IVENIAN CATHOLIC UNION in the of America. every Wednesday OFFICE: 1051 W. 22nd Place Chicago, in. Entered as Second-Class Matter January 18, 1916, at the Post Office at Chicago,Illinois, under the Act of August 24, 1912. No. 6. Stev. «. ■ t i lll^^^W Lokalne vesti, —Na zadpji seji društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. se je sprožila misel o ustanovitvi Slovenske godbe v našem mestu, ki naj bi nastopala pri raznih prireditvah tega ali onega slovenskega društva. V Chicagu živi menda okrog 5000 Slovencev, pa še nimamo lastne, ali domače godbe. Gotovo bi se dobilo kakih 18 ali 24 mož in mladeniče v, ki so morda že nekoliko vajeni godbe, ali če bi se z vstrajnostjo oklenili pri vajah svojega kapelnikst, katerega imamo že na razpolago. V nekaj mesecih bi Slovenska godba že lahko javno nastopila. Gotovo bi ji šla vsa naša slovenska društva rada na roke s pridobivanjem podpornih članov. Za to stvar se posebno zanima rojak Ant. Stonich, na W. 22. St., ki daje radevolje vsem prijateljem slovenske godbe tozadevna pojasnila. V prihodnji številki bq-mo priobčili bolj obširen dopis o tej zadevi; dopis nam je došel od nekega prijatelja godbe žal prepozno za to številko. —Odbor Slov. Mlad. Pod. Društva "Danica" nas je naprosil, da naj objavimo na tem mestu, da bo označeno društvo priredilo prvo i 4 nedeljo v sept. (dne 2. sept.) v Garden City Grove, Lyons, 111. svoj veliki letni piknik. To Vest naj izvolijo upoštevati vsa cenj. slovenska društva iz našega mesta. " ^ up; (February) 1917 —Načelnik finančnega odseka Zavezniškega bazarja poroča, da bo znašal čkti prebitek meseca jan. t. 1. vršečega se dobrodelnega bazarja v Chicagu nekaj nad pol milijona dolarjev ($500.000.) Svota se bo enakomerno razdelila med ranjene in sirote zaveznikov. Vsled odredbe predsednika Wilsona, so morali tudi gospodje baroni m grofi pri nemškem generalnem konzulatu 4' zapokatj svoje stvari, da jo bodo odrinili preko morja proti Berlinu. Kakor se poroča, se je podal večletni t uk. generalni konzul baron Kurt von Reiswitz v Washington, D. C. kjer bo izprosil od ameriške vlade dovoljenje, da bi ostal kot pomožni zastopnik nemške vlade dodeljen- švicarskemu konzulatu, ki bo od sedaj naprej zastopal v Ameriki nemške interese. Bo li dobil za to dovoljenje, ali ne — še ni znamo.— — V nedeljo, dne 18. t. m. zve čer ob 8ih se bo vršil v dvorani cerkve sv. Pavla na Hoyne ave. in 22. Place velik zabaven večer z igro, petjem in drugimi nastopi; vse to priredi šolska mla dina te cerkve. V nemško fairno šolo sv. Pavla zahaja tudi večina naših slovenskih otrok menda nekaj nad 100; Sodske sestre imajo nase malčke posebno rade. Poroča se nam, da bodo pri tej prireditvi igrali in nastopili tudi slovenski dečki in deklice. Kogar veseli nedolžna zabava v krogu nedolžne mladine naj pohiti v deljo v nemško cerkveno dvorano. Pričetek je točno ob 8. uri. Vstopnina znaša 35c in 50c. —Minulo nedeljo, dne 11. t. m. se je prečrtala po vseli katoliških cerkvah ch-ikaške nadškofije O; krožnica mil. našega nadškofa Most Rev. George W. Mundelei-na. V tem pismu ali okrožnici naznanja naš duhovni nadpastir svojim vernikom vest in žalosten udarec, ki je zadel dne 25. jan. t. 1. vse katolike našega mesta iz • Cook Okraja. Dne 25. jan. t. 1. se je okrožna sodnija Cook okraja izrekla, da ne bo več ne mesto, ne državna oblast podpirala katoliških dobrodelnih zavodov v Cook okraju, ker so ti zavodi pod nadzorstvom katoliške cerkve. Vsled tega sodnijskega odkfca bode samo v Chicagu nad 2000 _■ katoliških otrok po raznih siroV nišnicah prizadetih; država ne bo prispevala zanje niti centa več podpore. Kakor mil. nadškofa, tako je ta vest potrla tudi vse katoliške vernike našega mesta, ker se te sirote mestni in državni oblasti nič več ne smilijo, in jih vlada prezira radi tega, ker se vzgaja in skrbi za lo mladino v katoliškem duhu. Dobrosrčnost m usmilje-nost bi ne smela poznati nobene verske razlike. — Znano nam je, da naša država ni odrekla pomoči neki češki narodni sirotnišnici, kjer se Boga direktno taji in se vceplja mladini že v zgodnjih letih sovraštvo do sv. vere. Čemu ravnajo posta voda jalc i tako enostransko? Mil. naš nadškof pa radi tega ne bo obupal. V svojem pismu o-bljubuje, da bo ostal še v bodoče skrben oče vseh teti 2000 katoliških sirot, da bo po svoji moči skrbel zanje na ta ali oni način, če bi bil tudi primojan trkati od hiše do hiše za pomoč in m 11 od are tej uboižni mladini. Svoje pismo zaključuje naš cerkveni vladika z apelom , na dobrosrčno katoliško ljudstvo mesta Chicago, da naj bo usmiljenih rok in usmiljenega srca, kadar bo po cerkvah prosil za te sirote kake pomoči. Ameriške vesti. J v . !lr>IS(* '.4*. > r "V-.- NEMČIJA NE ŽELI VOJNE ZDRtJ&ENIMI DRŽAVAMI. I Washington, D. 0., 10. febr. — —Danes že bolj pozno popoldne, se je zglasil švicarski minister Dr. Paul Ritter pri Frank L. Polku, svetniku državnega departments. Dr. Ritter, ki zastopa nemške interese, odkar je bila dfrplomatična zveza med Nemčijo m Združenimi državami prekinjena, se je posvetoval dalj časa s Polkom in mu je baje razložil željo Nemčije, da bi le ta ostala rada še v doboče v pri jateljski zvezi z Združenimi državami ; vsled tega je naje Nemčija vedno pripravljena upoštevati ta ali oni način, .po katerem naj bi se pretečo vojno med njo in Združenimi državami zabranilo. | Nemčija bi rada našla kak na čin, da bi ne bili ameriški potniki in tovorni parniki v nevarnosti pred submarinkami. Vse te lepe misli Nemčije pa najbrž ne bodo imele nobenega uspeha. Predsednik Wilson bo o-, stal vedno na svojem mestu in pri svojih zahtevah od strani Nemči je. Ako bi kaka nemška subma-rinka potopila brez opomina le en ameriški parnik in povzročila smrt le še enemu ameriškemu državlja nu, bo stopil predsednik zopet pred kongres in tam zahteval, da naj se z Nemčijo strogo nastopi, ker noče,, držati svoje dane oblju be in ker očitno kiši mednarodna prava/ V tukajšnih vladnih krogih še niti ne mislijo na kak sporazum z Nemčijo, ker ista- vedno bolj in bolj potaplja razne parni-ke v pomorskem vojnem pasu. Kakor se je iz zanesljivega vira izvedelo, ne namerava predsednik Wilson napovedati vojne Nemčiji tudi ne v skrajnem času; pač se bo pa odredilo, da bo vsak ameriški potniški jmrnfK ali tovorni parnik spremljala kaka bojna ladja iz naših pristanišč do angleškega kanala. Od Um dalje do cilja bi naj pa kaka angleška ali francoska bojna ladja čuvala a meriški parnik pred napadom nemških submarink. AVSTRIJA NA RAZPOTJU Washington, D. 0. 12. febr- — Iz Londona prihaja semkaj preko Holandske poročilo, da se Av stro-ogrska vlada pogaja z ameri- škim poslanikom Penfieldom. na •Dunaju, da naj bi se lie pretrgalo diplomatične zveze med njo 'in Združenimi državami. V to svrho se razmotriva pereče vprašanje o varnem potovanju Američanov po Sredozemskem morju. Vsa ta >ogajanja bodo pa ostala skoro 14. Leto IU. Vohune UL Photos by. American Prose Association Na levi strani vidimo sliko bivšega, ali odslovi j enega nemškega poslanika grofa Bernstarff, sa desni pa sliko nedavno v Washington dospelega novega avstro-ogTskega poslanika grofa Tar-nowskija. B8RN8T0RFF ODPOTUJE DNE 14. FEBRUARJA. Washington, D. C., 12. febr. — Bivši nemški poslanik grof Bems-torff bode odpotoval s svojim spremstvom v sredo popoldne~dne 14. t. m. iz New Yorka proti Kristijani na Norveškem. Škandi- gotovo 'brezuspešna, ker Nemčija oavska parobrodna družba je ure-istih ne odobrava. Nemčija, ki i-ma glavno besedo v tej zadevi m največ svojih bojnih ladij v Sredozemskem morju noče dati Amerikancem nobenega zagotovila za varno potovanje. Številni avstrijski listi so priobčili zadnje dni zelo ostre članke, naperjene proti predsedniku Wilsonu; dosti teh Člankov je državna oblast skrajšala, ali pa celo črtala. Vendar je issdala avstro-ogrska vlada strogo odredbo na vojaške in druge oblasti, da se mora postopati z vsemi, v Avstriji živečimi Američani nad vse uljudno in prijazno. Vsako najmanjšo krivico, ali pritožbo od strani Američanov morajo oblasti brez odlašanja upoštevati reševati, in javiti na pristojna mesta. posredovanja za ohranitev miki odstranitev preteče vojne z AGITACIJA ZA KIT*. Washington, D. C., 12. febr. — Danes je dospel semkaj iz Neto Yorka posebni vlak s številnimi zastopniki Mirovne zveze i z Nef\ Yorka, Philadelfije in drugiih ie-točnih mest. Namen prihoda teh mirovnih a'gitator jev je prositi pri kongresnikih in senatorjih pomoči in ru Nemčijo. V prvi vrsti namerava ta zveza izposlovati pri kongresnikih referendum točko še pred to veliko katastrofo. Če bi že res imelo priti do nove vojne, naj bi dala to točko ameriška vlada ljudstvu na splošno glasovanje. Predsednica te mirovne organizacije je Mre. Henry Willard iz New Yorka. Bloomington, UL, 10. febr. — Sinoči se je vršilo tukaj zborovanje Obrtne unijske zveze, ki je poslala predsedniku Wilsonu enoglasno sprejeto protestno resolucijo za.odvrnitev morebitne vojne z Nemčijo. V tej resoluciji se prosi predsednika Wilsona, da naj da prej to točko vsemu ameriškemu ljudstvu na splošno glasovanje. Prepis te resolucije se je poslalo tudi kongresnikom zakonodaje 'države Illinois. dila vse potrebno na parniku Fri deri k VIII., da bo dovolj prostora za nemškega poslanika Berns-storffa ter približno 200 nemških konzulov in uradnikov, ki bodo ž njim vred potovali. Anglija, ozir. zavezniki ne bodo delali pri tem nikake ovire na potovanju tega odstavljenega nemškega diplomata, tako da se bo lahko varno povrnil v svoja do movino. ŠTEVILNI PROTESTI. Washington, D/ C., 12v febr. — Predsedniku Wilsonu, kongresni in senatski zbornici prihaja sleherni dan na tisoče in tisoče protestnih brzojavk ter pisem. Te proteste pošiljajo razne večje organizacije in posamezne osebe šjrom držav in prosijo vlado, da nag bi se na vsak navln preprečilo morebitno vojno z Nemčijo. ŽUPAN VELIKEGA MESTA PROTI VOJNI. Minneapolis, Minn., 11. febr. Thomas Van Lear, socialistični žiipan našega mesta je držal sinoči pred 2000 oseb zbrano množico v Auditorium za 39 baterij 4 palčnikov in za 13 baterij 13 palčnih poljskih topov. Zaeno se bo pričelo v tej jeklarni izdelovati najnovejše ameriške 9.2 palčne topove, ki bodo prekašali celo nemške in avstrijske 42 cm. topove. ZA OBRAMBO AMERIŠKEGA OBREŽJA. New York, N. Y., 12. febr. — Pod nadzorstvom zveznih inženirjev dela v Rockaway, nedaleč od New Yorka ob atlantskem obrežju noč in dan čez 300 izvežbanih delavcev razne cementne podstavke za velike topove, katere se bo ondi postavilo y svrho obrambe pred sovražnim napadom. Vse to delo se vrši pod strogo kontrolo vojaškega oddelka iz trdnjave Port Totten; nobenemu civilistu, ali nepoklicani osebi ni dovoljeno opazovati tega dela. Zaeno se bo utrdilo vse važne obrežne točko atlantskega zaliva v okolici Brooklyna, New Yorka in Staten Islanda. Samo v Rockaway bodo zavzemale utrdbe 312 akrov zemljišča, kjer bo merilo proti morju več večjih modemih obrežnih topov. Stroški samo za utrdbe Roekawaya so preraču-njeni na $1,000.000. Blizu Neponsita ob atlantskem morju se bo 6000 čevljev obrežno stran tudi zastražilo z velikimi 6 laičnimi topovi in številnimi jrzostrelnimi puškami. Vse to delo bode dovršeno že tekom nekaj tednov. MESTO BROOKLYN IN NEW YORK DOBRO ZASTRAŽENO. Ko bodo vse te ofcmorske utrdbe enkrat dovršene, bo mesto Brooklyn tako zastraženo in v bližnji ekolici utrjeno, da se mu ni bati nobenega sovražnega napada s pomorske strani. Enako bo varno tudi mesto New York. Zaena je vlada naročila pri ladjedelnici v Brooklynu veliko, milje dolgo jekleno mrežo. To mrežo se bo vrglo na neki ozki točki v newyorski zaliv, vodeč iz Atlantika. Na ta način ne bo mogla nobena sovražna submarin-ka tudi pod vodo prodreti vodne meje, ali celo dospeti v newyoraki zaliv. Označena velikanska mreža ,bo kmalu gotova. Nad zalivom bo pritrjena tako, da se jo bo za-moglo čez dan dvignit: na^ vodo, ponoči bo pa zapirala pot vsakemu parniku. VARNA VOŽNJA PA&NIKA "NEW YORK". New York, N. Y., 12. febr. — Danes je dospel semkaj iz Liverpool prvi ameriški potniški parnik "New York" odkar je Nemčija proglasila svojo novo subma-rinsko. vojno na morju blizu Anglije. Potniki tega parnika pripovedujejo. da niso imeli med vožnjo . rh zaprek ,ali zadržkov. V vo>..cm pasu blizu Anglije ni bilo opaziti ni enega nemškega submarina. Parnik "New York" je odplul programu predsednika Wilsona. Med drugim je župan Van Lear rekel: "Vi državljani lahko obdržite vdanost do naše domovine s tem, da se držite proč od armade in mornarice, to bo ravno toliko izdalo, kakor bi 3e tema dvema pridružili. — Naše meščanstvo, ki misli v sedanjem Času resno se ne strinja s predsednikom, pač pa z željo vsega naroda za ohranitev miru« iNek drugi govornik je zatrjeval, da bi predsednik Wilson rad zapletel Združene države v evropsko vojno edinole v korist milijonarjev, ki izdelujejo municijo in orožje NAROČILO VOJAŠKIH TOPOV Washington, D. C., 12. febr. — dnik p 1 etaoin taoin taoinn Mornarišni tajnik je naročil dni pri Betlehem Steel Co. veliko število najmodernejših topov za zvezno armado. Narovilo zavzema ^ununuui ognjevit govor na ----------. pram sedanjemu mednarodnem* iz Liverpoola dne 3. t. m. torej tri če bi prišlo do resnega konflikta z Nemčijo. Glasom postavne določbe ne bo trpel vsled morebitne vojne ni eden inozemec kake škode na svojem privatnem premoženju, ali posestvu. Za to vam daje garancijo sama ameriška vlada, ki se je te dni izjavila, da naj ne bodo inozemci vsled tega v strahu. Bodite torej v tej zadevi mirni in brez skrbi! Inozemske vesli. POSLANIK GERARD DOSPEL V ŠVICO. Cnrih, Švica, 11. fetor. — Bivši ameriški poslanik James W. Gerard, ki je bil dne 3. t. m. odpoklican iz Berlina, je doapel danes popoldne ob 4. uri v Shaffhausen na švicarski meji. Na kolodvoru ga je pričakoval in iskreno pozdravil ameriški minister za Švico P. A. Stovall. Švicarska vlada je odredila Ge-rardu tudi častno telesno vojaško stražo, ki je spremljala ameriškega gosta s kolodvora v mesto. Na postaji se je zbralo tudi številno ljudstvo, ki je priredilo Gerardu burno ovacijo. Z Gerardom je dospelo semkaj zaeno tudi 120 drugih Amerikan-cev, ki se bodo vrnHi domov. Mr. Gerard ostane tukaj le nekaj ur, nakar se bo podal v glavno mesto Švice v Bern, kjer imajo zanj pripravljeno lepo stanovanje. V Ber-nu ostane • Gerard tri dni, za-.W*M frfc J» odpeljal v Pariz in kasneje v Združene države. Bern, Švica, 12. febr. — Danes zvečer ob 9. uri je dospel semkaj bivši ameriški poslanik za Nemčijo W. Gerard s svojim -spremstvom, kjer ostane za par dni. Jutri ga bo pozdravil v Imenu vlade predsednik Švice g. Schult-liess in g. Hoffman, načelnik švicarskega oddelka zunanjih zadev. Bivši ameriški poslanik Gerard poroča, kako odurno je od 3. do 9. t. m. ž njim postopala nemška vlada. Držali so ga vedno kot ujetnika, ali pod policijskim nadzorstvom, da ni smel iz svojega urada nikomur ne telefonirati in tudi ne brzojaviti. V obče je kazala nemška javnost bivšemu ameriškemu poslaniku svojo mržnjo in nenaklonjenost. Gerard je moral čakati celih 6 dni, dokler mu ni izročila nemška vlada potrebnih potnih listin. DELOVANJE NEMŠKIH SUBMARINK. London, Anglija, 10. febr. — Včeraj so razni nemški podmorski čolni potopili zopet 7 tovornih ladij in parnikov in sicer 4 angleške ter 3 norveške. Skupna tonaža teh parnikov znaša 22.381 ton. Od 1. februarja t. 1. so potopile nemške submarinke že 82 raznih parnikov, ki so zavzemali skupaj 175,082 ton. Med temi je bilo 43 angleških, 38 drugih nevtralnih, 1 ameriški. dni zatem, ko je nastopila Nemčija s svojo obnovljeno submarinsko gonjo. Na tem parniku se je vozil tudi znani Dr. Ed. W. Ryan, ki je bil tekom zadnjih 2 in pol let