PRIHO »PRIMORSKI DNEVNIK« Pošt, pla£. v gotovini Centr. Uprava, »Ljudske pravice« Kop tarjeva 6 LJUBLJANA n 111 JNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 9. oktobra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovim Štev. 1020 Velika sleparija Zadnje dni septembra je znana Vidalijeva razbijaSka skupina v Trstu sklicala kon-erenco Pa naj pridejo od ko- in od kogar koli. Le videti resnice in ni Bon 7 Posten, da bi jo priznal, te 1 Mevste in laii. Med V°0 štejemo tudi Vidali-*oiUcf • upino' ki ie bila do re-^al 56 Intormbiroja polna e 2a viden napredek v no- vi Jugoslaviji in za njeno vodstvo. Tako rekoč tez noč se je hvala spremenila v klevete in laii z besediščem iz reakcionarnega slovarja, ne le proti novi Jugoslaviji, ampak tudi nasproti svojim dotedanjim najotjim sodelavcem. Na mnoge, ki niso slepo Sli z njimi, so se vršili celo brutalni napadi, kakršnih smo bili vajeni le v najhujU dobi fašizma. Zakaj ta nenadna sprememba? Ker večina izmed njih nikoli ni bila s celim srcem pri demokratičnem gibanju• Saj je več kot značilen vzklik enega izmed njihovih vodilnih mo', da se mu «je končno oddahnilo srce». Ker so bili oportunistično nastrojeni, jim ni bila nikoli po duši dosledna, brezkompromisna borba, ki je zahtevala tudi žrtvovanje. Slovansko - italijansko bratstvo so imeli le na jež ku, v resnici pa so bili zakrinkam šovinisti. Imeli so za hrbtom (Nadaljevanje na 2. strani) Zahodne države iščejo način za ..častni" umik glede ..berlinskega vprašanja" Enourni razgovor med Višinskim in Bramuglio - Izvolitev novih elanov Varnostnega, gospodarskega in socialnega sveta - Sovjetski predlog glede atomske energije je ustvaril novo ozračje, ki naj pripomore do konstruktivnega dela PARIZ, 8. — Glayna skupščina OZN je imela danes plenarno sejo za izvolitev treh nestalnih članov Varnostnega sveta namesto Kolumbije, Belgije in Sirije, katerim je potekel mandat, ter za izvolitev šest članov gospodarskega in socialnega sveta kot naslednikov Kanade, Cileja, Kitajske, Francije, Nizozemske in Peruja. V Varnostni svet so bili izvoljeni Kuba, Norveška in Egipt, v gospodarski in socialni svet pa so bili zopet izvoljeni Kitajska, Francija, Indija, Peru in Cile, ter Belgija, ki je bila na novo izvoljena. Skupščina je nato razpravljala o osnutku protokola o prometu z mamili. Nato so vpisali na dnevni red vprašanje, pod kakšnimi pogoji država, ki ni članica OZN, lahko sodeluje pri volitvah v med- narodno sodišče. Vpisali so na dnevni red tudi resolucijo Mehike, ki priporoča velikim državam, naj povečajo napore, da rešijo medsebojne spore in prispevajo k trajnemu miru. Danes se je prvič sestal tudi pododbor politične komisije za pre lii-.tev nadzorstva atomske energije. Razpravljali so o kanadskem osnutku resolucije. Kanadski delegat je dejal, da je namen te resolucije odobritev poročila komisije za atomsko energijo, to je načrta o nadzorstvu, ki ga je sprejela večina. Ukrajinski delegat Manuilski je poudaril, da je namen tega načrta preprečiti uničenje atomskega orožja in prepoved izdelovanja t- ga orožja. Poudaril je tudi, da je kanadski osnutek postal neaktualen. MRTVI IN RANJENI MED STAVKAJOČIMI Policija izziva incidente v raznih krajih Francije V Merlebachu je policija ubila nekega rudarja, drugod je hotela izgnati delavce, ki so zasedli tovarne - Alotranji minister je na volknem potovanju PARIZ, 8. — Kot poroča agen- i cija France Presse iz Metza, je. rizu, so bili pozvani, da se vrnejo. težiih in- Kljub sedanjemu položaju y Fran- Vsi člani vlade, ki jih ni v Pa- j ycril o nastanku Marshallovega plana in o berlinskem vprašanju. prišlo y Merlebachu do težjih in cidentov. Po zborovanju, ki ga je organizirala francoska splošna zveza dela, so se zborovalci napotili proti nekemu rovu rudnika. Pri tem pa jim je policija zastavila pot ter pričela uporabljati solzilne pline. V spopadu je bil ubit eden izmed delavcev, ki je bajq jugoslovanski izseljenec. Štirje pa so bili teže ranjeni. Policija je osem oseb aretirala. Iz Nancyja poročajo, da so tri čete CRS (to so «republikanske varnostne čete«), kar pomeni okrog 300 mož, s pomočjo 20Q vojakov danes dopoldne v Michevil-lu naskočile tamkajšnje tovarne, ki jih je imelo zasedene stavkajoče delavstvo. Omenjene čete so uporabljale solzilne pline. Takoj po napadu je začela tuliti sirena, nakar so prihiteli ostali delavci, ki tudi stavkajo, ter pričeli bitko z varnostnimi četami .Proti njihovim solzilnim bombam so delavci uporabili požarne brizgalnice. Delavci so varnostne organe premagali in tovarno zopet zasedli. Kakih 10 oseb je bilo ranjenih. Danes dopoldne je nastopila policija tudi v Chalon sur Marne, kjer je izpraznila železniško postajo. Pomorščaki raznih pristanišč so danes pričeli stavko 24 ur. V Marseillu ni mogla nobena trgovska ladja zapustiti pristanišča. Stavka avtoizvoščkov se je iz Pariza razširila v nova pokrajinska mesta. Položaj v rudnikih je nespremenjen. Uslužbenci v koksarnah, ki jih je prizadel odlok, po katerem so te rekvirirane, bodo poklicani na policijski komisariat, kjer jih bodo obvestili, da so mobilizirani. Ker je osebje vodne službe v Oranu sklenilo stavkati, je tamkajšnji prefekt rekviriral naprave za oskrbo mesta z vodo. Kljub sedanjemu položaju ciji nekateri ministri mirno uživajo svoje počitnice ali pa so na potovanju v svojih volivnih okrožjih, tako celo notranji minister Jules Moch in Christien Pineau. minister javnih del in transportov. Ko list «Franc Tireuru ugotavlja, da je stavka rudarjev do sedaj potekla v redu, zatrjuje, da je od vlade odvisno, ali bo potekala mirno tudi v naslednjih dneh. Lahko je uganiti, piše list, kaj bi moglo izzvati incidente: poseg policijskih sil v spor, katerega edini izvor je nezadovoljstvo delavcev, katerim se odreka pravica do dostojnega življenja. Andre Carrel pa v «Humanitč» potrjuje, da je pravica stavke predvidena v ustavi. «0 tej pravici ni treba nikake diskusije, kljub temu pa se poskuša delati iz nje posebno vprašanje. Toda te metode razbijanja in izsiljevanja niso take, da bi mogle omajati zaupanje delavcev do nas. Ves svet .ve, da je rešitev vprašanja v rokah vlade. Zadostuje ugoditi rudarjem namesto nakopavati si ogromne stroške za poskuse, kako bi se zlomila njih stavka. Ce se rudarji bore», zaključuje list, «de-lajo to. ker vedo, za kai se bore.s Ameriški zunanji minister Marshall je imel danes pred 40 delav-skimi voditelji zapadno-evropskih držav govor, v katerem jim je go- POVEIMIK HOLANDSKE mornarice je odstopil HAAG, 8. — Admiral Helfrich, vrhovni poveljnik holandskih pomorskih sil, je podal ostavko, V razgovoru z nekim dopisnikom je dejal, da je vzroic njegove ostavke popolno nesoglasje s politiko, ki jo vlada izvaja y Holandski Indiji. Samo po sebi je razumljivo, da je pripisoval prvemu silno važno vlogo pri gospodarski obnovi Evrope, medtem ko je pri drugem dejal, da je «blokada Berlina pravo ogrožanje miru». IIP Crne gore obsoja kluvetniško gonjo proti FLRJ CETINJE, 8. — Ustanovni kongres Komunistične partije Crne gore je zaključil svoje delo. Odobrili so resolucije, ki se nanaša na bodoče osnovne naloge partije. Pri gradnji socialističnega gospodarstva v Crnt gori kot sestavnega dela socialističnega gospodarstva FLRJ določa kongres kot osnovno nalogo partijskih organizacij vedno bolj odločno borbo za izvedbo vseh nalog, ki jih določa petletni načrt. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost obnovi in novi orientaciji poljedelstva na podlagi utrditve in razširitve pozicij socializma na deželi. Kongres je izglasoval tudi resolucijo, s katero soglasno obsoja klevetniško gonjo proti Jugoslaviji in njenim voditeljem v državah ljudske demokracije. Kongres izre. ka vse zaupanje partiji, maršalu Titu in ostalim voditeljem. S kongresa so poslali brzojavko maršalu Titu, v kateri izrekajo pre. pričanje, da bo še nadalje vodil KPJ in narode Jugoslavije do novih zmag za utrditev socializma v svetu. RIM, 8. — Po odklonitvi zahtev državnih uslužbencev v parlamentu je Di Vittorio izjavil, da se bo še povečala akciia z delnimi stavkami, najprej po sektorjih, dokler se ne bo dosegla splošna stavka, ki bi se ji pozneje morda pridružile iz solidarnosti tudi druge kategorije Sovjetska delegacija, je poudaril Manuilski, je ustvarila novo ozračje, ter je na podlagi predloga Višinskega pristala na istočasno sklenitev dveh konvencij: ene o prepovedi atomskega orožja, druge o nadzorstvu atomske energije. Manuilski je zaključil, da gredo vsi napori za tem, da pride do sprave in konstruktivnega dela. Govoril je nato ameriški delegat, ki je zatrjeval, da se s sovjetskim predlogom položaj ni bistveno spremenil. Francoski delegat, ki so ga podprli tudi delegati Kitajske, Equadorja in Indije, pa je v svojem govoru dejal, dg ni načelnega nesporazuma med večino in manjšino. Glavno pozornost pa vzbuja še vedno ((berlinsko vprašanje«. Danes zjutraj se je predsednik Varnostnega sveta argentinski delegat Bra-muglia sestal s sovjetskim predstavnikom Višinskim in se z njim razgovarjal eno uro. V načrtu ima tudi sestanek z ukrajinskim delega. tom Manuilskim. Sestanek s predstavniki Belgije, Kanade, Kolumbije, Sirije in Kitajske, ki niso neposredno prizadeti v sporu zaradi Berlina, pa je bil odložen na jutri. Domnevajo, da se Varnostni svet ne bo sestal pred ponedeljkom, če se bo Bramuglia za to odločil. V krogih OZN vlada optimizem glede rešitve tega spora. Londonski in francoski tisk zelo obširno pišeta o razgovorih ašestih nevtralcev« v Varnostnem svetu. Londonski «Dai-ly Worker» je mnenja, da se bodo ZDA odločile za sprejem sovjetskega predloga za sklicanje sveta zunanjih ministrov, ki naj razpravlja o celotnem nemškem vprašanju. Možno je, piše list, da bo ena od malih držav naprošena, da predlaga kompromis, ki naj bi omogočil Bevinu, Schumanu in Marshallu «časten» umik. Solidarnost i obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Za obsojene tovariše in njihove družine so prispevali: Prejšnji znesek 217.241 lir. Ob priliki pogreba Ljubice Pečar so darovali: Cok Leander 125, Moro Lino 121, Blokar A Ido 125, Cok Karel, 125, Glavina Silvester 10», Drugi prispevki: Repič Štefanija 108, Milič Zora 1(0, Battista Anton 100. Bazovica: Mabnič Ivan 500, Kriz-mančič Alojzija 150. Gruntar Karel 200, Metlika Ema 100, Križnič Edo 200, Škrbin Francka 50, Grgič Marija 50, Grgič Štefanija 100, Grgič Lovrenc 100, Marc Ivan 100, Grgič Josip 50, Grgič Franc 50, Petaros Franc 108, Žagar Jakop 200, Žagar Just 50, Krlžmančič Zofija-Plesc 200, Marc Josip 50, Križmančič Vincenc 100, Grgič Ana 50, Marc Pavla 50, Križmančič Stefi 100, Grgič Ana 50, Križmančič Benedikt 50, Žagar Andrej 120, Križmančič Matija 120, Križmančič Ana 100, Marc Zdenka 150, Križmančič Rudolf 50, Križmančič Johanca 150. VI. okraj: Gruden Vinko 200, Žerjal Angel 200, Rutar Jožef 200, Davorin 300, Bembič 1.500. Do sedaj nabrano 223.SI1 lir. Prispevke Je pošiljati na upravo Primorskega dnevnika v ul. R. Manna 29. LJUDSKI VOLI VISI ODBORI za resnično svobodne in demokratične volitve V zvezi z ukazom okupacijske vojaške uprave št. 345 o volivnih imenikih so se začeli ustanavljati po vseh krajih cone A LJUDSKI VOLIVNI ODBORI (Comltati popoiari per le elezioni), ki jih sestavljajo predstavniki vseh demokratičnih množičnih organizacij, ki so si zadali nalogo, boriti se za izvedbo resnično DEMOKRATIČNIH IN SVOBODNIH VOLITEV v upravne organe področja A Tržaškega ozemlja. Zato se bodo ti ljudski odbori borili tudi proti vsem predpisom okupacijske vojaške uprave, ki bi hoteli spačiti ljudsko voljo ali pa preprečiti, da pride do popolnega izraza. Ljudski volivni odbori z Opčin, od Sv. Jakoba, Sv. Justa, iz Sempolaja, Lonjerja in dragih krajev našega mesta in podeželja so nam poslali v objavo prepise svojih resolucij, ki so jih poslali zasedbeni vojaški upravi v Trstu in od katerih nekatere objavljamo danes, ostale pa bomo objavili v prihodnjih številkah našega dnevnika. V zvezi z ukazom štev. 345 anglo ameriške vojaške uprave se Je pri Sv. Jakobu ustanovil ljudski volivni odbor. Ta odbor Je na prvi seji proučil omenjeni ukaz, ki je bil objavljen v mestnem tisku, in ugotavlja ter obsoja pred vsem prebivalstvom odkrito kršitev čl. C statuta Tržaškega ozemlja. Clen C jasno določa, da oni, ki so stalno bivali 10. junija 1040 v mejah Tržaškega ozemlja, postanejo državljani Tržaškega ozemlja z vsemi civilnimi in političnimi pravicami. Z omenjenim ukazom štev. 345 pa nameravajo odgoVDrne angloame-riške oblasti razširili volivno pravico na one osebe, ki so dobile rezidenco pozneje, kar je v kričečem naspro.Ju z določbami statuta. S tem se volivna pravica razširi na vse esule raznih barv in na lašiste, ki so v deset tisočih pribežali sem, da demoralizirajo in spletkarijo v škodo pravega ljudstva našega ozemlja. Zaradi tega podpisani ljudski volivni odbor odločno protestira in zahteva takojšnji preklic ukaza in izdanje novega ter poziva vojaško upravo, naj zajamči vsemu, prebivalstvu, da se bodo volitve izvedle v resnično demokratičnem duhu. V Trstu t .oktobra 194». LJUDSKI VOLIVNI ODBOR PRI SV. JAKOBU * -t V Lonjerja pri Trstu se jo osnoval LJUDSKI VOLIVNI ODBOR, ki Je po preučitvi položaja ia v zvezi z razpisom UPRAVNIH VOLITEV na izrednem sestanku dne t. oktobra 194S ugotovil, da Je odredba ANGLOAME-RIŠKE VOJAŠKE UPRAVE skrajno krivična. Te odredba nasprotuje mirovni pogodbi in statutu za Tržaško ozemlje, v katerem Je še posebej določeno, da imajo državljanstvo Tržaške-za ozemlja tisti, ki so imeli 10. Junija 1940 stalno bivališče na tem ozemlju. Zato zahtevamo, da se odredba anglo-ameriške vojaške uprave št. 345 ukine in izda nov ukaz, ki naj upošteva volivno pravico kot jo predvideva mirovna pogodba in statut Tržaškega ozemlja. Smrt fašizmu — svoboda narodu Lonjer t. oktobra 1941. LJUDSKI VOLIVNI ODBOR V LONJERJU TEHERAN, 8. — Notranji minister je uradno objavil, da je potres močno prizadel pokrajino med Mehedom, glavnim mestom provin ce Korasan v zapadnem delu Ira na in Kaspiškim morjem. Žrtev je preko 200 in škoda gre v milijone. Vse telegrafske m telefonske zveze so pretrgane. Potres je trajal 20 sekund. 