicu. — Janez Rižnik in Gregor Kozjak, cerkvena ključarja; Peter Iršič, trgovec, Rihard Praprotnik, brodar in posestnik. m Podova. Z ozirom na notico pod tem naslovom v predzadnji številki „Slovenskega Gospodarja" nam poroča lovec g. Janez Greif, da ni imel pri Klincu psa seboj in torej ni mogel njegov pes ribe ukrasti. m Zgornja Sv. Kungota. C. kr. trgovinsko ministrstvo je dovolilo uvedbo brzojavne službe pri c. kr. poštnem uradu v Zgornji Sv. Kungoti. m Laporje. Po naši okolici je hodil dne 9. t. m. ošaben Nemec, ki je kupoval vole pa za tako slabo ceno, da je grdo. Za en stot žive teže je plačal 26gld., namesto 86 do 40 2ld. m Sv. Anton v Slov. goricah. V zadnjem dopisu se nam je pripetila neljuba pomota. '.Namesto učitelj bi moralo stati nadučiHelj. Nismo mislili in še manj hoteli napasti g. učitelja Vogrinca. m Slovenska Bistrica. Pogreb preč. g. Ant. H a j š e k, zlatomašnika, kanonika in dekana v Slov. Bistrici, je bil veličasten. Pokazalo se je, da je pokojnik bil vedno ljubezniv do svojih sobratov in ov-čič, in to ljubeznjiivost so mu duhfovni sobratje in ljudstvo vrnili. Dasiravno je bila sobota, je prihitelo ob grob blagegp, pokojnika vendar 48 duhovnikov in neštevilna množica vernega ljudstva. Pridi-goval je njegov nekdanji kaplan preč. g. kan. dr, Matek, maševal in pogreb vodil pa je preč. pokoj- nika. N. v. m. p. ! c Št. Jurij ob juž. žel. Kakšno prostost pusti narodna stranka na svojih zborovanjih, kaže naslednje: V nedeljo ob 7. uri zvečer imelo je društvo „Knjižnica" gled. predstavo „Brat sokol". Po predstavi se je pa vršil občni zbor tega društva. Poročevalec je bil učitelj Kveder, ki je podajal po-ilatke o delovanju društva. A med tem govorom se vzdigne imenitni Culek ter vpraša: Ali ni tukaj kakšen časniški poročevalec? Videl je namreč, da si je nekdo pridno zapisal podatke, ki jih je pravil poročevalec. Rekel je dotičniku, da ni imel pravice sem priti. Ta pa mu takoj pojasni, da je dobil var bilo in da je popolnoma miren. Seveda mu je gosp. Culek prepovedal, da ne sme več pisati. Med tem časom so pa letele lepe psovke: krota smrkova, ven ga vržite in tako naprej. In to se je zgodilo na zboru društva, ki hoče izobraževati!? Pač lep vzgled! Predstave in občnega zbora se je udeležilo komaj 44 oseb. Igra ni nič kaj dobro vplivala na občinstvo. Knjig ima društvo 200 slovenskih, nekaj hrvaških in 47 nemških, ki si jih je nabavila od Slov. Matice, Hrvaš. Matice, Sventnerja in Gabrščeka. Tudi ,g. Drofenik je nekaj pravil o gospodarskih listih in knjigah in omenil hujskajoče sosedno društvo. Katero društvo je menil, nam ni težko zadeti! c Kokarje. Občinski odbor nam pojasnjuje, da dobi g. župan za vsak pot, katerega stori v imenu občine, dve kroni za dan in da je tudi za pot v Mozirje dobil samo 2 K. c Sv. Jurij ob Taboru. Nekaj izvanrednega bomo imeli pri nas na praznik MarijiJnepa Oznanenja po večernicah v cerkveni hiši namreč zanimivo mladeniško zborovanje. Nastopili bodo štirje mladeniči kot deklamatorji in štirje kot govorniki. Kdo bi ne bil radoveden, kaj nam bodo naši fantje povedali, kako se bodo postavljali na govorniškem odru? In razun tega je še vstop brezplačen, a dovoljen bo samo somišljenikom in prijateljem kršč. socialnega dela. Zlasti so povabljeni vsi pošteni in zavedni mladeniči ne samo iz domače, ampak tudi iz sosednih župnij. A upam, da se nihče, tudi možje ne bodo dolgočasili, ako pridejo na naš shod. c Polzela. (Nemškutarska predrznost.) Nem-čurska stranka je uložila ugovor zoper občinske volitve. Vrhunec predrznosti! Pri volitvah je bil strog komisar