pri-deljen kot načelnik Ameriškega Rdečega križa na Srbskem. O svojem delovanju bode poročal sedaj vladi V Washingtonu, nakar se bo podal čez teden dni zopet nazaj na Srbsko. NE BOJTE SE! Odkar je vlada Združenih držav prekinila diplomatično zvezo z Nemčijo so pričeli nekateri inozemci — osobito Nemci in Avstrijci dvigati svoje vloge pri državni poštni hranilnici, taiko tudi pri nekaterih drugih bankah. Iz verodostojnega vira smo culi, je vse to početje brezmiseino in neprevidno. Denar katerega imate naloženega pri poštni hranilnici in drugje, Vam ne bo vzela ..... ali zaplenila nobena sila, tudi ne|yec milijonov kron. NOVO ANGL. VOJNO POSOJILO. London, Anglija, 10. febr. — V angleškem parlamentu se bo tekoči teden predložilo zakonski načrt o novem vojnem posojilu v znesku 200,000.000 funtov šterlkn-gov ($1000,000.000) v svrho pokritja vojnih stroškov do 31. marca t. 1. DOBER PLEK. Berlin, Nemčija, 10. febr. — Centralni zavezniki so zaplenili na Rudninskem ogromno množino raznovrstnega blaga, koje se sedaj po Donavi prevaža v Avstrijo in od tam dalje nekaj tudi v Nemčijo. Skupaj se računa, da so centralni zavezniki zaplenili nad 400 tovornih parnikov in 2700 manjših tovornih čolnov žita, lesa, usnja ter raznovrstnega-drugega materijala. To blago je vredno sv. ;. J. se nazna-ra sledeče: ji dne 4. febr. 10 in raapiaalo 6 >itev novih Članov (ie) v naše društvo tekom leta 1917 m sicer.: Prve dve nagrade po $5.00 (pet dol.) za pridobitev največ novih članov(ic); druge dve nagrade po $3.00 (tri dol.) in tretji dve nagrade po $2.00 (dva dol.) Vsakteri(a) član (ica) našega društva lahko dobi eno ali drugo izmed gori navedenih nagrad če se le nekoliko potrudi, kajti zelo veliko je se tu v Clevelandu takih rojakov, ki še ne pripadajo k nobeni podporni organizaciji ali k nobenemu podp. društvu. Naše društvo sv: Vida št. 25 K. S. K. J. plačuje po $6.00 bolniške podpore na teden in K. S. K. J. pa po $250.00, $500.00 m $1000.00 po-smrtnine, kakor je kdo za varovan.Poleg tega plačuje K. S. K. J. še razne druge podpore za po-škodnino, operacije m dolgotrajno bolezen. Poleg gori navedenih nagrad daje tudi K. S. K. J. različna darila za pridobitev novih članov in članic v letu 1917, kakor razvidno iz poročila glavnega tajnika K. S. K. J. v št, 3 4'Glasila K. S. K. Jednote" dne 24. januarja t. 1. Cenjeni mi člani! Ugodna prilika vam je torej dana dobiti lepo nagrado od društva in od K S. K. J. Potrudite se torej in nagovar jate rojake in rojakinje, za pristop. S tem boste naredili v prvi vrsti korist onemu, ki ga pripeljete pod okrilje drušrtva in K. S. K. J. in drugič v korist samemu sebi, ker vam bo za to priznana nagrada, katero boste lahko obdržali vedno spomin. Glede pristopa v društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J., če je mor da kateremu kaj neznanega, naj se obrne name za vsako pojasnilo. Moje uradne ure so od 4. do 7. ure zvečer izvzemši nedelj. Z bratskim pozdravom Josip Russ, Tajnik. 6619 Bonna Ave. N. E NAZNANILO. I« urada L tajnika društva " Jezna dobri Pastir" št. 49. K. S K. J., v Pittsburgh, Pa. S teuKnaznanjam vsem članom goriomenjenega društva, kakor tudi vsem onim, kateri so kupili žrebalne tikete za cekin, da se je isti izžFfcbal na redni društveni seji, ne. 21. januarja t. 1. Srečna štev. je bila 373, kaiero je imel društveni zastopnik brat Frank Rogina. Zatoraj se v imenu celega društva lepo zahvaljujem vsem odjemalcem tiketov, kakor tudi članom, kateri so se potrudili, da so jih nekateri lepo število razprodali. Največ tiketov je razprodal brat blagajnik Jos. Radovič, za kar mu gre čast io hvala od celega društva. Nadalje se prosijo vsi člani, kateri niso še plačali svojih tiketov, da to storijo zdaj na droštv. seji, katera se bode viiila 18. fetbruar-ja, da se bode račun uredil glede žrebanja cekina. Zaeno se tudi uljudno prosijo vsi člani omenjenega društva, da '*u3i letos opravijo svojo velikonočno spoved pravilno, ker kdorkoli ne bode poslal, ali oddal taj %iku svojega spovqdfiega lista oziroma da ne bode listek pravilen, .Jie bo postopalo z njim po pravilih. 3Ce kateri ne opravi svoje velikonočne spovedi do časa, kakor v [pravilih določeno, ni vreden da bi 4)il v katoliškem društvu in Jed--ttoti. Vsakdo ^e videl v Glasilu iako Jednota pravilno postopa z tmimi, kateri ne opravijo svoje •verske dolžnosti. * Glede velikonočne spovedi bom ze še poročal v Glasiiu, kedaj jo •bomo imeli in ali skupna ali pa posamezno, ker bomo imeli tukaj v slovenski cerkvi sv. misijon še ^pred Velikonočjo. / S tem tudi omenjam, da je tudi letos K. S. K. J. določila nagrade -onim društvom katera največ članov dobijo v Jednoto, kakor tudi posameznim članom, kateri pripeljejo v društvo 10 novih članov. Vsad tak član bode dobil nagrade $5.00. Zatoraj člani na jioge, da pridobite kar največ jkandidatov. Končno še naznanjam, da smo izgubili spet enega sobrata iz svo- je sredine ča. Umrl kojni je bil 1886. Umrl k< v svoji najlepši stai žapušča tukaj v Ai stri in enega brata; v stari domovini pa zapušča svoje stariše in svojo soprogo. Bodi mu lahka tuja zemlja! Naj v miru počiva! S spoštovanjem in bratskim pozdravom Joseph L. Bahorich, .tajnik. NAZNANILO. S tem naznanjam članicam društva sv. Ane št. 120 K;. S. K, J. v Forest City, Pa, da sem dobila od Rev. J. Tomšiča listke za velikonočno spoved za leto 1917. Te listfte bom razdelila vsem Jednotinim članicam na seji dne 18. febrr t. 1. Vsaka članica, ki bo morda prišla plačat mesečne pri spevke na moj dom, naj me vpra ša in zahteva tudi spovedni listek, ker vsaka se bo morala ž njim iz kazati. Vsaka naj torej pazi, da ga dobi in naj zapise na listek svoje ime, ali pa številko plačilne knjižice. Dalje prosim vse č^an^ce našega društva,-tki spadate h K. S. K. J., da prinesete na sejo dne 18. febr. 1917 vsaka na malfem lističu pa pirja napisano polno ime z našlo vam, ali št. poštno bokso. Ako bi morala vse to jaz pri seji od vsake posamezne pisati, bi se preveč časa seja zavlekla. Naj torej prinese sleherna članica k seji svoj že napisan natančen naslov, da bo za vse prav, zame in za vas. Jaz bom te listke že potem doma uredila, ker sem dobila od upravni-štva našega Glasila Imenik, ali adresar, katerega moram urediti, da bodo vsi naslovi pravilni; imenik moram poslati potem nazaj upravništvu. Končno se pa še prav lepo zahvaljujem cenj. gl. odboru K. S. K. J. iza poslan ček $25.00, katere smo dobile kot prvo .nagrado za pridobitev največ novih Članic v drugi polovici lanskega leta. O tem izpregovorim na tem mestu prilično kaj več. p. Z iskrenim pozdravom do vsega članstva naše K. S. K. J. , , . Mary Spec, tajnica. lestu tva, .) železa iz 25 čev na moji nogo, da m\ je na pretrgalo kost. Sedaj šele tu dobro izprevklim, kolike sti so podporna društva, počel sedaj brez podpore d ko si ne prislužim ničesar. Zatorej dragi mi rojaki Slovenci in bratje Hrvatje v naSi okolici, ki niste morda še člani nobenega podp. društva, pristopite h kakemu, ker ne veste, kaka nezgoda vas lahko že jutri čaka. Požurite se, da ne bo prepozno. Tu imate 2 društva na razpolago. Prvo je Podp. društvo sv." Petra in Pavla št. tu K. S. K. J. in drugo je pa novo samostojno društvo 4'Danica ". Oba ta društva vam takoj prihitita na pomoč v »lučaju nesreče. Naj še sporočim o nesreči nekega Hrvata, katerega je dne 4. t. m. pri delu na mestu ubilo. Do-tičnik ni spadal k nobenemu podp. društvu. K sreči je imel nekaj prihranjenega denarja, da »o ga spodobno pokopali. Dalje naznanjam, da bo imelo naše Samost. podp. društvo "Danica" dne 19. t. m. v Mačkovi dvorani maškeradno veselico s plesom. Vsled tega vabimo vsa ecnj.'slovenska in hrvaška društva, da ^ias ta dan posetite v obilnem številu. Želeti je, da bi se udeležilo posebno dosti maskira-nih, ker za take je vstopnina prosta. Za nemaskirane goste znaša vstopnina 25c za ženske 10c. Omenjamo Vam, da bomo tudi mi skušali Vam pri takih prilikah povrniti uslugo in naklonjenost. Torej na veselo svidenje dne 19. t. m. v Mavričevi dvorani. S pozdravom * Frank J. Habich. pa Slovenci tukaj svoje lastne dvorane, mo-i vsled tega navteani na Igrati moram in nastopati , ko drugi hočejo in ne mi Znano je, da se po državni postavi v Peiinsylvaniji ne sme prirediti ob nedeljah nobene veselice, ali prireditve; vsled tega smo vzele,dvorano za uprizoritev te igre čez teden, to je zadnji torek in zadnjo sredo v tem mesecu; to menda ne bo ni'kogar oviralo, saj ima skoro vsakdo čas čez teden žrtvovati par ur za tako lepo razvedrilo in koristno prireditev. . Igra "Ljudmila" je bolj žalo-igra in ima pri vprizoritvi več resnih točk. Le Marjana vzbuja dosti smeha ko pride v svoji opravi z jerbasom na glavi na oder in pa kako hvali svojega Boštjana, da ji vselej prav da; če jo tudi s kre-peljcem po glavi udari. In kako sklada skupaj voščilo? — Zanimiva je tudi uloga Vande, ki v svoji poganski zmoti umori svojo sesfro Slavico in potem se spokori in . . . Slovenci in Slovenke! prepričana sem, da ne bo nobenemu žal za one cente, ker je čisti prebitek namenjen v prid naše revne cerkve; poleg tega l>o imel vsakdo pri predstavi mnogo duševnega razvedrila in bo slišal krasne pesmi pevskega društva "Zvon". Torej se za obilno vdeležbo še enkrat toplo priporočamo vsem cenj. Slovencem in Slovenkam iz Forest City ter okolice; zlasti pa prosim vsa društva, da nas podpirate v tem, kajti v jednaitih slučajih vam bo tudi naše druStvo sv. Ane skušalo povrniti to naklonjenost in prijaznost. S pozdravom Marija Spec, tajniea. NAZNANILO. S tem se naznanja Slanicam društva sv. Rozalije Št. 140 K. S. K. J. v Springfield, 111., da se je dne 21. jan. t. 1. na seji sklenilo, da se mora vaaka članicav ki dolguje društvu za 1 mesec in ako se ne zglasi pri seji drugi mesec prec po seji suspendati. Iz društvene blagajne se plača asesment le enkrat za vsako članico ne pa več. Ob enem se daje s rem nazna nje, da če se članice ne bodo bolj redno udeleževale mesečnih sej, se sploh ne bo zborovalo; niti odbor> nice društva se ne udeležujejo sej. Torej imejte malo več pozornosti in zanimanja za društvo ter seje. Ob enem vabim prav uljudno vse tu živeče slovenske žene in dekleta, da bi pristopile k našemu društvu, ker to je edmo slovensko žensko katoliško podporno društvo v Springfieldu, 111. Novoizvoljeni odbor za 1. 1917 je sledeči: predsednitm ivana Bu čar, podpreds. Marija Mlakar, I. tajnica Alojzija Kužnik, II. tajnica Katarina Volk, zastopnica Roza Kulovic, blagajničarka Marija Barborič, zapisnikarica Ana Zupančič, rediteljica Ana Potrebuješ. Nadzornice: Marija Klopčič, Marija Mlakar in Katarina Volk. K sklepu še omenjam, da je naši članici Ani Zupančič dne 15. jan. t. 1. umrl mož, ki je bolehal za srčno hibo približno 16 let; zadnja 4 leta je bil pirpoinoma nezmožen za kako delo. Preminul je v starosti 52 let. Pokojnik je spadal k tuk. nemškemu društvu Foresters in zapušča tuKaj ženo ter 5 otrok. Naj v miru počiva! Za društvo sv. Rozalije št. 140 k. S. K. J. Alojzija Kužnik, tajnica. Rankin, Pa. Ni še dolgo tega, kd sem sporočil nekoliko o naši mali slovenski naselbini in o napredku naših društev, kako so ta Koristna za vsakega delavca. Dobro je, če je človek član dveh ,ali pa še več podp. društev. Ko sem pisal zadnji dopis, bil sem jaz še zdrav ifi tw|en>o!$rmlj sem zadnjič da nesreča nikoli ne[ Forest City, Pa. Ni še dolgo tega, ko s^m na tem mestu poročala, da bo priredilo naše društvo sv. Ane št. 120 K. S. K. J. znano, krasno gledališko igro uLjudmila" in sicer v prid naše tuk. slovenske cerkve. Tedaj še nisem zamogla označiti dneva te prireditve. Zato naznanjam danes vsem Slovencem in Slovenkam y Forest City, Pa., in okolici, da smo najele zato dvorano dne 27. in 28. febru arja 1.1. Sicer ni bil naš namen uprizoriti to igro dvakrat, ker moramo plačati $25.00 najemnine od dvorane za en sam večer dotičnemu, ki ima to dvorSno od Mr. Muhiča v najemu. Ker je pa dal Mr. Friedman dvorano za eno prireditev zastonj v prid naše cerkve in ker želi večina članic, ki pro-dajejo vstopnice za to ?gro dvakratno uprizoritev, se je najelo torej dvorano za 27. in 28. t. m. Na ta način bodo članice lahko prodale več tiketov in se bo tudi s tem ustreglo želji občinstva. Sedaj boste imeli cenjeni rojaki in rojakinje iz Forest City ter okolice lepo prilikoivideti Krasno slovensko igro na odru ;n čuti lepo slovensko petje; vse to se bo priredilo, kakor znano v korist naše domage cerkvc in je upati na lep preostanek, ker se bo igro dvakrat predstavljalo. Naše vrlo pevsko društvo "Zvon" nam je za obakrat obljubilo svojo pomoč in sodelovanje. Cenjegi Slovenci in Slovenk?. Sedaj pa pričakujemo še od Vas pomoči s tem, da pridete v obilnem številu k tem predstavam, oba večera. Zagotavljam Vis, dfc ne bo nobenemu žal, ako pride to igro gledat oba večera, kajti igra je res nekaj krasnega in zanimivega, da take še nismo videli Slovenci tukaj v Forest City. Igralke bodo sk'jsale rešiti svoje uloge kar najbolj mogoče dobro m v splošno zadovoljnost: naše pevsko društvo "Zvon" nam bo pa pelo več znanih slovenskih pe ter par angleških. Zato še en ponovno uljudno vabim v im društva sv. Ane in v imenu n ga cerkvenega odbora vse v rest City, Pa., ter okolici živi Slovence (nke) da nas posetite oba večera v obilnem številu, ker s tem boste pokazali tudi drugemu narodu svojo slovensko zavednost. Kakor mi por^ajo dekleta in žene, kupujejo zelo pridno vstopnice za to igro tudi Angleži in z velikim zanimanjem pričakujejo kaj bodo ta dva dneva Slovenci priredili in pokazali javno na odru. To bo nedvomno za nas velika reklama, častno in pomembno. Pokazali jim bomo, da Rock Springs, Wyo. Koncem januarja in v začetku febuarja t. 1. je bilo pri nas jako mraz in viharno; po nekaterih delih Wyominga so bili taki sneženi viharji, da je bil semtertja začasno ustavljen ves železniški promet zaradi silnih žametov. Premo-gorovi so bili semtertja prisiljeni prekiniti obratovanje zaradi pomanjkanja železniških vozov. Isto-tako je bila pošta jako ovirana, včasih je zaostala za dva in celo tri dni kakor pa navadno. Dne tretjega februarja zvečer je društvo sv. Ane priredilo gledališko predstavo in ples v korist slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda. Uspeh te veselice je bil sijajen. Največje raaočaranje so pa napravili na navzoče občinstvo in deklice s svojim |ŠtfiffMg&> fori. ^Ža^a- Čarovnica"; i#ra je bila jako izvrstno igrana, posebno se je odlikovala žal še "J*** slikovita obleka; ves njih nastop je bil tako popolen, da si popolnejšega želeti nismo mogli; posebno mnogo smeha je povzročil kuhar s svojim ogromnim trebuhom. Občinstvo je bilo jako zadovoljno z nastopohi naSlh malih, to nam dokazuje burno ploskanje semtertja med igro. Da bi naše male še mnogokrat videli na dile-tanskem odru! Nadalje se je tudi predstavljalo igro "Sto goldinarjev nagrade" tudi ta je prav dohro uspela m v popolno zadovoljstvo občinstva. Nadalje so nastopali razni pevci in pevke in mila slovenska pesem je zadonela po dvoran!; posebno mnogo pohvale je žela Miss Mary Subik s svojim nastopom, pela je ktiplet "Kavarica" s spremijeva-njem svoje sestre Albine. Obilo smeha in ploskanja je pa napravil tudi Mr. Leopold Poljanec s pesmijo "Dimnikar", kuplet, ko jo je pel v svoji dimnikarski opravi. Preveč bi vzelo prostora, ako bi hotel navesti še vse posamezne osebe, ki so nastopale bodisi že v igrah, ali v petju. Nastop vseh je bil sijajen in veselilo bo vsakega, da jih zopet vidi na našem odru; z veseljem jih bodemo pozdravili vsikdar. Po igrah in petju je sledilo srečkanje in pa žrebanje mnogih dobitkov, za katere so članice Oltarnega dr. sv. Ane razproda-jale srečke po naselbini; prireditelj ice so lahko ponosne na tako lep uspeh, ki so ga dosegle s svojo prireditvijo. Farani sv. Cirila in Metoda smo jim lahko res hvaležni za njih trud. , Kaj vse se da doseči z dobro voljo in pa skupnimi močmi! Malo nas je Slovencev tu in kaj smo vse napravili v skupnem delu za korist in blagor nase slovenske naselbine. Imamo svoje svetišče božje, kamor se lahko zatekamo v svojih je v Ameriki verska svoboda — odpravljajo vse kar ima količkaj katoliškega na sebi; pri nas se pa versko utrjujemo; zavedamo se pa tudi mi katoličani, da imamo ver-j sko svobodo in te svobode si ne damo kratiti po nikomur; mi člani katoliške Jednote imamo menda tudi toliko pravice, x, ki jo je o-skrbel tudi z orglami, katere so ob cerkvenem posvečen ju dne 4. kimovca prvikrat zapele v novi Baragovi škofiji. Vse te doslej omenjene cerkve so bile postavljene kar na tla, brez posebnega vklada v zemljo; prva cerkev se je na podzidje stavila leta 186£>. v nekem imenitnem mestu pri Gorenjem jezeru, ki ga pa preč. škof ne imenuje v doti-čnem svojem poročilu. Sam prostor, na kterem je stala ta podzi-dana cerkev, veljal je 1200 dolarjev. Vkladni kamen je vložil preč. škof z vso pri nas navadno slovesnostjo vpričo silne množice ljudstva, ktero še nikoli ni videlo take slovesnosti. Pa ob vsi njegovi in njegove škofije revščini je bilo preč. škofu Pošiljateljem denarja! Denar se še jemamo S* le pod Po«.i«. brezžičnem brzojavu, naj pnpomni nakaznici "pošlje naj se brzojavno Za ceno kronam flejte li.t GLAS NARODA! tvrdka FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ...........