1/ Se y^anj(i proti slovenski šoli hn4Tain° na(lotjuie. Vse itali- *b, 'Oru časopisje sodeluje v tem lo(en Z 9ia*°m- ki mu je bil do-tlo j 0(* P°četka: nekateri te ved-!»avaZUitsl<0 zavi}0}0 oči in «pri-šoi . * Slovencem pravico do i« j . v *pravičnem» razmer-»knv !ta^janskimi; drugi pa ne iftipg suoje stare fašistične in ^ 'Etične miselnosti. V ta ,,a» vm'()0r so vPlelli ie «prijaz* _f'a italijanskih didaktičnih staršem, SLOVENCI IMAMO PRAVICO DO VSEH ŠOL, KI JIH POTREBUJEMO ri\} da natcljev slovenskim ?0!q ei° otroke v italijansko tilia ln J>!edrzno akcijo s šolo v Pii US.U' ^ančiška. Sedaj je vsto-kliče °rb° «občinski suef», ki na P°,noč še neonski šolski »t ,ne^iem ko «Lunedl» pozi-oč Cf V.sefl tel1 svetnikov na -°’le irj66’ :ut}Qrla *n predsednika ilie ^J^.edpripravah. ki so tra- Ifj ■ i/i euocuitiivu t'se^ k0nčtto «Giunto» strank. *e gi e!i časa, nas otorej čaka n°ni- °!enziva z velikimi ka-«d0rf V se °olaia «oblastn. In !uOjn .. a. l> oblast naj dvigne : °Jo rtaj avigne Uoini besedo, da prepri- JIa.. O Ur>rniir\ i~ ^j_ Upravo, da je odpiranje Woue_ ,' ■ ___ **°čin ^ za slovenske otroke Vahtyu oti italijanskemu prebi-O ( ' l>n, ella prepričati predla Vo, 0v»ika Marshalla, čast-33(2 in>a , uP'ave za šolstvo, ki lYje ia^ Po pisanju oGiornale ^sprest e>> 2 dne 5j oktobra zelo »!ice>); 0 OGiornale« pravi usem-dS[TnfseJ 0 slovenskem šol-■■ Vse on>Ve-ncem ie treba prizna-■ Prni* za katere predlo-n,TH it(U')30 0Premljeno z sadost-°m vpisanih učencev, ki prebivajo na STO-ju in imajo predizobrazbo primerno za dotič-no šol o«. Da, ta misel je preprosta in poštena. S to mislijo smo nastopili te leta 1945. v razgovorih s polkovnikom Wasburnom in kapitanom Simonijem, ki sta mislila barantati, s slovenskimi šolami, pa smo že tedaj postavili načelo, da imej slovensko ljudstvo v takratni coni A toliko in take šole, za kakršne se bo pokazala potreba. Toda prav tako kot tedaj, prav tako tudi danes trdimo in vztrajamo na tem, da morajo o potrebi in upravičenosti kake šole odločati Slovenci, nikakor pa ne šovinistični in nepoboljšljivi sovražniki slovenskega ljudstva pa naj se kažejo taki brez vsakih mask, ali se odevajo v kute pravičnih in bogaboječih demokratov. Iz vsega omenjenega članka bi človek razbral, da ima člankar ah dotični, ki je člankarja inspi-riral, zelo tesne zveze s polkovnikom Marshallom in bi potem morali verjeti, da je njegovo stališče glede slovenskih šol točno reproducirano. Da, celo z veseljem bi to verjeli, ker bi se enkrat končno le ujemali s funkcionarjem angloameriške vojne uprave. Če bi ne bilo vmes dejstev. Vprašanje otvoritve slovenskih šol v Miljskih hribih se namreč ne rešuje po načelih, ki naj bi bi-bila po «Giornalovem» pisanju tudi Marshallova. (Samo majhno primerjavo: na Proseku za 7 o-trok, od katerih 1 Anglež in 1 Nemec italijansko šolo; v Sv. Ko-lombanu za 28. prijavljenih slovenskih otrok pa niso dali slovenske šole). «Giornale di Trieste» bi ne bil to, kar je, če ne bi večno pogreval svoje Štorje o fantomih v slovenski šoli. Zdi se, da se člankar lista «Giornale di Trieste» bavi s spiritizmom ker poziva šolsko oblast, da bi se morala• prepričati o fizični resničnosti dijakov. V nekem svojem članku smo povedali že, da mi nimamo vpogleda v uradne akte in zalo bomo bolj počasni, pa bomo le postregli ((Giornalu» z dokazi, da njegovi članki niso udocumenta-tissimi». Jn evo: V svojem članku «La fabbrica degli scolari» z dne 11. septembra t. I. je proglasil kot imaginarna imena vse Adamiče in Adame in namigoval, da je še na stotine takih imen. Naj gre špiritist «Giornala» v Nabrežino in v Prečnik, kjer naj vpraša po teh imenih. In bo imel priliko z očmi videti in če svojim očem ne verjame, z rokami otipati «Ia realta jisicaa teh dijakov. Kar sv pa tiče skrivnostnosti in fantastičnosti slovenskih šol, mislim, da jih je najbolje demantirala vojna uprava sama, ki je izdala izvestje za slovenske šole, kjer so objavljena imena vseh učencev osnovnih in srednjih šol črno na belem. Smešna je primerjava šolskega položaja Slovencev z «mnogimi italijanskimi mesti s 50 tisoči prebivalcev, ki nimajo toliko srednjih šol, kot tržaški Slovenci». Saj verujemo, da je tako, toda je tudi res, da nobeno mesto v Italiji ni odrezano od svojega narodnega telesa tako kot smo Slovenci na Tržaškem. Iz katerega koli italijanskega mesta gredo lahko dijaki študirat v katero koli drugo mesto ne da bi pri tem podvomili o vrednosti pridobljenih spričeval. Toda z nami je drugače. Odtrgani proti svoji volji od svojega narodnega telesa hočemo in bomo Uveli polno kulturno Življenje. Zato so nam potrebne tudi srednje šole, ker ima tudi otrok tržaškega Slovenca prav tako pravico do izobrazbe v svojem materinem jeziku, kot njegov rojak v Jugoslaviji. Sicer vidimo mi sami nesmiselnost, da imamo na pr. na STO-ju kar dve učiteljišči; eno v Trstu in ,eno v Portorožu. Toda tega nismo krivi mi. C e bi bilo po naših željah, bi že davno bili coni A in B Tržaškega ozemlja združeni in bi se potem učiteljišči združili..Tudi ob dobri volji anglo-ameriške vojne uprave bi gotovo prišlo do sporazuma z VUJA v Kopru, da bi se medsebojno priznavala spričevala iz šol v obeh conah. Se en razlog navajajo, da izpodbijajo upravičenost slovenskih šol: ekonomski, češ da so slovenske šole predrage v primeri z italijanskimi. Zal ne moremo s številkami dokazati, da to ni res, ker pač do številk ne pridemo, toda vsak pameten človek ve, da so danes italijanske šoie v Trstu mnogo dražje od slovenskih, zlasti zaradi ogromne nadštevilnosti učnega osebja, ki živi v Trstu v brezdelju samo zato, da rešuje «italijanstvo» Trsta, medtem ko bi lahko opravljalo mnogo bolj koristno in bolj patriotično delo, če bi to učiteljstvo odšlo v Italijo, kjer naj bi zasedlo mesta na novih šolah, ki bi jih bilo treba ustanoviti, da se uniči anafabeti-zem in dvigne kulturna raven italijanskega ljudstva. Ce je Marshallova misel o slovenski šoli tako preprosta kot piše ((Giornale«, potem bo ta preprosta misel zmagala. Mi. ne, gojimo lakih stikov s podpolkovnikom Marshallom, kot oni od lista «Giomale di Trieste» in zato ne moremo vedeti, ali je njegovo osebno prepričanje o problemu slovenskega šolstva na las tako podobno kot naše. Mi moremo in moramo soditi le dejanja šolskega oddelka vojne uprave, kateremu načeluje podpolkovnik Marshall in ta dejanja pač ne nudijo dokazov, da bi pisanje lista ((Giornale di Triesten odgovarjalo resnici. Vemo, da na uradno stališče funkcionarjev vojne uprave vplivajo tudi drugi faktorji in prav gotovo v nemajhni meri tudi šovinistično stališče domače italijanske reakcije. Toda mi zato ne bomo odstopili od svoje zahteve da začasni upravitelji naših krajev upoštevajo pri reševanju slovenskih šolskih problemov le resnične predstavnike tržaškega slovenskega ljudstva. Stojimo v svoji borbi za slovenske narodne pravice na realnih tleh. Ni nam do kakega imperialističnega in žabjega napihovanja, ni nam do tega, da bi v našem šolstvu gradili Potemkinove vasi, hočemo le stvarno one šole, ki jih tržaško slovensko ljudstvo za svojo kulturno rast potrebuje. Poskusni vpisi so dokazali potrebo po industrijski šoli, po klasični gimnaziji in po dvoletni trgovski šoli, zato se morajo te šole odpreti. Le tako se bo zadostilo «prepro-stemuu načelu podpolkovnika Marshalla, le tako se bo uresničilo pošteno in demokratično načelo o kulturni enakopravnosti, za katerega zmago se bo slovensko ljudstvo na Tržaškem borilo do konca. ZAHTEVAMO da TU takoj izroči pet grških mladincev JUGOSLAVIJI ki jim je ponudil« zaščito PfijiV v h o ni lieinohbati enim oir/mtizn-iti tt m. da A p naSi zahtevi pbidbuiiia POZIVAMO VSE DEMOKRATIČNE ORGANIZACIJE, DA OD OKUPACIJSKE ANGLO - AMERIŠKE VOJAŠKE UPRAVE ODLOČNO ZAHTEVAJO, DA PET' GRŠKIH MLADINCEV IAKOJ IZROČI ORGANOM FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE IN DA JIH NE POŠILJA NAZAJ V CALDARISOV PEKEL V KLESCE MONARHOFASISTICNIH RAZBOJNIKOV. Včeraj smo objavili poziv odbora za pomoč grškemu narodu tržaškemu ljudstvu, naj se pozanima, da ne bodo vrnili v Caldari-sov pekel pet mladincev, ki so zbežali iz Grčije v Trst kot tajni potniki na neki ladji. Delegacija tega odbora je v četrtek hodila od Poncija do Pilata, da bi kaj dosegla za te mladince, da jih ne bi poslali nazaj v Grčijo. Napotila se je k generalu Gaitherju, samemu monsinjorju Santinu, dr. Palutanu in pristaniški policiji. Povsod, razen pri Gaitherju, so bile kar se da najlepše obljube. Včeraj dopoldne pa je bila delegacija pri jugoslovanski ekonomski misiji. Misija se je takoj obrnila na beograjsko ylado, ki je takoj dala odgovor, da je pripravljena dati zatočišče tem beguncem. Takoj po odgovoru — zadeva je bila urejena v dveh urah — se je član misije osebno obrnil na polkovnika Shinklea, mu sporočil pozitivni odgovor jugoslovanske vlade in obenem izrazil nado, da bo vojaška uprava držala obljubo, ki jo je dala delegaciji odbora, da bo izročila mladeniče oni državi, ki bo pripravljena dati svoje zatočišče. Shinkle je odgovoril, da ne more dati definitivnega odgo-vora, da pa je bila prvotna namera VU ta, da bi vrnila mladeniče Grčiji. Zvečer nekaj minut pred šesto uro pa je. vojaška uprava dala po telefonu jugoslovanski ekonomski misiji dokončen odgovor, da ne gre y tem primeru za politične begunce pač pa za »ekonomske« (nov terminus tecnicus) in da ima namen vrniti begunce grškim oblastem. laka je pač kronika vsega žalostnega primera, ko yojaška uprava odklanja zatočišče beguncem izpod monarhofašističnega režima, na drugi strani pa smejo v Trst vse vrste esuli in vojni zločinci* Borba za demokratizacijo upravnih volitev Dejstvo, da se je anglo-umeri-ška vojaška uprava odločila, da v. bližnji bodočnosti razpiše upravne volitve, zastavlja pred demokratično ljudstvo celo vrsto vprašanj, ki terjajo od njega budnosti in demokratične borbenosti. Ze v. našem prejšnjem članku smo opozorili na politično ozadje, ki označuje upravne volitve v an-glo-ameriški coni Tržaškega ozemlja in na posebne pogoje, t> katerih se bodo razvijale. Popolnoma smešno bi bilo misliti, da je vo;aska uprava '.zdata odredbo št. 345 samo zato, da bi urtregla zahtevi demokratičnega ljudstva in spravila v zagato in tiezado-voljstvo krajevno reakcijo, kateri je sama Uročila del upravne oblasti in ima ves interes, da jo ista ohrani po mož nesti tudi 0 bodoče. Taka «normaiiza<;ijar> bi bila na izključno škode tukajšnje■ ga demokratičnega ijudilva. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se demokratično ljuditvo z vsemi silami bori za uresniče-nje pogojev, ki naj omogočijo čim demokratičnejšo izvedbo upravnih volitev, ker drugače ostanejo tudi upravne volitve orožje, ki služi reakcionarnim silam ga dosego njihovih protiljud-skih ciljev. Borba za demokratizacijo u-pravnih volitev v analo-ameriški coni Tržaškega ozemlja gre skozi momente, ki jih je K P za Trža ško ozemlje označila v svoji včerajšnji izjavi. Tržaško demokra tično ljudstvo se v tej izjavi poziva, da z vso odločnostjo zahteva: a) da se odredba št. 345 ukine in izda nova, ki naj — skladno z določbo mirovne pogodbe — jasno določi, da imajo volivno pravico le tisti, ki so 10. junija 1940 stalno bivali na področju Trza-škega ozemlja; b) da se pri zna volivna pravica vsem onim, ki so zaradi faši-stičnega terorja morali zapustiti svoj rojstni kraj; c) da se ustanovi posebna komisija, v kateri morajo biti zastopane vsi politične skupine in demokratične organizacije, ki naj ima nalogo, da pregleda >:olivne imenike in hkrati izvede vtrogo kontrolo matičnih knjig o stalnem prebivalstvu na dan 10. junija 1940; č) da pri sestavljanju osnutka o votivnem zakonu sodelujejo predstavniki vseh političnih strank in demokratičnih organizacij, in d) da se volitve vršijo pod nadzorstvom volivnih komisij, kjer morajo biti zastopane vse politične skupine in demokratične organizacije. S tem so podane jasne in konkretne naloge, ki se v tem trenutku stavljajo pred tržaške demokratične množice v zvezi z upravnimi volitvami in v borbi za njihovo uresničenje bomo merili njihove uspehe, razkrinkovali namere krajevne reakcije in ugotavljali cilje anglo-ameriške vojaške uprave. V nasprotju s tem jasnim in odločnim stališčem KP za Tržaško ozemlje, stališčem, ki izpričuje globok čut odgovornosti prid interesi demokratičnega ljudstva, je tudi glede vprašanja upravnih volitev, stališče Vidalijevih frak-cionašev — milo rečeno — diletantsko. Vidalijeva frakcionaška partija ni v tem tako važnem vprašanju smatrala za potrebno izdati niti ene same izjave. Edino izjavo, ki so jo izdali, je «11 Laroratore« objavil po izjavi IiP za Tržaško ozemlje. In še v tej kratki izjavi se upravne volitve omenjajo le v toliko, v kolikor je rečeno, da je njihovo stališče glede upravnih volitev znano javnosti iz tega, ker je o njih pisal «11 Lavoratore«. Proti izjavi KP za Tržaško ozemlje pa ne morejo navesti nič ! Po njihovi lastni izjavi pa «11 Lavoratore» ni objavil nobenega stališča KP za Tržaško ozemlje ampak le «stališče komunistov (namreč Vidalijevih). Kaj je objavil «11 Lavoratore» v zvezi z bližajočimi se upravnimi volitvami? Nekaj člankov —: v glavnem komentarje —, od katerih je drugi le posledica članka, ki je izšel v našem listu 28. septembra t. I. Prvi njihov članek nosi odrešilni naslov: tFinal. mente una prospettiva per le elezioni», in je slavospev anglo-ameriški vojaški upravi, ki je končno vendarle uslišala zahteve ljudskih množic! Odredbo št. 345. Sinatra za «prvi plod vse pretekle borben, in pravi: »Kljub vsem pomanjkljivostim ukrep vojaške uprave predstavlja priznanje zahtev širokih ljudskih množic*. Pravi še, da je treba volitve izvesti čim prej, da je treba vključiti predstavnike demokratičnih sil v organe javne uprave in da je treba spremeniti čl. 2, ki določa volivno upravičenost. To je vse. Drugi članek ni več tak slavospev, kakor da bi jih bilo sram, da so se tako zaleteli. A tudi v tem članku manjka jasna analiza odredbe št. 345 (ki je prav tako na liniji kršitve mirovne pogodbe, a jo Vidalijevi frakcionaši kljub temu sprejemajo!), predlagani popravki pa so postavljeni, brez potrebne resnosti. Da je temu tako, je najboljši dokaz dejstvo, da je od takrat «11 Lavoratore« spregovoril o tem vprašanju le tu pa tam, kakor da to ni več problem in je borba nepotrebna. Vidalijevi frakcionaši so svoje stališče povedali; (demeljU, ta» borba velja «izdajalcem», resnična konkretna borba proti imperializmu in anglo-ameriški vojaški upravi pa je, tudi v primeru odredbe št. 345 nepotrebna, ker se je baje vojaška uprava postavila prvič na stran delovnega ljudstva in proti krajevnim konservativnim in reakcionarnim krogom (ki bodo baje zahtevali ukinitev odredbe!). V nasprotju s pomanjkanjem konkretne borbenosti od strani Vidrlijevih frakcionašev tudi glede vprašanja bližajočih se upravnih volitev pa je stališče KP Tržaškega ozemlja jasno in hkra. ti nakazuje konkretne naloge, ki se s tem v zvezi postavljajo pred tukajšnje demokratično prebivalstvo. Demokratično ljudstvo je pravilno razumelo poziv KP Tržaškega ozemlja in že ustanavlja ljudske votivne odbore, ki imajo nalogo organizirati borbo za demokratizacijo in čim prejšnjo izvedbo upravnih volitev. Borba za demokratizacijo upravnih volitev pa je hkiati borba proti kršitvam določb mirovne pogodbe od stra-' ni anglo-ameriške vojaške upra- Hinavščlna i 1 Medtem ko je Vidalijeva glasilo prineslo izčrpno kroniko o tem, kje vse so odboru za pomoč grškemu narodu obljubili podporo , ni niti besede zinilo o tem, da je delegacija bila pri jugoslovanski misiji, ki ni samo obljubila pomoč, ampak