Letnik 1911
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVI. Izdan in razposlan 7. dne oktobra 1911.
Vsebina : (Št. 199— 201.) 199. Ukaz. s katerim sc izdajajo predpisi v varstvo življenja in zdravja delavcev, ki imajo opravila pri 1'abrikaciji papirja- 20(1. Razglas o dopusti]» z električno silo obratovane ozkotirne male železnice od nadvojvoda Henrikove promenade v Griesu pri Bolcanu k penziji Germania. — 201. Ukaz, s katerim se občini z graščinskima ozemljem* vred Zaborze in Wulka Mazowiecka odkazujeta okolišu okrajnega sodišča v Raivi ruski.
ie».
Ukaz trgovinskega ministrstva v po razumu z m in is trst vom za notranje stvari in z ministrstvom za javna dela z dne 25. septembra 1911. L,
s katerim se izdajajo predpisi v varstvo življenja in zdravja delavcev, ki imajo opravila pri fabrikaciji papirja.
Za uredbo in obratovanje naprav za izdelovanje papirja iz cunj ter lesnih obruskov, lesene in slamnate celuloze itd., toda ižključivši naprave za izdelovanje nazadnje imenovanih polfabrikatov, se ukrepajo na podstavi g 74 obrtnega leda v varstvo ž.ivljenja in zdravja delavcev, ki imajo opravila pri tem, nastopna določila
A.	Obča določila.
1.	Gledč kakovosti delovnih prostorov in zavarovanja v njih porabljanih strojev in delovnih priprav naj se zmislu primerno uporabljajo predpisi rninistrstvenega ukaza z dne 23. novembra 1905. 1. (drž. zak. št. 176), točke 1 do 106. z nastopnimi dopolnili.
B.	Predpisi gledé porabljanega gradiva, delovnih uredb in delovnih prostorov.
Porabljanje cunj in ravnanje /. njimi.
2.	Porabljati ne primerno razkužene cunje, na katerih se pozna ali o katerih je podjetniku znano, da prihajajo od rabljenih obvezil, mrtvaškega perila, perila tuberkuloznih ali drugih kužnih bolnikov, je prepovedano.
3.	V halah ali vrečah prihajajoče cunje se smejo vkladati samo v prostorih, ki služijo edino le za ta namen in so ločeni od drugih delovnih prostorov.
Tudi za obdelovanje cunj je treba izbrati edino le temu namenu služeče, od drugih delovnih prostorni ločene prostore in ti prostori morajo imeti gladko ometane stene in gladek pod, ki se da umivati in ki je kolikor moči brez špranj.
1. Cunje se smejo rahljati in «izpraševati samo z mehaniškimi pripravami (iztepaluik, mlatilo za cunje), ki imajo nepropustno zapirajoče se okrove in ekshaustorje, da lokalno vsesavajo prah. Prah se mora odkladati v zadostno velikih in dobro dostopnih sta-nicah z vmesnimi stenami ali v posebnih zbiralih prahu (ciklonih).
5.	Prebirati in razkosavati se smejo samo že razprašeue in zrahljane cunje. Izjema sme biti samo
(ÉUOT.BlMh.l
137
tedaj, kadar se cunje razkosavajo na rezalnikih za cunje, ki imajo na dovodnih in rezalnih mestih priprave za neposrcdnje vscsavanje prahu.
Cunje se smejo prebirati in razrezovati z roko samo v prostorih, določenih edino le za to, in goditi se mora to na mizah z žičasto mrežo s trdno stoječimi noži, tako da se more težji prah zbirati pod mrežo,in. lahko odpravljati. Lažji prah, ki se je raz-vîjal'ob delu, je odvajati z mebaniškim vsešavanjem prahu in ga odkladati v zadostno velikih in dobro dostopnih stanicah z vmesnimi stenami ali v posebnih zbiralih za prah (ciklonih).