iz Celja, imeli so kot zapisnikarja svojega pristaša, vršilo se je vse postavno, posebno od naše strani. In vendar so bili neusmiljeno tepeni. Spodobilo bi se, da se sramežljivo poskrijejo. Sedaj pa rekurirajo! Dobro vedo, da nič ne opravijo, a kakor poredni otroci, ki drugega ne morejo, pa vsaj nagajajo. Tako ošaben mora biti le Nemec na slovenskih tleh. Prignali so svoje delavce do zadne glave, ki so morali kakor da bi bili ubogi sužnji, glasovati za ubožno svojo plačo,, zoper svojo vest in svojo prepričanje, kakor so se po volitvi sami izrazili. Ali ne veste, vi Nemci in nemčurji, da so časi sužnosti že zdavnej minoli! Premotili so celo nekatere naše dobre a strahopetne kmete, da so zavoljo malih zaslužkov z njimi potegnili. Ali vam to ni zadosti? Ali mislite še več doseči? Nikoli! Odklen-kalo vam je za vselaj. Zdaj so se odprle celo zaspancem oči. V tretjem razredu nas bo prihodnjič prišlo toliko, da vas bo strah. Se zanašate na prvi razred? Res imate tam nekaj glasov. Je bilo res v tem razredu do sedaj nekaj mož omahlivih; a zadnje volitve so jih utrdile. Bi si bili kaj h srcu uzeli lepe nauke od našega moža Franca Kolarja? Vam jo je zagodel? Ali vas mi potrebujemo? Ali je „fa-brika" sreča za nas kmete? Ali bode tujec Edlhofer in drugi njegovi privrženci nas Polzelane komandi-rali? Ali bomo mi vašim petim nemčurskim otrokom spet novo šolo stavili: Ali nam dosedanji dve veliki palači ne zadostujeta? Ali bomo mi domačini pod klop zlezli — in se tam nemško/ učili, ter čakali, da nas pokličete milostljivo k vaši mizi? Znana vam je sicer naša slovenska pohlevnost in potrpežljivost — pa zdaj je pri kraju. Skrbeli bomo, da bo v občinski pisarni zahlidel zdrav in čist slovenski zrak. Za sklep pa naj opozorim na šaljiv prizor, ki se je po končani volitvi dne 7. marca zgodil. Ko je nekaj odpadnikov, z njimi dva polzelska kmeta, (imena še danes zamolčim) prišlo v narodno gostilno k Cim-permanu, so naši slovenski rojaki začeli peti: Hej Slovenci, in vse roke so kazale na nemčurske vo-lilce, ko so zaorili: „Črna zemlja naj pogrezne tega kdor odpade". Ti pa so z velikim spoštovanjem poslušati ta zlati nauk. Več slovenskih kmetov. c Gornji Grad. Gostilničar Josip M i k u š je tukaj umrl. c Shod „neodvisnih" v Žalcu. Nedeljo dne 17. t. m. vršil se je v Žalcu v Hodnikovi dvorani shod Narodne stranke in „neodvisnih" kmetov. Iz Celja je prišlo vse kar zna hoditi; ravno tako so bili i'z Žalca vsi do zadnjega komija; nadalje je bilo večje število postavljenih iz St. Jurja ob Taboru, .Vranskega, Polzele, deloma Gotovelj in kmetov iz celjske okolice. Iz drugih okrajev -->a sploh ne. Bili so tukaj „neodvisni kmetje": dr. Kukovec, ravnatelj Jošt, profesor Jošt, dr. Gosak, dr. Stilker, dr. Kar-ba, Sirca, Fridrich, Culek, Podgoršek, Urlefr in skoraj vsi učitelji celjskega in vranskega okraja. Tudi zastopnikov Kmečke zveze je bilo kakih 200, okoli 100 socialdemokratov, približno 300 kmečkih posestnikov, ostali pa Zalčani in Celjani, vseh ljudij je bilo okroglo 800. Shod je otvoril sklicatelj Južna iz St. Jurija ob Taboru. Za predsednika je bil izvoljen Sirca iz Žalca. Kot prvi govornik je nastopil Podgoršek in izjavil, da ga veseli, da sei postavi na javnem shodu kandidat, katerega pa je, česar ni povedal, določila Narodna stranka. On predlaga za kandidata Robleka iz Žalca (krnet Roblek pa je tr-žan, oštir in veleposestnik in se sam pač ravno toliko bavi s kmetijstvom kakor Roš). Voh (Žalec) tudi govori za Robleka in pravi: „Boljšega ne dobimo, slabšega pa nočemo." Grajšak Schauer iz Vranskega je tudi za