preskrbela, da je v dveh urah prišel odgovor iz Beograda, ki je nudil zatočišče peti.u grškim beguncem. Pač, Jugoslavije ni več za te ljudi, pač pa obstaja le takrat, kadar jo je treba blatiti. Sila neprijetno' bi bilo objaviti vest, da je bila pri jugoslovanski misiji delegacija, ki jo je vodil znani rušilec enotnosti demokratičnih množic Nello Grisoni. Neki član te delegacije je namreč izrazil svoje prepričanje, da bo edinole Jugoslavija kaj storila %a te nesrečne grške begunce. PRIMORSKI DNEVNIK — a - 9. oktobra I9-8 Velika sle (Nadaljevanje s 1. strani) posebne namene in so čakali za nastop le ugodnega trenutka, za katerega so bili naprej pripravljeni. Kdor je verjel v politično razsodnost tria'kih voditeljev, je zaradi resnega položaja demokratičnih množic v boju z reakcijo pričakoval, da bo medpartijski spor ostal pred vrati Trsta• To pričakovanje se ni uresničilo. Razbijači enotnosti spora niso zanesli le V Komunistično partijo Tria-šjcsga ozemlja, ampak se niso ustavili niti pred množičnimi organizacijami■ Razbili so Slo-vansko-italijansko antifašistično unijo, katere številčna moč, enotnost in odločnost je bila najkrepkejše in najulin-Jcovitejše orožje v boju za ljudsko demokracijo. Ljudstvo, Jci je izgubilo vero v svoje voditelje, je po svoji ogromni ve-1Cini razočarano stopilo ob stran. Kar bi se reakciji nikoli ne bilo posrečilo, se je posrečilo razbijaški družbi: demokratičnim množicam je bilo njihovo glavno orožje izbito iz rok. Usodne posledice tega se že kažejo na vseh straneh. To je težek zločin nad delovnim ljudstvom, ki ga bo tnogla v njegovih posledicah pravilno oceniti le zgodovina• Mislili smo, da se bo besnilo fazdejanja ustavilo pred O-svobodilno fronto, ki se je v Sklopu Slovansko - italijanske antifašistične unije borila za narodne in demokratične pravice tržaških Slovencev. Pričakovati smo vsaj, da se ne bo našel niti en Slovenec, ki bi pomagal rušiti enotnost, kateri edini se je slovenski živelj v (Trstu moral zahvaliti za dosežene uspehe. Toda našli so se ambiciozni in kratkovidni ljudje, ki so doslej po večini vedrili v zatišju ali ki nikoli niso doumeli duhu Osvobodilne fronte in so se hlapčevsko vdinjali razbijačem. Ne sramujejo se, da se ob mnogih mrtvih, ki so v imenu Osvobo-bodilne fronte nesebično padli za svobodo Trsta, in ob mnogih živih, ki smo jih srečavali V smrtni nevarnosti med borbo, drzno proglašajo za legitimne predstavnike Osvobodilne fronte. Morda bi bili ustanovili politično organizacijo z drugim imenom, a jim to ni kazalo. Osvobodilna fronta ima tak neoporečen sloves med ljudstvom, da so si upali le na njeno ime uloviti nekaj naivnežev In nepoučenih- Da bi bolj premamili ljudi, so na konferenci govorili o programu Osvobodilne fronte s tako vnemo, kakršne doslej pri njih nismo bili vajeni. Nikoli prej jim ni slo z jezika toliko lepih besed o pravicah Slovencev in o družini slovanskih narodov. Seveda so temu medu primešali tudi krepko merico strupa. Po njihovem so «voditelji (legitimne Osvobodilne fronte v Trstu) slovenski živelj v fiajhujšem trenutku njegove zgodovine grobo in podlo izdali...» Trdili so, da je etreba razbiti poizkuse frakcionašev imišljeni so oni, ki so ostali zvesti Jugoslaviji), ki bi radi oddaljili Slovence od Italijanov prav v trenutku, ko je zaradi bližajočih se volitev njihov skupen nastop najbolj po-treben■■■* In se: «Mala skupina, tako imenovano tajništvo Osvobodilne fronte, skuša vnesti v njene vrste narodni sot)<-nizem, odtrgali Slovence tega Ozemlja od antilmperialistične fronte s Sovjetsko zvezo na lelu-..* Dalje: s-Obžalujemo in obsojamo klevetniško kampanjo, ki so jo ti voditelji (namreč voditelji Ljudske fronte v Jugoslaviji) sprožili proti ostalim slovanskim, zlasti sovjetskim narodom.-..* Jugoslaviji zvestim pristašem Osvobodilne fronte očitajo izdajstvo, razbijanje enotnosti Slovencev Tržaškega ozemlja, teptanje slo-vansko-italijanskega bratstva in gonjo proti demokratičnim Italijanom. In nazadnje: Smoter (vidalijevske) *Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja je, da dokažemo svetu, kaj je naša lastna in zgodovinska naloga v tem trenutku, da pomagamo jugoslovanskim narodom, da se reši nacionalistične klike, ter da postanemo glasniki zdravih sil Jugoslavije.-.* Le nekaj primerov za ilustracijo drzkosti in podlosti teh odpadnikov- Koliko trditev, toliko laži. Demagoško klevetanje tja v dan, brez vsakega dokaza, o čemer se zlahka prepriča, kdor bere *Primorski dnevnik* in jugoslovanske liste. Da so gornje besede naslovili sebi, bi bili zadeli v črno. Blato, ki ga brizgajo, jim pada nazaj v obraz- Najbolj drzek in v svojem bistvu skrajno bedast je zadnji izmed navedenih stavkov- Kale, da si razbijali enotnosti domišljajo, da se svet. vrti okoli njih, pa se le oni sučejo okoli svoje osi-Govoričijo, kakor da je Osvobodilna fronta nastala v Trstu v krogu razbijačev, ki so edini ostali zvesti njenemu progra-. mu. In kakor da je ves slovenski narod žrtev neke nacionalne klike in mu je torej treba pomagati in ga rešiti. Nesramnost je vse premila beseda, da bi lahko z njo pravilno označili tak izpad. Ako bi imeli ti ljudje le trohico pameti in poštenja, bi poizkušali doma tre-ševati krizo*, ki so jo sami zagrešili, in tpomagali* tržaškim demokratičnim množicam, namesto da jih brezvestno pehajo v kremplje reakcije. Slovenski narod in jugoslovanski narodi pa v ničemer ne potrebujejo njihove pomoči. Ne vedo, ker nočejo vedeti, kar sicer ves svet ve, da je danes bolj kot kdaj prej ves slovenski narod strnjen okoli Osvobodilne fronte. In da je ta ostala dosledno zvesta svojemu programu. Njen program pa so sramotno Izdali pristaši vidalijevske laži Osvobodilne fronte, ker rušijo enotnost tržaških Slovencev in jih s tem hromijo v njihovi pravični in težki borbi- Ta organizacija nima pravice, da bi nosila častno ime Osvobodilne fronte, ki si ga je tatinsko privzela. Osvobodilna fronta slovenskega naroda naj-strože obsoja razdiralno delo njenih pristašev, ki so se s tem sami izločili iz narodne skupnosti. Potrebno je, da zaradi jasno-sti to javno pribijemo odpadnikom v večno sramoto. Pri tem si ne domišljamo, da bodo naše besede naletele pri «Voditeljih* na odprta ušesa. Kdor je enkrat stopil na poševno desko osebnih ambicij proti koristim lastnega naroda, nezadržno drči navzdol. Zal nam je le za one, ki so zaradi politične nerazgledanosti in nerazsodnosti nasedli veliki slepariji. Tolaži nas misel, da je teh le mala peščica in da se bo še mnogo izmed njih vrnilo na pot, ki jo hodi ves narod• Saj so se tržaški Slovenci zmeraj odlikovali po živi narodni zavesti in po pre-kaljenosti v dolgi borbi za svoj narodni obstanek. Zdrava politična razsodnost pa jih je krepko strnila okoli Osvobodilne froiite, ki jih hi prevarala v njihovih upih in jih je kljub močnemu nasprotovanju tujih sil v skrajnih mejah fhoi-nosti približala njihovim ci-. Ijem- Borba še ni končana in njen končni uspeh je v glavnem odvisen od enotnosti Slovencev in tržaških demokratičnih množic. V času, ki ga pre-Ivljamo, je vsako drobljenje sil narodni samomor in blaznost. Skoda je že danes velika. Da ni bilo razbijaštva, bi si reakcija ne upala vprašanja slovenskega šolstva postavljati tako kot ga je. postavila, da navedem samo ta primer. Narodna zavest in politična razsodnost narekujeta tržaškim Slovencem, da se vsi kot en mož zberejo okoli Osvobodilne fronte, ki idejno povezuje ves slovenski narod. Vsak odklon pomeni nevarno osamitev in pogubno oslabitev- Saj nt tako daleč za nami doba borbe, da bi več ne vedeli, kdo edini nudi v težkih trenutkih nesebično pomoč. France Bevk Kljub temu da se je na mnogih roditeljskih zborih pojasnjevalo o pomenu slovenske šole ter o številu slovenskih osnovnih in srednjih šol, smatramo za potrebno, da na kratko podamo celotno sliko in stanje slovenskega šolstva v Trstu. Le tako namreč, če bodo slovenski starši vedeli, kakšne srednje šole imamo Slovenci v Trstu in ?a kakšne šole se vodi borba, bodo lahko vpisali svoje otroke na take šole, do katere imajo njihovi otroci veselje. Poleg številnih osnovnih šol, ki so zlasti na deželi po večini eno-, d.Vo- in trorazrednice, imamo v Trstu in v okolici več slovenskih triletnih nižjih strokovnih šol (av-viamentoj. Te nižje strokovne šole so prav za prav nadaljevanje osnovne šole, v njih se namreč vzgajajo učenci za praktične poklice, tako s obrti, industriji, trgovini in kmetijstvu. Zlasti v tržaški okolici pa imamo mešan tip nižjih strokovnih šol, ki ustrezajo potrebam določenega kraja, zlasti kmetijstvu in obrti. Tako imamo industrijsko nižjo strokovno šolo v Rojanu, trgovsko pri Sv. Jakobu, trgovsko-obrtno na Katinari, nižjo na Opčinah in Proseku ter industrijsko nižjo strokovno šolo v Na-brežini. Jasno je, da so te slovenske nižje strokovne šole nezadostne ter ne ustrezajo dejanskim potrebam števila slovenskih otrok, ki bi prišli v poštev in to še prav v večjih krajih v tržaški okolici. Prav zaradi tega je bil stavljen predlog za nove slovenske nižje MardMie v Palestini AMAN, 8. — Nekaj kilometrov južno od Gaze je prišlo do ostrih borb med egipčanskimi silami ter židovskimi četami. Na poziv, ki ga je danes dopoldne poslal šef glavnega štaba OZN poveljstvu židovske in egipčanske vojske v Gazi v južni Palestini, so se borbe končale danes opoldne. Danes popoldne so arabska letala bombardirala židovski del Jeruzalema. Po vesteh iz židovskih virov pa so danes dopoldne egipčanska letala bombardirala tudi Qat v južni Palestini, na židovskem ozemlju; bombardiranje je povzro čilo številne žrtve. Zgodilo se je prvič po začetku premirja, da so arabska letala bombardirala židovsko kolonijo na ozemlju izraelske države. V času bombardiranja so bili v koloniji opazovalci OZN, ki so prišli zaradi preiskave prejš njih kršitev premirja, ki so jih na južni fronti povzročili Arabci. Po Jeruzalemu kroži vest, da nameravajo 2idje mobilizirati vse moške in ženske od 17 do 55 leta TRŽAŠKI DNEVNIK: Slovenske otroke v slovensko šolo Potrebujemo slovensko napredno inteligenco, ki bo pomagala dvigniti kulturno-prosvetno In gospodarsko raven našega ljudstva strokovne šole, in sicer za industrijsko nižjo strokoyno šolo v Miljah, Škofijah, za kmetijsko v Dolini, IJoljuncu, Bazovici in Zgoniku, za industrijsko trgovsko šolo v Skednju, pri Sv. Ivanu ter v Sv. Križu in za nižjo kmetijsko obrtno strokovno šolo v Devinu. Poleg teh nižjih strokovnih šol, ki jih obiskuje sorazmerno veliko število učencev prav zaradi tega, ker številni starši ne zmorejo vzdrževanja svojih otrok za daljšo dobo, imamo pa y Trstu tudi slovenske srednje šole, ki jih obiskuje več sto slovenskih dijakov. Ta-ko imamo v ul. Lazzaretto Vecchlo nižjo in višjo slovensko realno gimnazijo, slovensko trgovsko akademijo in slovensko učiteljišče. Gotovo je, da je število te vrste srednjih šol, ki jih imamo Slovenci y Trstu nezadostno, in da slovenski dijaki ne morejo izbirati po tem, za kar čutijo usposobljenost in veselje, marveč da imajo na razpolago le tri vrste srednjih šol, ki pač ne morejo nuditi zadostne širine izbire. Zato je popolnoma upravičena zahteva tržaških Slovencev, naj pristojne oblasti odprejo v Trstu poleg že obstoječih šol še slovensko srednjo tehnično šolo ter prvi razred klasične gimnazije, kjer bi Se vsako leto postopoma uvedel višji naslednji razred. Tako bi tudi lahko izpopolnili v znanju klasičnih jezikov zlasti oni dijaki, ki nameravajo po opravljeni gimnaziji prestopiti na filološko, juridično ter teološko fakulteto. Končno je y Trstu še slovenska dvorazredna trgovska šola. Poleg tega, da Slovenci zahtevamo y Trstu priznanje vseh vrst slovenskih srednjih šol, večernih tečajev, strokovnih šol itd., pa leži tudi na slovenskih starših, da napravijo svojo narodno dolžnost ter vpišejo svoje otroke v slovenske srednje in nižje šole. Kajti borba za slovensko šolo bi bila lahko brezuspešna, če ne bi našla odziva ravno pri slovenskih starših, če ne bj naletevala ha razumevanje najširših slovenskih ljudskih množic, ne glede na njihovo politično prepričanje. Velikokrat se pa tudi dogaja, da vpisujejo slovenski starši svoje otroke le na obrtne ali nižje trgovske šole prav zaradi tega, ker nimajo na razpolago dovolj sredstev za vzdrževanje in da pridejo njihovi otroci čim prej do kruha. Gotovo je, da je materialno vprašanje velike važnosti, da pa je na drugi strani treba tudi od strani staršev veliko žrtev, zlasti če gre za vprašanje nadarjenih otrok. Slovenski starši se morajo namreč zavedati, da slovenski narod rabi slovensko napredno inteligenco, ki bo pomagala dvigati kulturno raven ljudstva, iz katerega je izšla. Vinska trgatev na Opčinah ASIZZ na Opčinah priredi v nedeljo 10. t. m. s pričetkom ob 15 «Vinsko trgatev« s pestrim sporedom in plesom. Seja občinskega sveta Med 28 točkami dnevnega reda o katerih je razpravljal občinski svet na svoji seji zvečer 7. t. m., je bilo razpravljanje o ponovni otvoritvi slovenskih otroških vrtcev v Rojanu in na Vrdeli. Obnova občinske hiše v ulici Tartini 12, različna dela na šoli Brunner v Rojanu. Vse te točke so bile odobrene. Pri zadnji točki glede šole Brun. ner je svetnik Rinaldini še enkrat ponovil predlog, naj bi VU čim prej dodelila sklad za graditev šole Morpurgo pri Sv. Vidu. To pa predvsem, ker je tamkajšnja šola De Amicis postala premajhna, posebno še odkar so zgradili hiše na Elizejskih poljanah. Med slučajnostmi je župan odločno razpravljal o stanovanjskem vprašanju, ki je še sedaj zelo pereče, čeprav je bilo zgrajenih že mnogo novih hiš. Pri tem so na seji izglasovali resolucijo, ki predlaga VU, naj bi raztegnila na Tržaškem ozemlju italijanski zakonski dekret, ki določa pokrajinam občinam in ustanovam za gradnjo novih hiš, da lahko dobe od države polovično pomoč pri nakupu zemljišča za gradnjo hiš in za samo zidanje teh. Popolnoma se strinjamo z dejstvom, da je v Trstu še vedno premalo stanovanj. Vzroka pa sta dva. Prvi in glavni je ta, da se je po juniju 1940 naselilo v Trstu veliko ljudi iz vseh italijanskih pokrajin. To število se je še povečalo posebno po polomu Italije in po končani vojni. Prav gotovo je, da veliko teh novih priseljencev nima kaj opraviti z našim mestom in predstavljajo balast v vsakem oziru. Drug vzrok pa je ta, da je še veliko takih od bomb porušenih hiš, ki bi popravljene doprinesle precejšnji odstotek razpoložljivih stanovanj. Zato bi bilo treba začeti gledati s te strani na stanovanjsko krizo. KNJISE - SLEDALlSlfli - KONCERTI RAZSTAVE -FILMt-KRITiKE-DHOBTINE ALI SO SAMO GOTOMICJE? Simfonični koncert tržaške filharmonije Veliko zanimanju je mecL obiskovalci tržaških koncertov vzbudil četrtkov simfonični koncert tržaške Filharmonije, pri katerem sta sodelovala domačina dirigent Luigi Toffolo in violinist Franco Gulli. Pestro izbran spored je otvoril Bachov vBrandenburški koncert št. Ul.