256. štev. ' f mam gjgji V Ljubljani, petek dne 13. septembra 1912. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob acdeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnistvu mesečna K 1*20, z dostavljanjem na 1-50 5 s pošto celoletno K 2P'-~, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, meseči*) K l-70. — Za inozemstvo celolctno K 30'—. — Naročnina so !:: poSilja upravništvu. ::: Leto I Bi— Telefon številka 118. bhssb^bb ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: Posamezna številka 6 vinarjev« « Uredništvo In upravniStvot s: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se poSIljajo uredništvu. Nefr&ukh ana pisma t se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračilo. Za oglas* •e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana te zahvale vrata 80 v. Pr! večkratnem oglafianju poni pust. *■> Za odgovor Je priložiti znamko, st Telefon Številka 118. Vojna na Balkanu. Mir v Tripofitaniji. — Kaj hoče Italija. — Avstrija posreduje. — Francija in Anglija. — Rusija ne podpira balkanskih Slovanov. — Turčija osamljena in omagana. l určija je v hudih škripcih in zdi se, da ni zanjo, nikjer izhoda. Edino kar jo še drži — je slabost drugih. Krščanske evropske države, ki tako rade povdarjajo svoje krščanstvo in Ra Kažejo z raznimi ceremonijami po ulicah — ne poznajo nikakega krščanstva — kadar je na vrsti njih dobiček. V tem so si cerkve in države vedno enake — vlade in klerikalci so zato vedno v najboljših zvezah. Turčija je v boju proti Italiji omagala: Dardanele in Carigrad je sicer rešila, ampak drugače jc brez tnoči. Italijani sede v Tripolita-niji in na grških otokik in ni sc jim treba bati da jih pride Turčija preganjat. Vse kaže, da 1 určja — dasi zelo nerada — hoče za enkrat skleniti mir. Italijani ga ponujajo pod zelo ugodnimi pogoji, kakor smo pisali: 1. Turčija se zadovolji stern, da so Italjani zasedli obrežje Tripolisa in Cirenejke. Turčija formalno ne pri-pozna italijanske oblasti, vendar ne bo ovirala prodiranja Italije v notranjo deželo ter odpokliče svoje čete. 2. Italija prizna versko nadoblast Kalifa v vsen provincijah Libije, z vsemi zahtevami in zavezami. 3. Italija preskrbi Turčiji posojilo 500 milijonov lir, ki jih ni treba nikoli vrniti. 4. Za obresti tega posojila jamči Italiji dvanajst zasedenih grških otokov v Egejskem r j u. , . ’l’i ^.g.°ii1 SO stavljeni zelo zvito in skri-' T.,hS' ? vzrokov, da se ob vsakem času lahko vojna zopet začne. Turčija bi potem dobila lepo posojilo, ki bi ga lahko porabila za vojno proti sovražnikom, ki jo ob-dajejo; ko pa bi se opomogla, bi lahko poskusila zopet svojo srečo v Afriki. Italija pa bi po teh pogojih dobila veliko moč v Sredozemskem morju in bi imela proste roke na vse strani. Najbrže ti pogoji ne bodo držali, ker bosta za to skrbela nemški kancler in grof Berch-tol«L Pravijo, da sta se Bethmann-Hollweg in grof Berchtold sešla v Bohuslavicah najbolj zaradi — Italije. Balkanske zmešnjave so bile za nju manj važne. Avstrija vidi, da bi pri mirovnih pogajanjih Italija lahko preveč dobila — zato posreduje. Slavna trozveza skuša na ta način rešiti mir, ki bi lahko nastal če bi ena iz treh držav kje dobila preveč. Ker hoče Nemčija s pomočjo Avstrije ohraniti za svojo politiko, je bilo treba pravočasno ustaviti Italijo na njeni poti. v . Predlog grofa Berchtolda je imel namen rešiti notranjo turško homatijo vsaj na videz, da bi Italija turških stisk ne porabila zase in bi ne bila preveč visoka Pri sklepanju miru. Zato se SJilLnn™ .pomenitj ? Nemčijo, da se odkaže Italijanom primeren del. ja 'dIa°?ia^nr-iaiir*a-V Turčiji toliko denar" se čSe d« Frf -deh[V1 poštena beseda. Zato dozetmkpi« n?1,a zbira svoje ladjevje v Sre-cHa Si i °IJU‘ Tudi Rusiio ie dobila Fran-v v^m Z Stran ~ in zdi se’ da Postopati večfe TnW^°g0V°r^ Angliia se oeiblie vsake eJ Prev,dno manevrira in pripravit vd!evJe- ^ Egiptu so se dogodile mnrlio a n®..kazeJ° najlepše razmere. Zato bo izčisH kn?^1,a~napeoVSe moči* da se čim preje -isti kolobocija v Sredozemskem morju. Rusija je torej Bolgariji odrekla vsako pomoč v vojni. Da bi se Bolgarija ne mogla ge-niti, je Rusija najela Rumunijo — in tudi grof Berchtold je bil zadnje čase tam — in Rumu-nija je izjavila, da ni za vojno. Ako bi Bolgarija sama začela vojno — jo Rumunija zadaj napade. Tudi Srbija nima pričakovati nobene pomoči. Edina pot bi torej bila skupni nastop balkanskih držav. Narodi vseh štirih držav zahtevajo vojno: v Bolgariji, Srbiji, v Grški, v Črni gori. Slišali smo o shodih v Sofiji, Bel-gradu. v Atenah in po drugih mestih. Bolgarija zahteva, naj se prisili Turčijo, da izpolni § 23. berlinske pogodbe, ki določuje avtonomijo Macedonije. Bolgarska vlada je začela resno misliti na položaj. Glas naroda je resen — in namerava se sklicati t. zv. veliki kabinet, kjer so zastopane vse stranke. Srbija na tihem pripravlja cete. Na meji se vsak dan ponavljajo spopadi. Albanija šc ni pomirjena — turške obljube so le začano ustavile negotove boje. Turčija danes nima prijateljev — vendar jo še puste živeti. Ravnotako kakor si dediči včasih žele, da še živi bolni stric, dokler ni gotovo, kdo bo dobil dedščino. Neštetokrat smo slišali, da je Turčija potrebna zaradi evropskega miru, to se pravi, pobijanje slovanskih narodov, v turških provincijah sc mora vršiti za to, da se — ohrani svetovni mir. Turčija nima sil, da bi uredila razmere, sama v sebi — čaka samo, da jo zopet rešijo drugi. Ako je ne bodo rešili — pride neizogibna vojna in končni razpad Turčije. I. obrambna razstava se otvori v nedeljo 15. sept. ob 11. uri v Jakopičevem paviljonu. DOPISI. Rdeč trak in naš župnik. (Iz Stožic.> Ker ima tukajšnje gasilno društvo v mesecu septembru streljanje na dobitke v korist gasilski balagajni. pričakovali smo tudi župnika, ke-daj se tudi on udeleži streljanja. Uverjeni smo, ker ne bo nič cvenka za njegov globoki žep, še ga gotovo ne bo udeležil. Tudi med tem društvom {c naredil pred par leti, kakor povsod. on prepir. Gasilci namreč so se hoteli udeležiti pogreba z vencem in rdečim gasilskim trakom. Župnik jim je to zagrozil precej, da on ne spremlja pogreba, ako nosijo omenjeni trak, kajti rdeča barva je socialnodcmokratič-na. Konec prepira med župnikom in gasilci je bil ta. da je škof daroval neko svoto, da so si potem kupili slovenski trak. Vprašamo župnika, ali ne nosi purman tudi rdeč vrat in se ne huduje nad rdečo barvo? Tako tudi Vi župnik, ki odhajate že eno leto iz Ježice, nosite okoli Vašega debelega trebuha rdeč pas in se hudujete nad gasilci? Marijina devica, ki piše anonimna pisma. Iz Vranskega. Žalostno sliko, kako naša fanatična duhovščina vzgaja mladino v svojih vsakovrstnih organizacijah, nam kaže slučaj, da je 10. t. m. Marijina devica Ivanka Kov-če že tretjič zaradi pisanja anonimnih žaljivih pisem sedela na zatožni klopi pred tukajšnjo sodnijo in bila obsojena na šesttedenski zapor, sedaj že drugič. Pač nesrečna žrtev! Kedaj bodo spregledali stariši in učili sami svoje o- troke pošteno živeti, ne pa da jih učijo po 'dekliških zvezah hinavstva in obrekovanja?! Toda tudi duhovniški hujskači se bodo morali enkrat zagovarjati za svoje žrtve. Čebelarska razstava v Celju. Vspored čebelarske razstave, katero priredi spodnještajersko čebelarsko društvo ob priliki svoje desetletnice od dne 15. do 19. septembra t. 1. na vrtu g. veleposestnika Sušnika na Lavi pri Celju, je sledeči: dne 15 septembra ob 9. uri dopoldne slovesna otvoritev, nato skupno ogledovanje razstave. Ob pol 1. uri v Narodnem domu skupen obed, ob 3. uri popoldne v mali dvorani občni zbor čebelarskega društva. Ob 8. uri zvečer velika veselica v veliki dvorani Narodnega doma z veseloigro »Čebelarjev god«, petjem in plesom. Dne 16. in 17. septembra poučna predavanja na razstavnem prostoru ter ogledovanje vzronih čebelnjakov v okolici. Dne 18. septembra poset kmetijske šole v Št. Jurju ob j. ž. Odhod z vlakom ob pol 4. popoldne. Dne 19. septembra zaključitev razstave ob 3. popoldne, razdelitev priznanih odlikovanj in daril ter razpečavanje še ne razprodanih razstavljenih predmetov. Vstopnina za celi čas razstave znaša 1 K, za enkratni vstop za odraslo osebo 50 vin., za vojake In dijake 20 vin. DNEVNI PREGLED. Z zlobnim namenom širijo gotovi ljudje po Ljubljani vest, da bo »Dan« s 1. oktobrom prenehal. Ker se te vesti le razširja z zlobnim namenom, da bi se »Dnevu« škodovalo, ne bomo v prihodnje prizanašali tem krogom, ki poleg teh. širijo še druge vesti po kotih v javnosti. Vse vesti o prenehanju »Dneva« so laž, ker se je »Dan« sedaj že tako razširil, posebno po Ljubljani .in Trstu, da mu je vsled teh mest zasiguran obstoj. Kanonik Žlogar, vikarij Supln in novomeški »Čenčenberger« do inozga blamirani. Zadnje »Dolenjske novice« objavljajo naslednji izjavi: iVlidva Anton Žlogar in Karol Supln izrecno preklicujeva v članku »Pod svobodnim solncem«. natisnjenem v »Dolenjskih novicah« z dne 25. februarja 1912 št. 4, proti županu Karolu Rosmanu izrečene obdolžitve s pristavkom, da sva bila pri tem poprej v dobri veri, zanašajoča se na poročila od strani gospoda ~Maks Severja in drugih, katera pa ne odgovarjajo resnici. Dostavek. Z ozirom na zgornjo izjavo podpisano uredništvo preklicuje tudi izraz »kimovci« v članku »Pod svobodnim soln-ceni.