Robleka. Vasler Alojz (St. Jurij ob Tab.) govori tudi za Robleka in pravi, da more stati kandidat na verski podlagi in biti katoličan. Kmet Vo-lavšek Avg. govori zoper zajce. Socialdemokrat in Stajerčijanec Zvikl poje slavo umrlemu Berksu in začne na grd način napadati umrlega zaslužnega in spoštovanega poslanca Žičkarja. Pri besedah, da je hodil on samo na uro gledat na Dunfaj, mu pristaši Kmečke zveze ne puste govoriti dalje. Ker le hoče dalje govoriti, nastane grozen vrišč in vsestranski klici: „Dol ž njim, ven ž njim." Klici, ki so trajali približno tri minute, privabijo tudi neodvisnega kmeta dr. Kukovca, da pri£iiti Sirci na pomoč i||i pravi, naj vzame govorniku besedo, ker je bila nevarnost tu, da se shod razbije. Nato da Sirca kandidaturo Roblekovo na glasovanje, kar se sprejme, toda ne enoglasno. Glasovali so tudi vsi nevolilci. Nastopi Roblek in pravi: „Častiti volilci! Prigovarjalo se mi je od mnogih strani (pa samo od liberalcev, kaj ne?), da bi prevzel kandidaturo. Jaz sem se branil z vsemi močmi, ker smatram, da nifcem prav sposoben. Žalosten sem, ker sem bolehen. Ne bodem mogel spolnjevati svojih dolžnosti; zaradi teea prosim. da si danes zberete drurega. Ce tudi pa ne bode mogel spolnjevati poslanskih dolžnosti, vendar pa če vidi, da ga zahteva ljudska volja, hoče tudi on delati za slovenske kmete, obrtnike in druge. „Programa", pravi, „ne bom razvijal. Hodil bom po potu, po kateri (liberalni) sem do sedaj hodil, \ prihodnje tudi naprej. Pripoznam, da sem veren, prijatelj šole, spoštujem vsakega, če je ie vreden. Svojih (liberalnih) načel ne bom spremenil, vodila me bodte ljubezen do domovine in naroda, če bi bil izvoljen. Vendar prosim, ker upam, da nikakor ne bodem zaradi bolehnosti kos opravljati poslanskih dolžnosti, da sam položita volilcem nazaj mandat, prej ko poteče doba. Nastopi komandant Narodne stranke dr. Kukovec govori: „Stojimo pred nečem nezaslišanem ; zgodilo se je nekaj, kar še nikjer ni bilo, da smo (narodovci) postavili kandidata na načijn, ka- kor do sedaj ni bila navada, namreč na javnem ljudskem shodu. Ljudstvo samo je smelo izbrati moža (katerega je pa Narodna stranka odločila!). Izdali smo oklic: Ljudstvo naj odločil; naj se zgodi vse brez stranke na javnem ljudskem shodu, kar se je danes tudi zgpdilo. Kmečka stranka zbira samo podrepnike in strahopetce svoje vrste. Mi pa smo začeli z združitvijo vsega slovenstva, seveda tudi kmečkega stanu. O tem so še sedaj različne misli, ker naša stranka še ne traja dolgo, pojmi se še niso uveljavili, so še nejasni (zelo, posebno pri dr. K&ikovcu!), Vendar pa se naša stranka nočfe (ker ne more) izsiliti pravice, da bi postavila sama kandidate, ona hoče, da ljudstvo samo začne govoriti in postane neodvisno (kdo pa je postavil Roša? Zaupniki neodvisne stranke! Kakšna doslednost!) Vi ste danes v našem smislu rešili nam dano nalosro. Mi nimamo sedaj nič več opraviti. Sklenili pa smo, podpirati vsakega kandidata, ki se bo danes postavil na ljudskem shodu. (Laliko, ker ste n(aprej vedeli, kdo ima večino, in kdo bo izbran!)" Udriha še na to dr. Kukovec po dr. Vovšfeku, in pravi: „On ne more biti naš kandidat, on ni naš mož, on je brez značaja." (Klici: Oho!) Nato prekliče dr. Kukovec besedo „značaj", in pravi, da mu je spodrk-nila. Nadalje govoriči. Veseli smo, da ste si izbrali moža iz vaše srede. Nasprotniki Vam bodo to zelo zamerili, da se Vas je toliko zbralo; oni vaše (Ku-kovčeve!) volje ne bodo dali obveljati, njim se gre samo do popolne komande in to Vam poročam iz ust samega dr. Korošca: „Nam se gre za stvar, ne