*, pri katerem se je godalni sestav orkestra potrudil, da čimbolj zadosti zahtevam, ki jih stavi izvajalcu glasba tega predklasiinega skladatelja. Posamezne godalne skupine so bile sicer lepo ubrane, vendar pa je v strogem polifonem slogu grajena skladba predstavljala tudi zanje trd oreh, kar smo opazili zlasti v 1. stavku, pri katerem je' bilo čutiti precejšnjo nesigurnost pri skupni igri. Poudarek koncertu je dal brez dvoma violinski koncert v D duru op. 19 znanega sovjetskega skladatelja Sergeja Prokofjeva, gi je bil prvič izvajan v našem mestu. Koncert, ki ga dobro karakterizirajo bistveni elementi Prokofjeve umetnosti — svoboden harmoničen stavek, ritmična in harmonična barvitost, nežna lirika in šegav humor in obenem naslonitev na rusko folklorno motiviko — je predstavljal za tržaško koncertno publiko, ki je vse preveč vajena stereotipnih koncertnih sporedov, izredno novost, skoraj bi rekli — nekaj npreveč» novega. Sicer pa se temu ne čudimo, ker je razgledanost dela tržaškega glasbenega občinstva, ki prihaja na prvovrstne koncertne prireditve predvsem iz snobizma, precej nizka, kar se pokaže posebno pri tem, kako dojema neko novo glasbeno umetnino. Solistični del je tehnično dovršeno podal violinist Franco Gulli, ki kljub svoji mladosti šteje že med prvovrstne umetnike. Prvi del koncerta je zaključila Ravelova skladba nTzigane«, pri kateri je mladi violinist še enkrat pokazal svoje veliko tehnično znanje. Pod odmoru je bila izvajana Brahmsova Ul. simfonija v F duru op. 90. V sedanji koncertni sezoni smo slišali že obe prvi Brahmsovi simfoniji: prvo pod taktirko Zec-Albert. Zanimivo je primerjati po-chija, drugo pa je dirigiral Herbert samezne interpretacije Brahmsovih simfoničnih del; brez dvoma je bila najboljša ona od dirigenta Herberta Alberta, ki se je Brahmsovemu slogu najbolj približal. III. simfonije predstavlja enega največjih glasbenih zakladov velikega hamburške ga mojstra in jo posebno odlikuje jasna struktura in čistost posameznih tem. Kakor pri ostalih Brahmsovih delih je tudi pri tej po same zen motiv tako razdeljen na različne inštrumente, da mora biti orkester dobro uvežban, da ne vzbudi vtis razcepljenosti. Toffolo je orkester dobro uvežbal in lepo izvedel svojo nalogo. Za zaključek je orkester odigral še predigro k Wagnerjevi operi «Mojstri pevci norimberški«. Mogoče je vplivalo slabo vreme da je bilo občinstvo maloštevilno kajti pričakovali smo, da bo nastop tržaških umetnikov in zanimiv spored do kraja napolnil prostrano gledališče. Najbrže pripomorejo temu tudi zeio drage vstopnice. luči zapadne zaveznike, vendar ima precej zanimivih in napetih prizorov, ki vsaj delno pokažejo gledalcem velike težave in nevarnosti, s katerimi so se morali vedno boriti saboterški partizanski oddelki. Film nam delno pokaže tudi zakulisno ozadje angleške vohunske mreže, ki je razpredena po vseh deželah. Pogrešamo pa v tem delu človeka, z njegovimi čustvi, notranjo borbo in tisto toplino doživetja, ki bi gledalca približalo junakom, da bi z njimi še bolj živo sodoživ-Ijal dramatski razvoj dejanja. Kratek obzornik nam pokaže kot dodatek nekaj originalnih prizorov iz življenja v Benetkah ob času filmskega festivala. NOVI FILMI: I Oblsb portugalskega generala vlondoen LONDON, 8. — Za jutri zvečer pričakujejo y Londonu generala Ro-drigueza, šefa portugalskega glavnega štaba, ki bo gost britanskega vojnega ministra. Med svojim obiskom, ki bo trajal do 16. oktobra, bo imel vrsto uradnih lazgo-vorov * britanskimi vojaškimi osebnostmi. PARIZ. — Avstrijski zunanji minister se bo jutri sestal s francoskim zunanjim ministrom Rober toro Schumanom, m V času, ko se na kon/erenct v Pa rizu toliko govori in piše o atomski energiji, je tudi uprava kina Rossetti smatrala za umestno pred vajati film o. borbi za atomsko bom bo, ki je za Trst novost. Film prikazuje zakulisne in tajne, zato pa tembolj ostre borbe za eteiko vodo«, ki je eden glavnih elementov za pridobivanje atomske energije. Dejanje se godi med zad njo vojno na Norveškem in nam prikazuje borbo 11 norveških padalcev, ki so prišli iz Londona z nalogo, da uničijo glavne naprave pri norveški tovarni za pridobivanje «teike vode«. Ceptav je film propagandnega enačaja, in skuša pokazati v boljši M mor namer Prav sedaj, ko se bližamo zimi, ki dela našemu delavskemu razredu največ preglavic, ker je z njo v zvezi nabava kuriva in toplega oblačila, se širijo Vesti, da nameravajo delodajalci v nekaterih tovarnah odpustiti z dela precej uslužbencev. Zaenkrat je to samo vest, ki se širi, in upamo, da ta ne bo postala resnica; toda uslužbenci tovarne «Arrigoni» so vkljub temu zelo vznemirjeni zaradi vesti, da namerava vodstvo tovarne odpustiti z dela okrog 40 uradnikov od 120, ki so tam zaposleni. Ti odpusti z dela naj bi se pričeli v drugi polovici meseca novembra. Seveda kot vedno, tako tudi tokrat mirnim SPOMINSKI DNEVI; 1547 se je rodil MigUel S. Cervantes, veliki španski pisatelj. 1792 se je rodil v Kamniku Matej Langus, slovenski slikar. PRESKRBA Razdeljevanje dodatnih nakaznic za delavce. Danes bodo začeli deliti po domovih nove dodatne nakaznice za delavce, ki bodo prišle v veljavo s 1. novembrom. Kdor nakaznice iz kakršnega koli razloga ne bo prejel na domu, jo mora dvigniti 2 dni po obhgdu občinskega uslužbenca na občinskem uradu v ul. Procureria 1-1 proti predložitvi nakaznice za november-februar 1949 In osebne Izkaznice. Nove dodatne nakaznice morajo biti vpisane pri trgovcih. ENOTNI SINDIKATI Lesna stroka. Danes bo sestal upravni svet. ob 18.30 se Prvi roditeljski sestenek v dijaškem domu V nedeljo 10. oktobra bo ob 9 uri dopoldne v prostorih dijaškega doma v Trstu, ulica M. Buonarroti 31, prvi roditeljski sestanek v novem šolskem letu. Pozivamo vse starše, katerih otroci so bili za šolsko leto 1948-49 sprejeti v dijaški dom, kakor tudi tiste, ki so zaprosili Dijaško matico za kakršno koli drugo pomoč, da se sestanka z gotovostjo udeležijo, ker bodo na njem dobili vsa potrebna navodila in pojasnila. ZAHVALA Vsem znancem, prijateljem in tovarišem, ki so darovali cvetje in spremili našo prezgodaj umrlo hčerkico LJUBICO na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Družina PEČAR — Lonjer mm mm m „cor proti u ali odklonjena dodelitev stediona Veliko zanimanje je že vladalo za prvenstveno tekmo nogometnega prvenstva FLRJ v Trstu med Pon-ziano Lj. in Našimi krili, ki bi morala biti v nedeljo v Trstu. Vodstvo domače enajstorice je bilo že domenjeno z vojaškimi oblastmi za nastop obeh ekip na stadionu ob 10, kajti p opoldne je dan stadion na razpolago Ederi, tore) ektpi, ki igra v tako imenovani «serie C« italijanskega prvenstva. Mestna občina, ki je kompetentna za igrišče in tudi za stadion pri Sv. Soboti, pa je vodstvu odbila prošnjo za dodelitev igrišča pod pretvezo, da se vodstvo ni držalo ((procedure«. ki je v veljavi, to je, da bi moralo vodstvo Ponziane Lj. nasloviti prošnjo mestni občini preko domačega CONI-ja, ki naj bi potrdil in odobril. Pojasniti je treba, da nihče niti na nogometnem odseku ZDTV, niti vodstvo športnega društva ni vedelo, da sploh obstaja tak nesmiselni ukrep, ki namenoma stavlja neko samostojno športno organizacijo in neko nogometno društvo pod okvir CONI-ja, ko je vsakemu jasno, da stremi CONI za tem, da bi na vsem polju onemogočil športno udestvovanje demokratičnim množicam in s tem demokratičnim športnim zvezam. Včeraj zvečer se je sestal odbor in po dolgem razpravljanju je g. Tramarinu. članu vodstva Ponziane odbilo prošnjo. Vprašujemo se samo, kako je mogoče danes še kaj takega. Da j£ velika politična gonja proti demokratičnim elementom in demokratičnim organizacijam, to je že znano, vendar da bi hoteli ti naši toliko opevani in ((demokratični* občinski očetje preprečiti in onemogočiti športno udejstvovanje neki nogometni enajstorici, katere krivda je morda samo ta, da sodeluje pri jugoslovanskem in ne italijanskem prvenstvu; to je pa vendar višek ne toliko nesramnosti kolikor otroške nagajivosti zaradi ljubo-sumnja na vitalianissime« nogometne ekipe, ki nedvomno počasi a vendar propadajo. Mestna občina se je tako zopet razgalila. Toda mi kakor tudi naši športniki bodo vedno zahtevali, da se uvede poštena dodelitev stadiona, ki je bil sezidan z denarjem, ki ga je plačevalo ne samo prebivalstvo današnje «democrazia cristia-na» in raznih italijanskih organizacij, temveč tudi z denarjem slo-venskega življa in vsega demokratičnega italijanskega prebivalstva. Mi imamo pravico do občinskega stadiona, kakor ga ima Triestina, Libertas, Edera, Sv. Ana in vse ostale iz Italije prihajajoče ekipe na razna nogometna srečanja. Nenasitna oderuhinja Pred nekaj dnevi je 48-letni Ivan V. prijavil policiji neko Pavlo Sa mec zaradi pobiranja oderuških o-bresti. Po njegovih izpovedbah mu Je posodila Samčeva okrog dva milijona lir in zahteva od te svote obresti v višini od 48 do 108 odstotkov. V zadnjem času je Samčeva nenadno terjala svoj denar nazaj in zahtevala, da ji ga mora V. takoj vrniti. Da hi Jo pomiril, ji je dal V, kot jamstvp pobotnice mestne zastavljalnice y znesku o-krog treh milijonov. Zenska je brez njegove vednosti prodala eno izmed pobotnic in ga s tem oškodovala za 800 tisoč lir. V. je se izjavil, da je samo za en mesec prejela Samčeva 50 tisoč lir obresti od posojila v višini 500 tisoč lir. II V Policija je prejela obvestilo, da so neznani vlomilci vdrli prejšnjo noč v trgovino Godina Jožefa v ul. F. Filzi 13. S polic so pobrali več kosov oblek in perila in zopet izginili, kakor so prišli. Godina ima preko 230 tisoč lir škode. Policija vodi sicer preiskavo, vendar doslej še nima vidnega uspeha. niso navedeni vzroki, ki bi upravičevali te nove odpuste. Zato sklepajo uslužbenci te tovarne, da ne bo temu vzrok, da bi nameravali skrčiti svoj obrat, temveč da bi hoteli s čim manjšim številom delavcev napraviti prav enako delo. Kako nečloveški bj bil ta ukrep lahko razumejo samo tisti, ki s skrbjo gledajo na bližajočo se zimo. ki jim bo še mnogo bolj otež-kočila že tako težke življenjske razmere. Iz vremenskih napovedi je celo razvidno, da se nam letos obeta zelo huda zima; zato bi pač morali tukajšnji delodajalci preskrbeti, da nudijo čim več delavcem kruha in s tem zaslužka, da bodo tako laže prebili tudi ta najtežji letni čas. Ce bi nameravali res uresničiti vse te načrte o odpustih z dela, potem bodo prav gotovo stopile sindikalne organizacije v ostro borbo, da bi zagotovile spoštovanje delavskih pravic ter da bi preprečile delodajalcem uresničiti svoje nakane. «Arrigoni» je namreč tako ogromno podjetje, da bi lahko koristno zaposlilo vse svoje uslužbence tudi Če bi imelo morda trenutno neprili-ke s produkcijo ali podobnim. Uslužbenci odločno zahtevajo, da delodajalci upoštevajo njihov težek položaj ter da odstopijo od svojih načrtov o novem odpuščanju delavcev. Policijska gotika v Miljah Jutri ob 11 uri bo igrala na trgu Marconi v Miljah godba civilne policije iz Trsta. Na programu ima skladbe Wagnerja, Rossinija, Ma-scagnija, Čajkovskega in Mansija. IZLET V VREMSCICO IN V SKOČI JANŠKO JAMO V nedeljo dne 24. t. m. priredi Planinsko društvo v Trstu izlet na Vremščico in y Skocijansko jamo. Odhod ob 6 iz ul. F Severo. Vpisovanje y ul. F. Filzi 10-1. in v Rojanu v Čevljarni Gfec na trgii Tra i Rivi 2 do vključno 12. oktobra vsak dan od 17 do 19. PLEZALNI TEČAJ PDT Letošnjo jesen priredi Planinsko društvo v Trstu gorniški plezalni tečaj v Glinščici. Začetek v nedeljo dne 17. oktobra. Odhod ob 8 z zadnje tramvajske postaje št. 11 iz Rocola. Vpiso. vanje vsak dan od 17 do 19 v ul. Filzi 10-1 (Slov. gosp. dr.). V Glinščici po-skušnja In zdravniški pregled. Vpisnina 50 lir. Tečaj bo za vse, predvsem za mladino od 17 let dalje. Pozivamo zdravo In- podjetno mladino, da obnovi svoje lepo in krepko stremljenje za telesno krepko in duhovno zdravo delavnost po naših lepih planinah, da se odzove brez nepotrebnih predsodkov proti plezanju ali pa z izgovori mestne pomehkuženosti. Vabimo tudi vse planince in prijatelje, da pridejo ta dan v našo tržaško Švico In na vežbanje. Sobota 9. oktobra Ludovik, Svarun Sonce vzhaja ob 6.13, zahaja ob 17.30. Dolžina dneva 11.17. Luna vzhaja ob 18.59, zahaja ob 21.52. Danes ob 23.10 prvi krajec. Jutri 10. oktobra Frančišek, Slovenko SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje PREDSEZONA Danes 8. t. m. ob 2» »ri l* stovanje ▼ Domu kulture v SKEDNJU z igro GOLDONI-RUPEL: „Primorske zdrahe?* PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo sRAUBAR* _na Greti javlja, da ne bo koncerta Pe ' skega zbora »Ivan Cankar* ki bi "J ral biti danes zvečer ob 20. ‘zvaJ. se bo prihodnji teden, kar b° 58 javljeno. Danes zvečer bo kulturni progra «Centra dl cultura«. Študij 8-mesečnega delovnega nadrla za prosvetna društva openskega okraja V nedeljo 10. oktobra bo ob dopoldne konferenca na Opčinah url na za društva v Prosvetnem domu iz openskega okraja. Udeležba je obvezna za tajnike in predsednike. Slovensko gospodarsko zim# namerava prirediti za svoje ti*®* dvodnevni izlet v Slovenijo, z ogledom večjih gospodarskih tov in »stanov. Upravno tajništvo daje Poc i8 tonlja, telegrafist Maccari Cesar uradnica Pacordini Marija. rlof. Umrli »o: 34-letni Marticas; “ , gio, 71-letni Opiglia Pete.r, *b" Simitz Marija por. Luciani. III ! RADIO i 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja *Ia a 7.45. Poročila. 11,30. Repro Poročila. 13.00. Glasbene Prartiwn-13.20. Pestra glasba. 13.40. ”a prc-ske pesmi. 14.00. Poročila. I*-- 0®» gled tiska. 17.30. Plesna glaSba-,,rtOV. Odlomki iz klavirskih kon 18.30. Slovanski zbori. 19.00. ^ oddaja. 19.30. Lahka glasba. 19,1 Vi«, ročtla. 20.00. Športna odlJaia'TroBte Pevski duet: Kozem Rožica M t 20- Danica. 20.30. Pregled sporedov oa Operne arije. 21.00. Sobotna v j,jj, oddaja. 22.00. Večerni koncert. ^ Plesna glasba. 23.15. Poročila. Objava sporeda. 23.35. Polnočna ba. 24.00. Zaključek. KINO 16: «Bitka ROSSETTI. bombo«. FENICE. 16: «Kapitan Casanov* Bey. v« FILODRAMMATICO. 15.30: «”'■ tra«, B. Davis. FlydI,i ITALIA. 14: »Kapitan Blood*. & ALABARDA. 14: »Veliki v»1£e Relner- ,«pčI», * IMPERO. 16: »Tajnik opoinc« Russel. park*5, GARIBALDI: «Glas grlice*, ‘ ^it*- VIALE. 16: «Brez milosti«, *' mlller. BiJl», ^ |V* 0’Hara. KINO OB MORJU. «Pomla<»- .r(t,Uf' MASSIMO. 16: «Buffalo UL. - -NOVO CINE. 16: »Tihotapci«' ODEON. 16: »Suez«, M. Mon.~,ju», » IDEALE. 15: »Most v Waterlo Tayi°r. n0t», ** MARCONI. 16: «Tlsoč in ena Montez. k st*, ARMONIA. »Črna slonova Havllland. AZZUHRO. »Suez«, M Mortte*; RADIO. 16: «Nedokončana». ; p( ADUA. 15.30: «Pobegli jetn,IK ‘ kal na Vrata«, G. Grant-VITTOHIA. 16: «Naključje», "• it* MasS« pot’ SV Irt** zarl. M011 VENEZIA. 16: »Maščevanje krlsta«. BELVEDERE. 16: »Parada 1946», G. Storm. dekl«ta KINO SKEDENJ: «Norčava J. Garlan. j. Gaf! SAVONA. 