« ker ne odgovarja dejstvu. Uredništvo »Dolenjskih Novic«. — Dalje: Podjusani Rihard Dolenc prekličem kot neosnovano vse, kar sem o gospodu K. Rosmanu, županu in posestniku v Novem mestu, žaljivega govoril, ker sem bil popolnoma napačno informiran. Rihard Dolenc, ravnatelj dež. kmetijske šole v p. Novo mesto, dne 6. septembra 1912. Uredništvo, ki izdaje svoje dopisnike in informatorje. Uredništva tajnost jc glavni ste->ber časnikarstva. Urednik ne sme izdati svojega dopisnika tudi pred sodiščem ne in mora raje utrpeti globo kazni, kakor bi izdal svojega dopisnika. Ni pa tako pri klerikalnem časopisju in pri klerikalcih. Znana je afera »Pod svobodnim solncem,« ki je izšla v »Dolenjskih Novicah«. Dr. Pegan, ta za nas znani advokat še izza moščanskih volitev, je prišel pred sodišče — kot zagovornik »neznanih dopisnikov« »Dolenjskih Novic«. Tedaj so bili dopis- listek. M. ZEVAKOr V senci jezuita. »Molčite, Monklar!... Poslušata fki; rokovnjač... tisti Manfred..T '' 'S" Dal •zapreti zatajeno ^raH, in vse njegovo su. »Til Dred t lz,brullnil0 v zvoku gla-rdaleč... Monkl^p1”1 -Je’- komaj Petsto korakov pogine še nocof primite tega človeka!... Naj Šne muke sem mu poglne na šafotu... Stra-hitite! ...« “ nameml... Brž, Monklar, Veliki profos je dal znam*«^ m-ročnik se je postavil za Franca t N]fgov Postih mož. grof Monklar pa je odhiti četo — bilo je še kakih štirideset vijaki M smeri-, ki mu jo je bil naznačil kralj. Na kraljevem licu je zaigral strašen smeh Jjaj mrzle krutosti, sovraštva in zadovoljne ma Šcevainosti... Nato se je obrnil k poročniku velikega Protosa. t »Gospod,« je velel, »potrkajte na ta vra-‘ • • .« Vrat1- ie ubogal; kladvo je zabobnelo, molčeča S0 ost£da zaklenjena, hiša mrkla in ..^očnejši udarec s trkalom... Oficir sl i° ie moranje! Pogledom 0zrl v kralia z VPrašajočim snil zoh!v1T1ite vrata!« ie ukazal Franc I. in sti-0e v- neizprosni odločnos* - Vojaki so stopili naprej... Zdajci pa se je začel turoben krik: »Franc! Franc! Kaj si storil z najino hčerjo? ...« Kralj je vztrepetal in prebledel. »Oh,« je zamrmral, »blazna Margentina! Oh, ta njen strašni krik!« Da, bila je blazna Margentina Plavolaska, uboga mati, ki je blodila brez miru po nočnih ulicah. Kričala je svojo večno bolečino in terjala svoje hčer... In v mislih je gledala to svoje dete, izgubljeno že dvanajst dolgih let; gledala jo v svoji genljivi blaznosti še vedno takšno, kakršno je videla poslednij dan... Iskala jo je vsepovsod, hotela jo je najti! In strašno je bilo poslušati krike njenega obupa in besni plač njenega materinstva ... Polunaga in z razpletenimi lasmi se je ustavila pred Francem I. V prvem trenotku se je zdelo, da se obotavlja; nato je izpregovorila z ihtečim glasom: »Gospod ... ali ste jo nemara srečali... majhno deklico... šest let ji je komaj... zlatolaso ... šibko ... tako nežno ... in otrok je zunaj... v takšnem vremenu .., Oh, povejte, gospod!... Ali hočete, da vam povem njeno v • lepo ime ... Ime ji je Žileta ... Žileta, Pravim... Žileta!...« pr.S!*e, besede so neverjetno pretresi Franca I. ie kreevit drget; pozabil je, kdo r r v,del je samo še Margentino, svojo nekdanjo ljubico!... In zajecljal je: ,, .5> 10 ™ m°goče!... žileta ... tvoja hči!... 1 g® To ni mogoče!...« v. ^atl Ysa POgreznena v svoji blaznosti, ga ocividno ni slišala, nadaljevala ic z dasoro ne- skoiično sladkim, podobnim božanjtf: niki znanega članka v »Dolenjskih Novicah« res še neka skrivnost, a pozneje jih je izdalo —-uredništvo klerikalnega lista samo. — Zgoraj priobčujemo izjavo, v kateri postavlja uredništvo svojega dopisnika in informatorja celo — na laž. Toliko se je zanesti pri klerikalcih za tajnost. Kadar prede »prečastitim« huda, tedaj ne poznajo krščanskega usmiljenja, ampak postavijo druge na sramotni kamen, da trpe za tisto, za kar so prevzeli odgovornost oni. Kakor hitro namreč uredništvo sprejme kak dopis v list. ie dopisnik odvezan od odgovornosti. Drugače pa to prakticirajo klerikalni listi, ki prelomijo uredniško tajnost in izdajo raie svojega dopisnika sodniji, kakor sebe. To je mogoče le pri klerikalnih listih. Žrtev klerikalnih denuncljantov. Po dolgem času je orožniško povelj, za novomeški okra} vendar dobilo poveljnika rojaka Čeha. ki ni bil samo orožnik, nego tudi človek in Slovan. Pa klerikalec tudi ne. To je bilo vzrok, da so nanj pisano gledali novomeški Nemci, še bolj pa klerikalci. Oboji so kot jastrebi prežili nanj ter zasledovali v katero družbo je zahajal, katere narodne veselice je obiskoval. Dokler je bil stalen gost neke gostilne onokraj mostu, je imel še mir pred ovaduhi. Ko pa se je o njemu nekoč trdilo, da je rekel, da v take gostilne, ki stoje na glasu kot prononsiranc klerikalne, ne zahaja več, od tedaj so tajne ovadbe proti njemu romale v Ljubljano, kjer nad deželnim orožni-štvom poveljuje človek, ki je že v opetovanih slučajih se izkazal več tercijala nego orožnika. 0 tem vrhovnem orožniškem povelniku pripovedujejo, da je tako v klerikalce zaljubljen, da se čuti vsega srečnega, če more kakemu svetniku, kakor je n. pr. Lampicijus, poljubiti blagoslovljeno roko. Posebno pa se je klerikalcem zameril ob času prečinskih in kandijskili občinskih volitev. Takratno vpitje klerikalnih poslancev v deželnem zboru radi teh volitev je merilo v prvi vrsti na tega nadporočnika, kot poveljnika orož-ništva v novomeškem okraju. Temu je sledilo še par ovadb v Ljubljano in od tedaj je bila zapečatena njegova usoda. Prestavili so ga v Galicijo in s 15. t. m. pride v Novo mesto novi naslednik tudi iz Galicije. Vrhovno orožniško po-velništvo ima sploh čudno manijo, da pošilja v naše kraje častnike, kojim so naše razmere popolnoma neznane in ne znajo jezika našega ljudstva. Drugod so naprednjaki vendar že iz-pregledali, da je dandanes na Kranjskem — žali-bog — res tako daleč prišlo, da ni varno zahajati v lokale, kjer imajo tudi klerikalci kot denunci-janti svoje zavetišče. V Novem mestu pa naprednjaki še vedno vzdržujejo tako polovičarstvo in se prav nič ne ozirajo na to, da vsled tega najboljši med njimi postajajo žrtve klerikalnega denunciia^tstva. Hafnerjeva afera obnovljena. V soboto se prične en del obnove te afere, v kolikor se ista tiče v njo zapletenega moža, znanega pod imenom »Ubogi Urban«. Hafner je namreč po oprostilni razsodbi pred celjskim sodiščem tožil tega Urbana kot glavno pričo proti njemu radi raz-žaljenja časti in ob enem na odškodnino v znesku 8000 K. Sodišče v Kostanjevici je izreklo obsodbo nad »Ubogim Urbanom«. Zagovorniku dr Slancu pa se je posrečilo proti ti razsodbi povzročiti obnovo kazenskega postopanja, ker so sc sedaj oglasile nove priče. Drobiž iz Štajerske. Učiteljsko mesto je razpisano na šestrazredni ljudski šoli z 1 paralelko v Sevnici (II. plačilni razred). Name-ščenje jc stalno ali začasno. Prošnje do 20. septembra. — Prostovoljna požarna »Žileta ... lepo ime, kaj ne da? ... Oh, koliko časa io že iščem!... V Bloau... sem jo izgubila... ali poznate Bloa?... Šest let ji je, revici mali... V Bloa... Tam sem ljubila, oh, ljubila, ljubila ...« In zdajci je kriknila divje in srdito: »Franc, kje je tvoja hči? : »Ooh!« je zamrmral Franc ves pobit. »To je strašno ... Ona, ki jo ljubim, je moja hči. .. Na svojo hčer sem položil roko... Moja hči je v tejjiiši!...« Željno je pogledal blazno žensko... Morda jo je hotel nagovoriti!... Morda se je bil ukresal plamen iz daljne mladostne ljubezni, da bi posvetil v mrak njegovih misli! Ta hip se jc začulo zamolklo drdranje... Nekaj je pridrcvilo mimo z velikim ropotom., kočija v galopu, hiteča tja v noč. In nekaj skrivnostnega in zloveščega je zavejalo od nje, kakor da vozi tajnost strašne tragedije... Margentina je videla tisti voz... Nova misel je obsedla njene uboge možgane, in planila je za kočijo s krikom; »UgraLili so mi hčer!...