$«.60 ................H.00 o..............$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the ; United States of America. OFFICE: 19S1 West 22nd Place, Chicago, Phone: Canal 2487. 1U. • Subscription rate: For Members, per year.......$0.60 For Nonmembers ...........$1.00 For Foreign Countries........$1.60 si Važni nasveti. Kdo bi si bil ob Jz:>ruhu seda nje evropske vojne, torej še pred 30 meseci mislil, da bo ta vojna povzročila toliko strahu Vn razburjenosti tudi pri na«-,v Združenih državah? Med leni časom smo doživeli dosti razočaranja, dosti žalostnih novic, došiih semkaj z raznih bojišč. Nad vse nepričakovano nas je pa gotovo iznenadila iz Washingtona, D. C. došla vest, da je predsednik Wilson dne 3. t. m. pretrgal diploniatično zvezo z Nemčijo vsled njenega subma-rinske^a bojevanja. Vsakdo, kdor je zasledoval zadnja ieta politično tendenco našega W-ed*ednika Wilsona, mu mo (. dati vse priznanje za njegovo strogo nevtralno zadržanje. Prestati je moral mnogo kritičnih tre not k o v, da ni pritegnil tudi Združenih držav v vojno. Imel je sitnosti z Mehiko m tudi z raznimi velesilami Evrope. Ves ta miren zadržaj in potrpljenje je pa Wilsona minilo, ko je napovedala Nemčija vsemu svetu brezobziren boj s svojimi submariukami. Ni pomagala pri nemški vladi ne lepa beseda, ne resen opomin. Ker so Nemci prizadeli na morju tudi •.•mrt že številnim ameriškim podanikom, se je predsednik Wjilson bal, da "bi se taxi slučaji še v bodoče ne ponavljali. Ker ni bilo pri tem drugega pripomočka, je naša vlada^moralično kaznovala/Nemčijo s tem, da je prekinila ž 1ijo diplomatične v*rA in poslala domov nemškega poslanika in vse nemške konzule. Zaeno ji je pa zagrozila z vojno, če bi povzročila smrt še samo enemu ameriškemu državljanu. Torej stojimo sedaj tudi mi Američani na pragn pred vojno. Nihče ne ve pozitivno, ali za trdno, kaj nam prinese v tem oziru prihodnost? Splošna sodba in želja ameriškega ljudstva je, da ostane naša velesila še v bodoče hevtralna. Da bi se res ta želja miroljubnih Američanov uresničila. Na drugi »trani zopet je pa dci:: takih, ki .odobravajo vojno iz prevelikega domoljubja in iz sovraštva do ošabnih Nemcev. .Rekli smo že, da nihče kako bo tukaj čez neka j tednov, ali mesecev. Pripravljeni moramo biti »a vse: na dobro in slabo, kajti predsednik Wilson ima popolno oblast iii pravico postopati v tej zadevi po svojem prepričanju. To oblast so mu dali že lansko leto ljudski zastopniki v kongresni in senatski zbornici. Ker torej pomorska vojna med Združenimi državami in Nemčijo nikakor ni izključena in ker živimo v skrajno kritičnih časih se je zdelo tudi nam umestno napisati tukaj par važnih nasvetov za gotove člane naše Jednote in gotove čitatelje tega lista. S to gotovo vrsto menimo namreč one ameriške Slovence, ki še niso na-turalizirani, ki nimajo ne prvega ne velikega ameriškega papirja. Prvi nas. nasvet vsem tem je, da greste prej ko mogoče na bližnjo sodnigo, ter da vzamete ondi prvi papir; oni, ki imate pa istega že 2 leti, pa svetujemo, da vzamete drugi, ali veliki državljanski papir. O vrednosti ameriškega državljanstva smo že večkrat pisali na tem mestu; tedaj smo narav- ti stika, ker so oddaljeni; v so pa taki ničle, brez ugleda, vie in brez prave i naše vlade. Tu ljubnost Združenih držav, njih svobodo in se preživljajo z ameriškim kruhom, kakrfnega ni»o imeli v stari domovini. Za vse to so pa žal Združenim državam tako nehvaležni, kakor je nehvaležen kak otrok svoji m$terr, kJ ga o-skrbuje, hrani in euva, — otrok pa ne uboga. Nikakor ne moremo umeti onih dobrih u^ših rodoljubov, ki živijo tukaj že od 10—20 let, pa nimajo niti prvega papirja Po vsi pravici nazivajo Američani take ljudi z "grenhorni" in jih kaj radi prezirajo bodisi v družabnem, gospodarskem alf političnem življenju. Nasprotno pa uživajo natnralizirani drža\ Ijani ugled in iste politične pravice kakor domačini. ^r-v" Baš v času sedanje svetovne vojne smo že večkrat čitali, kako veljavo imajo ameriški državljani v Evropi. To smo čuli celo od naših lastnih rojakov, katere 'je edino ameriško državljanstvo ščitilo pred vojno.; vsi ti so se lahko povrnili zopet nazaj, med tem ko se je druge, iz Amerike dofite rojake pozvalo na fronto. Čitali smo, da tudi v Avstriji čislajo in spoštujejo naturaliziranega siovenskega Američana. O, koliko jc onih nesrečnikov, ki so že sto in •itokrat obžalovali svojo nilačnost, da niso postali ameriški državljani za časa njih bivanja v.Združenih državah; pa po toči zvoniti je prepozno. Sedaj občutijo grozne posledice in kazen svoje malomarnosti, ivadi bi se bili povrnili nazaj, pa jih je zagrabila roka vojaške oblasti. Za res obžalovanja vredni ljudje! • Dragi prijatelj in sobrat! Ti se morda nameravaš podati po vojni v staro domovino samo na kratek obisk i p se hočeš potem sopet povrniti nazaj? Li imaš zagotovilo, ali garancijo, da se ti bo ta želja brez ameriškega pptnega lista ispolnila?-Li morda ne veš, da je izdala že sedaj atrijska vlada strogo postavo, da se ne suite noben moški in nobeiui ženska v sta rosti od 18.—45* leta izsetiti kam v inozemstvo. To lahko storijo le ameriški naturalizirani državljani, ali njih ožji sorodniki, žena in otroci, da potujejo sem k očetu Ta izschiiska postava bode ostala v Avstriji gotovo če leta in leta v veljavi. Če torej nimaš am^ri- ropske države ;'pri vsem tem trebfr imeti vedno in Združene države v mislih in pri srcu. Bodite torej rojaki nedržavljani v te^i oziru zelo previdni, kaj de batirate v kaki gostilni ali v javnih prostorih, da se izognete morebitnim neprilikam. Naša mogočna Unija je velikodušna in d<žbra. Ni se vam treba bati, da bi vas v »lučaju vojno 7 Nemčijo naša vlada internirala ali celo deportirahi, da bi vam zaplenila vaše blago in imetje: to omenjamo za slučaj, da bi prišlo morda tudi z Avstrijo, ali nemško zaveznico in našo vladtf vkonflikt. Predsednik Wilson se je baš te dni izjayil, da se ni treba ifikake-mu. tu živečemu inozemeu tega bati, ako bode miren in pameten. Amerika je torej 1>o vsej pravici dežela gostoljubnosti vsled tega jo spoštujmo, ljubimo in drsimo ž njo za---vedno! Zakon glede naobrazbe naseljencev. Celih 20 let je trajala v Wasli-ingtonu, D. C. borba za premembo sedanjega starega nascljcniškega zakona.^ Razni kori grešnik i in senatorji so hoteli uvesti nov zakon, tikajoč se nobrazbe, oziroma pismenosti vsakega naseljenca v starosti od 16. leta naprej; z drugimi besedami povedano: sleherni priseljenec v tej starosti, dospevši v Združene države bi moral znati pisati in brati, bodisi že v svojem materinem ali kakem drugem jeziku.. r so smatrali to predlogo razni predsedniki neumestnim, so jo torej vetirali, da niso hoteli iste podpisati. Našeljeniški zakon gle- se bil za- sprejel že uvedbe in. ustave! Sploh se zdi nedavno sprejeta naselje-predloga protiustavna in ji bo morda še najvišje zvezno so-dišč£ ovrglo. Nikjer drugja na svetu nima ne ta, ali ona država uveljavljene postav^, da mora svoje tftarosti do do-polnjega 26. leta. Vsi oni, ki vnamejo prvi ali drugi državljanski papir bi bili pa podvrženi tefcu vežbauju z istim letom, ko dobijo tozadevni državljanski papir; vendar samo v starosti od 19. do 26. leta. Po preteku 6 mesečnega vojaškega vežbanja bi bil vsakdo premeščen v armadno ali mornariško rezervo do 28. leta. Zakonski načrt, katerega je Novi slovenski katoliški Ust. znati sleherni tujec, ali nedržav- gorinavedeni odsek senatski zbor- lj«n pisati in citati. Kdo jc spravil 'pravzaprav • Združene države tak*) na noge, da štejejo danes nad' 100 milijonov duš in se prištevajo najbolj bogatini in , naprednim drŽavam vsega sveta T — lnoze-mci. Na milijone in milijone niči predložil se v mnogih točkah razlikuje od načrta, katerega je sestavil generalni štab s sodelovanjem majorja George V. H. Moseleya, bivšega člana generalnega štaba Združenih držav. V kolikor je dosedaj znano, je pridnih inozemeev je že prišlo izdela] gori naveden i odsek posta- ne f ve, semkaj, ki so prenovili prej neobdelane in puste kraje Amerike v lepe farme, cvetoče naselbine in velika m tet«. Kdo je spravil skupaj številnim ameriškim milijonarjem toliko bogastva? — Ino-zemci. '■ ■■ fy Mnnla bodo. zastopniki v kongresu irf senatu ta nepremišljeni korak ka j kmalu obžalovali t Po vojni pričakujejo Zduaenc države j dobrih časov, za to bo ;re:>a pridnih in marljivih rok. — Ainerika-nee se v o bč e boji težkega dela in isto prepušča kaj rad inozcnieu. Prav s tega stališča nastane lahko v Ameriki že prav kmalu splošno pomanjkanje delavcev; v nekaterih krajih je isto opažati že danes. ,Xe rekli bi dosti, če bi se ta nova našel jeniška predloga uveljavila že pred leti, — ne pa sedaj ko divja v Evropi najliuša svetovna vojna. Iz večine evropskih dežel se sploh ne bodo smeli Jjudje seliti v Ameriko, saj takih tudi ne bo na razpolago, ker jih je preveč vzela vojna. Poleg tega bode vsaka država strogo branila zdravim in trdnim osebam hoditi v tujino, ker jih bo potrebovala sama doma. — Ako bi bili kon de naobrazbe je vetiral pred leti, *niki Jn scnatorii v Wa.shim že pok psedsednik C leveland, nje- lonu upo$tCvali .te cKoliščinc i vo o prisilni vojaški obveznosti, da naj bi se prvo leto, ko stopi ista v veljavo vežbali vpoklicani novinci samo 3 mescee. kot za nekako poskušnjo; tarvoj drugo leto pa že 6 mesecev. V tej novi vojaški predlogi, jc pa najti tudi točke, zadevajoče se takih oseb, kateri bi ne bili podvrženi temu splošnemu vojaškemu šolanju in sicer so te osebe: 1. Vojaki, ki že opravljajo regularno službo v armadi ali pr mornarici. 2. Osebe, ki so telesno in dušev no nesposobne za vojaški stali. 3. Osebe, ki so glavna opora in pomoč v družini, torej oni, ki skrbe in vzdržujejo očeta, mater, bra4a, sestro, ženo ali otroka. Na bila'na^n torej v prvi vrsti oženjeni izvzeti od te prisilne vojaške službe. 4. Olapi te, ali one verske sekte, ali družbe, ki je sedaj organizirana in katera prepoveduje nošenje in rabo orožja v > slučaju vojne. Take vrste osebe se bo posebej iz-vežbalo in pridelilo posebnim nekom bataatnim oddelkom armade mu je sledil z vdiranjem predsednik Taft; enako jc vetiral ta za--koh L 1915. in .meseca jan. 1917 sedanji predsednik Wilson. Ker jc pa na podlagi ustave Združenih držav lahko vsak zakon tudi brez predsednikovega poti;-; dila voljaven* ako. se ga poijovwoj sprejme v kongresu mi senatu z 'dvotretjinsko večino, raxo mora-f tati. V celi Avstriji je bilo 1. 1910 ni mornarice. 5. Osebe, ki so bile • obsojene vsled kakega - velikega hudodelstva, in osebe, k-i so splošno na Dne 8. t. m. smo prejeli iz New Yorka na ogled 6. štev. najnovejšega slovenskega katoliškega lista "Vogerski SzJovenecz", ki izhaja na 4 straneh. Zaeno nas je naprosil urednik tega lista, rojak Martin Godina, da bi mu pošiljali na« list/v zameno, kar bomo rade volje storili. Program tega lista je — kakor nam piše urednik: o-grske Slovence nabiti do tega, da bodo slovensko mislili m se držali prelepega gesla: Vse za vero, doni in svobodo! Že glava lista, dalje, prva in druga stran nam kažejo, da se ta list urejuje v katoliškem duhu. Sredi glave, ozir. imena lista se blesti znamenje sv. križa; pod i-stim je na levi naš ameriški grb, na desni pa ogrski, obdan s krono sv. Štefana. Pri vrhu na levi vidimo majhno sliko, ki nam predstavlja kmečko pokrajino na Ogrskem, na desni jc pa aewyorisko pristanišče. List je glasilo katoJi-Skih ogrskih Slovencev, .kar nam znači napis pod imenom lista v slovenskem in angleškem jeziku. Pri tem bi opomnili na malo tiskovno napako v angleški označbi. Pravilno bi se moral ta napis glasiti "The Voice of the Cath. Slovenians of Hungary" (Slovencev je: Slovenians.) Na prvi strani vidimo dalje lepo sliko Matere Božje z detetom Jezusom v naročju. Na drugi strani jc v uredniški koloni evangelij za 5. nedeljo po sv. Treh Kraljfh; ostale strani so pa napolnjene z raznimi novicami in drugim podučnim etivom. ; Naročnina "Vogerskega Szl o venca ,vznaša $2.00 na leto, zu farane v$a,ke slovenske fare, ali člane slovenskih cerkvenih občin pa $1.50. Naslov uredništva in upra-vnistva je: 62 St. Marks Place, .W York, N. Y. . L »Na prošnjo urednika "V. S." m ta dejstva, bi ne bili nikdar odobrili novega naseljsniškega zakona, kojega je predsednik Wilson v svoji prcmišljenosti le £krat vetiral. Slovencev nikakor ne bo dosti i oviuala ta nova postava pri izseljevanju čez leta, ker daiidaneš ume že skoro sleherni pisati in či- slabeni glasu se bq vežbalo in raz-1da bi njegovo narodno delovanje delilo v posebne oddelke. 