14.30: olzgublj|no»> field. ^ FRIZERSKI SALON MAHI« TRST, TRG MALTA Nepretrgan* PRIMORSKI dnevnik s 9. oktobra 1948 Se ertRrat o krivičnih lit neresničnih obtožbah InformbiroJ a Voditelji in partija, voditelji in ljudstvo Ko 30 naši kritiki doživeli po-Poln neuspeh v svoji akciji, da ■ oslabili — če jo že ne morejo fozbitj — enotnost KPJ in da bi ornaiali delojne množice Jugoslavije, poskušajo ločiti partijsko vodstvo od partije in od ljudstva. 2e vnaprej moremo ugotoviti, “® bo sem sloni v primeru Ju-Wjlauije vsaka ločitev voditelja ljudstva, voditeljev od partije izmišljenih, neresničnih dej-na tem, kar bi si želeli "**'» fci želijo to ločitev, ne pa ’IM?e*ar,sklh družbenih odnosih. ta- w tem primeru so upora-metodo 'zgodovinskih ar.alo-J. Ker je znano, da komunisti / Korejo sovražiti ljudstva in ® ie treba ločiti ljudstvo od vo-*}ieV. ter da ta taktika rodi r i U3Pehe, bi naši kritiki ,, 1 tako ravnali tudi v primeru ljaj0SlaVi3'e' T°da PTi tsm pozab- • ' kar je poglavitno — da je Wctika dobra in koristna, ko tur :a kapitalistične dežele, za rjoazna in strankarska vod- da flJNJiti, ko gre Za socialistično se pa mora neogibno iz- ; ' za komunistično državno Mjtijsko vodstvo. hlini V 36 omeniena taktika ko- ■ utou v prvem primeru pra-ya’ v- drugem pa ne? Upjn-em primeru je ta taktika rodit, l^ena '-n pravilna ter mera !uspeh? zato, ker ta ločl-. 'diferenciacija) vodstva od na * Va s^oni na razredni borbi, ae! razrsci7j{ razcepljenosti med razredom — odnosno fjat) nimi množicami — in med ajo*o burioazijo. Prav zara-deJa*9“: ker ta ločitev sloni na t, '} razcepljenosti, ki obstoji Odrio' 0izv°dnji, v produkcijskih lc5 tln' Ta komunistična takti-in s® opira torej na neogibnost g,, Sitost razredne borbe med tiča7J! ’ in izkoriščanimi mno-tiiig med zajedalskimi izko-,Ua*ci. Zato mora roditi uspeh ^ l/ nosilcem. ta . ^oem primeru se pa mora te9a iizjaloviti prav zaradi Ijdjo r -10 kritiki uporab- nihisfi nQčin kakor v prvem krtrn U *n kakor d.a gre za prvi lifj. e^’ f- j. kakor da je Jugosla-hr/'balistična dežela in ka-a are za to, da je treba taz-(je[. ' Povečati razredno borbo \ /\llx množic g proletariatom Si|t, 6 “ PToti vladajoči buržoa-Ju0osi ^J^benlh odnosih nove ,'*ite,a’Vi*e ni P°!7°ieu za takšno V j, diferenciacijo) ljudstva h („°, zaradi tega se’ mora h * .7® končno izjaloviti. To rtiora Politika komunistov •fr«. e*i na analizi dejanskih nfu r nil> odnosov, na odkriva-t*liaha*v°inih tendenc, ne pa na f *" iluzijah. Sc ; JfBoslavtji je pa neka dru-Preri l (diferenciacija), ki se vseh dan za dnem do- "I'° je ločitev (diferencia- li rfeI kapitalističnih elementov l'asef, množic v mestih in ^iiji delovnih množic za u Clj° kapitalističnih ostan-bKtmZf** in kapitalizma ter inih odnosov na vasi. KtVijJrencmcija obstoji, se s kre- ®°0labn ®°c*aEtičnih sil stalno 1° kapitalistični ele-^oiir..'c čedalje bolj ločujejo in ^hrenci °?. delovnih množic. To ?(u:„ ,aC!J0 moramo opažati in Pilo; n° voditi, ob stalni kre-socialUll(nih sil, imeti mo- ramo nenehno pred očmi, da mora socializem nujno zmagati in da je popolna likvidacija kapitalizma, nujna. Naši kritiki pa bodo rekli, da njihova taktika tudi sloni na tej drugi vrsti diferenciacije v Jugoslaviji, t. j. na cepitvi kapitalističnih in socialističnih elementov. Toda v tem prmeru ne govorijo resnice. Zakaj, kako naj tedaj pojasnijo uspehe delovnih množic v. borbi za obnovo in zgraditev dežele na socialistični podlagi? Rekli bodo spet: Ljudstvo je dobro, ljudstvo dela, todd voditelji niso nič prida. Vidite Skrajno breznačelnost in absurdnost! Kakor da bi ljudstvo moglo uspešno voditi veliko bitko Za zgraditev socializma — če bi bilo njegovo vrhovno poveljstvo izdajalsko in kapitalistično. Merilo netočnosti «kritike» naših kritikov se omejuje na to: ali se pri nas od dne do dne krepijo socialistične sile ali ne (krepijo se pa nedvomno); v prvem primeru (če se te sile krepijo) 'nimajo prav oni, v drugem pa (če se te sile ne krepijo) nimamo prav mi. Naši kritiki so potemtakem prav zaradi tega, ker niso spoznali, kakšne sile zastopa in kakšne tendence izraža naše partijsko in državno vodstvo (oziroma to, kar imenujejo mTitova grupan), neogibno zabredli v absurden in smešen položaj, da — v imenu komunizma in intema-cionaliztna — v praksi ovirajo krepitev in razvoj socialističnih sil v. Jugoslaviji, s tem samim pa tudi zbliževanje narodov Jugoslavije in /narodov demokratičnih dežel. Ce bi « ortl orupi», t. j, da «Ti-*ar Pa» predstavlja danes — ^ n uunvs — t”1 nnujih0vem ni b**° Vred le-l' manjšino, frakcijo v ^illlnf^0 trditev utemeljujejo z ‘n°' ,d" vodstovo KPJ *er 5 0 Unijo internacionalizma ?*alizn)*a rtakuje z graditvijo so-,*■ zla.t.v Junoslaviji. Naši kriti-:Ux 1 v ZSSR, so si prilastili •ij • 0 Prauico, da razlagajo, lnterr>(icionalizem in kaj 'n Ir,30. internacionalistič-*e dalj/?’ Wa»i kritiki gredo >loCo! „ si ce,° prilaščajo mo- ln<‘snrntrnarks,zem in trdi1° ~ re ]u z Leninom — da se nadalje bogatiti r (n pT- Togliatti po iUci^nolyi tnformbiroja), da revo-°a-nj u a Praksa delavskih g i-Jove n,SVetl' ne pomeni in ne 1’tve peniti nadaljnje boga-if’i0°nn 1 ,sizn,a <-!e trdi kaj °r to 'j, ,rti če v praksi — ka-todia ®e‘0jo Jugoslovani — na bogatih revolucio- ■ ip u*enJ dela drugače ka-suhinu u,taljenih pravilih in ln aoe„, tedaj je ta nacionalist i*1® tofn ‘mPer‘alistov. Popolno-j a >e trditev naiih kriti-Je ne le vodilna, .i odločilna sila socia- ^inon, nadalinje razvijanje ^ naravno in neogibno v ZSSR, kjer je razvoj socialističnih družbenih odnosov najdalje napredoval in kjer že nastopa vprašanje teoretičnega proučevanja bodoče komunistične družbe. Toda ie pri tem praktično širijo trditev, da se druge deželo morejo in morajo nadalje razvijati ne na podlagi teoretičnih in praktičnih izkušenj ZSSR, ampak na podlagi kopiranja ZSSR — tedaj so zapustili dialektiko in morajo priti neogibno v spor z življenjem, ki se tudi v socializmu pod zavestnim vodstvom komunistov vendar razvija različno, vselej na nov ter drugačen način. Druga napaka naših kritikov je, da vidijo, ko gre Za ZSSR, samo velike številke, da vidijo samo dejstvo, da je ZSSR — kar je na srečo popolnoma točno — tudi po svoji materialni moči (število prebivalstva, industrijska in vojaška moč itd.) odločilna sila socializma in demokracije. Toda, ali to pomeni, da se v prehodnem razdobju od kapitalizma h komunizmu druge manjše sile ne morejo razvijati na način, po katerem se bodo hitreje krepile, t. }. po katerem bodo hitrtje dosegle zmago socializma ter dejansko in vsestransko zbliianje med njimi in Sovjetsko zvezo? Naši kritiki ne morejo razumeti, kar je pri nas jasno slehernemu članu partije in celo večjemu številu državljanov, da je usoda Jugoslavije in njenih narodov ter delavskega razreda neločljivo zvezana z ZSSR, toda da slednje povezanost ne slabi ter je ne more slabiti, če Jugoslavija do maksimuma razvija svoje sile v borbi za socializem, če stopa po svoji, za njo hitrejši in lažji poti v socializem. Mar nismo prevzeli oblasti in razlastili mestne buržoazije na specifičen, svoj način? Zakaj bi pa ne mogli iti po svoji poti v socializem? Prav zaradi tega, ker tega niso razumeli (našo lastno pot, naš način identificirajo z nacionalizmom), naši kritiki mislijo ali se delajo tako, da so v Jugoslaviji na čelu nacionalistični voditelji (uTitova grupa«), ki ne ljubijo ZSSR in ki ji lahko obrnejo hrbet, skratka naši kritiki niso mogli razumeti, da ni nasprotja med ljubeznijo in vdanostjo do ZSSR in ljubeznijo in vdanostjo do svoje dežele, če ta dežela v resnici gre v socializem, točneje — prav zaradi tega, ker ta dežela stopa v socializem. Hočejo torej zatreti vse nacionalne značilnosti razvoja Jugoslavije v socializem ter prikazujejo potem svoje značilnosti kot obvezno sprejemljive za vse druge dežele v vseh razvojnih etapah. Torej so spregledali, da je Jugoslavija glede družbenih odnosov prednjačila pred drugimi deželami ljudske demokracije in da bi jo takšno šablonsko uporabljanje oblik, ki ji ne ustrezajo, dejansko vlekle nazaj. Zakaf niso mogli odkrhniti koščka od granita Naji kritiki, ki izhajajo od te svoje domišljije (da je «Titova grupa» nacionalistična) so tudi prišli do zaključka, — da še večina v KPJ ne strinja s CK KPJ, da CK KPJ dandanes pomeni frakcijo v lastni partiji. Trdijo sicer, da je bil položaj pred letom dni drugačen, da je tedaj «Titova grupa» predstavljala večino, da se je pa medtem izrodila in spremenila v nacionalistično grupo. O dokazih, ki jih navajajo, smo že govorili. Zdaj naglašamo samo tole: Ta trditev je iz osnove netočna tudi zaradi tega, ker se enotnost KPJ pod vodstvom CK KPJ s tovarišem Titom na čelu ne uresničuje na podlagi vrnitve h kapitalizmu, ampak na podlagi borbe za zgraditev socializma. Zato ni pi-av nič Slučajno — potrebno je, da naši kritiki to slišijo! — da je. vTitova grupa« danes močnejša v partiji kakor kdaj koli prej, t. j. da. jo partija podpira in je z njo odločneje kakor kdaj koli, da je enotnost partije okrog CK močnejša kakor pred letom dni, celo močnejša kakor med narodnoosvobodilno borbo. Pravljice kritikov, češ da je «Titova grupa» zdaj frakcija v partiji, — so smešne in za njimi še dejansko skriva poskus, da bi upravičili in legalizirali delovanje raznih frakcionašev, ki navdahnjeni — pa tudi vodeni po «kritikih« — popolnbma zaman skušajo razbiti Komunistično partijo Jugoslavije. Zato bi bilo za naše kriike pametneje, če bi se poglobili v dejstvo, zakaj niso mogli odkrhniti koščka od granita, ki se imenuje KPJ, kaj so dejanski vzroki njihovega neuspeha, kakor pa da slepijo sebe ih svoje partije ter svoje ljudstvo z izmišljotinami o policijskem režimu v Komunistični partiji Jugoslavije. Lenin je pisal: «Samo postavljanje vprašanja: «diktatura partije ali voditeljev ali diktatura (strank), množic?» priča o neverjetni in brezizhodni miselni zmedi. Ljudje se trudijo da bi izmislili nekaj posebnega in v svoji vnemi, da bi modrovali, postajajo smešni. Vsem je znano, da se množice delijo na razrede; — da je mogoče postavljati množice in razrede drugega proti drugemu samo, če postavljamo ogromno večino sploh nerazčlenjeno po položaju v družbenem redu proizvodnje proti kategorijam, ki imajo poseben položaj v družbenem redu proizvodnje; — a da razrede navadno in v večini primerov vodijo — vsaj v sodobnih civiliziranih deželah — stranke; da politične stranke vodijo bolj ali manj močne skupine najuglednejših, najvplivnejših, najbolj izkušenih ljudi, izbranih na najodgovornejše dolžnosti, ki jih imenujejo voditelje». (Lenin, »Zbrana dela«, knjiga XXV. stran 187). Ta Leninov citat je uporabljiv za naše kritike toliko, ker nočejo videti, kdo vodi borbo (razredno) delovnih množic za zgraditev socializma v Jugoslaviji. Partija vodi razred in njegovo borbo najbolj preizkušene, izbrane osebe pa partijo. Vse to je pa povezano in neločljivo drug od drugega — ni uspeha v borbi za socializem brez razredne borbe delavskega razreda in delovnih množic, ni pravilnega in uspešnega vodenja razredne borbe močne in trdne partije, dobro partijo pa gradijo in vodijo njeni voditelji. Ko naši kritiki mislijo ločiti vodstvo od partije, bi morali najprej razumeti razredne odnose v Jugoslaviji, da bi videli kdo in kakšne razrede pomeni in kam jih vodi. pa bi manj zaslepljevali sebe ih druge z diktaturo in terorjem posameznih voditeljev in grup» ter manj psovali in besneli, ker se partija še vedno ne loči od CK. Tako je pri nas s partijo in njenTm vodstvom. Partija in Ljudska ir on ta Toda dotakniti se moramo tudi kritike politike naše partije glede Ljudske fronte pri nas. Sicer je ta njihova kritika samo v posredni zvezi z njihovimi manevri, da bi ločili ljudstvo od vodstva. Podobno kakor tudi glede partije (da je njena večina interna-cionulistična) naii kritiki izhajajo od tečne trditve glede ljudstva namreč, da je ljudstvo za zavezništvo in prijateljstvo z ZSSR in deželami ljudske demokracije. Toda pri tem seveda pozabljajo, da naše ljudstvo ne odobrava lažne obtožbe in da se noče <.i-f.rniti s poti, ki si jo je je izbralo v veliki bitki za zmago socializma v domovini Na podlagi svoje prve trditve, — da je ljudstvo za prijateljstvo z ZSSR (kar drži) upajo, da bodo ločili ljudstvo od vodstva, ki po njihovi drugi trditvi ni za prijateljstvo z ZSSR (kar ne drži). Druge njihove trditve, da vodstvo ni za prijateljstito z ZSSR, ljudstvo dejansko ne sprejme, ampak jo popolnoma pravilno razume kot napad nanj, kot poskus, da bi mu odvzeli — po tem ko bi mu odvzeli določene ljudi, ki ga vodijo po določeni poti — dejansko tisto pot, ki ustreza tako njegovim neposrednim življenjskim interesom in njegovim socialističnim idealom. Zaradi tega je tudi med drugim vnaprej obsojen na neuspeh poskus, da bi pri nas ločiti vodstvo od ljudstva. Taktika ločitve vodstva od ljudstva ima s kritiko naše politike Ljudske fronte toliko skupnega, ker bt odvrnitev od te politike, fci jo rodi naj CK na čelu partije, oslabila zaupanje množic v partijo in enotnost med njo in množicami, to se pravi — to bi neogibno privedlo do ločitve množic (ljudstva) od partije (voditeljev). Kritika politike partije o vprašanji?! Ljudske fronte. predvsem ne sloni na dejstvih. V nji navadno trdijo, da je Ljudska fronta v Jugoslaviji blok strank («v ljudsko fronto v Jugoslaviji so vstopili zelo različni elementi v razrednem pomenu, kulaki, trgovci, mali tovarnarji, buržoazna inteligenca, kakor tudi različne politične skupine z nekaterimi buržoaznimi strankami vred» — iz pisem CK-u VKPb CK, KPJ) in da se Komunistična partija Jugoslavije razblinja v ljudski fronti. Najnovejša trditeu uprav de# dodaja tem trditvam še novo, namreč da vodstvo KPJ propagira »nacionalno* fronto enotno- sti, izkoriščanih in izkoriščevalcev. Kaj v.se ni točno o teh trditvah? Prvič, ljudska fronta ni bila pri nas nikdar blok več strank, blok, v. katerem bi komunistična partija delila vodilno vlogo z drugimi strankami, čeprav 10 bili v njej v posameznih razvojnih fazah elementi bloka. Drugič. Ni točno, da so pri nas kakšne koli organizirane stranke razen komunistične partije ter jih zaradi tega ni tudi v fronti, razen kot grup, ki z besedami in dejanji popolnoma priznavajo vodilno vlogo komunistov. Tretjič. Komunistična partija Jugoslavije ni nikdar ustanavljala nobene «nacionalne» fronte (to so delale druge komunistične partije!) kar se pa tiče namišljene politike enotnosti izkoriščanih in izkoriščevalcev, opozarjamo samo na dejstvo, da se je v naši fronti razvijala, se razvija in se mora razvijati pod vodstvom partije borba proti reakcionarnim izkoriščevalskim elementom, ki so se vrinili v njo, da bi se v nji skrili in od tu skrivaj povzročali škodo delovnemu ljudstvu in njegovi oblasti. Ta borba v fronti se mora neogibno ie nadalje razvijati s krepitvijo socializma. Toda vprašanje ni le V tem, temveč tudi, kako bo naša partija vodila to borbo, ali bo našla takšne delovne