6.	Razen spredaj stoječih določil je ob manipulacijah s cunjami paziti tudi še na vsakočasno veljajoče predpise v zabrambo, da se ne prenesejo bolezni (črmnica, koze).
Parili kuhalni aparati.
7.	Parne kubalne aparate, je treba, kolikor vsakočasno obstoječi zakoniti predpisi ne terjajo dalje segajočih naredi), preden se rabijo, uradno poskusili gledé tlaka, zmislu primerno uporabljajo zadevna določila minislrslvenega ukaza z dne 1. oktobra ls75. 1. (drž. znk. št. 130). Potrdilo o poskusu vsakega parnega kuhalnega nparaia je hraniti ne daleč od upuraia na vpuglcd oblastvenim oigam m. Aparate mora vrhulega od časa do časa, najmanj enkrat na leto pregledali strokovnjak; o izveš, nih revizijah je pisati zabeležke.
8.	Na vsakem kuhalniku mora biti na lahko vidnem mestu ime izdelovalca, leto izdelave in dovoljena najvišja parna napetost (v kilogramih na kvadratni centimeter), tako da se pozna in trajno vidi. Nadalje morajo biti na vsakem kuhalniku, oziroma na dovodniku pare k njemu:
a)	najmanj ena varnostna zaklopnica, in ako se kuhalnik polni s paro manjše napetosti nego je para parnega kotla, tudi zanesljivo delujoča zaklopnica za redukcijo; prehodna prereza varnostne zaklopmce mora biti, ako je dovoljena manjša napetost v kuhalniku kakor v parnem kotlu, vsaj enaka prerezi dovodmka pare;
b)	najmanj en pravilen in zanesljiv manometer $ parno znamko za dopustno najvišjo napetost in z nastavkom za kontrolni manometer;
c)	pipa za poskušanje in pipa za odpuščanje vode, oziroma zaklopnica za izpuščanje pare.
V dovodniku pare h kuhalniku mora biti vtaknjena razen zaporne zaklopnice tudi zanesljivo delujoča vzvratna zaklopnica.
Parni kuhalni aparati se morajo postavljati v ločenih prostorih.
Pripravljanje tvarine.
9.	Za pripravljanje raztopin klorovega apna, oziroma klorovega plina ter za belilne holandre je uporabljati ločene, visoke in dobro zračene prostore. Osebam, ki imajo opravilo v teh prostorih, je priskrbeti namenu prikladne respiratorje.
Za odjemanje kislin iz balonov za kislino je uporabljati nagibne vozove ali nagibna stojala.
10.	Vse kotalnike je opremiti s samotvomo delujočimi pripravami, da skupaj grebejo tvarine, ki jih je razkosavati, in jih zavarovati zoper vsako nevarno dotikanje. Kolalniki se morajo izpraznjevati ali samotvorno ali, kadar stojé. Pri kotalnikih mora bili gornji rob krožnikovega okrajka najmanj 80 centimetrov nad podom.
11.	Sušilne cilindre mora, preden se rabijo, preskusili pristojni revizijski organ za parne kotle; v dovodnik pare je vtakniti manometer, varnostno zaklopnico in, ako se rabi dušena para, tudi zaktop-nieo za redukcijo. Najmanj vsakih pet let mora pristojni revizijski organ za parne kotle zopet izmerili premer sušilnega cilindra in uspeli te revizije je vpisali v izkaznico o poskusu. Vsak sušilni cilinder je potem, ko se postrga, oziroma odrgne s smirkom, še enkrat meriti gledé njegovega premera in uspeh tega merjenja je naznaniti pristojnemu revizijskemu organu za parne kotle.
Sušilni cilindri se morajo že gibali, preden se spusti vanje para, in poskrbeli je, da se voda redno izpušča iz sušilnih cilindrov in da se zabrani, da kondcusna voda ne teče nazaj.