pa za osebo." Pri nas.je pa poslančeva oseba prva stvar, ne pa program, ki ni bistven. Mi ne odjenjamo od našega kandidata in za to sklicujemo ob ravno isti uri v torek v ravno isti hiši kakor Kmečka zveza, javni volilni shod v Celje in sicer v gostilno v pri1-tličju. Od današnjega, in prihodnjega torka je odvisna vsa naša bodočnost. Tam še hočemo enkrat povzdigniti glas za našega kandidata; in če se zaupniki Kmečke zveze ne bodo ud ali, potem imenujemo izdajalca, kdor bode delal zoper našeera kandidata, izdajalca na narodni stvari. (Ne bodite smešni, g. dr. Kukovec!) Napada še dalje po svoji znani maniri Kmečko zvezo, vendar pa so mu navzoči pristaši dobro odgovarjali. Ko izrazi, da obžaluje, da še danes ni soglasja, odgovarjajo mu z „Živijo" na Kmečko zvezo. Dr. Kukovec pravi, da bo Narodna stranka podpirala danes izvoljenega kandidata; zahteva (kako oblastno!), da tudi kmečka stranka to stori, ker stori drugače izdajstvo. Narodna stranka hoče kandidata podpirati proti vsakemu drugemu, kdor ni iz njene vrste. Ko nato en kmet predlaga, naj se Roblek sam predstavi Kmečki zvezi, da ga morda tudi ona postavi za kandidata, pravi Roblek: „Jaz se ne grem predstaviti KmeCki zvezi; se tudi nisem predstavil Narodni stranki. Sem kmet (pa je oštir) pa na ustanovni shorl Kmečke zveze me niso povabili, sedaj tudi ni treba, da bi me poznali; vsiljujem se nikomur, hodil bom po mojih (tako!) potih in ne odjenjam nbbe-nemu. Jaz se ne bom nikomur prtedstavil, nečem se nikomur vsiljevati, vendar pa se zahvaljujem za izkazano mi zaupanje." Blaža Urleba (St. Jurij ob j. ž., bivši Stajerčijanec, sedaj narodovec in neodvisni) tudi veseli, da so se zjedinili na „kmeta", da ima tudi kmet svojega kandidata, ki bo za njega kaj delal. ..Bog ga naj žiVi!" Dr. Kukovec še enkrat povzdigne svoj liberalni glas: „Narodna stranka nima samo zaupanje do gospoda Robleka; ampak ima v svoji sredini mnogo drugih mož, ki bi bili sposobni zavzeti poslaniška mesta. Ce pa so morali do sedaj jih opustiti in niso prišli na vrsto, krivo je neko nesoglasje osebnega nasprotstva in lokalnega htujs-kanja. Da pa damo kako zadoščenje tudi temu možu, javljam tukaj z vsem zadoščenjem, da ima Narodna stranka popolnoma zaupanje do našega gospoda Fridriha (aha!) in kličem v to svrho, da v znak priznanja kličete Fridrihu „Živijo!" Na to govori še g. Vošnjak iz Braslovč. Ker se nihče ne ogi&si več k besedi, zaključi predsednik zborovanje ob petih. c Dobrna pri Celju. V nedeljo, dne 3. sušca, je imelo „Bralno društvo" svoj občni zbor. Bil je zanimiv zaradi podučnega predavanja g. potovalnega učitelja Goričan-a, ki je z znano poljudno besedo govoril o zboljšanju gospodarskega položaja na kmetih. Mnogoštevilni zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali predavanje. Bil je pa občni zbor zanimiv tudi zato, ker sedaj vemo. od kot izvira jeza nasprotnikov Bralnega društva. Slišali smo z veseljem, da je imelo društvo preteklo leto 110 udov. Sedaj razumemo, zakaj se nasprotniki tako repenčijo nad društvom. Nad tako močnim in korajžnim društvom se bo razbilo vse divjanje nasprotnikov, in če tudi jim pomagata nemški nadušljiv listič v Celju in ptujski lažikramar. Društvo je priredilo tudi lansko leto celo vrsto podučnih predavanj svojim udom in prijateljem. Voljen je bil dosedanji odbor, kar gotovo ne bo prav nasprotnikom društva. A teh nikdo ne vpraša nikjer za dovoljenje. Odbor bo gotovo zopet skrbel, da bo tudi letos društvo vršilo svojo nalogo neustrašeno! Vedno naprej! — Nekomu izmed dobrnskih nemčurskih privandravcev mora se goditi