« V naslednjem trenotku je ni bilo več videti. V daljavi je še grmel ropot koles... Franc I. je stal kakor odrevenel in strmel za njo. Vojaki se niso upali geniti. Tisti oficir je menda pisal kesneje. da je videl kralja, kako se je zgenil, kakor da bi hotel hiteti za njo, a je obstal nato, potegnil si z rokami preko čela in zavzdihnil z glasom, no-dobnim ihtenju, mrmraje nerazumljive ^ reči, med katerimi so se razločile samo drhteče besede: »Oh. to je strašno... nezaslišano ... in vendar čutim, da jo ljubim kljub temu.. jaz nesrečnežu In z blaznim pogledom se je ozrl proti Do-letovim vratom. Kaj se je godilo v njegovem srcu? Kakšen strašen boj se je bil med čutno in med očetovsko ljubeznijo?... Ali se je res že šopirilo krvoskrunstvo na razvalinah kraljeve duše, trepetaje v preraz-draženih željah? ... Kdo je vedel to, kdo mu je videl v dno srca? Ko se je zazdelo oficirju, da se kralju vrača jasna zavest, ga je vprašal naglo: »Sire. kaj naj storimo?« »Gospod,« je odgovoril kralj s čudnim, strašnim glasom, »ali vam nisem rekel, da vlomite ta vrata!?...« VI. * Pribežišče ali grob. Manfred ni hitel; stopal je s krepkimi lčo- raki. Njegovo vajeno uho je merilo od hipa do hipa razdaljo, ki ga je ločila od bližajoče se straže. Ugenil je bil nje bližanje in se je smehljal zaničljivo sam sebi. Hotel je zaviti v prvo stransko ulico; toda zagledal je lesketanje sulic v temi. Skomizgnil je z rokami in šel naravnost. »Gospod veliki profos ima spet svojo zabavo!« je zamrmral. T udi naslednja ulica je bila zaprta... »Aha! Komedija se nadaljuje!...« Tretja, četrta in vse nadaljne ulice, kar jih je vodilo v veliko želo prometa', vse so Štrlele od železja. »Dobro!« je dejal Manfred. »Velike časti mi izkazujejo! Ves Pariz je v orožju, ko grem jaz mimo!«; b r a m b a za Ormoško okolico s sedežem na Hardeku priredi 15. septembra t. I. v prostorih gospe Julijane Kalchbrenner k »Soln-cu« v Ormožu veselico z godbo, tombolo in prosto zabavo. Začetek ob 3. uri. — Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo 15. septembra 1.1. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah gledališko predstavo. Uprizori se veseloigra v treh dejanjih »Izbiralka«. Germanofili. Iz St. Petra v Sav. dolini se nam poroča: V nedeljo 8. t. m. so prenočili pri nas mariborski topničarji na povratku z manevrov. Četvero njih je bilo tu v gostilni in obnašali so se tako pobalinsko, izzivali z »Wacht am Rhein«# »Deutsches Lied« itd., da jih je morala naposled gostilničarka čisto enostavno na cesto vreči. Ta bi bila še lepa, da bi nas člani c. kr. armade, za katero moramo tudi im pošteno krvaveti, izzivali na tako drzen način. Cvetlični dan v Škofji Loki se bo vršil prihodnjo soboto in nedeljo, 14. in 15. t. m. Za sklad »Sokolskega doma« na Vrhniki so darovali ob priliki razpusta »Lovskega društva sledeči gospodje po 5 K: Josip Antoš, Jan Doffe, Gabriel Jelovšek, Josip Malenšek, Viktor Perne, Jan Schrey, Dr. Pavel Skaberne, Mihael Tomšič, Jakob Zalaznik. Nadalje se je nabralo v isti namen po nabiralnikih sledečih p. n. gostiln: Pri »Jurci« K 9.10. pri »Kosu« K 4.80, pri »Mantui« K 8. 87, pri »Kočevarju« K 20.12, pri »Oblaku« K 3.68, pri »Simonu« K 5, pri »Šinkovcu« K 3.85. Skupno K 109.79. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala. Tovariši abiturijentje! Zapustili ste srednjo šolo; na važnem razpotju stojite, določiti si morate svoj življenski poklic. Težko je za vas revne slovenske dijake odločitev za nadaljni študij na tehniki. Umevno je, da so slovenski dijaki v tujini navezani na samopomoč in se zato tem tesneje združijo v svrho medsebojnega spoznavanja in podpiranja ter skupnega napredka. tTe celje zasleduje »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju«, ki je v štirih tečajih Svojega obstoja postalo ognjišče, okoli katerega se zbirajo vsi dunajski slovenski tehniki. Dolžnost vsakega Slovenca, ki gre na dunajsko tehniko, naj bode torej vstop v imenovano društvo. Odbor preskrbi vsakomur rade volje informacije o društvu, študiju in o gmotnem položaju slovenskih tehnikov na Dunaju. Vsa pojasnila preskrbita: Bevc Lailislav, cand. ing., Ljubljana, Valvazorjev trg 3. III., in Srečko Ferjančič, can. chem., Bled, Mirni dol. Druga »Mati božja«. Na Ruskem so prijeli neko žensko, ki se je proglasila za mater božjo. Imenuje se Darija Kovaljev, je mlada in lepa ženska. Prej je živela v Petrogradu, pred kratkim se je pa preselila v Borodino. Ali njeni grehi so šli za njo. Izročili so jo sodišču, ki zdaj prerešetava njene grehe. Nauki Darje Kovaljeve so bili popolnoma nemoralni. Zahtevala je od svojih pristašic, da jo imenujejo mater božjo in ji ce-remonijelno poljubljajo gole grudi. Posrečilo se ji je, da je presleparila marsikaterega krive vere željnega učenca in zahtevala od njega denar, dokler se ni ljudem odprla glava, da je Darja Ko-valiev navadna sleparka. Pijanci ubili človeka. Zvečer pred 25. avgustom se je vračal po cesti proti Višegradu v Bosni Hasan Arnautovič doma iz Višegrada. Tik pred domačo hišo so ga zaustavili naenkrat štirje domačini muslimani vsi njegovi rojaki. Bili so zelo dobre volje kakor je že navada pri pijancih. Takoj so prijeli starega znanca in ga vlekli seboj na vas, dasi se je on temu upiral. Ker je pa uvidel, da se s pijanimi ljudmi ni dobro prerekati, je rajše popustil splošni volji in je šel za opotekajočo se družbo. Komaj je pa napravil par korakov naprej, navalijo pijani tovariši naenkrat na treznega potnika in ga pričnejo obdelovati s kamenjem, da je bil že v par hipih mrtev. Drugi dan so obvestili ljudje orožništvo, da leži na cesti proti Višegradu zelo razdejano človeško truplo. Morilce, ki so se takoj po umoru razbežali in poskrili, so kmalu našli in jih izročili sodišču. Lov na medvedko. Na Nonsbergu na Tirolskem se je pojavila pretekli teden medvedka, ki je prišla prav sredi vasi in je strašila ljudi, ki so se vračali iz cerkve. Nekoliko pogumnih mož se je konečno le toliko zavedlo v splošni zmešnjavi, da so brzo skočili v hišo po puške in so napadli zver, ki je nato zbežala skozi odprta vrata in se skrila v bližnji mrtvašnici. V tej kletki vjeto medvedko so pričeli oblegati, vendar se je živali posrečilo nespretnim lovcem C NAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzajra Gorel sem nestrpnosti, da pridem spet le ostalima dvema, in sem bil pravkar popustil Violetti vajeti, ko mi pade pogled na nekaj svetlega ob. cesti. Bil je klobuk, ki je odletel Montlucu med naglo ježo z glave! Osupnil sem. Pravzaprav je bilo le čudno, da ni ta klobuk s svojim težkim kovinastim okrasjem enostavno padel na tla! Ležal je na polju, vsaj 'svojih 15 korakov od ceste! Ah, seveda, lastnik ga je bil vrgel od sebe, ko sem pritisnil tako ostro za njim. A čemu to? Dalje nisem prišel v svojih logičnih zaključkih; skočil sem s konja, in srce mi je razbijalo kakor boben pri naskoku. Da. da, res je bilo; to pot sem zadel pravo! Zmagoslavno sem potegnil zavoj iz klobuka in priredil balet radosti kar tam na prostem polju. Vendar enkrat sem imel v rokah dokaz za cesarja, da dela prav, če poverja svoja naročila brigadirju Gčrardu! Na notranjis trani moje vojne suknje je majhen. skriven žep, kjer shranjujem to in ono, kar je dragega mojemu srcu; vanj sem spravil tudi svojo dragoceno najdbo. Nato sem se zavihtel na Violetto in oddirjal v največji naglici, 'da pogledam, kaj je s Tremeauom; kar vidim {v daljavi moža, ki jaha čez polje. Obenem pa zaslišim pred sabo peketanje konjskih kopit in zagledam cesarja, ki mi jaha naproti na svojem belem bojnem konju, v sivem svršniku in malem klobučku, kakor sem ga bil yidel na bojišču že tolikrat pokazati pete. Pobegnila je v bližnjo planino, kjer jo je drugi dan zasledil neki orožnik in jo podrl s smrtnim zrnom. Nevarna torbica. V soboto je izstopil na budimpeštanskem zapadnem kolodvoru konzul Zenz. Ko je izročil svojo ročno torbico postreščku, je naenkrat zadonela silna dctonacija in postrešček se je zgrudil z glasnim krikom na tla. Ko se je od silnega strahu zopet zavedel in se spravil pokoncu so šele dognali, kaj je na stvari. V torbici je bil namreč nabit samokres, ki se je nenadoma sprožil. Postreščka je kroglja le malo ranila, drugače sc ni pripetila nobena druga nesreča. Hud konj. V Motolu je vozil 7. t. m. voznik Motol s svojim konjem drva iz bližnjega gozda. Ko je nabiral oče v hosti polena in jih nakladal na voz je stal pri konju njegov 71etni sinček in se igral s konjevo uzdo. Konj pa ni trpel malega pazitelja in ga je vgriznil za brado. Odtrgal mu je spodnjo čeljust. Težko ranjenega dečka je oče takoj prepeljal v mestno bolnico. Roparski napad na brzovlak. Brzovlak, ki vozi med Louisville in Nashville je pred par dnevi napadel nenadoma neki ropar. Splazil se je na poštni voz in ga popolnoma izpraznil. Nato je bandit vdrl v osobne vozove. Mnogo potnikov je