12.	Posebno nevarna mesta pred mokrimi stiskalnicami strojev za papirje zavarovati z napravo prebodov na lesenih mostovih z držaji v višini prsi in kolen.
Prirejanje papirja.
13.	PoČczni rezalniki morajo imeti vodilnike in bili razen tega optcml|cni t obrano za kolesa (gonilno kolo, dvigalna kolesa) in nož.
Rezalni stroji morajo imeti samogibno izsko-čilno pripravo v najvišji legi noža (izvzemši rezalne
stroje z ročnim vzvodom, ki morajo bili opremljeni z lovilom vzvoda), razen tega morajo biti njihove vodilne razpore in kolesa zavarovana ter morajo imeti tudi obrambne pločevine zoper poškodovanje po rebrih noževega držaja. Brzi trorezni stroji morajo bili razen tega opremljeni z obrambo noža in s pločevinami za odvajanje trščic.
14.	Pri zunanjih pogonih s kljuko je vmesne prostore med prečkami gonilnih koles izpolniti s pločevino ali žičasto mrežo, če ti pogoni niso popolnoma zakriti.
Mesta, kjer so stekajo skupaj spadajoči pari valjarjev na strojih za satiniranje in na kalandrih je zavarovati z latvami, ogelniki, uvajalnimi valjarji ali navoji papirja z brezkončnimi trakovi.
Nastavni obroči za fiksiranje papirnatih zvitkov na navijalnih aparatih ne smejo imeti ostrih robov, nastavne vijake je pogrezniti.
15.	Za domikanje tvarin v razpraševalnike cunj, rezalnike cunj, kotalnike i. e. r. morajo biti pri rokah pripravni pomočki.
Nnažeiijo iu zračenje delovnih prostorov.
16.	Vsak dan po končanem delovnem času je pod poškropiti in prah od cunj pomesti. Zbrani prah od cunj je sežgati ali ga sterilizovali in narediti neškodljivega na način, ki daje polno jamstvo.
17.	Belilne stanice je treba vsakikrat, preden se rabijo, izdatno zračiti.
Priprava nmivalnih prilik, prostorov za oblačenje in kopanje.
18.	Za delavce in delavke pri manipulaciji s cunjami in beljenju s klorom je v bližini delovnih prostorov zgraditi po spolu delavcev ločene prostore za umivanjo in oblačenje. Prav tako je treba tem delavcem pripraviti umivalno orodje in brisače.
V prostorih, ki služijo za manipulacijo s cunjami, se ne sme shranjevali obleka, ki se nosi na cesti.
19.	V obratih, ki uporabljajo pri manipulaciji s Cunjami dèset ali več delavcev ali delavk, je napravili. primerno kopalno pripravo in jo brezplačno prepuščati v porabo tem osebam, ki jih je natančno poučiti o potrebi temeljitega snaženja telesa.
1‘riprava delovnih oblek in rospiratorjov.
20.	Vsem delavcem in delavkam pri manipulaciji s cunjami iu beljenju s klorom je brezplačno pri-
praviti delovne obleke, ki se perejo, in respiratorje, oziroma snažne platnene rute. Delovna oblačila je treba prati najmanj vsakih štirinajst dni, vložke respiratorjev, oziroma platneno rute je menjati vsak dan.
Prva pomoč.
21,	Med tvarino, ki jo je treba imeti pripravljeno za prvo pomoč, je vzprejeti tudi primerno zalogo gaze-blaga (tančice), rut, obvezil, antiseptiškib pomočkov in pomočkov za ustavljanje krvi ter po-močkov zoper zastrupi j enje s klorovim plinom (alkohol, razredčeno amonjakovo tekočino) in Bardeleb-nova vizmutova obvezila za opekline.
Imena in stanovališča zdravnikov bolniške bla-gajnice je treba naznaniti delavcem in oglase nabiti v delavnicah.
C.	Obratni predpisi.
Porabljanje delavcev.