6. Osebam, ki so že dovršile kako vojaško instrukcijo, odobreno oil vojnega, ali mornaričnega tajnika, se Im> vojaško vežbanje skrajšalo tako, da se bodo morale take Osebe vežbati samo po 3 mesece. škega državlj. papirja, ne bodi venkaj po vojni, drugače je, ako nameravaš za stalno živeti v tužni nam Avstriji, kjer bo vladala še pozna desetletja draginja, žalost in jok. —t Nikakor ti ne branimo tega koraka, če misliš, da se ti bo zunaj godilo boljše kot tukaj in če si morda predstavljaš, da se bo zunaj po vojni kar po cestah pobiralo zlate cekine iti da bedo kar pečeni golobčki padali ljudem v usta. — Prenrisli torej prej^dobro, da se ne boš morda kasneje kesal. Tudi1 tu v Ameriki je fee dovolj prostora, dela in kruha za marljive roke, osobito se bodo skoraj gotqVo' delavske razmere tudi v Ameriki po vojni zboijšalc za one, ki bodo ostali tukaj. Novih delavskih moči ne bo. prišlo semkaj dosti po vojni. Na milijone flih je obležalo na evropskem bojišču, na., milijone jc pohabljcuih, jpp-grešenih in ujetih; slabotnem kakor znano, pa ni dovoljena pot v našo novo domovino. Precej bo delal ovire tudi novi ameriški selniški zakon, ki zbraiijuje prihod on wn, ki so ncveseiNpisanja in čitanja. / .' | !;' . . Drugi naš nasVet je našim roja-: kom nedržavljanom, da se osobito v. tem kritičnem času^ zadrže mit-no in premišljeno. Že v zadnjič smo omenili na prvi strani lista, da je najel justični državni department številno izkušenih detektivov vseh narodnosti, ki hodijo po deželi in zasleduje jo delovanje inozemeev. Vse sumljive osebe se strogo nadzira in nanje pazi. Pazi se dalje take, ki bi se preveč ogrevali za Nemčijo in njene zaveznike ; ki bi javno Wtili in grajali nastop Združenih drŽav v tem kritičnem času; ki bi blatili predsedinka Wilsona in ftjegoyo vlado; ki bi šuntali mirno ljudstvo k uporu, ki bi morda radi celo kaj škodovali naši vUdi na gospodje v Washiugtonu, D. •€. njeneiii imetju ,ali imetju ameri- zadnji čas -tako namerili pesti ških državljanov ,itd. Vse takej inozemskim izseljencem. Li niso mo smatrati sedaj ta našel jeniški' zakon sprejetim in veljavnim, ker je bil pred nekaj dnevi zopet sprejet v kongresni zbornici z 287 proti 106 glasovi, dne D. r. ni. pa v senatski zbornici z 62 jiroti 19 glasovi; ta zakon je bil sprejet torej z veliko večino glasov in Je stopil dne 5. februarja t. f. v veljavo. N . t , Novi naseljeniški uaobrazlieni zakon določa, kakor že omenjeno, da mora znati sleherni naseljenec pri prihodu v Združene države pisari in citati v svojem materinem jeziku. To vdja za one, ki so dopolnili že 16. leto svtfje srar >sti iii so drugače telesno zdravi in sposobni za pripust v Združene države. Pri tem je tudi judovski in hdbrejsfci jezik upoštet. V Ta zakon pa daje dalje pravico vsem tu živečim inozeinceiu čeravno niso državljani :n naturalizira-nim državljanom, da smejo dovesti a sab^> ali dobiti semkaj iz starega kraja svojega očeta,, ali starega očeta četudi nad 55 let starega, svojo ženo, mater ali starti Uiater, samsko ali udovelo ličer ne da .bi se zahtevalo od teh sorodnikov, da morajo znati le ti pisati in čitati, samo dp drugače varjajo^ri prihodu naseljeniškim predpisom. Takoj po zopetnem, glasovanju v senatski zborpici jc k ni-gresnik Gardner iz Mass. predložil v kongresu novo zakonsko predlogo glede omejitve števila naseljencev. Gardner želi, da naj bi se določilo gotovo število priseljencev došiih vsako leto v Zdru žene države. Pri tem bi se moralo v prvi vrsti upoštevati tudi skupno število onih inozemeev, ki so tekom leta odišli, ali se povrpili nazaj v svojo staro domovino. Število novih priseljencev bi ne smelo nikakor presegati za 200.000 števila od tu odišlih inozemeev. O tej točki se bo tekom kongresnega zasedanja še razpravljalo. Nikakor si ne moremo predstavljati pravega vzroka, čemu so podpirali, povdarjamo, da nas veseli, ker so se tudi v Ameriki živeči katol. ogrski Slovenci zdramili v toliko, da imajo svoje lastno glasilo, to je list. ) ' Kakor nam znano, ima sedaj naša K. S. K. J. dva društva: št. 1 in št: 148 kjer je več članov, po Predloga glede splošnega, ali I narodnosti tudi ogrskih Stoveeev. le 18.7 odst. nepismenega prebivalstva v starosti od 11 let dalje. Najbolj bodo prizadeti izseljenci iz raznih balkanskih držav^ajti, kakor znano vlad* tam največje jwmanjkanje šol, vsled česar ne zna ljudstvo ne pisati ne brati. Takih ljudi je bilo 1. 1910 na Srb-1 ^^ pr06to opravo m skem 78.9 odst. v starosti od 11 leta dalje, v armadi 43.4 odst., med oženjenimi pa 30.7 odst.; na Bolgarskem je bilo 65.5 odst. nepismene mladine, 25.4 odst. med vojaštvom in 58.4 med zakonskimi ; na Ruiuunskem je bilo med mladino 60.7 odst. takih, ki niso umeU ne pisati, ne brati, med vojaštvom i pa 41.00; na Grškem jc znašalo prvo število 57.2 odst. število i . nepismenih, vojakov pa 30.00 odst. Tudi Rusija bo hudo trpela vsledN^ove ameriške nase-ljeniške postave. L. 1910 je bilo v evropski Rusiji 69.00 odst. nepismene mladine v starosti 11 let in 61.7 med vojaškimi novincis število ne izšolanega ruskega ljudstva v Kavkazu, Sibiriji in Srednji Aziji je pa znašalo isto leto celo 87.3 odstotkov.: Splošna vojaška obveznost. prisilnega vežbanja določa dalje, da si ne more nihče postaviti za to namestnika, torej se ozira na vse, brez razlike na bogastvo, ali stan; nihčč se ne bo mogel torej odkupit; z denarjem od te ob-j veznosti. Med časom tega voja-* škega vežbanja bo dobil sleherni novinec nekaj plače, povrnjene zdrav- j niško oskrbo. Vojni tajnik bo imel 'pravico razdeliti te vežbujoče vojaške novince po raznih državah v gotove sekcije, ali oddelke. Slehernemu novincu bo dano na razpolago, da si izbere vežbanje v armadi, ali v mornarici — kakor kdo hoče. Najbolj pomcljiva točka le nove vojaške predloge je, da ne bo za mo gel nihče izmed onih dobiti dela ali zaslužka, ki so sposobni za 6 mesečno vojaško vežbanje. Vsaka družba, ali slehern? gospodar bo postavnim potom prisiljen zahtevati od svojega delavca vo-| jaške bukvice ali uradno potrdilo, da, jc dotieni delavce že do cela ali delno zadostil vojatki postavi, ali je bil pa morda od vojaškega vežbanja oproščen. Postava glede tega vežbanja — če bo sprejeta, ali odobrena — določa dalje, da se mora uvesti po vseli takih vežbanih distriktih strogo prolii-hibicijo; torej ne bodo snicli ti vojaški novinci uživati nobene Vsem tem članom toplo priporočamo gorinavedeni Katoliški tednik, hi tudi ostalim prijateljem ogrskih Slovencev. Želeli bi iskreno, da bi tudi "Ogrski Slovenec" priporočal svojim naročnikom našo K. S. K. J. osobito v veliki naselbini v So. Betfcheniu, Pa. O pisavi tega lista izpregovorimo kaj več o priliki. Listu žeiiro lnnog^ naročnikov, mnogo uspeha in blagoslova božjega ! Uredništvo "Glasila K. S. K. J. bil Dne 10. februarja t, 1. je predložen v senatski zbornici v Washiugtonu, D. C. zelo važen zakoniki načrt, katerega je sestavil odsek za vojaške zadeve. Ta zakonski načrt, ali predlog se nanaša na splošno, ali na prisiljen no vojaški vežbovanje vseh, za to sposobnih mladeničev in mož. Načelnik tega odseka — senator Chamberltiip upa, da se bo gori-navedeno predlogo odobrilo z veČino glasov, bodisi že v kongresni in tako tudi v senatski zbornici še tekoče leto. V obče določa te zakonski načrt, da se morajo postavno podvreči šestmesečnemu vojaškemu vežba-nju vsi moški ameriški državljani in oni, ki imajo že prvi papir. Vojaško Vežbanje naj bi se vršilo na suhe, ozir:-v armadi, a;i pu na morju, pri mornarici. Isto naj bi se pričelo pri moških, ki so doseg- opojne pijače. V slučaju vojne ,ali kake velike, določbe glede otroškega dela" nevarnosti v deželi bi imel predsednik Združenih držav oblast in pravico takoj odpoklieati pod orožje del rezervne armade ali mornarice, ali vso in sicer po razredih tako, da pridejo najmlajši rezervniki najprvo na vrsto. Rezervne armade te vrste bi se nikakor ne smelo vpoklicati in rabiti v slučaju kake velike stavke, ali industrijskega spora. Senator Chamberlain, ki se za to, nov«* vojaško predlogo največ zanima, zatrjuje, da bi bilo na ta način mogoče izvežbati za vojno potrebo sleherno leto najmanj 400.000 mladeničev in mož, koje bi se lahko pridelilo rezervni armadi, ali mornarici. V 5 letih bi štela naša skupna - rezerva 2,000,000 mož, v 10 letih pa 4,000,000. Toliko, ali tako število vojakov pa že nekaj šteje in zmore. Listnica uredništva. Nedavno smo čitali med *'V-trinki' v Narodnem Vcstniku kritiko, tikajočo se newyorskega dnevnika "G. N." ker je slednji parkrat posnel nekaj novic iz "N.^ V." ne da bi bil označil, da so bile one novice ponatisnjene. Pri tem nam je prišla na misel znana prislovica, 4'da ni vse zlato, kar sc sveti". — Tudi pri "N\ V.", ni vse izvirno, ali originalno. Že lansko leto smo opazili več ponatisnjenih člankov iz našega lista; tedaj tudi "N. V." ni nič označil, kje jc dotičuo stvar izrc-zal. Pred nami leži št. 12. "N. V." z dne 9. t. ni. Na 5. strani tega lista vidimo članek "Postave in kot bi bil izšel ta članek izpod peresa urednika "N. V." Ta članek je doslovno ponatisnjen iz našega lfcta št. 44 dne 8. nov. 1916. Dalje na5. strani označene štev. "N. V." najdemo še en članek "Stavke v Ameriki v minulih 175 letih", katerega smo že mi priobčili v štev. 35 dne 6. sept. 1916.% Nič nimamo proti temu, če ta ali oni list ponatisne kako stvar iz našega Glasila. Vsekakor pa mislimo, da je prav, umestno in pošteno, označevati vedno vir, ali ime onega lista iz katerega je bila ponatisnjena stvar vzeta. Času primerno. A.: "Ali si že čul, da so Italijani zavzeli Gorico t" B.: "Da čital sem. — Zavzeti in obdržati je pa še velika razlika." Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. , državi Illinois, dne 12. ji GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. "WKK^^U Telefon 104« Od ustanovitve do 31. decembra 191$ skupna izplačana podpora $1,217,177.47 ♦ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. i I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 iN. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair ^ve., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnjk: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovsek, 720 Market St, Waukegan, ill. Frank FraiK-ii-, 318 South Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODfcOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2142 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- -TOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd Ft, Chicago, 111. Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote PRISTOPILA ČLANICA. K dr. sv. Ane 127, Waukegqn, 111., 7993 Trček JohanaJ7, 1000, spi-. 28. jan. 1917, dr. št. 98 elapic. SUSPENDOVANI ČLAN ZOPET SPREJET. K dr. sv. Jan. Krst«. 20, lroawood, Mich., 1211 Ramuščak Anton 34, 1000, 24. jan. 1917, dr. št. (>3 čl(ic). SUSPENDOVANI ČLAN. Od dr. sv. Jurija 73, Toluca, 111., 19485 Teči Blaž 44, 500, 28. jan. 1917, dr. št. 46 čl(ic). Jos. Zalar, gl. tajnik. da ga ne bo Ker je materi vsled tega krvavelo srce, da ni mogla molčati, je cesto nastal neirfir v hiši. "Pre*več sem pripomogla k hiSi, da bi se sedaj komu umaknila; ki če se — za te ne bo dobro!" je zapretila starica Jerneju! Jernej je vedel, da je to re&uiea; zato je molčal, a tem vstrajneje nagajal bratu. Otroke njegove je podil in strašil, če jih je le ugledal. Jennejcva in Andrejeva družina sta si bili popolnoma tuji. Le vrtani mati je prišla v časi z vnukoma — pa bilo to očetu všeč ali nevšeč — k Andreju, in tedaj je bilo v hiši veselje. Mati je svetovala sinu potrpljenje, mir, ljubezen; otroci so se igrali, dražili, skakali in tudi popraskali, med seboj, pa vse se je lepo poravnalo. Starica si je ortrla solzne oči in govorila : "Imejte se radi, otroci, to je veselje starišem!" Pogledala je Andreja in zopet ni mogla usta-viti solz. JSin je ume! materino tu-goJx\ se izgovarjal: "Jaz bi, mamica, jaz bi, ali Jernej nove. Zahteval se.m svoje; ni imi bilo za las krivice; za radi mene se lahko u-bogati." 4 Mati mu ni vselej odgovorila, le otrokom je rekla: "Bodite vedno ifkd ljubeznivi m prijazni med seboj, jaz vas ne zavidam moji drobljanci." Tako jih je imenovala tudi pozneje, ko je Jožef že dosLužil vojake, Nejče ' dovršil kmetijsko solo in je bila Andre jeva Milka -ie ^ družbi vaških deklet. * Imeli so radi dobro babico. Neko pomlad pa je babica nehala prihajati k Andreju; naduha ji ni dala iz postelje. Janko in Milka si nista upala k stricu in dolg čas jima je bilo. Kmalu so govorili, da se ji je bolezen celo -shujšala, in otroka sta se bala, da ne bosta več videla babice žive. Ko je cvetelo prvo žito, so poklicali neko soboto večer Andreja k Zoranu. Mož je bil nemiren, pogledal je otroka in pogledal Dvojna dedščina. t —-—<\ v ui __ (Slika.—Spiral Ivo Trošt.) Polmračaia soba; duh po zdravilih, po izhlapevajočem potu in. ne-zavžitih jedilih se širi ob postelji, kjer leži krepak mož kaikrh petdesetih let. Medlo poslikano sobo dela svetloba skozi okna, zastrta z za&rinjali, še medlejšo; oprava se razločuje kakor v polmraku. Nasproti postelji visi na steni v zlatom okviru velika diploma, v nji se pa blesti zlat napis: "O. kr. kmetijska družbam . . je imenova-gjspoda Jerneja Zorana, posestnika v Mali in Veliki Dolini, svojim Verjemite, da so me oče pogle-j dali prav pametno, ko srno -.»-topili X) sobo,-. Kdo ve, kaj premišljajo sedaj, ko so nas videli taiko nenadoma skupaj?" —Te besede je ti-hoena pravil Janku Nejče ki se o-ziral vzpodbudno na dečka, ki je nezaupno stal ob znožju ki se bal le dotakniti postelje hudega -strica. "Premišljajo! Premišljajo!" so ponavljali neverjetno za njim vsi trije, pa zopet umolknili in zrli v zagorelo žareče lice^jbolnikovo. Jernej Zoran je imel tudi kaj premišljati; govorica je bila po vsi Dolini in dolinski okolici in še čez, je malo pod solncem tako nebrat- pravitm članom." — Po stenah sojskih bratoy kak(fr Mfa Zomnova. še druge diplome iz raznih strok, i , o © s pisma, vse skrbno vdelano v šipe j prf Zorallovi,h ^ bili wl nekdaj in okvire, po katerih lazijo muhe. (;moviti. sUri Zoraa je QC]0 ticfil. llišni gospodar leži nevarno bo- k0 jc bil niod prijatelji kaj boljše lan na postelji. Njemu ob vzglar-ju stojita sinova: odrasli Jožef in nekaj mlajši Nejče; ob znožju njihova bratranca: šest naj* let na Milka in plašni Janko. Teh dveh ni mogel stric Jernej nikdar videti, kakor ne njUipvega očeta An-♦Ireja. Danes sta prišla samo zato, volje, da ima več v smeteh kot njegovi 'sosedje v skrinji. Naj si tudi je le rodkoma govoril tako bahato, mu jc sosedje niso ostali dolžni: zamerili so mu in oponašali, češ, Zoran ima zlate smeti, kali! To je »noža sicer peklo, a pobolj- ker ^ta ju vabila in prosila Jožef 8C uj in Nejče, ki že izza mladosti nista j Še ko se je ženil njegov sin in odobravala prepirov, sovraštva iui sedanji gospodar Jernej, .u> mu brezkončnih pravd, katerih očetujsosedje oponašali zlate smeti, a ni nikoli zmanjkalo proti obratu j jc.niej jc rekel; Andreju. . ; "Čakajie, ako jih ni imel moj 44Morda se jim bomo smilili vsaj j oče, jih bom pa jaz, lakote lačen!" mi —," je govoril Jožef in peljal [• Res! Začel je stiskati še trje kot batranko za roke v očetovo sobo;j njegov oče; trd je bil dninarjem za njima je stopal boječe . štirinajstletni Janko, katerega je n)Or ral Nejče s silo tiščati pred sebyj, Ka^* je umrla pri Zoranovih stara mati, nista bila Janko in Milka pri sovražnem stricu.— v j ■ Jernej Zoran se je oni dan na-gloma vrnil iz trga, kamor" je bil šel zastran materine dedščine, pa jc iz taknil boleeen. Tretji dan je bil že v postelji; težko je sopel, motno gledal, zmešano govoril in ni poznal nikogar. Krčil se je, zvijal in se potil. Bratranci -so obstali molče pri postelji; le tik-fcak v temno orehovino vdelane ure. na steni in pa nikdar ugnano brenčanje muh se je glasilo v sobi. "Kaj je rekel zdravnik?" je v-prašala Milka šepet a je. "Da še ni prav nevarno." "O ko bi se zavedli, jaz bi — veš jaz bi prosila!" Oni trije so jo pogledali sočutno, želeče. irt hlapcem, trd celo svojemu bratu Andreju. Zadrževal ga je v hiši še potem, ko bi se bil že lahko kam priženil, samo da mu je <|elal. A nekateri dobri ljudje so potiiagali, da je nekoliko jne»!ikeji Andrej dobil -svoji doti in sebi prhuenio nevesto, in tudi primemo posestvo na drugem koncu vasi. Jernej je grajal, kolikor je mogel, toda u-branil mu ni. Ker imi brat ni hotel izplačati dote, ga je Andrej tožil, in tedaj se je tudi stara Zoranka potegnila za mlajšega Andreja: "Moj je kakor ti, potreben pa VI«« vec! -v "Maatiica! Dandanes treba denar tiščati, da ne uide.Kdor ne zna tega, ne zna gospodariti. Ta lakota — " — Zoranka je bila pametna ženska, je: nekaj vedela, nek^ij znala in tudi nekaj prinesla k Zoranovim. Jerneju je odgovorila: "Le pr.