slaba. V dokaz temu je strašno javkanje celjske vahtarce in njenega ptujskega brat'ca. Lansko leto, ko se je šlo za znanega Auer-ja, bilo je ravno tako. Vahtarca je besnela, a svet se za to ni podrl. Tako bo menda tudi', letos! Zanimivo pa je vendar to, da če kateri tukajšnih nemčurskih pri-tepencev začne trpeti glad, da se kruljenje njegovega želodca) sliši v Celju in v Ptuju. In če se kateremu nemškutarju na Dobrni stopi malo bolj na prste, zastoka nemškutarija v Ptuju in v Celju. Pa ne moremo pomagati. Vse zdiliovanje in vsa jeza vahtarce in njenega brat ca ne more zastaviti po-vodnji, ki se razliva čez dobrnske nemčurske bojevite privandravce. Da smo enkrat na jasnem, bodi povedano zopet in zopet: Kdor hoče živeti med nami, se bo moral učiti spoštovati naš jezik in narod ter nas pustiti v miru. Mirne Nemce spoštujemo v toliko, kolikor spoštujejo naš narod. Kdor se pa pri-tepe med nas z namenom, da bi nas zatiral, zaničeval in blatil, med tem ko vživa slovenski kruh, nad tem je izrečena obsodba takoj v začetku. In ta. obsodba se glasi: Hujskajočim nemčurskim privan-dravcem gospodarski in politični pogin! Proč ž njimi! In pred nobenim se ne bomo ustavili, ampak vsi pridejo na vrsto, če se ne spametujejo o pravem času. Naj se pač zahvalijo tistim, ki jih liujskajo proti Slovencem. O marsikaterem rečemo, da; je bil ob svojem prihodu drugačen. Ko so ga pa dobili hajlovci v svoje kremplje, postal je kakor oni. In v tem je vzrok „nemirom" na Dobrni. Pustite Slovence na Dobrni in pojdite vsi privandrani in domači nemčurji — magari — v Berlin, in videli boste, da bo mir na Dobrni. Toliko nasprotnikom v pomislek, če hoče kedo ubogati o pravem/ času. Z valitarco pa ,še nismo gotovi! Sicer se nam smili vahtarčin pi-sač, da se je pri svojem delu tako strašno razjezil. Gotovo mu bo to škodovalo na njegovem zdravju. Ta jezica vahtarčina gre tako daleč, da grozi vsemu drugemu, sruuo — Bogu še ne. Vahtarca! Bodi no pametna! Lansko leto si jamrala o tem, da se velik del prebivalstva na Dobrni ogiblje cerkve, letos pa pišeš, da pošteni farani ne gredo v cerkev, čez teden dni zopet, da je cerkev „prazna". Glej! Vse skupaj je laž. Al' pa morebiti hočeš iti med misijonarje, da te tako boli, če bi bila kaka katoliška cerkev „prazna" ?! V pomirjenje vahtar-čino pa bodi povedano, da je cerkev na Dobrni velikokrat premajhna, in da edini nemški domačin, g. Orosel, prihaja prav pridno v cerkev, ob nedeljah in praznikih celo po dvakrat. To vemo mi, ki hodimo v cerkev. Tudi oskrbnik Nemec Gell je redno v cerkvi. In predlanskim je vendar Auer sam pisal, da so samo trije Nemci na Dobrni. On je od-rajžal z Dobrne z jokajočimi očmi, torej po Auer-jevem računu ostaneta še dva. In ta dva hodita v cerkev! Vahtarca! Sedaj pa glej, da popolnoma ne znoriš. Mogoče je tudi, da če piše vahtarca o poštenih „faranih", da misli na Hazenpihla, Voglerja, Gola, Pirtošeka, Klobasa ali Kirbischa. Ne vemo pa jie. A ti gotovo ne bodo trpeli, da bi o njih pisala ¡vahtarca, da ne hodijo v cerkev. Enako smešno, kakor vahtarčino „jamranje", je njeno groženje. No, no! Za to se ne zmeni živa stvar, in noben petelin ni zavoljo tega večkrat zakikirikal in noben pes večkrat zalajal. — O tem, dal je potrpežljivost „Neuhau-serjev" pri kraju, je govoril že Auer, in ta je pomenil nekaj več, kakor pa sedanji vahtarčini lačni prijatelji! In čez Auerja so šli Slovenci na — dnevni red! Ce pa „Neuhauserji" nočejo več „držati pušk pri nogah", kakor piše vahtarca, naj pa svoje puške lepo osnažijo, namažejo z oljem in obesijo na klin. Nekateri so jih vrgli