22.	Posebno nevarna dela naj se izročajo samo takim osebam, ki jih poznajo in ki poznajo z njimi združene nevarnosti in imajo potrebno sposobnost za ta dela.
Pijani delavci se ne smejo puščati v delavnice.
Osebe, o katerih je delodavcu znano, da imajo božjast, krče, občasne omedlevice, da se jim moti, da slabo slišijo ali da imajo druge telesne slabosti ali hibe v taki meri, da bi bili pri nekih delih izpostavljeni nenavadni nevarnosti, se ne smejo porabljati za dela te vrste. Pri neposrednji manipulaciji s cunjami se mladostnim delavcem ter delavcem z bolnimi ali občutljivimi dihali, jetičnim delavcem in delavcem z odprtimi ranami ne sme dajati delo.
23.	Za neposrednjo manipulacijo s cunjami se smejo jemati samo cepljeni delavci in delavke.
Raba delovnih in obrambnih priprav.
24.	Delovno orodje in obrambne priprave je porabljali samo za namen, za katerega so določene Obrambne priprave, ki so se iz obratnih ozirov odstranile za določne namene, se morajo takoj zopet namestili, čim je dosežen ta namen.
Prepovedano je samolastno ôdstranjati ali ne rabiti obrambne priprave, kar jih je.
Vsak delavec je dolžen poškodbe, ki jili je morda 'opazil, ali drugačne očividne pojave na obratnih uredbah takoj nazuaniti svojim predstojnikom.
Delavci ne smejo nič delati na strojih, katerih strežba, raba ali vzdrževanje v dobrem stanu ni njihova stvar. Prav tako jim je prepovedano na motorjih in strojih, katerim strežejo, opravljati kaj. kar ni pogojeno z njim odkazanimi deli.
Preden se ustavi gonilni stroj, je ustaviti vse odstavne delovne stroje.
Oblačilo.
v .	25. Delavci, ki strežejo transmisijam, ne smejo
nositi predpasnikov ali plaščev.
Vedenje delavcev.
26.	Jesti in kaditi je v delovnih prostorih pro povedano, kolikor obratno vodstvo tega ni izrečno dovolilo za določne lokale. To dovoljenje se ne sme podeliti, ako mu nasprotujejo higijenski pomisleki. Isto velja gledé jemanja alkoholovitih pijač v delovne prostore.
Vsa opravila, ki nasprotujejo obratnim namenom, zlasti nagajiva dejanja, ki so v stanu spraviti v nevarnost povzročitelja samega ali druge, so prepovedana..
Skrb ob nezgodah.
27.	0 vsaki obratni nezgodi mora tisti, ki je prizadet, aii ako bi ta ne bil v stanu, morajo priče nezgode takoj poročati nadrejenemu nadzornemu organu.
Objava obratnih predpisov.
28.	V vsakem obratnem oddelku je na mestu, ki se takoj vidi in ki je dostopno vsem delavcem, v obliki lepaka namestiti vsaj en izvod teh obrambnih predpisov.
D.	Kazenska določila.
29.	Prestopki določil tega ukaza se kaznujejo, ako niso .prestopek,, ki ga je kaznovali po predpisih obrtnega reda, po ministrstveuem ukazu z dne
30.	septembra 1857. 1. (drž. zak. št. 198), z denarnimi kaznimi od 2 do 200 kron ali z zaporom od t» ur do 14 dni.
E.	Začetek veljavnosti.
30. Ta ukaz dobi moč šest mescev potem, ko je bil razglašen. Na obstoječe, že odobrene naprave
i pa se uporabljajo predpisi le toliko, kolikor se dado ; s tem pogojene izpremembe naprave izvesti, ne da bi se kratile s privolilom pridobljene pravice, razen če gre za to. da se odstranijo nedostatki, ki so očitno nevarni življenju in zdravju delavcev, ali če se more j stavljenim zahtevam ustreči brez nerazmernih stroškov in Inez večjega motenja obrata.