šte- Nagloma je oddal križec in še nagleje šel k sobe, ilrti očena&i iii utegnil zmotiti za rajno mater ali jo poškropiti z blagoslovljeno vodo. Ženske so opaiilenia nekaj ti šot pod pazduho, m se čudile, kako, trd mora biti človek, kogar ne gane niaterhia siant; Jernej je pa izginil nekam pod streho. Janko in Milka sta prišla bolj pa tihem, a tned prvimi sosedi kropit rajno babico, katere nista smela v zadnjih trenotkiii videti žive. Za trebi i so Zoranko, i>otočili nekaj solz in veliko govorili o njenem bogastvu. Drugi dan pa je stopil Jernej k bratu boječe in preplašeno, pogledal na levo in desno, pogladi! brke pod nosom, se ozrl zopet v Ixrata in rekel: "Kako pa zdaj, Andreje t De-narjev ni Jiikjer! — Tat je so — bili -" 14 Tat je ? Oe *e lažeš T Tako sk rito in tako zaprtu !" je jc čudil ne-vrjetno brat. ' Ta govorica se je širila kakor požar, ui prav tako naglo so se ljudje vrstili v dva tabora: jedili so trdili, da je Zoramka samo mislila na imenovane stotakc, če jih niso pobrali r^j — tatovi že kdaj prej; dmgi so pa na ra mi ost govorili, da žena ni bila brez večje -ivo-te denarja, a jo je vzel Jernej Zoran. Otroci so molili pri Jerneju in njegoivem bratu za rajno babico, očeta sta se pa togotila ter pošiljala drug drugemu žaljiva sporočila in žuganja s tožbo uničujočo pravdo. Javno mnenje se, je nagibalo vedno bolj na Andrejevo stran, posebno ko so se oglasile ženske, ki •m> bile preoblekle Zoraaiko. Očitale somu po vseh javnih in tajnih shajališčih, seveda med seboj: zakaj pa ni tedaj govoril o tatovih? Hodila sta oba okolu pravdar-»kili doktorjev, še raje pa okoli znanih pravdarjev ter nabirala dobre in slabe 4Vpunkitc" za srečnej- stran: milo se mu je s-iorilo, zakaj ši izid, prožeče pravde, ki je kaza-vedel je, da ta poziv ne znači nič la, da l>o jedna najmastnejših in dobrega. Janko in Milka sta hotela ž njim. M Ne, čakaj ta! Mudi se mi, .da vidim kaj je. Bolu prosil strica, da vaju pusti." Neraila sta ostala doma. Stara Zoranka je želela povedati sinoma iii pričam svojo poslednjo voljo. Dolgo so ostali možje pri nji in glasno so govorili. Ba-bičin glas so pa komaj umeli in sape ji je zmanjkovalo, ko je pravila: 44Po moji smrti —hm, hm! »vzemite mi tukaj izpod vzglav-jajnali klju^-ček; v mošnji je — --. Odprite ž njim v predalniku za\ pe—ri—lo zad—nje predaleč zgoraj; — tam dobite spravljenih pei—pet—najgt sto goldinarjev: Jornejevim otrokom— veš Andrej ---hm, hm! — in tvojim,-- vsakim polovico — veš — polovf-co. Kar doliiite pod mo—jo —glavo, naj 1m> pa za po—greb in sv. m a—še." Nobena priča ni ugovarjala; saj so se sploh čudili, da ni imela več, ko je bila sploh znano, da je Zoranka petična. Le Jernej Zoran je rjovel: "Mene ste zavrgli, zavrgli, mati; nujne in moja otroka: Te lakote bodo vt»e---" Divjal je po sobi, da je bolnica zajokala na glas:44Oba sem imela rada. oba sem jeduako spoznala: oh, ta svet!" He-le priče so Jerneja utolažilc, da je miroval. Janko iu MUka pa vendar nista >mela k barfeicr H ' Andi*ej se je namreč ustavil in povedal bratu željo svojih otrok. A ta je zakričal: 44Proč, proč, lakota lačna! Zadosti sste mi že pojedli. Sto milj'od mene, pa bom sto goldinarjev na boljšem. Hocli!" — in pokazal mu je vrata. Dva tedna pozneje je stara Zoranka zapustila svet in prepirajoče se sina. Njena smrt ni iznenadi-la nikogar; nadležna je bila zadnji ča« in za svet preživela. Ženske, ki so mater Zoranko polagale na mrtvaški oder, so pripovedovale, da sin Jernej ni čutil prevelike žalosti vsled materine izgube. Niso namreč še dovršile dela, ko je vzel gospodar izpod Ziglavja imenovani ključek in šel ž njim, govoreč : "Moram poiskati v materinem predalniku medeni križec, kateri so mi mati naročili naj ga denem v ^k len jeni roki. "Ko ga ne bi videl sam," je slednjič tarnal, "bi rekel, da so raj na mati samo mislili, da ga imajo = J — Andrej-je klical bol-in s hropečim glasom, se in globoko vzdihnil. **&e so v nezavesti," je dejala Milka. 4'In kličejo našega očeta, je boječe .zašepetal Janko komaj ča-kaje, da -je oddalji iz neprijetnega zraka. — "Pojdem po očeta!" S tem klicem je ostavil bolnika in družbo; odšel je tako naglo, da ga nihče ni utegnil poklicati. 44 Še so • slabi; Bog poma ga j!'' vzdihuila sta Jožef in Nejče. Milka je molčala in stopila bližje k postelji, da je mogla onima pomagati, zakaj liolnik se je-krčil, zvijal in premetaval, da bi bil takoj razodet, ko bi ne držali odeje. Jožef je žalostno pogledal zarip-Ijeno rdeče lice očetovo; Nejče pa. ki ni slutil nikake nesreče, je šepetal Milki: 4 4Ali še znaš, kako boš prosila?" "Znaui; pa tit" "Tako-le: Ljubi ata. Mi »e imamo radi. Dajte Andrejevim denarje naše stare matere; saj pravijo vsi, da ste jih skrili. Dajte, ata!" "Ne smeš tako!" 4 4 Jožef me je naučil, mene in Janka." 44Vode, vode!" poklical je bolnik, zmečkal rob rjuhe in delal, kakor da zajema s periščein votlo iz posode. Težko je sopel, in v prsih mu je hreščalo kakor v gozdu, ko pada ivje z dreves. Jožef je zmešal malinovca v vodo in podal očetu, ki ga je motno pogledal, motno tudi okoli po sobi ter vprašal hripavo: , "Kje sem, — kje .pa sem?" Jožef mu je odgovoril, a bolnik hnila kri. Omalipil je nazaj na posteljo, okrvavljeno, mokro. Janko je zbežal iz sobe, kolikor so ga nesle nogej'ostali so obstopk li posteljo. Za nekoliko trenutkov se je bolnik zdrznil, ©dprl oči, iskal nego-ga ž njimi, odprl usta—a besede ni bilo iž njih,^amo okrvavljen jezik je momljal nerazločne glasove; Jernej Zoran je stegnil roko. kakor bi jo komu ponudil v slovo — morda v spravo, pa so zastala prsa, osteklenele oči, otrpms le roke, razklenile se čeljusti; tam v kotičku levega očesa se je utrnila drobna solzica — znak, da Jerneja Zorana ni več. 44Bog mu bodi milostljiv!" jc zdihnil Andrej, stopil bližje in zatisnil bratu oči. 44 Mislil je, da sem prišel po dcd: ščino, pa se je razjezil." Milovalno je pogledal Jožefa in Nejčeta, ki sta ihtela ob očetovi postelji; tudi Milka je brisala solze. •"Tako naglo, tako naglo," tarnal jc Jožef. 44Milka, vidiš, kaj smo desegli s prošnjami? O, moj oče, moj ljubi oče! Ko bi bili vsaj spravljeni z Bogom . . . " Kmalu se je nabralo v sobi več sisedov in sosed, ki to odprli okna, da jc prišlo v sobo več -svetlobe, iz sobe pa neprijeten duh po zdravilih, potu, izhlapevajoči krvi in po smrti. Pohvalna pisma iu tablice po stenah so zamenjali s podobami svetnikov. Jedno uro pozneje je že stal na •sredi visok oder, na njem pa počival črno oblečen mož z molkom in kriieeui v rokah; kri mu jc še silila na očrncle ustnice. , . Dve uri pozneje je prišel mizar, ga ni poznal-, mladeniču so se za- j pomeril r»kev Jerneju Zorami ter najdaljših. Ljudje sq pa govorili/videč vse te priprave: "Zopet se bosta; malo tako nebratskih bratov!" v Tako govorjenje je slišal Jernejev sin Jožef iii hotel je stvar dognati mirnim potom. Napravil jc bratranca Janka in njegovo sestro, da pojdejo nekegh dne skupno k očetu prosit, naj Hc uda jav-ucunu govorjenju in na tihem pomiri s stricem. Jožef jc vedel, da jc imela babica denarje,'in ni verjel, kar je praA'il oče o.tatovih. 4 4 Jaz in Nejče bova prosila za pomirjen je, vidva z Jankom pa za materino dedščino," je govoril Milki iu načrt jc bil dognali,— Kmalu potem jc pridrvil Jernej Zoran neko popohidne kakor besen iz trga domov. On in konj sta bila potna, kakor bi ju potegnil iz luže,, in težko je določiti, kateri je bil huje zasopljen. ,tcrncj jc hlastno izročil konja hlapcu, sam pa je hitel pod streho; tam se je mudil nekaj minut, potem pa prišel v hišo bled' in prepaden ter govoril nafglo in strastno: "Ali ni bilo še nikogar tukaj!" Domači so ga gledali, kakor da jim jc zastavil vprašanje v kitaj skem jeziku. 4 4 Ali ni bil, Andrej pri nas, ko mene ni bilo?" , ' Molče so se mu uniikali in še ra-dovedneje pričakovali, kaj pove gospodar. Začel je mirneje in svo-bodneje dihati in tudi mirneje govoriti s prisiljenim nasmehom: "Kaj ?Kaj sem slišal v trgu? — Da m i bo ukazal, če ni že — preiskati hišo zastran materine zapuščine; ha, haj — Kakor bi bil jaz tat ali pa samogoltnik, ,ki bi' hotel imeti dvojno deščino: svojo in njegovo !--Čakaj, Andrejče! Tudi to ti zaračunam! Lakota lačna! Brrrr . . . kako je mrzlo!" Jožef je očeta čudno pogledal, zakaj toži o mrazu, ko vendar zunaj mogočno pripeka, julijevo solnce. Zvečer pa je oče tožil, da ga boli glava in bode na strani. Skuhali so mu črno kavo in kamilic. Zjutraj ni mogel vstati, potil se jc in govoril, da ga mrazi po vseh udih. , , Domača zdravila ubo zadostovala. Poslali so po idraynika, ki je trdil ,da se bolezen še ni popolnoma razvila, vsekakor pa treba največje pozornosti,; prehlad je hud Iii žila bije kot kovaško kladivo. rt » • • t ■ . ♦ svetile solze v očeh in bolestno je pogledal očeta. Zunaj so odmevali koraki; v sobo stopi Andrej Zoran, za njim Janko. Mirno se je ozrl po sobi, mirno tudi v bolnika ter vprašal tihoma in dvomljivo: "Ali me je res klical?" 44Res; pa ne poznajo nikogar." "Morda bo mene!" je odgovoril Andrej in stopil k postelji. "Kako je, brat. kako?" "Mmm ... saj sem rekel, da zaprite okno, skozi okno bodo prjšli. Kdo je tukaj?" — pokazal je starejšega sina. < "Stric so pri nas, ata!" ; "Tm—i !" -n- Bolnik mu je za-pretil s prstom, sklonil se v postelji iu plašno pogledal okoli sebe. 44 Jožef, Jožef! Toliko ljudi! Kdo so ti ljudje, Jožef? — Minm .Ti!--" s prstom je pokazal Milko in jo motril osorno z očmi. 44Jaz sem — Milka — stric —" Jožef jo je pogledal, češ: sedaj je čas, sedaj govori. "Stric, prosim za— ded—šei— no--" Dalje ni šlo. 44Kaj si ti?, je prašal Janka. "Jaz, stric, tudi prosim — dedščino ; saj vemo da — da — ste jo vzeli." Vsi so dečka pogledali neverno in boječe; bolnik se je zganil; Janko je povedal preveč. Jožef je hotel stvar popraviti: <4Mi se imamo radi, aia! Zakaj bi se sovražili in težili in bi slednjič morali vi plačati— —" Andrej Zoran ni vedel, kaj namerava Jožef, oče pa ga ni poslušal ; oči so se mu zabodle tja v kot, kjer je stal Andrej. "Ti, ti, kaj delaš ti v kotu?" '!Tvoj brat sem, Jernej, tvoj brat--Nič hudega, nič--- saj si me klical. — Potolaži, umiri se, Jernej — vse bo dobro-- Strahoma jc prenahal; bolniku so se prsa dvignila kakor volu, z rokama jc vil krčevito in brcal z nogama odejo raz sebe; kri mu je šinila v glavo, da mu je obraz kar očmel ; prhal je in hropel, kakor nadušljiv konj . . ' 11 Uh, uh! Hudiči so prišli po denarje, Jožef! Saj sem rekel, da zaprite okno. Ali jih vidiš? — Vidiš Jožef! — E, Jožef, ti me ne tnaraš — e, Jožef! Vsi ste proti meni. Uh, uh! Zapri okno! Vse nam bodo pobrali, vse ,vse, te lakote, Jožef pahni, udari! Uh, uhj .moram sa—a—am---" Dvignil se je z vso silo, da je zaškripala postelja, stegnil obe roki ter zapretil s «1181161111118 pestema dozdevnemu sovražniku in škrtal z zobmi: "Mo—ja— je, mo—ja ded—sči-—na . . .brrr. . . Uuh, uh! Moja pi—sa! — Ne boste i—me—li— ded—šči—ne, vi . . .oh, kako bo-h—I—I • Zagrabil se je za prsa z obema rokama, da so se prsti udrli skozi | srajco v kožo, iz ust pa mu je bni- šel z Jožefom pod streho izbirat les za-njo; tam med deskami sta dobila skrito vrečico — dedščino. . . .Jožef-jo je a zel in spravil; bilo je »e. vse. Ko so minili prvi dnevi po očetovi smrti jo jc pokazol s tožnim licem stricu, rekoč: 44Za te-le se je j>otezal moj oče, pa kaj jc dosegel?" in z desnico dal stricu vrečico z denarji. Andrej Zoran je tihoma vzdihnil, sedel za mizo, odrezal vrečico in jel deliti dedščino za-se in pokojnega brata. Ne. brat je že prejel, _ ali drugačen delež pri Bogu. • * V obe družini se je naselil mir. in ljudje niso več govorili o ne-bratskih bratih; le deleža, kakor-šnega je dobil Jernej Zoran na mesto dedščine, so se apomlnjali še dolgo, dolgo v Mali in Veliki Dolini. AMERIŠKE VESTI. VELIK POŽAR. Minneapolis, Minn., Y1-. febr. •— V štirinadstropnem Kemvood hotelu iia Heiiepin Ave., iii 12. cesti jc nastal dane* proti jutru iz neznanega vzroka velik ogenj, ki jc poslopje do cela uničil. V hotelu jc bilo to noč registriranih 7G gostov, od katerih je do smrti ponesrečilo najmanj 20. ostali so pa več, ali manj obžgani: Dasiravno je došlo takoj na lice mesta več oddelkov ognjegaseev in policije, se ni zamogio dati nesrečnikom prave rešilne polnoči, ker so prenaglo zajel, plameni vsa nadstropja hotela. Mnogo izmed gostov jc poskakalo na tla še predno so bili ognjegasci na svojem mestu ;prav vsled tega bo zelo težko dognati natančno število do smrti- ponesrečenih žrteA. 70 LETNICA T. EDISONA. Orange, N. J., 11. febr. — Dane* je obhajal znani izumitelj Thomas Edison svojo 70. letnico. Tem povodom so mu priredili njegovi uslužbenci, 2000 po številu sijajen banket. Edison jc dobil številno brzojavnih čestik iz vseh delov naše Unije, iako tudi eno od preds. Wilsona. FRANCISCO VILLA. New York, N. Y., 12. febr. — Nek osobni, tu živeči prijatelj brata zloglasnega mehiškega ban-dita Francisco Villa je dobil te dni iz Mehike poročilo, da zbira sedaj Villa svoje čete v bližini mesta Bustillos v državi Chihuahua. Njegova skupna armada šteje 25.000 mož, ki ima še na razpolago 30 topov in 75 strojnih pušk. Villa je sedaj zavzel vse one kraje, katere je ostavil ameriški general Pershing. Poleg tega ima Villa v službi tudi 15. zdravnikom in 56 bolniških post.režnic; za transportacijo ima pa ua razpolago 37 lokomotiv in 70 železniških Vagonov. I ---sodni j* v--- V wwkvi proSnje---da bi se mu dovolilo državljanstvo Ze-dinjenih držav ameriških. Sodniji---1 — Prošnja--kaže udanostno: Prvič. Moje polno kne je-- Drugič. Hoje bivališče je štev. ---cesta, mesto---v distriktu) v državi-----(teritoriju, Tretjič. Moj poklic je--- Četrtič. Jaz sem bil rojen dne Petič. Jaz sem se izselil v Združene države iz--dne, ali približno dne----leta A. D. — ---in sem dospel v pristani- ----v Združene države na parniku---- Šestič. Jaz sem naredil izjavo postati državljan Združenih držav dne---meseca---- leta---v — ---pri-- sodniji v--- Sedmič. Jaz sem---ožen- jen. Ime moje žene je---- Moja žena je bila rojena v-- m stanuje sedaj--. Jaz imam ---otrok. Imena teh, in datum in kraj rojstva in sedanje bivališče vsakega posameznega o- troka je kakor sledi----. Osmič. Jaz nisem nesomisljenik ali nasprotnik organizirane vlade jaz nisem član ali v zvezi s kako organizacijo ali skupino oseb, ki učijo nasprotna načela organizirane vlade. Jaz nisem poligamist in tudi ne verujem v izvrševanje po-ligamije (mnogoeenstva). Jaz se strinjam z nauki konstitucije (u-stave) Združenih držav in je moja trdna volja postati državljan Združenih držav ter poopolnoma in za vedno odpovedati se podani-štvu in zvestobi kakega tujega princa, potentata, državi ali oblasti, osobito se odpovem--- kojega sem sedaj podanik (držav-ljn); tudi je moj namen živeti za stalno v Združenih državah. Devetič. Jaz sem zmožen govoriti angleški jezik. Desetič. Jaz sem nepretrgano živel v Združenih državah ameriških najmanj 5 let pred dnevom vložitve te moje prošnje in sicer od---leta —A. D. ---- in v državi---(teritoriju, distriktu) najmanj leto dni pred časom uložitve te moje prošnje in sicer od leta — A. D. Enajstič. Dosedaj še jaz nisem predložil (naredil) nikake prošnje za pridobitev državljanstva ne pri tej ne pri drugi sodniji. (Jaz sem vložil prošnjo za državljanstvo pri---sodniji. v -----.Ta prošnja je bila pa zanikana, ali odklonjena iz na- slednih vzrokov, kakor sledi--- te ovire in ti vzroki so bili pa sedaj odstranjeni..) Kot del te prošnje prilagam zraven svoj prvi papir rn certifikat departmenta za delo, kakor-snega se postavno zahteva. Na podlagi tega polaga vaš prosilec prošnjo, da bi se mu dovolilo državljanstvo Združenih držav1 ameriških. Datum —. Podpis prosilca —. ---S. S. -----izjavlja pod prisego, Icla je on prosilec naveden v tej listini, da je to prošnjo prečrtal, da razume vsebino te prošnje, da je isto sestavil iz lastnega nagiba in vednosti in da smatra V3e tu o-značene točke za resnične ter pravilne. Podpisano in zapriseženo v moji prisotnosti danes, dne--- l--A. D. (Pečat.) klerk--sodni je. Zaprisežen« izjava. . Zaprisežena isjava prič. Sddnija ----- V zadevi prošnje----za pridobitev državljanstva Združenih drŽav ameriških. ----S. S. —---poklic,--stanujoč na---v-- ----poklic,--stanujoč na----v---- vsak izmed teh pravilno zaprisežen izjavlja, da je ameriški državljan, da pozna osebno---- gorinavedenega prosilca, da je dotičnik res neprestano živel v , Združenih državah ameriških najmanj 5 let in pred dnevom vložitve te prošnje v državi ---- — let ----. Potrjujem, da je ta prosilec meni osebno, poznan, da mo m ji pri teta deve (Pečat.) ----- Uradni naslov klerka. Naturaliiacijski certifikat. (Certificate of Naturalization) Številka —-- Zvezek knjige--srran-- Podpis lastnika te listine. Osebni opis lastnika listine: starost---; visok--; polt — —; vidna znamenja---Ime, starost in bivališče žene---—; imena, starost in bivališče nedo- letnih otrok -------- /---S. S. S tem se dokazuje, da je pri — zasedanju---sod nI je v-- vršečem se dne--leta A. D- — ki je bil pred njegovo (njeno) naturalizacijo podanik ali državljan ---da dotičnlK sedaj stanuje na ----št. ceste —- v mestu---državi (teritoriju, distriktu)----naredil prošnjo za državljanstvo Združenih držav ameriških glasom tozadevnih določb in postav da je so-dnija pronašla, da je prosilec resnično živel neprestano pred vlogo te prošnje v tej deželi, da namerava prosilec ostati za stalno v Združenih državah, da je v obče zadostil vsem tozadevnim postavnim določbam, da je bil torej opravičen do tega pripusta, — se torej s tem naroča po označeni sodniji, da se mu (ji) dovodi državljanstvo Združenih držav ameriških. X V spričbo tega je bil pritisnjen sodni jski pečat na to listino danes dne--leta--A. D. in-- leta Proglašenja neodvisnosti. (Pečat.) ----.