že itak v — tur-šico. Torej vahtarca! Le lepo se zopet pomiri in za-rad „nemira" na Dobrni se nič več ne vznemirjaj. Obdrži svoje urednike doma za pečjo, na Dobrni niso tla za tvoje „delovanje". Za mir na Dobrni bomo že sami poskrbeli. — Povemo še ti na ves glas to, da bodo dobrnski Slovenci za vse tvoje nesramne laži, podla obrekovanja in neumno blebetanje obračunili z dobrnskimi domačimi in privan-dranimi nemškutarji. Naj se potem zahvalijo pri tebi, ko bodo gladu piskali in jeze skakali po slovenskih tleh! Dobrnske nemškutarije ne bo rešila vahtarčina jeza in tudi ne še tako „štram" žendarmerija! Proč bodo; pa je! Slovenski fantje pa bodo tisto pesem o „črni zemlji" peli še bolj korajžno kakor doslej. Sedaj namreč fantje vedo, da je ta pesem vah-tarci najbolj pri srcu. Vahtarca! Sedaj pa zdrava ostani, na nas pa nikdar ne pozabi! V kratkem bo-demo: pojasnili, kje, kako in za kakšno ceno se delajo vahtarčini članki iz Dobrne! e Dobrna pri Celju. Dne 11. t- m. je potovalni učitelj g. Goričan imel v župnijskem vinogradu na Klancu predavanje, kako je uspešno in do(bro rezati pozeblje trte. Zbranih je bilo kakih dvajset poslušalcev, večinoma mladeniči bralnpga društva. Pokazal nam je g. Goričan, koliko je letos zimski mraz škodoval. Les je lepo zelen, a očesa so mrtva; gotovo v imenovanem vinogradu 70%. Treba torej letos drugače rezati. To predavanje je bilo, kakor že sploh vsa predavanja imenovanega gospoda, jako zanimivo in podučno. Le škoda, da naši kmetje tako malo obrajtajo taka podučna predavanja strokovnjakov. V kratkem se bo kmetom nudila prilika, videti drenažiranje travnikov, kajti g. župnik je že lani po deželnem kulturnem inženerju dal napraviti načrte za usušavanje. Dežtela prispeva 40% in pošilja brezplačno inženerja. c St. Jurij ob Juž. žel. Zadnjo nedeljo smo imeli pri nas dva volilna shoda in sicer se je vršil prvi shod v prostorih katoliškega bralnega društva ob 9. uri dopoludne. Govornik je bil g. Valentin Mikuš, ki je govoril o potrebi organizacije kmetov, o bližnjih volitvah, potem o Kmečki zvezi itd. Poslušalci, katerih je bilo kro" 70, so govorniku pritrjevali. Govoril je še nadalje F. Žličar o ceni ži-viliiie in poljskih pfridelkov snloh. Posestnik Mihael Guzej je govoril, kakšno stališče zavzema Kmečka zveza o šolstvu. — Drugi volilni shod se je vršil popoludne ob 144. uri v dvorani na Kukovčevem. Predsednik zborovanja je bil kmet J/ Koželj. Gosp. Zgank je govoril o programu Kmečke Zveze in na podrobno razkladal nje pomen in pravila. Nadalje je govoril o narodni stranki, ker ona pravi, da m proti veri in duhovnikom. On je pa dokazal ravno nasprotno iz knjižice „Štajerski Slovenci', kaj hočemo?" Stvarno nam. je dokazal, kako se (iiitii sitiniiitniimniiiiiif iKRiitutitRiiifiiiiiirn ¡iiuitiioi: .'.-iiiiHiniuHMiiuiuuiin [itiiuuiiiiiiiiHiiHuiiii :ki i ,CROATIA', osnovana na t- melju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd, ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CR0ATIE' v Trstu, Corso št. I. v t I Marijine kapljice« i i Te kapljice se rabijo za vse notranje in zunanje bolezni — to je do sedaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pom*gs v mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protina (gihtu), reamatizma, bodenja, trganja, glavobola, zobobola, prsobola, kašlja, pre-hlajenja, sušioi, jetrni in bubreini bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napihavanja, grča, zgagi, proti bljuvanja itd. Krepi živce in telo, tor«g neobhodno potrebno za vsako