oropal na ta način, da jim je nastavil samokres na prsa in zahteval od njih denar. Nekemu potniku se je vendarle posrečilo, da je neopažen od roparja pritisnil na rešilni zvonček. Takoj je prihitel vlakovodja in se vrgel na pre-drzneža. Ta se mu je krepko uprl in vnela se je med njima borba na življenje in smrt. Šele ko je priskočilo vlakovodji na pomoč več potnikov, se jim je posrečilo vreči tolovaja na tla in ga krepko ukleniti. Na bližnji postaji so ga izročili policiji. Haremijada v Indiji. Plava knjiga angleškega državnega tajnika za Indijo je obelodnila pretekli petek pikantno zadevico. Nadkomisar severozapadne obmejne province Sir George Roos Pepple je obdolžen, da je pomagal spraviti dve angleški deklici v harem indijskega kana. 70ietni kan Haheddin Kwaja Mammed v Hoti-mardanu je odposlal svojega šoferja in njegovo ženo v Bombey, da mu pripeljeta iz tamošnje najdišnice dve beli deklici, češ, da bodeta poučevali njegove otroke. Elsie Swane!l in Daily Cautts — tako je ime mladima angleškima deklicama — sta povedali, da ju je stari kan zelo očetovsko sprejel, a da je bil vendarle malo preveč ljubeznjiv z njima. Deklici na noben način nista hoteli ustreči njegovim željam in sta se mu uprli češ, da sta prišli v njegovo hišo kot vzgojiteljici otrok, a ne kot kandidatkinji za harem. Sivolasi kan je še parkrat poskusil pri deklicah srečo, a ni mu uspelo priti naprej. Medtem se je deklicama posrečilo uiti zopet v Bombey, kjer sta prijavili sodniji starega kana, šoferja in njegovo zeno. Indijski nadsodnik je pa vse tri oprostil. Zdaj je vzela plava knjiga na piko nad-komisarja severozapadne province Roos Pepp-lea, ki je ob početju starega kana protipostavno mižal na eno oko. Strašna nesreča s poletnim strojem. Posebne izdaje pariških dnevnikov javljajo o veliki nesreči, ki se je pripetila v nedeljo popoldne v St. Adrianu pri Grayu. Kakor ob vsaki taki priliki se je nabralo na tamošnjem prostoru velika množica radovednih ljudi, da bi gledali, kako bo aviatik Beard rezal zračne višave s svojim poletnim strojem. Beard se je res spretno vzdignil iznad glav radovednih gledalcev, a naenkrat je v stroju nekaj silno zaškripalo in umetni meteor se je zrušil na osupnjene gledalce, ki se v prvem hipu niso prav zavedli, kaj da je. Padajoči ^str oj je pokril pod seboj na tleh celo tolpo ljudi. Štirje so obležali na licu mesta ubiti, a neštevilno drugih je dobilo večje in manjše poškodbe. Beard se je ob podcu le neznatno poškodoval in je zbežal kakor blazen preko polja. Ko so ga prijeli, se je izgovarjal ves iz sebe, da ni bil v stanu odvrniti nesreče, ki je nastala baje vsled eksplozije plina. Nečloveško dejanje pijanca. Predvčerajšnjim je zblaznel v berolinski ulici BarfuR stanujoči krojaški mojster Pavel Gruliti. Bil je že dolgo vrsto let zelo vdan pijači in je v pijanem stanju uganjal skrajno surove in nenavadne stvari, ki so dajale sosedom sum, da mož ni prav pri zdravi pameti. Predvčerajšnjim zvečer se je podal po navadi zopet v gostilno. Tam se je sprl z nekim gostom iti mu je v prepiru vrgel debelo steklenico v plnvo. Tz krčme se je vrnil »No, kje so papirji?« zakliče z ostrim, kratkim glasom narednika, ki govori z rekrutom. Poskočil sem do njega ter mu jih pomolel brez besede. On je odvil zavoj in naglo pregledal vsebino. In nato se je zgodilo nekaj čudnega: cesar me je objel z levo roko, in njegova dlan je počivala na moji rami. Da. prijatelji. danes vidite v meni samo preprostega moža v skromnih razmerah, a vendar moža, ki ga je nekoč objel sam njegov visoki gospodar! »Gčrard!« je vzkliknil, »vi ste vražji človek!« V tem pogledu mu nisem imel namena ugovarjati, in bilo mi je v veliko zadoščenje, da je vendar enkrat pravičen z mano. »Kje je tat, Gčrard?« je vprašal. »Mrtev, sire!« »Ali ste ga ubili?« »Ranil mi je konja, sire, in bi mi bil ušel, da ga nisem ustrelil.« »Ali ste ga spoznali?« De Montluc, sire, lovski polkovnik.« »Pa. s tem ni bogvekoliko pridobljenega; roka, ki vodi glavne niti, je še vedno neovirana.« Brč-da se mu je bila sklonila globoko na prsi; tako je sedel nekaj časa molče. »Oh, Talleyrand. Talleeyrand,« sem ga slišal mrmrati, »zakaj te nisem poteptal kakor gada, dokler je bilo v moji moči! Pet let sem te poznal, kakšen si, in ti nisem mogel braniti, ko si me ugriznil!« Zdajci pa se obrne k meni z besedami: »Vrl mož ste, Gerard; kadar napoči dan obračuna, vas ne pozabim, kakor, ne pozabim s.vojili sovražnikov.« v svoje stanovanje. Zahteval 'je od žene večerjo, ki pa še ni bila pripravljena. To je pijanega moža tako razjezilo, da je pograbil ženo in jo vrgel skozi okno na ulico. Med tem se je zbrala pred oknom velika tolpa ljudi, ki še niso vedeli zakaj pravzaprav gre. Ko je pa pijanec pograbil svoja dva otroka in ju skušal poriniti skozi okno, jim je bila takoj jasna cela stvar. Postavili so se spodaj pod oknom in čakali tam s pripravljenimi rokami, da vjamejo otroka in ju rešijo smrti. Ko je videl to podivjani mož, je začel metati na množico gladilnike in drugo težko železo, kar je ljudi prepodilo. Kakor hitro se je izpraznil prostor pod oknom, je zopet pograbil nedolžni žrtvi in ju vrgel skozi okno. Nato je tudi sam skočil za njima. Pijanega krojača, njegovo ženo in dvoje otrok so našli nevarno po-.škodovane na tleh. Ponarejen dvekronski denar. V Trstu so za plenili zadnje dni več ponarejenih dvekronskih novcev. Ponaredbe so legirane iz cina, antimona in cinka in so zelo površno posrebrene. Drugače so pa tvorbe zelo podobne pravemu denarju in jih je na oko težko razločiti od pravega denarja. Najmlajša stara mati. V japonski vasi Ta-kana živi mala Kuni Nidzukami, ki obdeluje tamkaj svoje posestvo. Ta ženska je brezdvom-no ena od najmlajših babic na svetu, kajti stara je šele 28 let, a ima že nekaj časa malega vnuka. Kuni Nidzukami se je v svojem trinajstem letu omožila in je kmalu po poroki dala življenje otroku ženskega spola. Tudi njena hčerka se je že s 14tim letom omožila in je pred kratkim povila novorojenčka, ki je potemtakem vnuk 28-letne babice. Ta vnuček pa nima le sreče, da bo gledal svojo staro mater, temveč ima tudi še živo prastaro in praprastaro mater, kajti babica Kuni Nidzukami ima še živo svojo mater in svojo staro mater, katera ie ravnokar že izpolnila 92. leto. Ljubljana. — Voditelji slovenskega naroda. Dandanes se vse cedi same lojalnosti proti vladi, ki nas strahuje in na drugi strani biča s škorpijoni. Saj smo vendar svojčas imeli politike, ki so se samozavestno in na čast slovenskega naroda odločno postavili po robu vladi, ko nam je delala krivico. Dandanes žal ga ni človeka, ki bi se postavil na čelo in smatral za svojo dolžnost, zavzeti se za samoslovenske napise v občinah in pozvati slovenski narod, da se izreče zoper zadnjo odredbo vlade glede dvojezičnih napisov. Sledov ni in javnost je mrtva! Žal so se na škodo naroda umaknili nekdanji radikalni narodni politiki iz javnosti. Saj ni še dolgo, ko se je na narodne krivice od strani vlade dajalo ostre odgovore. Za cilj slovenske politike se je vzelo dosledni boj za samoslovenski značaj slovenske zemlje in se je vedno gledalo na to, da se je zatrla dvojezičnost in nemščina v uradih in krajih, kjer dela krivico slovenščini. Dandanes se pa iz same lojalnosti ne ve že, kako bi ponudili sami svoje narodne pravice vladi, da nam jih odvzame. »Narodni svet« in »dvojezični napisi«. O teh dveh vprašanjih je včerajšnji »Slovenec« odgovoril z ozirom na zadnji boj »Dneva« za slovensko jezikovno ravnopravnost. Za brezdomovinsko stališče prejme »Slovenec« zasluženi odgovor. — Ali deželni odbornik dr. Triller tudi? V včerajšnji slavnostni izdaji »Reichspost« pozdravlja deželni glavar dr. Šušteršič evharistični kongres imenom Kranjske dežele. Med drugim pravi: »Deželni odbor je soglasno sklenit, da se oficijelno udeleži (evharističnega kongresa) eminentno katoliška dežela Kranjska! Ker ne moremo misliti, da bi dr. Šušteršič priobčil tako izjavo, ne da bi bila docela resnična, bi vsekal«) radi vedeli če je tudi dr. Triller glasoval za udeležbo na evharističnem kongresu. Njegova dolžnost je, da v javnosti pojasni zadevo, ker je vendarle čudno, da bi zaupnik stranke, ki pravi, da je napredna, glasoval za evharistični kongres. Vsekakor se ne sme pustiti, da bi dr. Šušteršič govoril o soglasnih sklepih, ki upamo, da niso bili soglasni. — C. kr. mestni šolski svet ima danes popoldne po počitnicah prvo sejo. Oddati mora nekaj provizoričnih in suplentskih mest na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah. Radovedni smo, kako se izvrše ta imenovanja. — Oderuštvo. Kompetentne oblasti naj pač poskrbe, da se bo držalo po gostilnah in kavar- Sm n,h»m -- ----------------------------------- ~Z Jaz sem imel medtem časa, preudariti vso reč; dejal sem torej cesarju: »Sire, nadejam se, da krivde, ker so vaši sovražniki izvedeli vaše namene s temi papirji, ne pripisujete jneni in mojim tovarišem.