— Uradna označba klerka. Odrezek naturalizacijskega certifikata. Št. certifikata--- Ime-----starost — — Knjiga in stran prvega papirja — Knjiga m stran prošnje--- Ime, starost in bivališče žene — Imena, starost in bivališče nedo- letnih otrok-----— Dan izdaje, knjiga--stran Podpis lastnika — [--- (Dalje prihodnjič.) Eno uro na primorskem opazovali ščn. > ♦ Zarana, ko se je jutranja svi-tloba še dvigala, smo odšli k opa-zovališču. Opazovalna stališča leže vrhu gore, vkopana v kameni-to zemljo. Na pol poti smo približno. Ob tem času začno navadno delovati laške baterije. Mladi desetnik, ki je od naše artiljerije — bil je zraven tudi v Belgiji — nam pripoveduje o salvah brzostrelnih topov, ki stoje po 12 in 16, v dobro kritih postojankah doli pri Zagraju, Gradiški hi Zdravščini, o •težkih topovih in o topovih na o-klopnih avtomobilih. 4'Imeli smo ogenj," pripoveduje, " res, čisto strumno se je delalo pri obleganju in naskokih gori v belgijski deželi. Imeli smo sovražni brzi ogenj, sami smo udrihali, toda pri moji veri, tam gori je bil veter, kar je tukaj vihar. Kar se je gori postreljalo v enem tednu, razmečejo Lahi v enem dnevu na stelske jarke in planote. Že zjutraj začno. . . " * 'Za kritja!" zakriči nfenadoma in skoči za skalo, mi pa •za njim. Ogenj se začenja, Italijani so vstali! Počasi, drug za drugim se plazimo sključeni, deloma po trebuhu, ob skalah navzgor. Šrapneli pri-skačejo v jasno jutro kakor divji kozli, časih cela čreda, čuti je kakor lajanje, in kroglje polnivke se bobneč vsipajo po kamenju. Potem se zopet pojoč in Jrjoveč zaje v zemljo granata, da -se zdi kakor bi trepetalo kamenje. Počasi, od-počivajoč si, spemo da^je. Ta del, po katerem gremo sedaj, je cel dan obstreljevan, kosi, izstrelkov leže naokrog, so zapičeni v zemljo. In v vednem ognju gre naša pot. Potem zopet udari granata v skalno -steno pred nami, da se razpoči ■in kamenit dež brenči zamolklo skozi zrak. Ostanemo. Desetnik se ozre naokrog, -Čisto .miren je, pleza dalje. Čez eno uro smo gori na k naskoku, gre|_ kosi in krogla- V prekopu. Močno, več tramov leži zgoraj v kupu kamenja. Prostora ea osem in deset mož. V sta-nišču baterijski obveščevalci, telefonisti. "Če je tako kakor sedaj, se lahko brez skrbi dvigne glava izza jarka in opazuje z daljnogledom, " pravi po pozdravu nadporo-čnik težke havbice. "Sedaj ne •streljamo. In dali so nam daljnogled in zemljevid. Najprej opazujemo po periskopu, potem gremo ven, ležemo in obveščevalni častnik vodi naše poglede po italijanskem bojišču. Cvetoča pokrajina z majhnimi valovitimi griči, s potoki in gozdiči; malimi vasmi v zelenju, belimi mesti; goljavami in belimi cestami. Tesno pod nami, dve- do tristo metrov Soča s svojimi vrbami, drevoredi, cipresnimi skupinami, železnice, železniški nasip, za katerega se vr^e tako vroči boji, in potem višje gori naši strelski jarki,stisnjeni v zemljo, v kamen, vodo, razstreljeni iraz-cefrani. Nad jasami prednje straže, patrole in dalje zadaj rezervne postojanke. Tam nekje stopa v o-spredje gora, tam leži Novigrad. Častinik nam pokaže kotanje, v katerih se giblje pehota. Rmeni, čudni zidovi. S peskom napoljene vreče, zadaj pionirji italijanske pehote. Zadaj zunaj se na belem stolpu vidijo težki učinki strelov; v njem so bili obveščevalci in svitoineti. Spodaj gostilna, v kateri je naša granata zasačila gospode častnike pri obedu. 4' Mojtfterski» strel skozi okno. Pojedina, vepte!" se ^mehlja častnik. Iznenada vzklikne: "Ali vidite sivi avtomobil tam doli ha beli cesti? Sedaj se je skril za drevjem. Pokazati se mora ondi, kjer se začne drevored. To je oklopni avto-z "revolverskimi topovi." Pazite, kako delajo. Toda čakajte, lopovi!" On javi, dru«g častnik že daje povelje. Po baterijskem telefonu k topniški postojanki. "Povelje! Stran — smerni lok — libela — prvi strel!" prihaja od spodaj gor. Oklopni vlak je med tem prišel iz zelenja, še uata-vil na cesti in v istem trenotku, ko je bil pri prvi izmed desetih salv, je dobil udar, da se je s tre-, skom odprla v njem vrzel ter se je zvrnil v stran. Tam je obležal. Začudeni in polni veselja smo opazovali vse to. Dober avstrijski strel! Potem nam je gospod pokazal še ospredje korakajoče italjanske rezerve, ma'jhne oddelke tovornih živali in ustni ogenj vedno češče in hitrejše delujočih baterij. In čisto na levo togi balon, ta klobasi podobna oblika privezanega balona pri Tržiču, ki je moral končno tudi verjeti avstrijskemu ognju. Ležali smo gori. Pokrajina je tiho razprostirala svoja polja, travnike, pašnike in poljane, belo so -se solnčile vasi, tenki in svitli zvoniki so kazali v nebo, na katerem je jasno in bliščeče ležalo poletje. Čisto daleč se oglasi brnenje. " Ae-raplan", pravi eden gospodov'in pokuka ven. Še enkrat preletimo z očmi pobočje pri Zagraju, Zdravščini, Gradiški, Griže Brdo in gori proti Novem gradu, to podočje, za katero se vrše tako vroči,zgodo vinsko veliki boji. V strelskih jarkih, ki so jih bili ponoči zopet popravili, leži infaterija. Doli ob So či je videti posamezne Italijane. Od nekod prihajajštajerska pesem^ Od druge strani se oglasi visok o grški napev. Morali smo* iti. Delo se je zopet začelo. Baterijski poveljniki opazujejo, telefonist daje dalje povelja. Lezli in krili smo se ob zidu navzdol; še enkrat prisrčno slovo, tbesede prisrčnih želja. Baterije so že začele streljati. Po časi, strel za strelom. Ustni ognji na oni strani so potihnili. Aero-plan je bil zletel čisto dol pri Tržiču gor na planoto, obrambni top je jasno zadel, skočil in zavpil gori poti njemu. In tedaj ga je vrglo naizaj, da je ravno še gladko doseči svoje -čete. Upokojitev francoskih generalov Francoski minist. predsednik general L(yautey je odredil s 1. ja nuarjem t. L upokojitev 11 frah coskih generalov. Ti so bili pre stavljeni iz stalne armade v re zervo. Vsi ti generali so se dosedaj borili ob reki Somme in blizu Ver-duna. Na njih mesto so imenovani bolj mladi generali. pet čete vzeti t - poses-denarja in s preživel v mi-. .. ali me ho-a gospodična: "Ali nimate nobenega sina t" —5 ZAKAJ? Bi irali tuje trgovce, kadar imate men seboj *voje rojake, ki Vam postrežejo s iiiim, ali boljšim blagom po enakih ali nitjih cenah kakor drugi.. Največje in najstarejge slovenske vinske trgovine v Chicagi je lastnik FRANK JXTBJOVEC, kateri sprefta v salo leto na tisoče galon vina iz najboljšega grosdja. Za pristnost vina jamčim. Pošiljam vino izven Chicage v sodčkih po 15 in 50 galon. Pišite po cenik. POftUJAM DENAR v staro domovino in na vse strani, točno, redno in POPOLNOMA ZANESLJIVO po NAJNIŽJIH cenah. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati v teh groznih Časih, sedaj se Vam nndi najlepša prilika za to, ker so krone tako poceni. 100 Kron valja samo $13.00. Ako Želite poslati denar potom brezžičnega brzojava, pridenito še $4.00 za naslov. Sprejemam naročnino za list "Glas Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Ako imate namen kupiti v Chicagi, ali osobito v naši slovenski naselbini kako hišo ali loto, ali da imate isto namen prodati, oglasite se pri meni i«t boste dobro postre&enl. Svoji k svojim! PRANK JT7RJOVEC,' 1801 W. 22nd Stmt, Chicago, 111. om ____ _ milijonarji proti* indianapolisu. lnd. Blizu Bass Lake se mu naenkrat voz u-stavi v neki precej globoki cesfni luži, iz katere ni mogel z avtomobilom dalje. Če* par minut zatem prižene po cesti mlad deček dva vprežena konja in vpraša neznanega gospoda, če hoče, da mu pomaga s konjema iz zadrege. "Tri dolarje." Po dovršenem delu in plačilu je niladi Harrison še dečka vpra-Sal: "Ali veliko avtomobilov na ta način dnevno izvoziš?" _"Povprečno 12 na dan," mu je odgovoril farmerski deček. — "Ali tudi ponoči delaš t" — "Da, gosDod. Ponoči pa vozim vodo v ta jarek, ali v to lužo.' — Tableaux! Dr. Martin J. Ivec | Slovenski zdravnik PlriMM-lariMi Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 Nu Chicago Si« Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urai zraven slov. cerkve. Urada« an: 10—11; 1—4; 7—4. Chieago telefoa: 4996. Dom S1M L. Denar naložen pri nas je varno shranjen« Priporočamo M Slovencem, da »legajo denar pri ne« bodiei na čekovni ali obrestni rečun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. J os. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. J os. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najniijam kursu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za skranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je dfepozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET. ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Dolžnosti uradnikov društev in podpornih organizacij. Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže ali s častno besedo ali celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacije v vsakem oziru. In mnogo je takih, kateri ostanejo svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo: kakor so moji predniki delali, tako bodem delal tudi jaz! To ni nikakor prav, in sicer vslcd tegq ne, ker ima novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je imel pa njegov prednik, posebno se pri obrestovanju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to je vaša dolžnost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 5% ali 6%, v takem slučaju se obrnite na tvrdko ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chieago, 111. Omenjena tvrdka je občeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic (Bonds) za katero so odgovorne ne samo omenjena tvrdka, amtfak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije. Najboljši dokaz naše trditve je ta, da še nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nakupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas in mi vam bodemo z veseljem postregli na ta način, da se bode vaš denar dobro obrestoval. Priporočamo se vam s spoštovanjem ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chieago, lil. Smrtna kota. f .-Sx^lf V Št. Juriju pod Kumom je u-mrla gospa Pani PeSnik, rojena Stopar, nadufčiteljeva soproga, v cvetoči dobi 22 let. Ranjko so prepeljali v Šmartno pri Litiji, kjer je bil 12. decembra pogreb. V Svibnem pod Kumom na Dolenjskem je dne 14. decemb. 1916. umrla znana posestniea Uršula Povše, v visoki starosti 70 let. Pokojnica zapušča doma razen treh hčera in dveh sinov tudi v De Pue, BI. v Ameriki enega sina Alojzija. V tržaški mestni bolnišnici je umrl Slavoj Škerlj, znan vrl delavec organizacije narodnega delavstva v Trstu in Ljubljani. Trudil se je in boril ter deloval kjer je mogel in kolikor je mogel, živel v načrtih in ves gorel za blagor slovenskega delavca. Segal je tudi na polja, na katerih mu je manjkalo predpogojev za delovanje, nazadnje pa se je povrnil k svojemu krojaškemu poslu. Po kratki bolezni se je rešil% življenja, ki mu je le malokdaj kazalo prijazno Hcfl|p V begunskem taboru v Wagni pri Lipnici na Štajerskem je umrl Ivan Kancler, posestnik in trgo-yee iz Solkana pri Gorici. Požar., Posestniku Matiji Oeslju v Dob licu pri Černomlju je zgorelo poslopje, seno in slama; škode je nad 8000 kron. . Iz Mirne na Dolenjskem. Od nas se v javnosti pač malokdaj kaj sliši. Pravde so jenjale, ker je sedanji župnik jako mirna in odlična oseba. Imamo prav mnogo pribežnikov, večine iz Dornberga pri Gorici. Reveži so. Tu je tudi nad 500 ruskih ujetnikov, 120 parov trenskih konj in nad 200 vojakov. Sekajo lesovje v graščinskem gozdu. Po prijazni vasici je tedaj vse živo, hlevi polni živine. Seveda tudi neanosna draginja. Trgovcem Že pojema besednjak o vzrokih za navijanje cen. Kmalu že ne zadostuje kupnina enega telička za par šolarč-kovih čeveljčkov. Kart za sladkop škem bojišču. Veet Dr. Goljevšček se no zdrav na bojiŠčti.' Ranjen na bojišču. Glavni urednik m izdajatelj 1 * Polaer Tagblatta" rezervni stotnik Hugo Dudek je bil na bojišču težko ranjen in se nahaja sedaj v nekem ogrskem kopališču. Iz srbskega vjetništva v Italiji. Znano je, da se nahaja komen-ski rojak podpolkovnik Frkterik Kovačič ("Ivano") v srbskem vjetništvu v Italiji. Svoječasno je bil v Srbiji ranjen v boju proti Srbom in tako je prišel v vjetni-štvo. Srbi so ga spravili v Niš in od tam kasneje v Italijo, in sicer v Muro Lucano, v provinciji Po-tenza, na ot?ku Asinara. Tam se nahaja več avstrijskih vojakov in med njimi tudi komenski učitelj Adam Sardič, ki je iz Proaeka doma. Podpolkovnik KovačSS še je že večkrat oglasil iz vjetništva, dopisujoč Antonu Lebanu, Šolske mu^ravnatelju v pokoju v Koranu na Krasu. Večina teh poročil je bilo objavljenih v tržaški "Bdi Svojemu molu bila poslala neka Dalmatinka reči, ža katere je prosil. T vo jtii eno roko. resni volji se levica navadno _ kmalu priuči nadomestovati mm rcci za jc • deSIlico in ^rav ^hro se nauči P1' •bra žena' je menil*, L je rabž Težavno * * - - 7 - • * — krat to, ker je gotovo orodje iz- o dobil poslane reči,* Kis čez J časa je ptfšia'polltjatev «a-t&fz opazko, da je mdš odpotoval dalje. gena je žalostna odprle ovoj in v njeno veliko presenece nje sta skočili iz skoro praznega ovoja dve veliki podgani. V vojni padli člani avstr. 1 parlamenta. "Obzor" poroča: Odkar se je začela evropska vojna, je padlo 35 avstrijskih državnih poslancev na bojišču in sicer 7 nemških na-cionalcev, 5 nemških krščanskih socialistov, 2 nemška socialna demokrata, 3 Poljaki, 2 Malorusa in 1 Italijan . Umrlo jih je 22, med njimi Mandič in Slovenec Povše, dva sta odložila mandate, in radi kazenskega postopanja so izgubili mandate češki poslanci Burival, Ohoc, dr. Kramar, dr. Netolicky in Vojna, dr.