!
Wickenburg s. r.	Marek s. r
Mataja s. r.
800.
Razglas ministrstva za železnice z dne 25. septembra 1911.1.
o dopustilu z električno silo obratovane ozkotirne male železnice od nadvojvoda Henrikove promenade v Griesu pri Bolcanu k pensiji Germania.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v po-razumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, posestniku hotela Leopolda Ederju v Griesu podelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane ozkotirne male železnice, ki jo je narediti kakor železnico na vrvi, od nadvojvoda Henrikove promenade v Griesu k pensiji Germania.
S 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonar finančne ugodnosti, navedene v členih VI do XII zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
Doba v členu X gorenjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 15 let.
S 2-
Koncesijonar je dolžen dokončati gradnjo skraja oznamenjene železnice najpozneje v enem letu, ra-čunaje od današnjega dne. in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves Čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonar na zubtovanje c. kr. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagali novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
§ -t.
Kolikor bi se za napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, mora koncesijonar dobiti privoljenje tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
S 6.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebine te dopustilnice in tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, ter semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910.1. (drž. zak. j št. 149) uporabljajo na male železnice, potem za-1 konov in ukazov, ki se morebiti dadô \ bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo c. kr. ministrstvo Î za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo * razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in dotacijo glavnične reserve, in se pravilno izkažejo, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube oh dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odôbrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne uredbe, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli c. kr. državna uprava v namerjane nove stavbe ali v po-innožbo obratnih uredb in se stroški pravilno izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri c. kr. državna uprava.
§ 7.
Koncesijonar je dolžen, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so \sakočasno v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
M-
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po naročilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi izkaznicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s popotno prtljago vred brezplačno.
§ 9.
Koncesijonar je dolžen pošto ter uslužbence poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati pri1 memo odplačilo, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železniškega zavoda.	<
9 10.
Koncesijonar je dolžen poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za preskrbo njih svojcev in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj
138
(SlsTanUcJi.j
enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarja, kakor pri bla-gajnici imenovane zveze.
To oskrbo je izvesti tako, da bo moral koncesionar zglasiti stalne nameščence z dnem njih stalnega nameščenja, izmed ostalih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kot vozniki, izprevodniki, Čuvaji ali postajni služabniki, ob ustrezni uporabi, najpozneje po dovršitvi treh službenih let pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri lastni pokojninski blagajnici.
Pravila pokojninske blagajnice, ki se eventualno ustanovi, ter vsaka njihova izprememba potrebujejo odobrenja c. kr. državne uprave.
§ n.
Koncesijonar je dolžen, na zahtevanje c. kr-ministrstva za železnice podati pravočasno stati) stične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
g 12.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9 lit. b. zakdna- o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računaje od današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
G. kr. državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, če bi se kak prestop roka ue mogel opravičiti v zmislu § 11 lit. bj zakona o dopuščanju železnic.
§ 13.
v .c n ............
V -§ 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica se ne uporablja ; gledé dopuščene železnice.
§ 14.
Koncesijonar nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustiti tretjim osebam.
§ 15.
G. kr. državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice ter obratna uredba po vseh delih namenu primerno in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
8 16.
G. kr. državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se kljub poprejšnjemu svarilu večkrat prelomile ali opustile v dopuslilu, v dopuslilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopuslilne dobe.
Roli s. r.
801.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 29. septembra 1911.1.,
s katerim se občini z graščinskima ozemijema vred Zaborze in Wulka Mazowiecka odkazujeta okolišu okrajnega sodišča v Rawi ruski.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 59) se občini z graščinskima ozemijema vred Zaborze in Wulka Mazowiecka izločata iz okoliša okrajnega sodišča Uhnöw in se odkazujeta okolišu okrajnega sodišča Rawa ruska.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem januarja 1912.1.
Hoclienburger s. r.