« »Kaj takšnega je nemogoče trditi,« se je glasil odgovor, »kajti sovražni naklep je bil skovan v Parizu, vi pa ste prejeli povelje šele pred par urami v Fontainebleauu.« »Toda kako — « »Pustite to!« me je prekinil, »o tem vam ne pristoja govoriti!« To je bilo čisto cesarjevo. Včasih je govoril s tabo kakor s prijateljem ali z bratom, če pa si le za hip pozabil prepad, ki je ležal med vama, je iztreznil tvojo neprevidnost z enim samim pogledom ali besedo. Večkrat se moram spomnili cesarja, kadar božam svojega starega psa, dokler si ne dovoli kake majhne predrznosti, tako da ga moram pripraviti spet do pameti. Napoleon je obrnil konja; sledil sem mu od kraja molče in težkim srcem, ko pa je začel spet govoriti, sem brž pozabil vso svojo lastno žalost. »Nisem mogel zaspati, ne da bi izvedel, kako je z yami,« je govoril. »Moji papirji so me stali drago — dva stara vojaka v eni noči!« Ko sem slišal te besede, me je izpreletelo kakor led. »Polkovnik Despienne je ustreljen, sire.« »In stotnik Tremeau posekan. Da sem dospel le par minut poprej, bi ga bil lahko še rešil.« Zdaj sem se spomnil jezdeca, ki je dirjal čez polje, preden sem srečal cesarja. Samo če nah bolj tarifnih cen. V zadnjem času se liudje pritožujejo, da računajo natakarji kakor Hm 1 zdi. — Napredno gospodarsko in politično drt«- I štvo za šentjakobski okraj ima v nedeljo popoi- I dne ob pol 4. pri Cešnovarju na Dolenjski cesti javen društveni shod. Od vseh zavednih Šent-jakobčanov je pričakovati polnoštevilne udele- I žbe. — V razsodišče čebelarske razstave v Ce- 1 lju je poklican mestni nadučitelj in občinski svet- : nik, g. A. Likozar, ki je v čebelarstvu priznan in čislan strokovnjak. Razsodišče se snide jutri ' v Celju. — Zakaj so volitve v Mostah potrjene? Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da so volitve v, i Mostah le vsled tega potrjene, ker so se klerikalci bali, da pri drugih volitvah propadejo. Napeli so torej vse sile in obljubili so vladi zelo j mnogo, da ni razveljavila protizakonitih volitev, | pri katerih klerikalnih sleparij kar mrgoli. Med drugim je vlada od klerikalcev tudi zahtevala, da puste mirno vse občine na Kranjskem po-dvojezičiti. Najprej bodo Nemci dali na samoslovenske občine dvojezične napise, potem bo vlada izdala ukaz glede dvojezičnega uradovanja in pri prihodnjem ljudskem štetju bodo te občine že vpisane kot nemške. Vladi je bilo to-jej vseeno, četudi klerikalcem sedaj ugodi, saj si misli, da na ta način ugonobi slovenščino na slovenski zemlji. Poleg tega se je klerikalna stranka zavezala, da tudi v deželnem zboru ne bo napadala vsled narodnih krivic, ki nam jih dela vlada, barona Schwarza. Moste so torej postale žrtev klerikalnega narodnega izdajstva, ki so slovenski narod prodali vladi in Nemcem. — Nasilni hlapec. Pri idrijskem posestniku Diliču je služil 5 tednov za hlapca neki Tone Modic, doma iz Mirnega pri Trebnjem. 191etni fant je zelo krepak in močan, vendar so mu moči baje knnlu opešale in je zapustil svojega gospodarja, češ, da ne more zmagovati napornega dela. Izvolil si je nato lepši posel. Nabavil si je elegantno krepko palico in začel meriti idrijske ulice, a ko mu je zmanjkalo denarja, je začel trkati na hišna vrata in prosjačiti. Le ponoči se je spomnil svojega bivšega gospodarja in se je vsako noč vtihotapil na njegov hlev prenočevat. Dilič pa ni bil zadovoljen z nočnimi po-seti delomržnega hlapca in ga je ovadil mestni policiji. Dne 29 p. m. mu je napovedal mestni stražar Zaveličina aretacijo. Modic je šel z njim na mestno stražnico. Ko je pa hotel na stražnici stražar zapreti za seboj vrata, ga zgrabi Modic naenkrat za obe roki in ga odrine od sebe, hoteč si napraviti prost izhod iz stražnice, češ, »tukaj že ne ostanem«. Po hudem boju se je stražarju posrečilo ukrotiti močnega nasilneža. Pred tukajšnjo deželno sodnijo je bil Tone Modic obsojen zaradi javne sile po § 82 kaz. zak. na 6 tednov težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14. dni. — Bombardiranje Oblakove hiše v Vrb-Ijenju. Naši Ižanci so hudi ljudje. V kroniki domače zgodovine so zapisani kot stari uporniki in zagrizeni sovražniki gosposke in tlačanstva, v novejšem času se pa tudi dogajajo v njihovi junaški domovini često stvari, ki jasno razode-f vajo njihovo naturo polno pritajenega ognja in maščevalnih skoroda brutalnih izlivov proste svobode željne ljudske duše. Cesti fantovski pretepi in razbijanja so tudi nekak izrodek junaške romantike preteklih dni. Pravkar se je pred deželno sodnijo razpravljal nekak novodobni monstre-proces iz našega Iga. Na pretekli binkoštni ponedeljek so namreč popivali v An-zelcevi gostilni v Vrbljenju pod Krimom tamo-šnji kmečki fantje med njimi Martin Oblak in Jože Modic. Popoldne enkrat nahrumi v krčmo k mirni popivajoči družbi večja družba pijanih fantov in začne izzivati mirne goste. Fantje so se vrgli s psovkami, a nato z golimi rokami na goste, pri čemer je dobil Martin Oblak neznatna poškodbo pod levim očesom in močan udarec po nosu, da se mu je naenkrat vlil krvav curek po licu in obleki. Najhujše ie zadivjal Franc Glavan, Jože Strudelj in Lojze Dolenc, ki so se oborožili tudi s poleni in grozili domov odhajajočim gostom. Ta dogodek je bil pa le neznatna predigra k dogodku, ki se je vršil v Vrbljenju naslednjo nedeljo zvečer in ki je končal s nra-vim bombardiraniem Oblakove hiše v Vrblien-ju. V nedeljo po Binkoštih je popivalo v Furlanovi gostilni v Vrbljenju izvanredno veliko Število doma če ea prebivalstva. Okrog pol o^me bi bil vedel prej, kaj se je zgodilo, in če Vioiet-ta ne bi bila ranjena, pa bi bil maščevan moj stari vojni tovariš! Kako se je moglo zgoditi? Ali so bili krivi njegovi otrpli udje? Cesar me je vzdramil iz mojih misli. »Da, da. brigadir, vi ste zdaj edini, ki še ve za te papirje!« Zdelo se mi je skoraj, kakor da teh besed ni narekovalo ravno obžalovanje. A to je bilo gotovo le moje neutemeljeno domišljanje, ki sem si ga sam pri sebi kruto očital, ko je cesar nadaljeval: »Da. drago sem plačal svoje papirje: dva zvesta služabnika, zvesta služabnika!« Medtem sva dospela do kraja, kjer se je vršil boj. Despienne in mož. ki smo ga bili ustrelili, sta ležala od poti drug poleg drugega, konja pa sta hodila skupaj in se pasla, kakor da se ni nič zgodilo. Stotnik Tremeau je ležal nekoliko vstran na hrbtu, in roka.se mu je še vedno oklepala zlomljene sablje. Napoleon je skočil s konja in se sklonil čezenj: ,>Že od Rivolija je bil pri meni; stari medved se je udeležil že egiptovske vojne.« Zvok tega glasu je vzbudil moža od mrtvih. Videl sem. kako mu trepečejo trepalnice in kako mu drgeče roka in rahlo giblje sabljin ročaj, kakor da bi jo hotela dvigniti k salutiranju. Nato so se oprla usta in sablja je padla rožljaje na tla. »Da bi bil naš konec ravnotako slaven!« je dejal cesar, in jaz sem dodal; »Amen!« (Dalje.) irc prideta naenkrat iz gostilne kmečka- fanta Franc Glavan in Jože Modic in jo zavijeta v precej vinjenem stanju proti Oblakovi hiši. Tu sta stala na vežnem pragu brata Franc in Martin Oblak. Glavan pozdravi starejšega Oblakovega fanta Martina z besedami: »Kaj se pa ti tako kislo držiš tu na pragu?