- Markov in koroški poslanec dr. Grafenauer. — Obso jen je bil na smrt in ustreljen po - vojna sodniji italijanski poslanec nosti." S tem poročili je prišel dr. Batisti. Skupaj je torej izgu- podpolkovnik"V aft(k s svojimi pri- bil avstrijski parlament 69 po- jatelji in znanci ter se je zopet slancev, odkar je zadnjič zboro-oživelo staro prijateljstvo. Te dni val. je podpolkovnik zopet pisal Le je poapoiKovniK zopet pisai ue- - ■■ lažje ere vsa stvar če o-stane vsai banu. Omenja med drugim: Srč- AM m0re teŽkOr«! Hll Kadmuffi na hvala za Vase ljube dopisnice « . . " ^ i ,. in za pismena poročila! Žal, da je dovolj, aH sladkorja nič, ne kave, m(jje spgne pozdrave!" . ne cikorije, ne olja, še prav posebno pa nič petroleja, ali saj nihče ga ne proda samo za denar, marveč poleg še jajčkov, pšenice, špeha itd. Govori se, da so našli v zidanici nekega trgovca skritega mnogo sladkorja in .petroleja. I*etrolej je prenesel v steljo in ker ga klujib temu ni hotel prodati, so mu ga vaški fantje dvakrat zvalili na cesto in spustili so mu ga končno — v potok. Zelo redka kazen. Prijatelj ljudstva. Ob -smrti dvornega svetnika Fr. Hubada pišejo iz Idrije: Smrt tega odličnega slovenskega šolnika nas je globoko pretresla. Saj si je pokojni Hubad pridobil mnogo zaslug za podržavljenje naše realke. Bil je našemu zavodu zaščitnik in pospeševalec, kakršnega se nismo imeli razen njega. Vsako leto je prihajal v naše mesto in se je meti nami počutil čisto domačega. Slava njegovemu spominu! Poset. Deželni predsednik grof Attems je poset il 11. decembra ljubljansko prvo gimnazijo v spremstvu deželnega šolskega nadzornika dr. Bezjaka ter prisostoval pouku v vseh razredih zavoda. LjudskošoJske vesti.' Učiteljska kandidatinja Frančiška Baraga je nameščena za su-plentinjo na Brezjah. Matija Lavrenčič, nadučitelj v Št. Petru pri Gorici, je dobil su-plentsko mesto na šestrazredni ljudski šoli na Viču. Zboljšanje učiteljskih plač in pokojnin. Korespondenčni urad poroča, da so se učnim močem srednjih in nižjih državnih učnih zavodov enkratni plačilni izbolški, dovoljeni lani, priznali spet za eno leto. Goriška učiteljišča. Namestnik baron Fries-Skene je poveril vodstvo zaposlovanih tečajev goriških učiteljišč v Trstu profesorju goriške slovenske gimnazije dr. Karlu Pirjevcu. Neresnična vest. O goriškem odvetniškem kandidatu dr. Goljevščku se je bila raznesla vest, da je padel na kra- odgovarjati težko, ker rabi pismo ali dopisnica do Vas 4—6 tednov in baš toliko časa nazaj. Nam se tukaj prav dobro godi, časi izla-kotenja in črevesnih šibkosti so popolnoma minuli in se tukaj dobro ohranjamo. Kako rad bi Vam g. ravnatelj, pisal o svojih doživljajih in vtisih v Nišu, a žal, to se ne sme zgoditi; po vojni Vam izročim svojo "Dnevno knjigo", ki jo boete lahko porabili za mnoge podlistke v časopisih. Veseli me slišati, da se Vam kljub vojne hrane še dobro godi in da dopri-našate potrpežljivo težke in hude vojne čase. Bog Vas čuvaj tudi od zgoraj! Končno vam še omenim, da tukaj pijemo ognjena južna vina po 1.20 lir liter. Sprejmite je bilo oddano v Muro Lucano 10. oktobra in je došlo naalovljencu v roke 30. novembra. Rabilo je tedaj do cilja 50 dni. Dopisovanje z vojnimi vjetniki v Rusiji. Oskrbovalni komite Rdečega križa za vojne vjetnike naznanja naslednje: Neki častnik iz Psrov-ska, okoliš Syr-Darja (v osrednji Aziji), je pisal svoji družini, da se v smislu neke nove odredbe beseda "Turkestan" ne sme več rabiti pri naslovih na vojne vjetnike m da se takšne korespnden-ce eventuelno uničijo. Uradnega potrdila o tem še ni, vsekakor pa se že sedaj priporoča, da se mesto označbe "generalna gubernija Turkestan" rabi raje označbi »okrožje'' oziroma 4 4 provinca'' in sicer: za okraje Kasalinsk, Pe-rovsk, Turkestan, Avlje-Ata, taborišče Trojki, Taškent, Petro-Aleksandrovsk, označba: okrožje Syr-Darja; za kraje Aelksan-drovsk, Fort Krasnovodak, Kisil-Arvat, Či kisi j ar, Ak-Tepinsk, Se-ras... označba: Merv; Tedsen, He raw. . . označba: Transkaspiško okrožje; za kraje: Buhafa, Ka-gan, Cardčui označba: provinca Buhara; za kraje Hodshen, Go-lodnaja, Step, Džisak, Kata Kurgan, Samarkand, iWTjuba, Čer-najev označba: Samarkaindsko o-krozje; za kraje Koka-nd. Skobe-lev, Namangan, Andišan, Oš o-značba: Fergansko okrožje; za kraje Kopal, Pišpek, Vjemyj o-značba: Sjemirječensko okrožje. Glede označbe mesta Turkestan se ni nič omenilo: bržkone se nanaša prepoved saWo na * < generalno gubernijo Turkestan/' Padel je na rumunskem bojišču rezervni četovodja Adalbert Ivančič, do-, ma iz Deskel na Goriškem, iz zna delano z ozirom na desničarje, n pr. kosa. Toda industrija ne bo po-Sabila preskrbeti primernega orodja tudi za levičarje. Nedavno so poročali časopisi, da je zgoraj imenovani profesor Hoftmann v dobrih dveh mesecih tako "popravil" nekega kavalerij-skega stotnika, da je že koncem januarja z umetno nogo odjahal na vzhodno bojišče. Ogrski grof Ziehy, mož z eno roko, izvrstno i-gra na gosli in je zadnjič igral invalidom na Dunaju, da jim sam živo dokaže, kaj zamore pohabljenec s krepko voljo." Pisatelj piše dalje: "Če manjka cela roka, tedaj umetna razmeroma ni posebno pripravna za delo. Vendar se bo dalo eno-roke porabiti za vratarje, sele, hišnike, paznike, za delo v pisarnah, pri blagajnah, za nadzornike v večjih, posebno vojaških delavnicah, tudi kot krojače pri strojih z električno silo. Dva enoroka, ki se bosta dopolnjevala, pa bosta mogla o-pravljati tudi delo, ki bi ga na prvi pogled mogel opravljati samo popolnoma zdrav človek. Veliko Se delati? Ali pohabljenec, ki mu je vojska vzela ta ali oni ud, res ni zmožen za trajno in resno delo t Znanj nemški veščak dr. Link piše v poročilih nemškega vojnega ministrstva : "Tudi človeka, ki je izgubil obe roki in nogi, se da pripraviti tako daleč, da se brez tuje pomoči o? blači, umiva, snaži, jč in si z lastnim, celo težkim delom služi svoj kruh. Nekemu možu so zmrznili roke in noge; prišel je lc prof Hoftmannu v Konigsbergu in ta mu je s primernimi nadomestili vrnil zmožnost za vsa ta opravila, Mdž danes vodi strugarski oddelek v domu za pohabljence v K6; Poročilo I ni^ep8u i,uJe kliub svojim poškodbam gospodarsko samostojen Seveda je treba precej krepke volje, da premagaš tako težke poškodbe. Toda mogoče je to, kakor kaže praktičen doka« Kdor je izgubil obe nogi, se more z nizkimi, potem vedno večjimi podporami, katere se končno nadomesti z umetnimi nogami v naravni dolžini, naučiti stati in hoditi, ne da bi mu pri tem bilo treba znatno rabiti roke. Še lažje se da nadomestiti obe podkoleni. Z nadomestili se je mogel nek mož iz Lftbecka, ki je kjgubil obe podkoleni, celo uro sprehajati, hoditi ali stati brez napora. Neki delavec, ki je pred 34 leti, tik pred svojo poroko izgubil v neki tovarni eno podkoleno, j'e vendar postal zmožen delavec in srečen družinski oče. V tovarni so zelo zadovoljni ž njim. Na slavnostnem plesu tovarne se je neumorno sukal s svojo plesalko. — Tudi če kdo izgubi celo nogo, se da pomagati. Neki mož v Lttbeeku, ki je pred tremi leti izgubil pri neki nezgodi svojo desno nogo, je klju'b svoji umetni nogi vendar kolesar in sc brez težav pripelje na svojem ženskem kolesu od stanovanja V delavnico ali kam drugam. Tudi za te težkoranjene so bile prve ure po izgubi udov bridko resne in hude, kakor so sedaj našim težko ranjenim vojakom invalidom; toda z resno voljo, da premagajo svoje rane, z napredkom, do katerega kmalu pridejo, jim kmalu preide mračno razpoloženje in o- ljenje. Vsled izgube ene ali obeh rok tedaj ni treba izgubiti svojega poklica ali dela; seveda ni ravno prav vsako delo primerno in pri-poroČljivo/Kdor je ranjen na nogi, ne bo prav pripraven za zidarja a-li krovca ali pa za hojo po lestvi. Toda brez pomisleka se da izvr-Sevati vsako delavnost, ki se da ne narodne in spostovane družine, stoje ali sede opravljati v tovarni Bil je zadet v pljuča. Pokojnik je bil mirnega, blagega značaja in zvest pristaš napredne stranke. V ruskem vjetništvu nahajajo po poizvedbah, doilih' fafbrmdeij-skemu uradu v begunskem taborišču v Wagni: Andrej SiliČ iz pogumno kakor njegovi tovariši Št. Petra, 24 let star, v čembarjU, Gotovo se nI več zavedal svoje tež-gubernija Pensa; Fran Škarabot ke poškodbe. Na nogah ranjeni iz Šempasa, 23 let, v Harkovu; bodo brez težav opravljali delo pi- ali pri rokodelstvu, da pri izgubi ene noge je mogoče celo voziti kolo ali opravljati službo sela. Mizar, ki je imel težke poškodbe na roki in je bil zraven še1 brez desne noge, je delal ravnotako veselo in ga v Berlinu-Zehlendorfu. vodi profesor Biesalski, sem videl moža, ki je izgubil desnico.1 Ko je končal v domu svojo učno dobo, je pri pomočniški izkušnji za svoje mojstrsko delo izgortovil težaven ortopedičen aparat in dela sedaj v ortopedični mehanični delavnici v zavodu. Pri kovanju si naveže kladivo na ostanek roke, vsa druga dela opravlja brez nadomestila za roko in vse to nič manj spretno kakor drugi z obema rokama. Drugi ranjenci na rokah rabijo ročne manšete, ki sežejo v sprednji del orodja. S pomočjo take manšete nosi žlico k ustom, opravlja ključavničarska dela,pili,vrta. strugari, koplje, cepi, šiva, plete s strojem in dr^i svoj časopis. Plenilec košev, ki mu je manjkal spre dnji del roke, je potisnil manšeto na stran in je vneto delal z ostankom roke in ni prav nič zaostajal za zdravimi. * Tako je tudi pri težkih poškod bah rok mogoče izvrševati veliko rokodelstev. Predpogoj pa je — to se mora vedno jpovdarjati — da ranjenec zbere vso silo svoje volje. Še dva primera: v nekem han-Uoverskem zavodu je učitelj, ki je izgubil obe roki in ta mož z ostankom paše, jč in opravlja neštevilno finih del; tam je tudi deklica, ro jena brez rok, toda piše, šiva plete z —nogami. Ti primeri dokazujejo, da se je res lahko s ponosom izreklo besede :"Ne najdeš pohabljenosti, če je volja, da jo premagaš." To mora biti geslo tudi pri naši skrbi zS vojne invalide. "Slovenec' m Naznanilo. Cenjenim odjemalcem in drugim rojakom naznanjam, da imam še nad 600 O AL. VINA na razpolago; vino je svetlo rudeče barve. Ker se nameravam preseliti v druge prostore, bodem znižal ceno pri vsakom. Prodajal ga bodem: Ohijsko Concord, sod (50 gal. $40.00, 25 gal. $20.00.) H Michigan, rudeče, sod (50 gal. bupnost in sedaj so že svoj lep čas $35.00t (25 gal.) $18.00. ljudje, polni veselja za delo m živ Pošiljam ga tudi na zahtevo 10 gal. sodček. Posodo 10 gal. računam $1.00, posodo 25 gal. $1.50, sod 50 gaL ne računam nič. Ker je že mojim cenj. odjemalcem že znano, da imam vino IZ NAJBOLJftaOA GROZDJA, DOMA PRESANO, jih opozarjam, da hitro posežejo po njem, dokler zaloga ne poide. Enako se priporočam tudi onim rojakom, kteri ga Se niso dozdaj naročili, da naj si enkrat ga naroče pri meni, upam, da bode vsak zadovoljen. K naročilu priložite denar ali Money order. Ža obilna naročila se toplo priporočam JOHN ZVEZICH, 2226 Blue Island ave., Chicago, HI. Ima svojo redno mesečno sejo vsako nedeljo v meseca v Kranjsko lovenskem Domu, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki srn leto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokielj, 672 Butler St., Etna, Pa. Drult. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 826 Lockal St., N. S. Pittsburgh. Pa. Člani so sprejemajo ▼ društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $260. Naše druitvo plačuje $6.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste iri nobenem društvu, spadajoče h K i. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti .pri II. tajniku Josip Sangl, 6110 Butler street, Pittsburgh, Pa., Utl dan ko zboli in ravno tako zopet do osdraTi. 1 t jA 0 '•V 1 ti MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd Si Chicago, 111. TaUphoo« Canal 473» izkušena in z držav aim dovoljenjem potrjena BABICA M uHndno ptipomta »ta venskim in hrvaikim ženam in ogrskim Slovenkam. Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEQAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Se toplo pripore ža Slovencem v Wan-kegan in okoliei. ni odgtrvor-Wb uredništvo, na upravništvo! NA PRODAJ. Na prodaj imam več tisoč akrov zemlje s hosto vred v severnoizto-čnem deln države Wisconsin. Lepa prilika za naseljence. Zemljo je dobiti na lahka odplačila, mesečna, ali letna. Gena $15.00 za aker in višje! Tu se dobi tudi delo za začetnike. Državni poljedelski urad dokazuje, da je ta zemlja zelo rodovitna in najboljša v tem delu države Wis. Pišite za pojasnila na: MARTIN LAVRIČ, 1900 W. 22. Place, — Chicago, m. — Telefon: Canal 5777 — Opomba: Poleg tega prodajem prav po nizki ceni tudi hiše in lote v raznih delih mesta Chicago, oso-bito pa okoli naše slovenske cerkve. (Ad. No. 4—6) TEL.: CANAL Wt7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 13 IS W. 22nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro oko, all ld Ušlo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmer i ev. Mleko je preje natančno pre-skuseno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) p redno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom re|encem. Mleko razvaiam po hišah točno viak dan o pravem času. Za obilaa naročila se toplo priporočam: r*RA>/fK CHILL. JwMiik»Wf«likl mlaka /F Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, all kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unljsko tiskarno v Ameriki, na NAR0BN0 TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede eene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjie in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. cr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavede&lk tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote r . I | Citizens Brewing Co., \ \ v Joliet, 111. \ zaboj najboljše pive "OLD LAGER" katero izdeluje North Collins Street. ? ' Both Phones: 272. ^ Za zastave, regaiije in vse društvene potrebščine. Prva bi nafstare|ša tauča tvrtka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. ro Če $$ Pošiljatelji denarja pozor! $$ Nižje podpisani pošiljam denar v sta-domovino po najnižjem dnevnem kurzu. se pošlje denar potom brezžičnega brzojava, stane vsaka beseda ali štev. pri naslovu 65 centov. Vse pošiljatve so jamčene. 