oblike, fci bodo krepile njene zveze z množicami, omogočile zavestno mobilizacijo najširših množic, olajšale uničenje razrednih sovražnikov delovnega ljudstva, sovražnikov socializma, ali pa bo pogrešila ter z oslabitvijo zveze z množicami vrnila in okrepila položaj strmoglavljene buržoazije med množicami. Z to tore j gre. Da bi bilo vse vprašanje jasnejše, je treba dodati, da je ljudska fronta il Jugoslaviji vzdržala bitko ne le proti okupatorju, temveč hkrati tudi za oblast delovnega ljudstva in da se dandanes z uspehom bori za socializem. To je bilo mogoče samo zaradi tega, ker jo je vodila Komunistična partija Jugoslavije in ker ni bilo blok raznih strank, ampak — predvsem, toda ne tudi samo — oblika zveze delovnega ljudstva združenega okrog komunistične partije. Naša partija ni nikdar gledala na nobeno obliko svojega dela kot večno ter ne misli tudi, da je to primer z ljudsko fronto. Toda nikdar ni hotela, da bi se z lahkoto odjjovedala kakšni obliki, ki de- lavskemu razredu olajšuje borbo za oblast in socializem. Potemtakem naša partija, ki se ne drži togo določenih šablon, ni odklanjala med osvobodilno vojno iskrenega sodelovanja s patriotskimi elementi iz drugih partij in ne zavrača v dobi borbe za zgraditev socializma sodelovanja s pripadniki neproletarskih plasti (z malomeščansko burioazijo in srednjimi kmeti) in celo ne s tistimi posamezniki iz bivših izkoriščevalskih razredov, ki iskreno podpirajo ljudsko oblast in graditev socializma. Tega nismo nikdar Skrivali in ni bilo ter ni nobenega razloga za to. Ni slučajno, da so te srednje plasti med vojno in zlasti po njenem koncu v čedalje večjih in večjih množicah pristopale v borbo, ki ji je načeloval delavski razred. Med vojno je bilo tem množicam jasno, da ni brez komunistične partije in borbe, ki jo je vodila proti okupatorju in 'izdajalski buržoaziji, za oblast delovnega ljudstva, ne le boljše prihodnosti za delovne množice, temveč tudi ne nacionalne svobode za narode Jugoslavije. Pa tudi zdaj po osvoboditvi dežele jim postaja čedalje bol) jasno, da ni neodvisne Jugoslavije in je ne more biti brez socializma, da je Jugoslavija lahko neodvisna samo kot socialistična država. Momenti, ki so te plasti pritegovali k naši partiji med vojno, jih ne pritegujejo nič manj, če ne še bolj, tudi dandanes. V povojnem razdobju je seveda prišlo do sprememb v razrednih odnosih v Jugoslaviji tak'}, da se je na vseh področjih nadalje krepita vloga delavskega razreda in njegove avantgarde, hkrati pa tudi, da se je razširila množična podlaga komunistične partije ter da je pristopalo čedalje več množic k obnovi in graditvi dežele na socialistični podlagi. Oglejmo si, kaj je o podobnih vprašanjih pisal leta 1918. Lenin: «Dejstva so trmoglava stvar — pravi angleški pregovor. Mi smo pa v zadnjih mesecih preživeli takšna dejstva, ki označujejo največje vprašanje vse svetovne zgodovine. Ta dejstva silijo ruske maloburžoazne demokrate ne glede na njihovo sovraštvo do boljševizma, vzgojeno z zgodovino naše notranje partijske borbe, da se od sovraštva do boljševizma najprej obrnejo k nevtralnosti, potem pa k podpiranju boljševizma. Minili so tisti objektivni pogoji, ki so zlasti ostro pahnili od nas takšne demokrate—patriote. Nastopili so takšni Svetovni objektivni pogoji, ki jih silijo, da stopijo na našo stran. Zato obrat Pi-ričima Sorokina ni naključje, ampak znamenje neogibnega obrata vsega razreda, vse maloburžoazne demokracije. Ni marksist in slab socialist je, kdor ni sposoben računati s tem in to izkoristiti.,. V dobi brestovske$a miru smo morali nastopiti proti patriotizmu. Govorili smo: Ce si socialist, tedaj moraš vsa svoja čustva žrtvovati v imenu mednarodne revolucije, ki bo prišla, ki je še ni, toda v katero moraš verovati, ie si inter-naclonalist. Bistveni pogoj: zmaga socialistične grad Sive Obrat se tiče vse maloburžoazne demokracije. Le-ta je nastopala proti nam z ogorčenjem, ki je prehajalo v bes, ker smo morali lomiti vsa njena patriotska čustva. Toda zgodovina je obrnila tako, da je patriotizem zdaj stopil na našo stran. Jasno je, da boljševi-kov ni mogoče strmoglaviti, razen s pomočjo tujih bajonetov. Ce so doslej upali, da .-,0 Angleži, Francozi in Američani resnična demokracija, če se je doslej ohranila ta iluzija, sedaj mir, ki ga dajejo Avstriji in Nemčiji, popolnoma razgalja to iluzijo. Angleži se vedejo tako, kakor da so vsi posebej zastavili smoter dokazati pravilnost boljševiških nazorov o mednarodnem imperializmu. Angleži, Prancozi in Avstrijci* se vedejo tako, kakor da so si zastavili smoter dokazati resničnost boljševiških nazorov. Zato se iz strank ki so se borile proti nam, n. pr. iz plehanovskega tabora, razlegajo glasovi, ki govorijo: zmotili smo se, mislili smo, da je nemški imperializem naš glavni sovražnik in da nam zahodne dežele, Francija, Anglija in Amerika — prinašajo demokratični red. Izkazalo se je pa, da je mir, ki ga te zahodne dežele dajejo, stokrat bolj žaljiv, bolj roparski in razbojniški kakor naš brestovskl mir... Rusija ne more bili in ne bo neodvisna, če se ne bo utrdila sovjetska oblast. Vidite, zakaj se je zgodil takšen obrat ih v zvezi z njim se nam zdaj zastavlja naloga — odrediti svojo taktiko. Zelo bi se zmotil tisti, ki bi si zamislil, da bi to geslo naše revolucionarne borbe prenesel na tisto razdobje, ko med nami ni moglo biti nobene sprave, ko je bila mala buržoazija proti nam in ko je naša neomahljivost terjala uporabo terorja. Zdaj bi to ne bila neomahljivost, ampak kratko malo neumnost — nezadostno razumevanje taktike marksizma, zakaj marksistično taktiko odrejajo razredni odnosi in moramo jo ocenjevati s stališča svetovne revolucije ,.. Ko se pa zdaj ti ljudje začenjajo obračati k nam, se ne sme- mo odvračati od njih samo zaradi tega, ker je bilo naše geslo v Časopisju in letakih drugačno. In ko vidimo, d,a oni delajo polobrat k nam, moramo napisati te letake znova, ker se je spremenil odnos te maloburžoazne demokracije do naS. Moramo reči: Izvolite, mi se vas ne bojimo, če pa mislite, da znamo delovati samo z nasiljem, se motite, in mogoče bi bilo doseči sporazum . .. Državno oblast držimo mi, samo MI *). O tistih, ki stopajo V odnos nevtralnosti do nas, razsojamo kot razred, ki ima v svojih rokah politično oblast ter naper-ja vso ostrino svojega orožja proti graščakom in kapitalistom in ki govori malobiiržoazni demokraciji: Ce vam prija prestopiti na stran Čehoslovakov in krasnov-cev — smo pokazali, kako smo se borili in se bomo borili. Če vam prija učiti se o i boljševikov — stopamo na pot sporazuma z vami, zaveddjoč se, da drugače kakor po celi vrsti sporazumov, ki jih bomo proučili, preizkusili in pregledovali z vami, dežela ne more preiti v socializem«. (Lenin, uZbrana dela«, knjiga XXXIII., Str. 291, 313, 315—319). Ce je pa tako mogel pisati Lenin, od katerega ni bil nikdar nihče bolj načelen, in sicer v razmerah (leta 1918.), mnogo neugodnejših in težavnejših za sovjetsko oblast v Rusiji, kakršne so za naš čas, za našo borbo in našo oblast — alt je mogoče zameriti naši partiji, da je zbirala med vojno neproletarske razrede v enotno fronto proti okupatorju in da jih dandanes združuje v enotno fronto za zgraditev socializma? Pri tem je treba naglasiti, naša partija ni nikdar v tej širini odstopila od svojih smotrov, smotrov delavskega razreda, ki so objektivno tudi smotri slehernega delovnega človeka, da ni delala ideoloških in breznačelnih kompromisov in da ni slabila, temveč stalno krepila svojo vlogo v oblasti. Borba za utrditev ljudske fronte okrog partije je dejansko borba za Utrditev zvez partije z množicami, kar je bistveni pogoj hitre zmage socialistične graditve pri nas O popravljanju napak in Stalinovem stališču Naši kritiki radi govorijo med seboj, češ da CK KPJ dejansko popravlja mnoge napake, ki so mu jih zamerili, noče jih pa iz domišljavosti ' in ambicioznosti priznati. Kot primer popravljanja teh napak omenjajo, da zdaj pri nas naglašamo partijo bolj kakor prej, da jo organizacijsko urejamo itd. Predvsem na i CK ni nikdar trdil, do v naši partiji ni napak, in celo ne, da on ne greši. Se več, m trdil da je vse to, kar je napisano v pismih CK VKP(b), netočno in izmišljeno. CK je trdil, da so ta pisma v osnovi v tem, kar je najpomembnejše (flli naša partija s Centralnim komitejem na čelu degenerira in vleče deželo v kapitalizem, ali je nai CK izdal s svojo politiko socializem in ZSSR) — neresnična in krivična ter da so se posamezna zrnca resnice, če jih je kaj bilo v njih, izgubila v morju brezna-čelnosti in netočnosti, zlasti pa v poznejši strahoviti gonji, ki so ji bila kot podlaga in navdihnjenje prav tista mesta, fci so v. pismih * To je verjetno tiskovna napaka in bi moralo biti namesto »Avstrijci* — »Američani*. — Naša fcrip. fr Podčrtali mL glavna in fci ne vsebujejo niti trohice točnosti. Toda, ko naši kritiki, čeprav le med seboj, govorijo, kako naš CK dejansko popravlja napake, noče pa tega priznati, moramo takoj odgovoriti, da to ni točno. Da, točno je, da CK popravlja mnoge napake, toda ne tiste, katerih so ga obtožili, ker tistih ni zagrešil. Točno pa je, da CK hitro ureja organizacijska vprašanja v partiji, da se zdaj partija več naglasa kakor prej itd. Toda to ni posledica popravljanja napak, na katere je opozorila resolucija In-formbiroja, ampak je to rezultat normalnega dela in življenja partije na eni strani, na drugi pa neenake in krivične borbe, fci jo je Informbiro vsilil vsej naši partiji in našim delovnim množicam. Naša partija utrjuje svojo enotnost, strnjuje svoje vrste, dviga svojo politično in idejno raven, prav v tej borbi, ki so ji jo vsilile druge partije. Tako je torej s to stvarjo. To je preizkušnja, preko kakršne Še ni doslej nikdar šla nobena partija v zgodovini svetovnega delavskega gibanja. Ze zdaj je mogoče reči, da bo naša partija izšla iz nje čistejša in bolje prekaljena, kakor je bila. Iz teh sporov pridobiva dan za dr'in nove in nove nauke v borbi za socialistično graditev dežele, v borbi za vzgajanje najširših množic v duhu marksizma- ' leninizma, v duhu socializma in našega novega jugoslovanskega socialističnega patriotizma. Naši kritiki so neštetokrat govorili, da je; naš CK skušal partijskemu članstvu skriti pisma CK VKP(b) in da mu je hotel prikazati, kakor da se morda Stalin ne strinja z resolucijo In-formbiroja. V nPravdi« so celo napisali tako grdo neresnico, češ da so »Titovi somišljeniki predlagali Stalinu, naj prevzame zaščito Titove grupe pred kritiko komunističnih partij ZSSR in drugih demokratičnih deželi). «Prcvda« ne navaja in ne more navesti, kdo, kdaj in kje je Stalinu predlagal to ali nekaj podobnega. Taki predlogi bi bili smešni. To pa zaradi tega, ker so se vsi člani KPJ seznanili s takšnimi pismi CK VKP(b), kakršna je CK KPJ prejel od CK VKP (b), in potemtakem točno vedo ne le, da se Stalin s temi pismi strinja, temveč tudi, da jih je v vsem potrdil. Avtorji te netočnosti v »Pravdi» so vsekakor mislili, da je treba uporabiti še Stalinovo ime, tako da bi bila «kritika» bolj avtoritativna. Kolikor jim je bilo to treba za komunistične partije izven Jugoslavije, bi to mogli storiti na drug način, ne pa, da so dodali neresnico, češ da je KPJ («Titovi somišljeniki«) hotela nagovoriti Stalina, naj se ji pridruži. Kolikor jim je pa to bilo treba zaradi učinka v Jugoslaviji, bi jim tega sploh ne bilo treba storiti, ker pri nas vsi vedo, da se Stalin strinja tako s pismi CK VKP(b) kakor tudi z resolucijo Informbiroja. Kaže pa, da našim kritikom V drugih partijah (v tem pogledu je zlasti značilen Rakosi) «kriti-kan naše partije in naše dežele ne gre posebno od rok, niti je množice dobro ne sprejemajo, ko se že morajo zaradi vseh grdobij, s katerimi brezvestno in brezobzirno obsipavajo KPJ, sklicevati na Stalina in brez potrebe vmešavati njegovo ime. Mi doslej nismo ni£ govorili o Stalinu v našem tisku. To pa ne zaradi tega, ker bi morda kdo pri nas imel iluzije glede njegovega stališča v vsem tem sporu, ampak zato, ker smo mislili, da bi bilo od naše strani grdo, če bi njegovo ime uporabili Količkaj več, kakor to dela on sam; vse partijsko članstvo pa se je itak seznanilo z njegovim stališčem. Stalin je upravičeno največ ja živa avtoriteta ne le v mednarodnem delavskem gibanju, temveč sploh v demokratičnem svetu. Toda v sporu med CK KPJ in CK VKP(b) nima prav on, ampak CK KPJ. POgumno smemo trditi, da ni Stalin nikjer bolj ljubljen in spoštovan (razen v ZSSR) kakor v Jugoslaviji. Toda naše partijsko Članstvo in navadni ljudje naše dežele niso mogli zaradi tega zapreti oči, da bi ne videli, kaj se dogaja okrog njih. Linija CK KPJ v borbi za socializem, za prijateljstvo z narodi ZSSR in narodi drugih demokratičnih dežel je tako nedvoumna, očitna in jasna tako članstvu kakor vsem delovnim ljudem naše dežele, da so se kot eden dvignili v obrambo svoje partije pred krivičnimi in netočnimi obtožbami, zavedajoč se, da je. resnica nad vsem, in prepričani, da mora navsezadnje zmagati. Stalina smo v naši partiji cenili, cenimo in ga bomo cenili kot eno največjih korifej marksizma, kot zvestega in vrednega Leninovega učenca ter naslednika. Iz njegovih del so se učili, se učijo zdaj in se bodo učili v bodoče člani naše partije in delovni ljudje naše dežele. Iz teh del se učijo trdnosti, odločnosti, pogumnosti in zvestobe Mar-xovemu in Leninovemu nauku; učijo se graditi socializem in premagovati sovražnike; učijo se Utrjevati, ljubiti in graditi komunistično partijo kot glavno borbeno orožje delovnih ljudi. In prav zaradi tega, ker je njihov odnos do Stalina bil in je takšen, ker je to dejansko odnos do njegovih del, iz katerih so se učili in se učijo, so se tudi mogli upreti strahoviti gonji proti svoji deželi in partiji in se niso zmedli pred ničemer. * <1 * Na koncu moramo dodati še tole: Naš CK in naša partija vodita načelno diskusijo. To pa ne drži za naše kritike. Ce bi bili malo bolj načelni, tedaj bi jim bilo jasno, zakaj naš CK lahko odkrito stopi pred svoje članstvo z vsem gradivom iz te diskusije, medtem ko si oni ne upajo kaj takšnega sploh pomisliti. Bilo bi jim jasno, da vprašanje ni v osebah, ampak v dejstvih, v načelih. In prav zaradi tega, ker nai CK nič ne izmišlja in ne skriva svojega obraza, ker je na načelni višini, ker je njegova linija jasna in nedvoumna, bo doživela popoln neuspeh tudi obtožba, čel da se je on, odnosno «Titova grupa« spremenil v frakcijo v partiji, s katero ni več večina partijskega članstva. Poizkus ločitve vodstva partije od ljudstva in od partije, poizkus, ki sloni na nestvarnih teljah njegovih avtorjev, se bo izjalovil kakor drugi podobni poizkusi. S to netočno obtožbo se skriva dejstvo, da je spor s «Titovo grupo» dejansko spor z vso KPJ in delovnimi množicami Jugoslavije. In prav zaradi tega, ker je tako, ni mogoče #Titove grupe» ločiti od partije in ljudstva. Stržen je njihovega stržena. Poizkus, da bi naš CK ločili od partije in ljudstva, sloni na nestvarnih temeljih in vsemogočno življenje, ki končno postavi vse na svoje mesto, ne bo posebno prizanesljivo tudi do tega poizkusa. (Konec.) («Borba«) PRIMERJAJTE IN RAZSODITE! Med sedanjim zasedanjem glavne skupščine Organizacije združenih narodov se vodi bitka med dvema predlogoma — sovjetskim in ameriškim — o nadzorstvu nad atomskim orožjem in nad izkoriščanjem atomske energije. Objavljamo vzporedni pregled enega in drugega predloga zato, da si ga čitatelji pazljivo preberejo in si sami ustvarijo svoje zaključke o nesramni imperialistični politiki ameriških predstavnikov velikih monopolov, ki bi hoteli zasužnjiti ves svet. SOVJETSKI PREDLOG 1. Prepoved atomskega orožja in nadzorstvo nad atomsko energijo Istočasno. Uničenje vsega obstoječega orožja v vseh državah. 