« Nakar mu le-ta odvrne: »Kaj te pa to briga, če se jaz kislo držim«. Nato pograbi Glavan na cesti velik kamen in ga trešSi v okno Oblakove hiše, da so se šipe z glasnim ropotom razsule po tleh. Brata Oblak se umakneta v vežo. Na pomoč jima prihiti mati Jera z velikimi kuhinjskimi burkljami, nakar pograbita fanta v kuhinji tzv. krevlje in se vržejo tako oboroženi vsi trije na pijane oblegalce, ki so se medtem zbrali pred hišo in obmetavali s kamenjem in gramozom okna Oblakove hiše, da je steklo žvenketalo in pokalo, da je bilo veselje. Martina Oblaka, ki se je zunaj spopadel s pijanim Glavanom je zadel velik kamen v hrbet, tudi mati Jera je dobila v hrbet pest cestnega gramoza, nakar so se Oblakovi pred oblegajočo tolpo umaknili v vežo in zaprli za seboj vrata. Od silnega strahu, da ne bi nasilneži vdrli v hišo in jim napravili kaj hudega se je vsa družina skrila v kašči, le stari oče Martin je ostal v hiši in gledal, kako padajo skozi okna debeli kameni v sobo. Medtem je bilo vslcd silnega hrupa in šuma opozorjeno županstvo, naj gre mirit pobesnele oblegalce. Župan Anton Modic se poda takoj na lice mesta, a razsajači so ga pozdravili s kamenjem in zmerjanjem. Ko je polegel Jirup in so se pijani razgrajači razbe-■ zali si je šele mogel ogledati bombardirano hišo. Na oknih so bile razbite vse šipe, iz enega je bil raztrgan tudi železen okvir. V hiši je ležalo cel kup za pest debelega kamenja. Drugo jutro so preiskali kmečko bojišče orožniki in so našli, da je^na oblakovi hiši pobitih 19 šip, a v sobi so našli devet ‘malih kamenov in mnogo cestnega peska in gramoza. Stari Oblak se je ob priliki tega napada tako prestrašil, da je začel od tistega časa vidno telesno pešati in polagoma so pričeli opazovati pri njem tudi znake nusevne zmedenosti tako, da so ga morali prepeljati v deželno blaznico na Studencu. Včeraj je sedelo šest nočnih razgrajačev pred deželno sodnijo na obtožni klopi in sta bila obsojena rranc Glavan in Jože Modic vsak na štiri mesece težke ječe poostrene vsakih 14 dni z en-Kratnini postom in trdim ležiščem, a ostali štir-p '®"1C vfak, na teden dni strogega zapora. ®a do morali solidarno poravnati ^izadeto škodo in ranjenim plačati ousKoamno za prestale bolečine .... — •AbUuriJenteld sestanek vseh naprednih dijaških struj se radi mnogih težkoč ne vrši 15. : m., kakor ie blk) objavljeno, nego v ponde-ljek, 16. t. m. ob pol 9. dopoldne in ob pol 3 popoldne v veliki dvorani Mestnega doma Program je vsled tega nekoliko skrajšan, s teni da izpadeta manj važna referata »Orgnizacija« in »Nase delo v akademičnih društvih«. „ . , .. Pripravljalni odbor. Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v juliju 1911 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine, draguljev itd) m v septembru 1911 zastavljeih efektov (blaga, perila strojev, koles, itd.) v sredo in četrtek dne 18. in 19. t. m. od 8. zjutraj do 12. dopoldan V uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Slavno ljubljansko občinstvo opozarja-tno na otvoritev I. obrambne razstave v nedeljo ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Razstavo priredi »Prosveta« in bo velepoučna za vsakogar, ki mu je količkaj mar narodnostni položaj Slovencev. Nizka vstopnina, 20 v, omogoča po-set vsakomur; v razstavi se bodo vedno razlagali m pojasnjevali razstavljeni predmeti. Od- CMn)0nrfm° pet dtli’ Yer se 0 Priliki skupščine Prenese v Trst in nato v Celje Ob "^'1° Popoldne »Ilirijo« in nogometnem n ”/1 1)led H^JJansko akademskega SDortki«! vtvom hrvatskega bo gotovn pri .. j ba iz Zagreba. Ta tekma jih dosedni 15 y.a]mTtereSantnejših, kolikor smo reč ni le nvm * v.Hubliani. H. A. Š. K. nam- marveč sdIoIi nS-x ,noltvo med Hrvati-monarhiip Toir mo§tvo na }u£u «a§e l A se vrši’ kakor je to pri noje čisti /)blca)no’ Pr* vsakem vremenu in Sn««.. ? Cek namenien vseslovenskemu cvet-»arodno to.'e dolžnost zavednega in obč5nstva- da sl tekmo go- narodnfm dnift na eni strani vsak koristi gotovo rtn ^ St^0m<. na drUK' strani pa pride »n zanimiv Ker'^013’ tiajC ta ^port iak° zdrav »no v 23 nC,de,isko n°Rometno tek- ^obe od dane* ni ov?nske£a cvetličnega dne se trafiki in v >?N™ei-V,nredt’rodaii v Dolenčevi ulici. Numerirani knjigarni« v Prešernovi sredi igrišča) so no ^ v1 ^najt>°ljši prostori v in stojišča po 60 vin 5’navadlli sedeži po 2 K me namenjen cvetllCnemn !| čist' t*ollore8lcda o* Katerenia cvetličnemu okrožju je podeljen kak g. akademik'. Gg. akademiki naj imajo pri cvetličnem dnevu svoje akademske trakove. Sodelovanje je za vse akademike ob-ligatno. To zahteva narodni čut, solidarnost in sklepi akademskih društev. — Določbe glede razdeljevanja in vračanja nabiralnikov pri II. ljubljanskem cvetličnem dnevu. Odbor razglaša sledeče: P. t. gg. načelnice se prosijo, da vpošljejo po nabiralnike za cvetlični dan v petek, 13. t. m. popoldne od 4. do 6. in v soboto, 14. t. m. od 10. do 12. dopoldne v sobo »Slovenske Sokolske zveze« (Narodni dom, prvo nadstropje). Poslužiti se je pri naročanju nabiralnikov tiskanega formularja. Vrniti sc pa morajo nabiralniki ravnotja odboru v pondeljek. 16. t. m. dopoldne od 10. do 12. ali popoldne od 4. do 6. Prosimo strogega reda! Službo imajo pri razdeljevanju nabiralnikov zaporedoma vsak eno uro: gg. Brilej, Kuhelj, Košiček in Dequal, v pondeljek, 16. t. m. pa gg. Pekle, Derganc, Dobravec in Milko Naglič. — Kinemotograf »Ideal«. Danes v petek, dne 13. septembra specialni večer: I. Arabska rokodelstva in obrti. (Naravno.) 2. Teddy, vo-ščilec za god. (Humoristično.) 3. Lesena skleda. (Ameriška drama.) 4. Iz Trogirja v Spljet. (Potovalna slika.) 5. Tautolini, ženitovanjski agent. (Velekomično.) 6. Schwinderhannes. (Kolorira-na drama. Samo zvečer.) 7. Mirko in Satyr. (Komična učinkovitost s Fric Abelardom.) Jutri »Med nebom in vodo.« (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co.) — V torek »železna roka«. (Velika detektifska drama.) Pripravlja se »Velika cirkuška privlačnost« DRUŠTVA. Šišenski Sokol se udeleži v kroju prireditve br. Sentvidskega Sokola dne 15 septembra. Bratje se zbero ob 2. pri Ančniku, odkoder se odkoraka v Št. Vid. Vsak naj vzame pelerino seboj. Ker gre za zgradbo Sokolskega doma v St. Vidu, udeleže naj se tega izleta kolikor mogoče polnoštevilno tudi člani zgradbe. Odbor. Sestanek in veselica političnega društva Vodnik v Spodnji Šiški, ki bi se morala vršiti dne 1. septembra se je radi nepričakovanih ovir preložila na nedoločen čas. Podrobnosti se bodo naznanile. Odbor »Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški« ima dne 17. t. m. sejo pri Ančniku ob 7. uri zvečer. Odbornice in odborniki se vabijo, da sc udeleže seje polnoštevilno. Jos. Seidl, predsednik. Odbor političnega društva Vodnik v Šiški ima važno sejo v soboto dne 15 septembra ob pol 8. uri zvečer v salonu pri »Raci«. Radi važnosti se želi polnoštevilne udeležbe. Vabi se špeciielno tajnik Jos. Seidl, predsednik. St. Vid nad Ljubljano. »Prijatelj, kam pa v nedeljo?« »Kam pa drugam kakor v prijazni St. Vid, kjer priredi ondotni »Sokol« veliko ljudsko veselico združeno z javno telovadbo. Za razvedrilo, zabavo in dobro postrežbo bo kar najbolje preskrbljeno. Toraj nasvidenje v nedeljo 15. septembra v Št. Vidu na sokolski veselici! Na zdar! Sokol v Škofji Loki priredi v nedeljo ob pol 4. uri popoldne javno telovadbo, združeno z-ljudsko veselico na Štemarjih. Spored: 1. Proste vaje članstva za III. vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani. 2. Orodna telovadba vzornih vrst iz Kranja, Žirov in Škofje Loke. 3. Skupine domačega društva. Po telovadbi bo ljudska veselica. Sodeluje sl. godba gasilnega društva iz Kranja. Vstopnina k telovadbi in veselici 50 vin. za osebo1 dijaki in otroci 20 vin. Slovensko planinsko društvo naznanja, da zatvori dne 15. t. m. sledeče svoje koče: Triglavski dom, Vodnikovo kočo, Orožnovo kočo, Kočo na veliki planini in Kamniško kočo; dne 29. t. m. pa Kadilnikovo kočo na Golici, Aljažev dom v Vratih in Bistriško kočo v Kamniški Bistrici Gasilno društvo v Cerkljah pri Kranju naznanja, da se njegova za 15. t. m. napovedana veselica vrši nepreklicno dne 6. oktobra v Cerkljah. Na veselo svidenje. Odbor. Kdor želi zaostale številke romana »V senci jezuita« naj se takoj naroči na »Dan«. Na zahtevo se vpošlje vse zaostale številke romana brezplačno. Zahtevajte »Dan« po vseh toba-karnah in gostilnah. Kupujte »Dan«, ki je edini vseslovenski neodvisni jutranji list! Stane samo 6 vinarjev. a Ljubljanski obč. svet. Po približno dvomesečni pavzi je imel občinski svet ljubljanski včeraj zopet svojo redno javno sejo pod predsedstvom župana dr. Tavčarja. Občinski svetniki Kregar, dr. Zajec in Et-bin Kristan so .opravičili svojo odsotnost. Župan naznani, da je občinski svetnik, ravnatelj dr. Fran Detela odložil svoj mandat in predlaga, da se mu izreče za njegovo delovanje zahvala. Na njegovo mesto pride Ivan Srebot, hišni posestnik in čevljar v Vodmatu. (Dr. Fran Detela je bil kakor znano izvoljen na programu klerikalne stranke. Ž njim je izgubila klerikalna delegacija v občinskem svetu svojega najboljšega in najresnejšega zastopnika. Op. med.) Vsled nevarne bolezni je dalje odložil svoj i ud* ob?inski svetnik, okrajni glavar „ Lapajne, član napredne večine. Izreče ^V ™ ,^.a dosedanje delovanje zahvala. Mesto njega Pr*de v občinski svet gosp. Rasto Pusto-slemsek. časnikar v Ljubljani. Povodom smrti slavnega češkega pesnika Jaroslava Vrchllckega, dne 9. septembra je žu*-pan v imenu občine ljubljanske izrazil stolnemu mestu Pragi svoje sožalje. Posebna deputacija pod vodstvom župana je izrekla ministru dr. Trnki, povodom njegovega bivanja na Bledu, zahvalo za njegov trud v prid obrtni šoli ljubljanski. Častniški zbor pešpolka št. 17. je poslal občine za mestne ubožce kot prebitek koncerta v Unionu 101 K. Dalje je darovala za mestne uboge gospa A. Leskovic 50 K. Deželni