hišo. —— Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. —— Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad vname in tudi otroci. Cena je franko na vsako pošto: 765 (10-10) 12 stekleničk (1 tucat) 5 K, 24 stekleničic (2 tacata) 8'60 K 36 stekleničk (3 tucate) 12 40 K. Manje od 12 stekleničk se ne razpošilja. Prosim, da se naročqje samo od mene pod naslovom: Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, Slavonija. P nzne uradne pečate KUVERTE priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru Oo Jfaj bjti mjjlmjm,ymi! Acrn Lpv dMiA lic. Jrb tob /WM JjLZcdc doOlZ, JíwjmJdlwvmxjm ¡mm pil. ^■B Št. 837. Srebrna_____ nra, 15 kainenov, gld. 5, e-cfs _dvojni pokrov gld. O OU T«! Št. 341. Srebrna anker nra, dvojni pokrov, 15 _kam^nnv, zelo mučna gld. ' O1* Garancija več let. j Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni j svoti nazaj. Anton Kiffmann, , , ,., .. največja zaioga nr srebrnino in zlatega i 1 pol. nar. vehkosti. JV Jb,aga |fcg y m (leže!e ; 2v£axi"bor (Marburg), Štajersko. Pristna samo v izvirnih zavojih z Imenom Kathreiner. Nihče naj bi ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemešane! Kathreinerjeva Kneippova sladna kava sama se je obnesla za naj okusne jSo primes, j ki lahko prebavna, ' redllna In krvotvoma speSI zdravje. Otroke bi bilo samo Se navajati Kathrelnerjeve kave. lil H Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V MedjatoVi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi 8 preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer Se ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. — Postavno vloženi ustanovni zaklad jam*' ¿avarovancem popolno varnost. Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! *** 12 12—8 üfSM Nova in najcenejša trgovina z raanyfakturnira in konfotetyskan blagom v Grajski fr* 2. M. E. SEPEC 2- Maribor (v lastni hiái) ' Sg mena raznOTr8taa5 kakor evetlična, povrtna, deteljna, ■ -- travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi : II. Berilajs B Maribor, Sofljin irg (v gradil) Priporoča tudi svojo zalogo špecerijskega tolagn in I Barthelnovo apno za p°klaj°' najbolj^ kak°- _!____vosti. T cHlojz Škef t i: pozlatar Maribor, Stolni trg 5 se priporoča častiti duhooSftni in slavnemu občinstvu v ix-vrievomje v sen v to stroko tpj,-do-j^iih del in popravi' i k priporoča za spomlad svojo veliko zalogo modnega bla^a za dame ln gospode. — Različne vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospode, preproge, razne garniture xa postelje, obleke za gospode in dečke, kravate itd. — Posebno velika izbira za neveste. tpežbi točna ln iti • oil dna! —* Restavracija .Narodni dom' v Mariboru priporoča, sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti muškat v steklenicah, Zadravčev ljutomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. = Piva: budijeviško in ob veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežimi jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe. Trgovina z železnino Jos. Preteč Maribor, Tržaška oesie 7 ■ priporoča svojo veliko zaloge vsa-i kovrstnega orodja za rok od«! i«, i vse vrste železnine, traverze, ko», j peil, vodovodne naprave itd. Port-land in Ronan cement, apno itd. Vse po najnižji cenil žoaoBoasiasaasgggia^ Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejša, največja ekspertna tvrdka! Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošlje zastonj in poStnlne prosto! H. Suttner urar, Ljubljana Mestni trg, nasproti rotovža prej r Kranja priporoča «rojo veliko, (zborno zalogo finih švicapgkth i»*», brlljantov, zlatnine in srebrnine t veliki izberi po najnižjih cenah. Y Hi!V37 ie m°je blago UUn.ail, dobro, je to, da Je r res fino in i razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Pozor, kupovale! I t 4 Jožef Ulaga v Mariboru, Tegethofova oesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo mannfaktnrDega blaga, kakor: fine volnene obleke za spomlad vsake barve, velikansko izbiro lepih svilenih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno snkno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjnhe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji cenil Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10*/« cenejše kakor drugod. -1 =- 4 „pri sv. Jožefu' Tovarna za glinske Izdelke 1 as v Rafiju -—■ iadelnj« ■ pandmi »troji is aajbaljl«, ve&Tat premlete glin* prisnaac najboljšo talelka, kakor: petiatovano zarezno in vsak orni too ¿roj» eš4, za oboke, clmulko, rckoaira-opefco, p i »m* h h»k, i»nwa« eevi itd. po najnilji «eiL • ZtJcgs tu* r Itirlborm, fr*WJU «»ft, pri üuatvj* L tate*Ju m Nora trgovina z lesom ln premogom IYAN LAMPRECHT MARIBOR, Karfovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Taferne. Prodaj» vaeh vrst lesa, drv ln premoga. Cene zmerne, postrežba točna. Špecerijska trgovina JI. Verfnik Maribor, Koroška cesta št 9 priporoča svojo vtliko zalogo ipe-eerijskega blaga ter razliinega vina in piva, zganja itd. Velika zaloga premoga in drv. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg v Ljubljani -V^ priporoéa svoja izborno pivo v socScih in steklenicah. t v. > tn BJ« injiamfc Franc PleterSek Maribor, Koroka cesta H Velika zaloga raznega pohištva, ogledal in pefofe. Cene jako nizke. Prodaja tudi na obroke. perufnlnarfil P A T,M A j»106«10 X J\ IJH» A ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je «bris-Ijava, ima zapečene zadke in vaai t časih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 36, 55 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palme z navodilom poštnine prosto. I. E. Weill, tičjeklajni preparati Maribor, Sofijin trg 3. POSOJILNICA V MARIBORU - ustanovljena 1. 1882. - e> ¡ (h I"3 « 8 a SBPf s E; fe s ? o S § S §áí £ OJ s ' ■ o - - o . I «JH > «nI ■0:5^1 a s _ o a« ti «¡Sí a! =im <, s N « ¡a e-a li »¡ži^r^ _ ._ 5>o Svoji k svojimi rt c •a o 6» > C O 8 xs99ssss* i m«uoom5l?|ujbao;ode9a 1 prt (qnha) brez šiva 1 odeja z dobro volno napolnjena 1 zglavnik s čistim peljem napolnjen 1 kg čistega peija brez praha 1 slamnjač* (Strohsaek) z lanooega eribha 1 odeja iz himalaja-rohie 1 obrisača '/i ducata kuhinjskih obrisač 1 namizni beli laneni prt '/i ducata kavinih servietov '/, „ belih servietov (vdlkj) l pisani pamiaoi prt «/, ducata iepnih robcev (beli aH pisanj 1 pUB^asnik k lineerakega draka, na obeh straneh u. nošo 1 batist predpasnik (beM) 1 pas iz žameta ali svile 1 dežnik, močen 1 šifcn srajca (fina) 1 oksford BMyea 1 Jagrova srajca 1 ženska srajca 20 m močnega belega platna 20 m vqjaSkega platna 1 cajgaste hlače (naj bolj še) 1 suknene hlače (močne) 1 par ženskih čevljev 1 „ moških čevljsv ■86 ee 10 19 85 ■45 •24 •46 ■48 86 -•49 -•IS — 17 1-8® 1-25 -'85 -•88 — •48 8-20 90 68 2-60 8-85 4-45 Z i O o o« T 0) N O »Q D. (0 <5 a> M •o p> o< 3 O •o o ¿r. S. o Tovarniška zaloga manufakfurneja bla^a Alojzij Gniušek Mapibor, glavni trg St. 1. Narodna gostilna ,Pri pošti* Maribor, Tegetbofora cesta 49 priporoma vedno IVIŽe p hrt, ifl-vrstna domača vina ter mrzle m tople Jedi. Mar. Meden. Nova trgovina Mahorič & Šelige • Ptuj • nasproti pošte In gostilne Vrtttc priporočata slav. občinstvu svqj» »aj no vej še zalege manefaktar-aega blaga ter vabita k «kilRtoni •Meta.