2. Istočasna kontrola vseh proizvajalnih stopenj atomske industrije od rudnikov do tovarn. 3. Resnično mednarodni kontrolni organizem v okviru Varnostnega sveta (soglasnost »pe- tih velikih*). 4. Mednarodni organizem vrii nadzorstvo na področju vseh držav ob času in na kraju, ki ga sam določi. 5. Znanstvena raziskovanja so svobodna, toda mednarodni or- ganizem prepoveduje raziskovanja v uničevalne svrhe. AMERIŠKI PREDLOG 1. Kontrola nad atomsko energijo brez prepovedi atomskega orožja. 2. Kontrola »po etapah* začeaii s pregledom atomskih surovta. 3. »Mednarodni* organizem z ameriško večino naj zajamči nadzorstvo. 4 »Kontrolni* organizem, prav) trušt, poseduje vse atomske surovine sveta (toda ne pa tovarn, ki proizvajajo atomske bombe). 5. Mednarodni organizem vodi znanstvena raziskovanja, tako tista v uničevalne svrhe kakor za mirne svrhe. Rezultati vzorčnega velesejma v Pragi V nedeljo 19. septembra se je končal po vrstnem redu že 48. jesenski vzorčni velesejem v Pragi, katerega je v teku enega tedna obiskala nad 1,200.000 obiskovalcev iz vseh krajev Češkoslovaške in mnogo trgovskih interesentov iz vseh držaV sveta. Povprečen dnevni obisk je bil 150.000 ljudi. Največje zanimanje obiskovalcev praškega velesejma je bilo osredotočeno na kovinsko industrijo in na obdelovalne stroje. Kakovost Izdelkov, razstavljenih na praškem velesejmu, se lahko smelo in v vsakem pogledu kosa z najboljšimi izdelki iz ZDA in Velike Britanije. Velik uspeh so imele ure budilke, toda samo za češkoslovaške interesente, ne pa za inozemske, ker so dražje od švicarskih in nemških ur. Veliko zanimanje je vladalo za stroje in strojno opremo za predelavo lesa in za stroje kovinske industrije. Emajlirano posodo lahko i7važa Češkoslovaška v vse države sveta. Vsa kolesa so razprodana in motorna kolesa lahko češkoslovaška industrija prodaja v inozemstvo iz svojih skladišč. Zelo dobre rezultate sta dosegli optika in fina mehanika. Inozemski interesenti so bili navdušeni nad izredno visoko kakovostjo' izdelkov obeh industrij. Tujina so zelo zanima za telefone, toda pod pogojem dobavnega roka 6 tednov. Povpraševanje po radijskih aparatih iz inozemstva je bilo manjše, toda zelo veliko zanimanje za najnovejše radio-aparate je pokazalo češkoslovaško ljudstvo iz vseh družabnih slojev. Inozemsko zanimanje za rentgenske aparate mnogokrat presega češkoslovaško proizvodnjo. Zelo velik promet je dosegla industrija kož in gum«, zlasti za Holandsko, zahtevali so se zlasti izdelki dnevne potrebe, med tem ko je bil trg luksuznega blaga slabši. V splošnem se lahko reče, da bi bila lahko prodaja v inozemstvo mnogo večja, kot pa je češkoslovaška kapaciteta. Zelo velike trgovinske obrate je pokazalo češkoslovaško tekstilno blago, manjše zanimanje tujine je bilo za predmete bijouterije. PRIMORSKI DNEVNIK - 4 - 9. oktobra 1948 Delavci in draginjske ! doklade Nesmiselne trditve industrijcev Glavna delavska zbornica za Go. rico in Tržič javlja: Sporno vprašanje glede izplačila draginjske doklade (caropane) delavcem soriške dežele je ostalo nerešeno kljub posredovanju gospo da prefekta. Enotna delavska organizacija je pokazala mnogo volje za sporazum, toda žal, ni videti nobenega uspeha, zaratfi ostrega nasprotovanja udru-ženja industrijcev. Delavska zbornica je zavzela sta. lišče, da je podlaga, ki mora veljati za odmero doklad cena kruhu, določena na 46 lir dne 31. julija 1948 in na 82 lir od 1. oktobra 1948, ker je ugotovljeno, da je samo od tega časa cena kruha v pravem odnosu z draginjsko doklado. Nadalje je zahtevala izplačito zaostan. kov ter s tem ureditev položaja delavcev naše dežele z vsemi italijanskimi delavci. Posledica nesmiselnega mnenja industrijcev bi bila, da bi znašal dnevni prispevek 567.10 Ur t. j. 15.70 lir manj od sedaj veljavnega. K temu treba pripomniti, da so zadnji podatki o živilskih cenah sledeči: cene za julij 30.745.7S lir cene za avgust 31.31t.25 » cene za septem. 32.098.25 » V tekočem mesecu so cene živilom še porasle. Nadalje so ponudili industrijci odškodnino za porast krušne cene v znesku 312 lir t. j■ razliko med S20 in 208 lirami, ki so jo, po njih mnenju, že izplačali z nakazilom prejšnjega poviška. Enotna sindikalna udruženja vztrajajo pri svojih dokazih in v prihodnjih dneh bodo še enkrat poskusila ugodno rešiti ta spor. V nasprotnem primeru bo dalo delavstvo samo smernice za končno odločitev. Delavci naj mirno vztrajajo pri tvojem delu. Naročilo, ki so ga dali svojim zastopnikom, bo zvesto izpolnjeno. Žene iz Sv. Antona pr# prostovoljnem «lelw ISTRA Zene v Sv. Antonu, ki so organizirane v AFZ, so sprejele sklep, da se bodo ob prvi priliki udeležile prostovoljnega dela. To se je Zgodilo pred nekaj dnevi. Na delo je prišlo 27 žen — antifašistk. Delale so pri kamnolomu, kamor so strumno prikorakale z lopatami, motikami in samokolnicami, na čelu sprevoda pa je vihrala zastava Brez izjeme vse žene so pridno in z vnemo kopale, odmetavale in vozile s samokolnicami. Najbolj je vredna pohvale tov. Fikon Urša iz vasi Fikoni, 72 let stara ženica. Skupno so izvozile 20 kub. m materiala. Vsega so napravile 50 ur prostovoljnega dela. Po končanem delu se je polotilo žen iz Sv. Antona takšno navdušenje, da so sklenile, da bodo v kratkem določile nov dan za prostovoljno delo, katerega upajo, da se bodo udeležile tudi vse one tovarišice, ki to pot iz enega ali drugega vzroka niso mogle sodelovati. Tako so žene iz Sv. Antona pokazale, da pravilno pojmujejo položaj žene v današnji novi družbi, ki daje ženam' vse pravice izvirajoče iz enakopravnosti, toda hkrati tudi več — dolžnosti! Razume se, da" vsaka žena sedanje dobe kaj takega, ki Je važno za skupnost, rade volje prenese! GOF2ISKI D N R V N I K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA >N UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI . SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 l/znemirienie državnih nameščencev Pripravimo se na setev pšenice Pričakuje se sploSna stavka Niso spoštovali odredbe Marsikomu še vedno ne gre v giavo, da je treba odredbe, ki so postavljene od oblasti, spoštovati in se jih tudi držati. Na vse načine se skušajo delati naivne in nevedne, posebne kadar jih zaloti pravica. Takj je glede odredb, ki se tičejo prehodov iz cone B v A. Zopet imamo vrsto ljudi, ki so se pregrešili s tihotapstvom in ki jim je ljudska oblast naložila globe od 500 do 3.000 lir ter zaplenila denar, ki je bil y preiskavi najden. , Bassanese Jožef iz Bujščine, Campaner Eleonora iz Ižole, Bem-bič Karmela por. Plisko iz Ižole, Koterle Emilija iz Kort, Viler Rozina iz Koštabone, Jakomin Ame-lija iz Sv. Antona, Jerebica Marija iz Koštabone, Vaškoto Ausi-lija iz Ižole, Spečič Jabok iz Mom-jana in Trojan Bruna iz Ižole. Državni uradniki in nameščenci so danes v Italiji pravi trpini človeške družbe. Njihovi prejemki jim nikakor ne dajo možnosti človeka vrednega življenja, živeti morajo 3 svojimi družinami v pravi revščini, dnevno se morajo odpovedovati skoraj najnujnejšim življenjskim potrebam, da se s pičlo plačo prebijejo do konca meseca. V Go-ricf kakor po vsej državi vlada med delavci te kategorije velika napetost. De Gasperijev odgovor je presenetil posebno one, ki so smatrali današnjo vlado za najboljšo. Vlada je zavrnila celo zahtevo po predujmu na povišek. Vsi so sedaj spregledali, da so obljube, s katerimi so se demokristjani široko-ustili pred državnozbornimi volitvami, le prazen nič. Stavka državnih uradnikov in nameščencev je pred vrati. «Sinda. cati liberi« so jo hoteli odvrniti s ponovno obljubo in zagotovilom, da bodo sprejeti od predsednika ministrskega sveta in da bodo stvar na čim boljši način uredili. Splošna zveza dela pa se ni niti ozrla na te obljube in je kot edina prava zastopnica delovnih ljudi vseh kategorij napovedala stavko, če se ne ugodi upravičenim zahtevam državnih uslužbencev. Odločno se je zavzela za odpravo izkoriščanja in zahteva, da se plača državnih uslužbencev izenači s plačo industrijskih uradnikov in da se takoj odpravi razlika med draginjsko do. klado, ki jp prejemajo uradniki izpod 31 let starosti in ono, ki jo prejemajo njih starejši kolegi, ter naj se takoj izdajo primerne odredbe za prenos pokojnin. Splošna zveza dela, ki so jo sedaj tudi zaslepljeni demokristjan-ski uradniki spoznali za edino, vredno vsega zaupanja, ne bo odnehala, dokler ne doseže od vlade uresničitev vseh zahtev. Tudi v Gorici že mnogi vidijo pod krinko «Sindacati liberi« zastopnika interesov vlade in izkoriščevalcev. Avtomobilski sejem Avtomobilski klub v Gorici sporoča, da bo danes 9. oktobra v Brescii trg motornih vozil iz druge roke. Na prodaj avtomobili, kamioni, motoma kolesa, traktorji itd. po zelo ugodnih cenah. Vstop v trg je prost. Namen tega trga, ki ga je priredil Avtomobilski klub iz Brescie v sodelovanju s časopisom «11 nuovo commercio« je, da seznani prodajalce in kupce s tekočimi cenami motornih vozil. Vsakdo lahko pripelje na ta trg v prodajo avtomobile .kamione, jgri-kolice if(f/TčakrŠne" koli znamke in ne glede na kraj vknjižbe. Pogajanja so povsem svobodna. Preiskovalna akcija Te dni so karabinerji izvedli preiskavo v vasi Selce pri Ronkah. Preiskali so vse stanovanjske hiše. V kleti Lina Macorinija so našli 2 ročni bombi, 1 naboj s 5 patro-nami in 236 patron za puško. V vasi Fornaže pri Tržiču so pa skupno naili eno brzostrelko, eno nemško puško «Mauser» ter 58 patron. Trgatev je v teku Dočim so v goriški ravnini že večinoma potrgali, se pričenja trga. tev tudi v Brdih, predvsem na Oslavju in v Steverjanu. Trta je obrodila precej dobro, toča je le malo škodila, tem bolj pa peronospora in oidij. Premalo sonca konec poletja je prikrajšalo grozdje na sladkorju. Vendar pa bo vino bol.iie, kot se je računalo pred 14 dnevi. Mošti imajo do 20 stopinj sladkorja, seveda ne vsi, temveč le od izbranih trt, kot so malvazija, tokajec, rizling. Tudi rebula ali garganja se bliža zgornji številki. Edino tržarka je še zelo kisla in zato bi jo morali vinogradniki pustiti še na trtah in je ne mešati med ostali mošt. Letos sicer ne bomo imeli vin s 13 ali celo 14 odstotki alkohola, a 10 odstotkov alkohola bodo vina vseeno dosegla. Ker je dokaj grozdja okuženega po raznih boleznih, svetujemo kmetovalcem, naj moite razkužijo. Bolje je to delo napraviti sedaj, kot pa imeti pozneje bolna vina. Kot razkužilo je najboljši žveple-nokisli amonijev fosfat, katerega vzamemo po 25 do 30 gramov na 100 kg grozdja. Zimski umih za trgovine z jestvinami Zveza trgovcev v Gorici sporoča vsem interesentom, da je goriški prefekt odredil zimski urnik za trgovine z jestvinami, ki je naslednji: dopoldne od 8. do 12.30, popoldne od 15- do 18.30. urnik lavnega Kopališča Pokrajinska zveza industrijcev v Gorici je odredila zimski umik javnega kopališča, ki je sledeč: Navadna kopelj ob delavnikih od 8. do 18. ure, ob nedeljah od 7.30 do 13. Parna kopelj za ženske samo ob petkih od 10. do 16., za moške ob Težki delava na nakaznico R-l: 700 g kruha na en ''odrezek dnevno ali mesečno 16.275 g pšenične in 2000 g koruzne moke na vse odrezke, 1200 g maščob na odrezke 101-102, 103-104, 1500 g sladkorja na odrezke 121-122, dalje 3000 g mesa na odrezke 11-112, 113-14, 2000 g pšeničnega zdroba na odrezek 133, 300 g mila na odrezek 131, 2000 g kaše ali fižola na odrezek 153, 3000 g testenin ali bele moke na odrezek 141 in 150 g kave na oba odrezka 123-134. Srednji delavci na nakaznico R-2. Kruha na en odrezek 300 g, mesečno na vse odrezke 11.625 g, pšenične in koruzne moke na odrezek akoruzna moka« 2000 g. Dalje 1.100 g maščob na odrezke 201-202, 203-204, sladkorja 1.200 g na odrezka 221-222, mesa 2.500 g na odrezke 211-212, 213-214, pšeničnega zdroba 1.000 g na odrezek 233, mila 300 g na odrezek 231, ječmenove kaše ali fižola 2.000 g na odrezek 243, testenin ali bele moke 2.000 g na odrezek 241 ter kave 100 g na odrezke «kakao» 233-224. hahki delavci na nakaznice R-3. Moke ali—kruha 400 g na en odrezek ali mesečno na yse odrezke 9.300 g pšenične in na odrezek «ko. ruzna rnokss,,J.000 g koruzne moke, 1.000 g maščob na odrezke 301-302, 303-304, dalje na odrezke 321-322 .1.000 g sladkorja, na odrezke 311-312, 313-314 mesa 2.000 g, na odrezek 333 pšeničnega zdroba 1.000 g, na odrezek 331 mila 300 g, na odrezek 343 ječmenove kaše ali fižola 1.000 g, na odrezek 341 testenin ali bele moke 1.000 g in na oba odrezka «kava» 323-324 kave 100 g. Dojenčki na nakaznice D-l. Moke ali kruha 300 g na en odrezek ali mesečno na vse odrezke 6.975 g pšenične in na odrezek »koruzna moka« 1.000 g koruzne moke. Dalje na odrezke 401-402, 403-404 maščob 40Q g, na odrezke 421-422 slad. korja 750 g, na odrezke 411-412, 413-414 mesa 600 g, na odrezek «Pšen. zdrob« 1.000 g pšeničnega zdroba, na odrezek 431 mila 300 g in na oba odrezka «kakao» 423-424 kakaa 100 g. Mladina od 2 do 7 let na nakaznice D-2. Moke ali kruha na en odrezek 300 g ali mesečno na vse odrezke 6.975 g pšenične in na od-i-ezek »koruzna moka* >1.000 .g. koruzne moke. Dalje 600 g maščob-na odrežite 501-502, 503-504, 750 g sladkorja na odrezke 521-522, 1.000 g mesa na odrezke 511-312, 513-514, 1.000 g pšeničnega zdroba na od rezek «Pšen. zdrob*, 150 g mila na odrezek 531 in še 200 g kakaa na oba odrezka «kakao» 523-524. sobotah od 9. do 18., in ob nedeljah od 8. do 13. Ob nedeljah je kopališče zaprto ves dan. Obvestilo čebelarjem Pokrajinski urad za poljedelstvo vabi, čeprav ni še prejel točnih navodil, vse čebelarje, da se vpišejo za sladkor za čebele. Prošnje, v katerih se mora navesti količina potrebnega sladkorja in gojenih panjev, je treba nasloviti na Pokrajinski urad za poljedelstvo ul. Duca d’Aosta št. 55 in jih oddati na uradu U.C.S.E.A., kjer bodo interesenti lahko dvignili zadevne obrazce. Rainisovo zlato so našli Včeraj so agenti goriške policije izvedli preiskavo v urami Jakoba Šuligoja v ul. Carducci in našli zlatnino, ki so jo neznanci julija letos odnesli kavamarju Rainisu iz ul. Oberdan št. 9. Policija je zlatnino zaplenila in pričela s preiskavo, da čim prej izsledi pretkane tatove. Šuligoja pa bodo seveda prijavili sodnim oblastem kot neprevidnega kupca ukradenih stvari. Najbolje bi bilo, da bi bila pšenica posejana že ta mesec, to je v drugi polovici oktobra. Bolj zgodnje in bolj pozne setve so podvržene riziku. Pri gnojenju pšenici se moramo držati načela, da ji damo čim več umetnih gnojil, dočim uporabimo domača gnojila — predvsem hlevski gnoj — za koruzo in za krompir. Od umetnih gnojil so važna za pšenico: superfosfat (perfosfato), žveplenokisli amoniak (solfato am-monico) in kalijeva sol (sale po-tassico). Ta gnojila damo zemlji že pred setvijo, torej v jeseni. Na vsako njivo (c.ca 3650 m2 površine) raztrosimo po 200 kg super-fosfata, 50 kg žveplenokislega amoniaka in prav toliko kalijeve soli. Vsa ta umetna gnojila lahko pomešamo in mešanico raztrosimo na že preorano njivo, ki jo potem pobranamo in nato posejemo. Poleg jesenskega gnojenja z umetnimi gnojili je priporočljivo tudi spomladansko gnojenje, in si-cer čim se narava prebudi iz zimskega spanja. To gnojenje imenujemo vrhnje gnojenje, ker raztrosimo gnojila povrh že vzklilih rastlin. Tu pride v poštev kot gnojilo soliter. Pod tem imenom poznamo dve gnojili: čilski soliter (nitrata di soda) in apneni soliter (nitrato di calcio). Obe sta enako dobri, le d;> je prvo uvoženo iz južnoameriške države Cile, drugo pa izdelujejo v Italiji (in skoraj v vseh dru. gih državah — v Jugoslaviji itd.). Na njivo raztrosimo po 50 kg najbolje v dveh obrokih: polovico v začetku marca, drugo polovico pa, ko se začne žito členiti. Naši kmetje poznajo tudi apneni dušik ali apneni cinamid (calcio-cianamide), ki je tudi izborno gnojilo. Pri pšenici ga uporabljamo samo v jeseni, pred setvijo, a ga .ie smemo mešati s superfosfatom in kalijevo soljo, temveč ga moramo trositi samega zase. Ce bi namreč zmešali superfosfat z apnenim ci-namidom, bi se stvorile nove komične spojine, vsa masa bi se ugre. la in gnojilna moč bi bila mnoga manjša. Z umetnimi gnojili se dado za mnogo zvišati pridelki, samo pravilno jih moramo uporabljati. KINO VERDI. 