šolski svet je sklenil razširiti 5razredno deško ljudsko šolo na Ledini v 6razredno. Deželni odbor naznanja, da je kasacijsko sodišče na Dunaju zavrnilo pritožbo dr. Stau-dacherja in Line Krcuter-Galle proti samoslo-venskim uličnim nanisom na njiju hišah. Sedanja povodenj in Nadvojvode Friderika cesta. treerr,-*.' - Zadnje dni je »Slovenec« prinašal strašna poročila o veliki nevarnosti, v kateri se baje nahaja Nadvojvode Frjderika cesta ob Gruberjevem kanalu. Vslcd velike povodnji se je kakor znano sesula tudi majhna brežina ob tej eesti. Z ozirom na »Slovenčeva« poročila odgovarja župan, da podsutje brežine nima čisto nobenega vpliva na cesto samo, po kateri se vrši promet v polnem tiru. »Slovenec« je naredil iz muhe slona. Na osebne napade »Slovenčeve« na župana, izjavlja župan, da se mu ne zdi vredno odgovarjati. Glede ceste same je dobil že zagotovilo, da se poškodovana brežina takoj popravi. Zapisnika zadnjih dveh sej se vzameta na znanje. V glavno komisijo za predstoječo dczelno-zborsko volitev v Ljubljani sc izvolita obč. svet. Bonač in Planinšek (oba naprednjaka.) V magistratni gremij pride mesto odsto-pivšega obč. svet. Lapajneta, občinski svetnik Likozar. Odločba županstva na Ježici glede 'zidave mrtvašnice na pokopališču pri Sv. Križu od strani mestne občine, se zavrne. Proti razsodbi deželnega odbora v^ zadevi prodajalcev zelja U. Marenko in K. Kačarja se vloži pritožba na upravno sodišče. Štefe je proti pritožbi in protestira proti izvajanjem poročevalca obč. svet. Višnikarja, ki se je izrazil, da je iz te malenkostne zadeve nastala že cela afera. Pravi, da bodo klerikalci iz vsake take malenkostne stvari napravili — veliko afero. Računski sklep loterijskega posojila in amortizacijskega zaklada tega posojila za leto 1911. se vzame na znanje. Pri reviziji psov z 1. 1911 je obema prejela že okohi 350 K. Onim štirim stražnikom, ki so izvršili revizijo sc dovoli skupna nagrada 100 K. Francu Jemcu se proda 3088 ma mestne parcele št. 99/6 kat. obč. Gradišče za 15.440 K, 1472 nr pa se mu odda samo v najem za letno 30 K. Od akademičnega kiparja Lojzeta Dolinarja se nakupi Aškerčev doprsni kip za svoto 300 K. Slovenska Filharmonija, klerikalci in Nemci. Slovenska Filharmonija je vslcd slabega finančnega položaja, v katerem sc nahaja, vložila prošnjo za 10.000 K izredne podpore. Prošnjo je toplo priporočila tudi intendanca Slovenskega gledališča, ker bi s padcem Filharmonije padlo tudi Slovensko gledališče. Občinski svetnik Mllohnoja predlaga, da se prošnji ugodi. Svota 10.000 K je plačljiva šele L januarja 1913. Dr. Staudacher: Nemci nikakor ne moremo glasovati za podporo Filharmonije, ker je ta »čisto nepotrebna« in je v Ljubljani tudi izvrstna vojaška godba. Nemci tudi zato ne morejo glasovati za podporo, ker je bilo 1. septembra t. 1. odpuščenih od Filharmonije pet Nemcev. Štefe: Naša stranka tudi ne bo glasovala za podporo Filharmonije, ker nima nobenega veselja za godbo. Godba belgijskega pešpolka zadostuje za Ljubljano. Slovensko gledališče bo lahko izhajalo tudi brez Slovenske Filharmonije. ki je čisto nepotrebna. Pri glasovanju je bil z napredno večino sprejet odsekov predlog, da se prošnji Filharmonije ugodi. Štefe: Saj bo tako še govoril deželni odbor. Župan štefetu: Čemu godrnjate. Če boste padli zopet v svoje manire, Vam sploh ne dam besede. Obnašajte se dosledno. Ker Štefe še vedno godrnja, ga župan pokliče k redu. Štefe: Dobro! Župan: Da se Vas nobena stvar ne prime, je že znano in žalostna resnica. Mladika v mestni upravi. S 1. januarjem 1913 prevzame mestna občina petrazredno vadnico društva »Mladika« v svojo upravo. Vodstvo šole se združi z ravnateljstvom dekliškega liceja. Ukovina bo znašala letnih' 40 K. Na šoli se nastavi samo žensko osobje, verouk poučuje učitelj z liceja. Stalne učiteljice dobe 1200 K plače in imajo pravico do šest petletnic po 200 K in 320 K stanarine. Učiteljicam, ki imajo izpit za meščanske šole se zviša plača na 1400 K. Pritožba Frana Poljšaka proti odločbi mestnega magistrata glede betonske terase na dvorišču njegove hiše na Martinovi cesti se zavrne kot prepozno vloženo. Prošnji deželnega muzeja za raziskovanje in prekopavanje mestnega sveta na starem vojaškem preskrbovališču se ugodi pod tem pogojem. da ostanejo vse izkopanine mestna last in nosi vse stroške deželni muzej sam. Izvrši se regulacija Karunove in Kolezij-ske ulice. Predlog obč. svet. Marinka glede kanalizacije Martinove ceste se je izročil že vladi. Naprava stranišča pri tobačni tovarni se za enkrat odloži, ker tamkaj še ni izvršena katrali-zacija. Vendar pa se poišče še par drugih prostorov za javna stranišča. Predlog “Tomaža Novaka glede tlakovanja Tržaške ceste se od- stopi vladi in priporoča. Potok Galjevec se premesti, če ne bodo znašali stroški čez 200 K. Računski sklepi mestnega vodovoda, mestne klavnice in mestne elektrarne za leto 1911 se vzamejo na znanje. Samostalni predlogi se izroče pristojnim odsekom. Slede razna vprašanja na župana. Ob 8. uri zvečer zaključi župan javno sejo. Sledi tajna seja. Samomor v Zagorju. (Izvirno poročilo.) Včeraj so se igrali otroci g. Mecilovška v Toplicah na gmajni poleg rudniške pisarne. Ko so se lovili sem ter tja, so zapazili na tleh mrtvega človeka. Prestrašeni so pobegnili in naznanili ljudem, kaj so videli. Na mesto so takoj prišli domači ljudje in kmalu za njimi tudi orožniki, ki so mrliča pregledali. Takoj se je spoznalo, da je samomorilec, ker je poleg njega ležala flobert - pištola. Človek izgleda star o-koli 25 let in se je ustrelil že v torek ponoči, ker bi ga bili podnevi lahko zapazili. Pri mrliču so našli uro, ki je še šla, in denarnico, v kateri je bilo le 69 vinarjev denarja. Oblečen je bil v dobro obleko in zagrnjen v črno pelerino. S seboj je imel tudi nahrbtnik z nekaj jestvinami. Ker ga ni nihče poznal, so ga prepeljali v mrtvašnico in so ga fotografirali, da se izve, kdo da je. Po Zagorju se ugibljeio razne stvari. Eni pravijo, da so ga videli že včeraj (v torek), da je hodil po Zagorju. Vsak zločin je izključen. Začelo se je govoriti, da tiči za tem dogodkom — ljubezen, in da je prišel iz tega namena v Zagorje. Drugi trdijo, da je prišel iskat dela. Upati je, da se slučaj še danes pojasni. Velike poplave na Dolenjskem. (Izvirno poročilo.) Neprestano deževje tega tedna je tudi Dolenjski povzročilo splošne j)oplave, kakoršnih že zdaj nekaj let ni bilo. Dolinske kotline, večinoma kraškega značaja, so podobne velikim jezerom, ki pošiljajo svojo množino voda v čez-inčez naraslo Krko. Naš dolenjski poročevalec potuje skozi te poplavljene kraje, in zato smo v položaju podati o teh poplavah izvirno poročilo. Najpreje si je šel ogledat najbolj preplavljeni del Dolenjske in to je: Plavajoče mesto Kostanjevica. Mesto, kot otok Krke leži le 158 m nad morjem na vznožju razrastkov Opatove gore ui je predzadnja večja postaja pred izlivom Krke med Čatežem in Brežicami. Že ob normalnem vodnem stanju dosega Krka višino nizkih bregov, na katerih je večinoma brčz posebnega zvišanja stavbne podlage zgrajeno to malo, a lično mestece. Iz tega razloga, in ker se Krka od Kostanjevice naprej vije v bolj stisnjeni in vijugasti strugi, povzroča že vsako srednje deževje delno poplavo mesta. Vsako večje deževje pa zakrivi v tem delu Dolenjske tako poplavo, da se morajo prebivalci mesta v čolnih voziti od hiše do hiše. Tako večjo poplavo so Ko-stsrtjevčani doživeli pred devetimi leti. Sedanja poplava se prišteva k srednjim, namreč po stanju vode ob času obiska v sredo pooldne Voda pa je včeraj še vedno naraščala in se je opravičeno bati, da se bodo Ko-stanjevčani to pot spominjali na zadnjo poplave pred devetimi leti. Takoj, ko se pride iz Št. Jerneja ven ria prostrano ravan in polje, se že od daleč zapazi sicer tako skromno Krko na daljavo po poljih in travnikih razlito. Kot velika divja reka sc Krka vali mimo obsežnih vasi toinonkraj bregov. Par kilometrov pred Kostanjevico pod Globočnikovim gradom pa divja reka prehaja v veliko kostanjeviško - krško nižino. Že od tu se vidi Kostanjevica kot otok, plavajoč v valovih rumenoumazane Krke. Polja ob cesti, večinoma z ajdo posejana, so vsa v vodi. Dočitn je voda opoldne bila še pod državno cesto vstran, je ob treh popoldne že dosegla ondi rob državne ceste še en kilometer daleč pred mestom. Glavni del poplave buta ob nekoliko dvignjeno staro pokojiališče cerkve sv. Jakoba, ki deli tudi v normalnem vodnem stanju Krko v dve veliki strugi, ki prehajata vsaka skozi svoj posebni most, da se onokraj združita zopet skupaj. To pot sc strugi komaj razločita! Krka drvi na vse strani, razlita preko vrtov, pa tudi več hiš