1QO Kron samo $13^00. Spoštovanjem se Vam priporočam* JOSIP Z A L A R, Joliet, 111. SSwjSSSjj SKfI ■ŽBi"Minf.iw wnwriiRitioi jaiaflsij crrr,mejami u) udari Ivan z nogo ate to nit, da me tukaj. Pa ne grrem. strati -bednih ribičev. Sramota ze Benetke go talci pohodi in straže. Poznam vas.. . ' "Ivan! Za Boga!", vzklikne mati, in bleda nevesta dostavi: •'Ti izgubiš generalsko službo!" "Klicali smo te, da se opravičiš pred nevesto, da poveš, kaj snu-ješ, tako neumnih besed pa (nismo (pričakovali," reče drhteče oče in •.itopi blizu k sinu. S plarateeimi o-«ni premeri Ivan vse itiri, se nasmehne ironično: "Za generala se bojite? Pošljem vam, donna Klara, v Skatlji generalski klobuk, tebi, mati, ibande-lir, tebi oče, diplomo. Da, da. Govorimo jasno. Vi hočete tako. Z o-beti in prošnjami ste me bili ugla-dili na va$ kalup. Odmaknjenr je kalup — jaz sem zopet prastrica vredni nečak. Pustim, da se poganjate za prazno čast. Jaz bom živel idilično življenje, obdeloval polje na Giudeccfhi." "Nevrednež!" se dvigne oče. "Čuvaj se očetove kletve. Nikdo Fosearijevih ni obdeloval polja. To delajo neplemeniti najemniki. Tvoje polje je bojno — žetev lavo-rike. General Poecari mora stati na braniku domovine proti njenim vragom. — Poslušaj, Ivan . . .Ne kopiji groba sivemu očetu, ne spravljaj .matere v sramoto . . Ti ne moreš delati, kakor bi hotel . . . Ti nisi prost!" J.. "Nisem prart? Sami ste me vezali. Mene ne veže beseda, katere nisem dal. Donna Klara —oprostite!" Priklonih se je — hotel k vratom. Pa strastno so zaplamtele Klarine oči, nagla beseda, huda grožnja iz njenih ust, je ustavila Ivana, ustavi ga je proseči materin pogled, dvignjen je roke: "J-van, tako ti Boga! Ne bodi prenagel — ti ne veš . . . Pridite popoldan s Cecilijo — da izveste vse — da se usmilite starih roditeljev. . . Tebe so premotili čari — pa reši te molhev. . . " "In gorje mu, ki te moti!" je pristavil oče. "Idi1 in pridi popoldan." Šel je naglo. Na tisto, za kar se je odločil, kar— je prisegel sam sebi, je padla senca dvoma, strahu. Zori groze — njega prosijo, svarijo. O moja zlata dušica, ne boj se! Jaz te Obvarujem. . . Kot nepredoren zid je moja ljubezen. . J V dvorani pa je govorila Klara naglo, strastno: "Izginiti mora čarovnica se danes. Poročiti jo hoče. Naglo, oče, don Foscari.. Ovadbo. Se danes naj izgine. Senjanka v ječi — Ivanu pore čem o, da je ušla z drugim ljubimcem. . . " • • • « i. Poldan je. Odzvonili so zvonovi, razšel se je svet. Siesto, dolce far niente, uživa Benečen. Gondoliere se razteza v gondoli, mornar na krovu. Berači, lazzaronr, fakini leže v senci arkad, po stopnicah cerkva. Piazzetta, molo sta prazna. Pod arkadami je tiho. Heleiberdi-jeri na straži, sinovi Dalmacije, gledajo -nemo na morje.. Zamorci, sluge leže, poslanjajo. Po dvoranah je tiho. V svojem budoarju či-ta Cecilija Petrarkove sonete, bledi izžiti dož leži na divanu, mižeč motri krasno soprogo. Dvorane so prazne. Dvorjanke, dečki počivajo. Rahlo eaškripljejo vezini opan-čiči, zazvenkečejo upletnjaki, za-šumi svila, zažari skrlat. Iz dvora* ne v dvorano, od zrkala do zrkala hodi Zora Senjaninova. Čudno se odbija podoba uskoške plemkinje iz beneških zrkal. Čudna podoba sestre, ki je slekla, po treh mesecih obleko žalosti za bratom. Dož je želel tako. In tujka, ki uživa do-žinjino gostoljubje, se je uklonila tej želji. Ali rada, Zora t Rada.. S črno otbleko si slekla žalost, spomine. Naj ostanejo v burji in mrazu. Tu veje jug, tu klije ljubezen, cvete sreča. Dnovi hitijo v radosti, v zabavi. Senjanka >beži samoto, Senjanka se raduje poklonov. A zdaj je poldan. Vsakdo uživa siesto. Nje nevajena, hodiš, Zora, po samotnih dvoranah. Pa iz tišine vstajajo frtrahovi, spomini. Straši te lastna slika, ki še ti odbija, visoka, drznega čela, cvetočega lica, iz zrkaL Si ti, Zfea, Juriševa sestra? Tam v starem domu slave se zbirajo junaki, da maščujejo Ju-riševo smrt, tam kolne prevarjeni ženin ubeglico. Naj! Mar je njej v časti, razkošju, za iiskoško kletev. Benefanka je — ker §o poroči benečanski general. Po dragih palačah se seče kot v sanjah uakoško dekle. Ne, ne več, kar je bilo — misli samo na prihodnost . . . Foscari slavi Zorin bef kot dejanje neuklonjene žensk* duše- Foscari sedi cele ure ob njej, ji prinaša cvetic, ji govori visoke besede. . . Ne razume vseh Zora — sluti samo, da so lepe. Zapoje mu pesem o starih junakih: Zasrtane glas — junak junakov je bil Juriša Senja-nin.....Pa šumna zabava, spletka med dvorskimi dečki i it dvor-jankami, dožev pok Ion — in ti Zo-xsl, pozaibiš vse. Prihajajo poročila od hrvaških bregov — odhajajo galeje. Naj gredo! Zora ne povpraša, kara. Mrtev je bojevnik za Adrijo — z vrvjo pl&čajo v Senju junaštvo... Naj gredo ladje — nemir boja ne sega v dožinjine dvorane — 1 judovladni general govori Senjanki o ljubezni. Zakaj pa ne govori o poroki, Zoraf Zakaj molči tudi Cecilija o tej tako umevni stvari? Ah, roditelji, ki imajo drugo izbrano, ne dovolijo.,, . Pa počakaš, Zora. Leto ta letom preteče hitrot— roditelji se utrudijo, naveliča( se donna Klara. . . . Kaj se glasi v poldanski tišini v srcu? In če ne, Zora ? — Nisi nevesta, a nosiš prstan — si nevesta in nimaš prstana. Še te veže Milanšičev o-nal — umakne se drugemu. Zakaj ga ne prinese Foscari ?, . . , Glasno govori Zora v poldanski tisni, izraža svoje dvome in nade. Pa kaj se oglasi izza karjatid pri vratih? Stara ženska v noši Ist-rank, givori Zori, izgim neslišno. Strašno. Samo rada resnično, kar je rekla, e &šumi po dvoTani, ponavljajo vsi koti: * "Beži, nespametno uskoško dekle ! Sreče iščeš tu ? Biserne solze si pretakala v Senju, krvave boš prelivala tu. Kamen bi se zjokal n^id teboj. Vsemu dvoru si v za-smeh. Meniš, da te poroči general ? Tu ni svobode. In on, ki hvali tvojo odločnost, ne bo mogel hvaliti voje. Ne poroči te. V sramoti, v ječi končaš sv.oje življenje. Beži". yun! Vun iz dvorane, kjer govore stene. Tedaj je res, da ni neopazen korak v dogani, nepresli-šana nobena beseda. . . Vun! Pod arkade! na zrak! Omamljena po-slanja Zora. Ali je sanjala? Strahovi o poldanski uri . . . Ah mati, brat, jo svarita. . . Blagodejno obsije solnce Zorino zmedeno Vglavo. Zbegano oko hiti po lidu, po morju. Beži naj ? Kam za Boga? h komu ? Neumnica, prestrašila si se lastnih misli. Ta dom krasote, dom bogastva je tudi tvoj dom, Zora. Na veke tvoj dom. Za tebe ni poti nazaj, ni Senja. itaj se glasi vrišč otrok, beračev, fakinov? Kara hite? "Galeje prišle! Venier žene jetnike! so Tako kriči sodrga, ki raste kot iz tal, prigovarja izpod stebrov, biti čez Piazzetto! Galeje — Venier! Če je v tebi še kaplja uskoške krvi, Zora — uiganeš — da so jetniki Uskoki — če je v Jebi še kaplja bratove krvi, trpiš ž njimi. » . O Majka Trsaška! Ali more stati Senjanka v lišpu na arkadah do-gane, ko ženejo po Piazzetti zvezane njene rojake? Kako polje u-skoška kri! Kje je sablja, da pohiti v bran siromakov — kje je dož, Cecilija... Oproste naj Uskoke!.. Križani Zveličar! Vklenjeni, sklonjene glave gredo jetniki. Njih rane, raztrgana obleka ,pri-■čajo o krvavi borbi. Zori se zavrti v glavi . . . Milanšič! Brkija-ni! In pred njiihi se repei\či mali Venier. Sodrga tuli: Žfcrel Venier! Smrt Uskokom! Sodrga meče gnila jajca, limone, kamenje v ranjence . . . Venier se smehlja, pozdravi Zoro . . . Zori zastane srce. Ušla bi rada, da ne vidijo rojaki •njene sramote ,da je ne vidi zapuščeni ženin. Pa negibni so udi — v smrtni grozi stopajo oči iz votline. O da bi se vdrla v tla! In zdaj dvigne Milanšič krvavo glavo . Podpluto oko mu zažari v silni jezi. Hoče dvigniti pest — okovi jo teže . . . Pa grozno pre-grni uskoški glas vpitje benečan-ske sodrge :Prokleta! Pogini v blatu, benečanska vlačuga! Venier migne vojaku. Kopito puškino udari Milanšiča — usko-ška kri teče po Piazzetti ... kri uskoškega vojvoda, kri ženina, na katerega veže Zoro bratova volja*' cerkveni blagoslov. In burno za polje uskoška kri v deklici, njeno srce tone v sramoti uskoškega benečansko gostoljubnost, čakati na zakon, kateri je ne ovenča ni-kolj. O, da bi Mctaili dobro i njo, ne bi lovili Milanšiča . . . Zato ga ulovili, a am o Uto, da ne Ho maščeval Zorine sramote . .i Ah, dožmja, zlatosrčna ,umna Cecilija — -pri spominu na mojega naj nega brata te zarothn, da pre prosiš doža, da izpusti Milanšiča. Vrnem se ž njim — grem s poti Ivanovi ošabni materi, prevzetni donni Moeenigovi. • • . • v Roke na hrbtu, piker nasmeh na ustih hodi Ivan Foscari po sestrinem budoarju. Cecilija plete; ne dvigne očesa v brata. Cecilija plete in njene tenke roke se tresejo. "Vse vidim, sestrica," pravi Ivan, se ustavi pred njo; "modro je naredila mati, da ti je pojasnila vse, prišla k tebi, da mi 2* drgnete v^i vkup vrv za irtatom. Krasno! Svoboden mož je bil vedno moj vzor. Zdaj vidim, da ni človek nikdar svoboden." .r "Usoda naša, brat . . . Sam poznaš, da ti je nemogoče poročiti Zoro. Ona ostane lahko pri meni. Vem, da ti je težko . . . Pa jo boš videl včasih . . . Zora ti oprtane zvesta ..." "Krasno govoriš, sestrica. Tako prepričevalno, nedolžno. Sladko. Aj, žal mi je v \tem hipu, da si ženska. Udaril bi te v obraz ..." "Miruj, Ivan. Kaj hočeš? Pozabiš. Roditelji so več kot tujka, če še tako ljubljena. Če hočeš, jo pošljemo nazaj. Sicer vem — da ti je težko in Mocčnigo se je izrazil . Cecilija požre zadnje besede. Sožalno jo pogleda bra*. "Da," reče. "Varamo se vsak dan. Mislimo, da smo pošteni. In nakrat spoznamo sebe in druge. Kaj te boli to, idealist? Nepošten sem proti Klari,, pravite -— nepošten sem proti Zori ,pravim jaz. Zatekla se je k meni ..." "Bila bi doma ostala," pravi Cecilija trudno, "in mi bi ne imeli teh neprijetnosti. Ah, Ivan, življenje je tako resno." • . » "Da. Obžalujem. Bolj kot Kte ro in Zoro obžalujem tebe. Uklonilo te je. A da bi še živel Senja-nin, reci, sestrica —bi ti govorila tako modro in nedolžno?" Cecilija zardi, pogleda brata. Ne vidi, da se giblje zavesa spai-ničnih. vrat, ne sluti, da posluša tam srce ,ki tone v sramoti. "Odgte vora reši Cecilijo Venierov nastop. Smehljanje pozdravlja drobni admiral sorodnike, zlobno mu seva oko, ko se pohvali: "Lepega ptiča sem ujel, Ivan. Hvaležna mi je signorija, hvaležen mi boš ti. Le ljubi zdaj brez strahu uskoško dekle. Ženin, ki se je zaklinj&l, da se maščuje nad teboj — je v doganski ječi. Priklenemo ga na galejo, a ti se vozi z Zoro — gleda naj te, škriplje . . ." • "Zakaj si to storil?" zaplamti Ivan. "Le, da naložiš še ' večjo butaro na moja ramena. Poštene so moje misli—kaj mi podtik&š?" "Hahaha! Poštene misli! Kdp jih.nima! Pošteno plača vsak Benečan svojo zabavo — tudi ti jo boš ... Z Mocenigovim denarjem. Generalova prijateljica dobi še vedno moža, Ivan. Bodi vendar moder —■ očetove barke je razbH vihar —j ti imaš starše, nečake. Ne zabi, da ti ne 1>rani nikdo nedolžne zabave . . . Bodi moder, Ivan. Je vredno dekle, ki se prhfepe samo k moškemu — ki se ti obesi rt& vrat —- je vredno ene same solze tvoje poštene matere?" Trda beseda. Zaman čaka Zona za zaveso, da izpregovori Ivan. Vidi ga bledega, utrujenega. Še to! Ona sama je hotela spregovo-. riti besedo slovesa. Hotela je vzeti s seboj spomin, da jo ljubi plemeniti Benečan, da jo je hotel pokazati svetu kot svojo nevesto in ženo. A zdaj ta sramota! Skozi red sob je 'hitela do svoje. Krvav oblak se ji je zgrinjal pred očmi. Tulila bi, kričala, razbila vse v besni jezi. Kaj ni ona Senjaninova se3tra ? Kaj ne žali bratovega spomina, kdor žali njo? Domov — v Senj! Tam živi še čut za čast. Slednja roka se vzdigne, da maščuje čast Juriševe sestre. Pridejo, popalijo Benetke, rešijo Milanšiča. Tskra bo njena beseda, ki zažge dom 'hinavščine — marmorne pajace. Domov! Rano v jutro odide barka na Krk. Zora Se obleče v Cecilijino črno obleko se splazi zvečer iz dogane in premoči pri cerkvici della Saflute. Tako je dobro nauč cveta. Pri izp >voril marši k gA zapre. Ko ga do , zakaj da je bil za I odgovori: "Zato, ker sem pri m ju sveta nekaj napak na- Kako »e obdrži dobro ime ali ugled. • Lepa Je bila navada pridobiti si dcft>ro ime ali ugled, še bolj pomen-iyo je pa ugled obdržati in ohraniti. Žal da so dandanes nekateri fpteveč podvrženi običaju, da pre-pogosto zlorabijo splošno sodbo ljudstva. Pomnite pa: Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino ne bo nikdar prevaralo svojih prijateljev. To je povod, da nam prihajajo vedno številna priznal-a pisma. Le kitajte sledečo za-kaloi "Httztlton Station, Sungstown, (J. Jaz sem trpel hu-dlT bplečine v želodcu neprestano tekom let. Potrošil sem v tej bolezni naravno dosti denarja, žal pa, — brez uspeha. Tako sem bil le slaboten, da sem mislil/smrt se mi bl&a; obupal sem že popolnoma z vživanjem raznih zdravil.. Končno mi je neki lekarnar svetoval in rekel: Čemu pa ne vzamete Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina? — In sle-aif sem temu nasvetu. Kakor bi odrezal se je moja bolezen obrnila na boljše; počutil sem se popolnoma prenovljenega na tem svetu -^-sedaj tiem pa zopet dober. Da bi vsaj vsakdo ravnal tako. Prav iz sna se Vara cenj. gospod za Vaše izborno zdravilo zahvaljujem! Jakob Novosel." — Ne jemljite kakih ničvrednih in cenenih pona-redb. Cena $1.00. V lekarnah. Tri-merjev Liniment uživa ravno tako dobro ime, ker je neprekoslji-Vp pri zdravljenju revmatizma, tiievralgije, izpahkov, mrazenja, i. j^d. Cena 25c in 50c v lekarnah, po pošti 35c in 60c. Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. je zapustila do-__i prašiče ter je šla v it. Dobila je službo v . — Koj prvi dan je prišla obisk priletna gospa. Franca naznanila svoji gospodinji ta obisk z besedami: "Ena stara baba bi rada ž njimi govorila." — Gospodinja jc Pranico dobrohotno, pa tudi energično podučila, da se ne pravi baba, nego "starejša (jama". — Naslednji dan je Jprišla kmečka ženska ponujat poljske pridelke. Franica je to naznanila gospodinji z besedami: "Ena starejša dama vpraša, če rabijo kaj korenja in petršila?" Veliko sorodstvo. Nedavno je umrla v Chicagu 87 let Stara Francozinja Mrs. Buisso-neau, ki je zapustila toliko sorodnikov, ali potomcev, da je ne bodo z lepa pozabili. Pokojnica je zapustila JI otrok, 36 vnukov, in 47 pravnukov; torej skupaj 94 ožjih sorodnikov. Potk. Mrs. Buissoneau je živela v Chicagu 60 let. Državni oddelek za j in domačo trgovino v Wai tonu, D. C., je izdal začetkom I nuarja t. 1. zanimivo poročilo skupnem inozemskem prometu, j katerega so naredile Zedinjene I države leta 1916. Od vseh drugih inozemskih i držav je Anglija najboljši odjemalec, kajti v Anglijo se je poslalo v minulem letu približno za 2 miljarde dolarjev vrednosti blaga, v Kanado pa za 600 milijonov. Francija je naročila 1. 1916 v Ze-dinjenih državah približno za 1 bilijon dol. vrednosti blaga; Nemčija nekaj nad 1 bilijon, Avstro-Ogrska pa samo za $100.000. Na Japonsko se je poslalo 1. 1916 za $96,000.000 ameriškega blaga, leta 1915 pa samo za $40,000.000; na Kitajsko za $29,000.000, 1. 1915 samo za $19,000.000; na Kul>o 1. 1916 za $145,000.000, 1. 1915 za $83,000.000; na Rusko za $144,-000.000, 1. 1915 za $37,000.0(H); v Južno Ameriko za $197,000.000, 1. 1915 pa za $29,000.000. iiiftcftsifirsftifliiiiiiiifliBiafiiJiiiisiiitssiiiaiiaiifliiiBiiiriiiiiiiiiiiiixiifiiKif itinttaiiiiiiviiiii | & flažik line« rujnega. pošten kristjan življenje da. i 2 Dasir&vno je le 24 držav subih v An/eriki, — v naši alavnoznani S s Chicagi pa &e ne poznamo suše. E Jat sem ga letos naprešal zopet par tisoš "galone", da nam ne bo = = treba trpeti žeje, najsi bo že v petek, aii "svetek". E Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna ^ S domača kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obneseL Imam rude- ~ E čega in belega. Pokusite samo eno "galoneo", — pa se boste prepri- = S čali. kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega E 5 gesla se držim jaz. E JOSIP PERKO, 5 Slaveaski gostiliičar, 1236 St. Wood Str. Chicago, III. | TiaaaaaanaaaaaaaaBaBaaaBaaBaaBaBaaaaaaaBaaaaaBaaaiS'iBBaaaBaaaaaaaaaaaaaaBaaaBaaaaaiBiiiiiiaiiiiiiiiiiiia" %xxxxxxxwx\xxxx\xx\xv\\v\\w» \\\\\\\\\\\\\v\\\p i Telefon: Canal 80 J 2 Martin Ncmanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Točim vedno sveže izborno Hoorbcrjavo pivo, fine likerje in prodajam izborne smodke. Cenj. gostom je mrzel in topel lunch zastonj na razpolago. Rojaki Slovonci vedno dobro doili! f\\\1 WXXXXXX\XXXXX\VX\XXVWXXVXXXXX%XXXXWXX\XW V\VXX\V\< POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovlfenai leta 1857 Nacifonalizlrana leta 1864 Denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu. Vsied udobnosti in koristi za naše* avst rijske in nemške stranke, smo ukrenili potreb-. no, da se lahko z našim posredovanjem odprem denar. Pošiljatve po RADIOGRAMU, aH po bresiičnem brzojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" na vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsted tega se nadejemo, da nam be dali priliko se o teh naših točnih pošiljatev prepričati. * _ Mi smo pošiljali naravnost denar tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa še posrečilo, da se lahko denar od premija tudi čez " strelske jarke in zakope" po brezžičnem brzojavu. x Obrnite se že sedaj na nas in boste postrežem točno, solidno in v popolno zadovolj-v nost. — ''Baska, katera |e točaa postrežba povzdignila: Skupno premoženje nad $7,00«,010.00 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. PRVA-PRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU ■ ijijj.' pošilja sedaj denar v stari kraj tudi PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Bmjam pililjatw detpo »daj»kraj približno ttkom 5 do 7 dni. 100 Kron velja $12.-- 0+04 <; USTANOVLJENA L. 1852. Srzoj&Oka stane sedaj le £2.50 za nasto*>. Pošiljajte okrogli vsoto, kakor K 100,200,500,1000 itd. Brž ko doope brzojavka v kraj, obvestimo in pozneje polijemo tudi potrdilo iz starega kraja. FffiST-SECONB NATIONAL BANK Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa. Lastno poslopje.