17: «Crni labod« , T. Power in M. 0’Hara. VITTORIA. 17: «Pokolj v pristanišču Apache«, S. Temple. CENTRALE. 17: »Gospa iz Šanghaja«, O. Welles in R. Hayworth. MODERNO. 17: »Tragični vzhod*, Margo ln T. Neal. EDEN. 17: »Trgovei s slonovo kostjo*, P. Morrison. IZ PREP SODIŠČA Oprostili so ga čeprav je oklofutal policaje Ufe hodi brez prič na sodišče!-Utrdbe »o podirali * Poceni perilo Ivan Zorzut iz Standreža. Obtožnica mu je očitala, da je pestjo napadel sovaščana Pe Gabrovca ter mu povzročil tez telesne poškodbe, zaradi katerih je pretepeni moral zdraviti Pr® 60 dni. Ker pa ni bilo dovolj 0 žilnih prič, ki bi dokazale Zorzu tovo krivdo, so ga sodniki opros i ■ Oproščeni so bili tudi Ezio Tomasi, 46-letni Florindo, letni Aleksander in 36-letni d® Bergamini, vsi doma iz Turjaka, Kdor je včeraj prisostvoval razpravam na goriškem sodišču, se je lahko seznanil z možakom pravega beraškega lika, ki je s svojimi odgovori in izjavami večkrat pognal v smeh vse poslušalce, odvetnike in celo resnega predsednika. To je 40-letni Lucijan Pozzetto iz Gradeža, po poklicu pohajač in pijanec, ki je bil že neštetokrat obsojen za najrazličnejše prestopke. Včeraj se je moral zagovarjati, ker je junija letos oklofutal organa javne varnosti, ki ga je spremljal domov. Pozzettota so namreč dotični dan policisti prejeli v neki ulici v Gra-dežu, ko je v močno vinjenem stanju nadlegoval mimoidoče. Odpeljali so ga na policijo, kjer je mož takoj omedlel. Ko je po dveh dolgih urah pod varstvom zaskrbljenih stražnikov prišel k sebi, ga je neki policist takoj • odpravil domov k ženi. Toda ko sta prišla na pol poti, se je Pozzetto nenadoma zdrznil in svojega spremljevalca pošteno oklofutal. Včeraj je bil po docela komičnem nastopu oproščen, ker so sodniki spoznali, kar je potrjevalo tudi zdravniško spričevalo, da ni pri čisti pameti in torej tudi ni odgovoren za svoja dejanja. Prav tako zaradi pretepa, ki se je vnel junija 1946 leta v gostilni Konič na 2ivinskem trgu v Gorici, je moral včeraj na odgovor 40-letni jih je tamkajšnja zadruga tožil3 JC lauuvajrtiJj« ----- sodišču, da so podrli neko utr > ki je last zadruge in si P*isv°,ie. brez vsakega £ovoljenja prido ni material. Sledila je razprava proti mladoletnikoma in sicer 18-letne Elberadu Massaruttiju in 1‘‘le n mu Marijanu Ferligoju iz Zagraj > ki sta se avgusta letos vtihotaP1 * s pomočjo ponarejenega kljuka . stanovanje gostilničarja Mi a Gorjupa iz Gradiške ter več perila v znesku 43.900 lir- . . ni krivec tatvine je Massarutti, si je Ferligoja ob priliki naje za pomagača. Massarutti ja so obsodili na ® zapora in 8000 lir globe, Fer w pa na 8 mesecev zapora in 5J globe. Kazen je pogojna samo Ferligoja. DNEVNI K ULICA C. BATTISTI 301/« PRITL. - TEL. ISTRSKI PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU Žena na vasi pred rojno in danes Mesečna preskrba prebivalstva Mlaaina od 7 do 14 let na nakaznice D-3. Ta dobi 350 g moke ali kruha na en odrezek ali mesečno na vse odrezke 8.135 g pšenične in na odrezek «koruzna moka* 2.000 g koruzne moke. Prav tako še 800 g maščob na odrezke 601-602, 603-604, 800 g sladkorja na odrezke 621-622, mesa 1.200 g na odrezke 611-612, 613-614, 150 g mila na odrezek 631, 1.000 g ječmenove kaše ali fižola na odrezek «Pšenični zdrob* ter 300 g kakaa na oba odrezka «ka-k»o» 623-624. Na nakaznice Splošne G-l bomo prejeli 300 g moke ali kruha na en odrezek oziroma mesečno na vse odrezke 6.975 g pšenične moke in na odrezek «koruzna moka« 1.000 g koruzne moke. Prav tako 600 g maščob na odrezke 701-702, 703-704, 600 g sladkorja na odrezke 721-722, l.JOO g meša na odreziie 7I1-7J2, 713-714 in še 150 g mila na odrezek 731. Na nakaznice Splošne nižje G-2 bomo prejeli 25Q g kruha ali moke na en odrezek, oziroma mesečno na vse odrezke 5.810 g pšenične moke in na odrezek »koruzna moka« 1.000 g koruzne moke. Na odrezke 801-802, 803-804 na 400 g maščob in na odrezke 811-812, 813-814 še 1.000 g mesa. Na potrošniško nakaznico za kru-šarice po vezanih cenah VC-K bomo prejeli 6.000 g enotne moke na odrezek VC02 in 2.000 g koruzne moke na odrezek VC03. Na potrošniško nakaznico za maščobe po vezanih cenah VC-M bomo dobili 700 g maščob na odrezek VC22. Na potrošniške nakaznice za milo ih razno po vezanih cenah VC-R bomo prejeli 800 g sladkorja na odrezek VC58 in 200 g mila na odrezek VC52. Dopolnilne nakaznice za noseče žene dajo pravico za prejem 500 g maščob, 1.600 g sladkorja in 1.500 g mesa. Dopolnilne nakaznice za bolnike izven bolnice dajejo pravico do prejema 500 g maščob, 1.000 g sladkorja in 3.000 g mesa. Petroleja dobijo upravičenci na odrezek 12-A 1.— liter, na odrezek 12-B 1.25 litra in na odrezek 12-C I.50 litra. Tobačnih izdelkov, bomo prejeli 140 g na vsa& odrezek št. 9, 10, II, 12. Na rdeče odrezke (za žene) isto količino. Opozorila. Obračun odrezkov za petrolej je dostaviti okr. gospodar, odseku, ker se bo izstavilo novo nakazilo le na podlagi tega Vsi trafikanti morajo oddati do vsakega 5. v mesecu točen obračun o prejetih in izdanih tobačnih izdelkih okrajnemu gospodarskemu odseku ter priložiti odgovarjajoče odrezke, v nasprotnem primeru ne bodo prejeli novega kontingenta tobaka. Trgovcem in zadrugam je prepovedano izdajati hrano na že odrezane odrezke. Vsak potrošnik mora pri prevzemu živil predložiti živilsko nakaznico, V kolikor imajo trgovine zaloge, lahko pričnejo takoj izdajati akontacije na podlagi gornjih obrokov. Mesečnemu obračunu izdanih živil na nakaznice «VC» je priložiti tudi odgovarjajoče odvzete nakupne bone. Živila na nakaznice «VC» smejo prodajati samo kmetijske zadruge. Prenašanje vina in žganja brez dovoljenja Ker sta prenašala vino in žganje brez predpisane spremnice, sta bi-la kaznovana vsak na 2.000 lir globe Deluk Jožef in Grižančič Marija, oba iz Bujščine. Kazen, ki sta jo prejela ta dva, naj služi Xot opomin vsem ostalim, ki ze ne vedo, da je ljudska oblast postavljena zato, da ščiti interese skupnosti in pravično ter nepristransko kaznuje kršilce. KER SO NAVIJALI CENE Ker so navijali cene in črnobor-zijanili, so bili kaznovani: Rava-licco Lucija iz Pirana z gljbo 10 tisoč lir, Corte Angela in Stulet Katarina iz Kopra z globo 2.000 lir. Kazen, ki so jo prejeli ti trije špekulanti, naj služi tudj ostalim *rnnborziiancem v nnnmiri Ko mislimo na naše kmečke žene na vasi v predvojni dobi, si jo zamišljamo kot tiho, skromno, s stisnjeno ruto na glavi in zamišljeno v svoje težke misli. Bes je, ta žena, mati ali gospodinja, bodisi stara ali mlada, je bila kot v začaranem krogu svojega življenja. Mislila si je, da jo delo in skrbi nenehno vklepajo v sv.oje verige, vendar pa si je ona te verige pletla tudi sama s svojo pridnostjo in vztrajnostjo. Življenje naših žena pa je danes povsem kakor je bilo pred vojno. Glede časa, ki ga sploh niso imele, in si niso upale niti misliti, da bi se dalo kaj odtrgati za knjigo, izlet ali kako skromno zabavo. Delo naših žena pa je danes načrtno in organizirano v vseh panogah. Pri delu se prav nič ne prikrajšaj e jo, tudi če se udejstvujejo v javnem življenju! Predvojna doba s svojim težkim življenjem jc stiskala predvsem naše žene in našo mater, da je že mlada ostarela in so se ji v obraz zarezale globoke gube. V njenih vedno otožnih očeh je bila ena sama ogromna skrb, ki jo je tlačila vse dneve: kako živeti, s čim plačati davek, s čim rediti otroke! Do poslednjega jajca in piščeta je šlo vse «za hišni mir», to je za najnujnejše stvari, vse ostalo pa je ostalo nerešeno. Večni strah pred dražbo ter rubežem (sekvestrom), to je pred metodo, ki so jo okupatorji pri potujčevanju zelo uporabljali, jo je glodal vse noči. Zena je jokaje hodila prosit po uradih, naj otrokom ne jemljejo strehe nad glavo. Globoko je sovražila sesalce krvi zaradi sebe in še bolj zaradi otrok. Zvijala se je v telesnih in duševnih mukah in čakala nekaj velikega, kar naj bi spremenilo njen odnos do življenja. In res! Prišla je težka krvava borba, katere se je oklenila, da pribori vedrejšo bodočnost svojim otrokom in se reši suženjstva tujega jarma. Ogromno žrtev je borba zahtevala posebno od naših žena. Dajale so može, sinove in hčere, zatočišča in hrano! Dajale pa so tudi veliko tistih tonlih mate le rinskih besed, ki jih premore slovenska mati. Vem, da nosi vsak od nas partizanov globoko v srcu tisto pošteno, prijazno in dobro lice kmečke matere, ki na zakajenem kmečkem ognjišču obrača veliko polento, na Tolminskem, v Brdih in v Reziji. Povsod so znale enako nasititi in potolažiti. Delo, ki je zdaj le še bolj zlezlo na njena ramena, pa je ni odvračalo še od drugega udejstvovanja V narodno-osvobodilni borbi. Vsa trudna, a vedra, je zvečer jemala y roke prve številke «Slovenske-ga poročevalca« in ponosna sledila naši borbi in našim zmagam. S tresočo roko je sprejela prvo pisano vabilo za konferenco ali aktiv in v zadregi vpraševala, kako naj se ona, kmečka žena predstavi, ko ni šla prej še nikamor. Ko je sprejemala in oddajala prvo literaturo in pošto, se je v njej zbudila tista samozavest, da dela nekaj svetega za vse izkoriščane in za tiste, ki na bojiščih umirajoč šepetajo besedo svoboda! Komu niso znani junaški podvigi naših žena in bork z dežele?! Čutile so, da morejo in morajo dati vse iz sebe za take veliko stvar kot je svoboda, ki jih je končno rešila iz njihove ženske podrejenosti in duševne zaostalosti V tem delu, na sestankih in v izpolnjevanju sprejetih nalog, se je naša žena med borbo zaktivi-zirala in začela udejstvovati v vseh panogah javnega življenja. Po osvoboditvi je naša žena dobila mesto, ki ji pripada. Na Goriškem ni malo žena, ki so tajnice krajevnih . LO; odposlanke v okrajni skupščini, članice ljudskih sodišč in nemalo je takih, ki vodijo samozavestno različne politične in upravne odseke naše oblasti. Ta naša žena je prehodila naporno pot duševnega razvoja, ki bi je v drugih razmerah ne bila prehodila v petdesetih letih. Spoznala je, da se mora ona kot žena in mati graditi, da bo lahko pravilno vzgajala otroke. Spoznala je, da jim ne smo bitj le krušna mati, amoak tudi voditeljica in učitelji- ca, tako da bodo znali stopah življenju po pravi poti. Na sestankih AFZ se razP . up-danes o vsem mogočem, o - ^ nem delu, o delu v družini, o ^ ganizacijskem delu in ^ul!ULuti-udejstvovanju. Vse žene orss rajo. Beseda daje besedo in \ vija se zdrava debata o yseh biti po- sred*' na!« šanjih naše vasi. Saj mora prav žena tista, ki iz i2* . Vf«>(ji« zna vse probleme, ker je šče družine. Ce vas pripelje pot V. -y kmečke vasi na Cerkljansko, i _n sko, Kanalsko, Banjšice, Pr , ,g drugam, boste videli, kako P° e^ danes vse drugače življenje, ^ gori. Vsaka hiša in ljudje j ^ zdaj čisto drugačno lice. ®e. |en( predavanja in mitingi nasi ^ niso več tuji in marsikak v .ener!1 vsa vas razvedri ob navdus® ^ petju partizanskih pesmi, ki s° časa borbe vžigale srca . J danes pa utrjujejo in P°^lVH:U. partizanski duh in vztrajnost X deh, ki gradijo socializem! Vilhar Stanfc® Cestna nesreča v Izoli Včeraj popoldne okrog 16 je U-let- ni Viktor Ferdi iz Izole voz1 ^ ulici majhen ročni voziček. bi se prav zavedel, je prišel za » j neznan kamion in obrsnil od s ^ voziček. Ferdi je ob sunku izP ^ ojč, ki se je naglo dvignilo >n ^ močno udarilo po licu. Udarec ^ je povzročil večjo rano tako, ^ ga morali odpeljati v tržaško nico, kjer so ga sprejeli na tapi rurški oddelek in bo moral ostati najmanj 10 dni. KINO KOPER: «Nevihta v poletju«. Darnell, George Sanders). i0-IZOLA: Arrigoni: «NespravlJ- org“ - li t0V' nizacije tečajnikov v sou j. Saule Artur, doma iz Top0’0 f. Povedal nam je, da je bil v v v tizanih in aktivno deloval na ličnih področjih. Zvedeli naj*30.,!. ebiv . tečaj' po- da živijo tečajniki v odnosih s sosednim P1]1 stvom. Nedavno so šli vsi niki na prostovoljno delo. jj magali so Strunjancem 8! .[C■ cesto. Na svojo kulturno Pr ~ ditev ob konru tečaja vabili vso strunjansko n1*3 Z obiskom na administracij nem tečaju v Strunjanu siti^ {|9 V' zadovoljni. Tu smo se lal1 jf[i-lastne oči prepričali, da iu1i> prasko ljudstvo trdno voljo, da ^,jj ni svojo ljudsko oblast, smo nekatere težave istr.'injc. ljudstva in si utrdili prepric“ ^ da si bo ob podpori ljudske ^ lasti izvojevalo blagostanje dvignilo svojo kulturo. . ■ >nb.1 t >n in Mnwr«’CHl St « III. nad - Telefon St »3-M8. - UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 - Telefon 27-847 In 27-947. UREDNIŠTVO^ ULICA m oglasov: Za vsak mm višine v Slrtnl 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-pravnl 60. osmrtnic* 70 Mr. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-H, leu u \ ^ ZALOZNISTVO TR2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlk«. Trst 11-:‘74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. 53, 165, 330, 89® Ljubljana 6-90