je obkoljenih z vodo. Pri obeh mostovih je voda dosegla višino blizu mostnic. Po stranski ulici od pošte proti prej omenjeni cerkvi sploh ni bilo mogoče na nekaterih krajih skozi. Voda je drla čez to cesto ter prehajala na državno cesto proti Zagrebu. Ljudje hite pospravljati, kar sc jim zdi najbolj nevarno. Mlin zunaj mesta so morali že dopoldne pospraviti. ! udi cesta na Kalije je deloma pod vodo. Glavna pritoka Obrh in Studena tvorita od mesta proti Gradu ponekod kar velika, stoječa jezera. Posebno Studena. ki prihaja iz Globočic v Opatovi gori, kipi v več močnih izvirkih. Posameznosti ni mogoče popisati, slika je preveč veličastna in obenem žalostna. Poplave proti Bell Cerkvi. Nazaj grede sem hotel videti tudi poplavo ob obrežnih krajih od Kostanjevice proti Beli Cerkvi. Pustil sem državno cesto ter se za gradom Dobravo spustil na polje. Vse preplavljeno! Že v prvi vasi so odločno odsvetovali, naj se ne podam v to nevarnost. Prehod čez Krko bi bil tudi nemogoč, ker se je voda razlila že daleč preko dohoda k brodu in^ mo-stoma, ki držita na okrajno cesto proti Škocjanu in Mokronogu. To sem tudi kmalu izkusil, ko sem zašel v kraje, iz katerih bi ne mogel priti ven. da mi niso pomagali vrli Dolenjci z dobrimi nasveti. Proti večeru sera izkušal še enkrat prti na glavni most proti Beli Cerkvi. ter se cul tu vrniti ob levem bregu v Novo mesto. Toda, ker je zopet začelo deževati in je voda čimdalje bolj prihajala, so mi domačini odločno odsvetovali, zlasti ker sc je med tem že delal mrak, kar nevarnost še bolj povzroča. Po dolgi trudapolni hoji mimo vasi Sv. Jakob, Groblje i. dr. sem krenil zopet na državno cesto v smeri čez Št. Jernej do Novega mesta. Prehodil sem 52 km. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PRED VOJNO NA BALKANU. Belgrad, 12. septembra. Tu se zatrjuje v političnih in vojaških krogih, da je odločitev glede vojne med Bolgarijo in Turčijo v diplomatskih krogih že padla. Balkan torej stoji pred resnimi časi. Gotovo je, da pride do skupnega nastopa med Bolgarijo, Srbijo in (irsko nasproti Turčiji. Sofija. 12. septembra. Vlada je izdala svojim poslanikom še zadnje odredbe, ki naj jih predlože velesilam. GRŠKA mobilizuje. Atene. 12. septembra. Grška vlada je mobilizirala vso armado. Pod orožje je pozvala vse rezerviste in rezervne častnike. Grška vlada čaka samo še na čas in na znak Bolgarske, da skupno z njo napade Turčijo. SRBSKO MINISTRSTVO JE ŽE SESTAVLJENO. Belgrad. 12. septembra. Z ozirom na napeto stanje na Balkanu, je Nikola Pasic, srbski ministrski kabinet že sestavil. Novi kabinet stoji na stališču, da se ima tako tudi sklicati izredna skupščina. Novi kabinet sestoja: Predsedstvo in zunanje: Pasič; finance: Pačun, vojna: general Putnik; notranje: Protič; ju-stica: Polijevič, kultus: Ljuba Jovanovič; javne gradnje: Jovo Jovanovič; narodno gospodarstvo: Kosta Stojanovič. EVHARISTIČNI KONGRES. Dunaj, 12. septembra. V vsej javnosti vedno bolj prevladuje mnenje, da so sklicali letošnji evharistični kongres samo zato na Dunaj, da pomagajo iz bankerota popolnoma fa-litni krščanskosocialni stranki, ki je izgubila na Dunaju vsak ugled in drvi v pogubo. Nad tako zlorabo vere se zgražajo celo zmerni klerikalni elementi. Dunaj. 12. septembra. Hudo kri v vseh krogih zbuja udeležba tirana Čuvaja na evharističnem kongresu. Ljudje so ogorčeni nad tem, da se upa človek, ki povzroča smrtne obsodbe nedolžnih ljudi, na tak kongres. Kleri-kalno-agitatorična tendenca priredbe in prisotnost s krvjo oškropljenih ljudi jemlje kongresu vso resnost KUPČIJE S KRANJSKIM ŠOLSTVOM. Dunaj, 12. septembra. Kranjski odločujoči klerikalci se trudijo na vse pretege. da spravijo na mesto odstopivšega šolskega nadzornika J. Janežiča, profesorja Doklerja v Kranju, ki je seveda kleiikalec, ki pa o ljudskem šolstvu nima niti pojma. — Nadalje čuje vaš poročevalec, da ostane Anton Černivec, ravnatelj ljubljanskega učiteljišča. le še pol leta na svojem mestu, potem namerava iti na dopust, nazadnje pa v pokoj. Na Černivčevo mesto hočejo imenovati prof. Doklerja, ki naj prej kot okr. šolski nadzornik nekoliko prakticira, da bo zmožen voditi c. kr. učiteljišče v Ljubljani. (Opomba uredništva: Seveda se ne da Konštatirati, koliko je na teh vesteh resnice; vendar pa je značilno, kako kupčujejo s kranjskim šolstvom!) Zabava. Pameten sin: Miljonar dr. Pelam je spoznal. da bogastvo ne prinaša zadovoljstva. Na smrtni postelji piše svojemu sinu, ki je študiral na univerzi: »Ljubi sin! Spoznal sem, da bogastvo napravlja človeka često nezadovoljnega. Odločil sem se, da zapustim vse svoje premoženje v dobrodelne namene. Vendar, predno kaj storim, hočem slišati še tvoje mnenje. Predtio mi odgovoriš, dobro premisli o sledečem mojem prepričanju: Tisoč je slabo, stotisoč je slabše in milijon je najslabše za pridnega človeka na svetu.« Drugi dan je dobil oče brzojavko: -Dr. Pelam v Y. Pripravljen sem na najslabšc.« Kuhinjska skrivnost. Gost: To je vendar proti pravilu, da se ribo servira pred juho.« Natakar (zaupno): »Gospod! Je že skrajni čas, da pride riba na mizo.« V nedeljo je župnik posebno dolgočasno in sila dolgo pridigoval. Vsi so upali: sedaj pa sedaj bo nehal — a on je govoril dalje. »Tako pridemo do prerokov. Imamo velike in male preroke. Najprej hočem o velikih prerokih govoriti.« In je govoril, govoril in govoril... »Ker smo z velikmi preroki pri koncu, pridejo mali preroki na vrsto.« In je govoril, govoril in govoril... »In ker smo tudi z malim preroki pri koncu, pridemo do Jeremija.« »Kateri prostor,« tako je govoril župnik, »bi dali Jeremiji.« Kar se oglasi nestrpnež v ozadju cerkve: »Jeremija lahko zavzame moj prostor, jaz grem tako domov.« Listnica uredništva: Pride! G. O. v Trstu: Pridobivajte novih naročnikov! Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteliske tiskarne«. Mali oglasi. Več dobrih stanovanj za dijake ima na razpolago »Prva anončna pisarna«. Radi drugega podjetja se proda krojaška obrt v kateri delajo 3 do 4 delavci, eventuelno se sprejme tudi kompanjon. Natančneje v »Prvi anončni pisarni.« 591—10 Sobico s posebnim vhodom išče gospodična, najraje blizu »Pripravnice«. Ponudbe s ceno pod »Takoj« na »Prvo anončno pisarno«. Meblovana soba s posebnim vhodom se ceno odda stalnemu gospodu. Vpraša se: Emonska cesa 2. 626—4 Šolske knjige za vse srednje, meščanske in ljudske šole v naj'novejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schwentner v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Poslopje mestne hranilnice. Pri nakupu »pravega Francka" izvolite paziti na to-le varovalno znamko. Tovarna v Zagrebu. a) im 1IS/M677 M M c— Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne »pravi Franck" Proizvod najboljših . sirovin. w Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo W Tvrdka Gričar&Mejač Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek za gospode in gospe, dečke in deklice. oi o S3 O Plh Pi o tsa o P-. Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah! Radi velike zaloge vseh M |^j|| |n jir^eiik! potFBbscin kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom: FR. IGLIČ, Ljubljana Mestni trg št. 11.—13. - Mestni trg št. 11.—13. TJ O N3 O Tl O Sl O w Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino za deklice in dečke. — Na/novejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča »Angleško sklad O. Bernatovič, Ljubljana, Vse na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg trgovina s knjigami in muzikalijami Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj. — Prvi slovenski zas. trgovski tečaj Liubljana\^i?S^aM,“n!aC?stev* ^ locvf-niLr TiV» izprašan na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu za pouk trgovskih predmetov, izprašan za pouk strojepisja, za pouk: merkantilmh predmetov na obrtnih Idbtllliv rr. vTcll llicr nadaljevalnih šolah, strokovni učitelj na obrtni nadaljevalni in trgovski gremijalni soli, mestni^icitelj^v^Ljw)Jam_ Večerni tečaji »a dame la gospode. Strojepisje, desetprstni sistem. Stenografija, slov., nem. za začetnike. Prijave ustno ali pismeno. Učnina nizka! šoi. leto 1912/13. Desetmesečni trgovski tečaj Šolnina K 160’—samo za gospodične. Traja deset mesecev. Predmeti: Trgovsko računstvo in kontokorent, trg. korespondenca slov., nem., knjigovodstvo: enostavno, dvostavno, ameriško, nauk o trgovini, nauk o menicah, nauk o blagu, kontoma dela, stenografija slov., nem., trgovski zemljepis, strojepis, nemsema, laščina, kaligrafija, manipulacija v odvet. in not pisarnah. 80 učnih ur na teden. 30 užnih ur na tedcn- Vpisovanje vsak dan od 9.—1. In od 3.-5. ure. Pismenim prijavam Je priložiti izpričevalo. Desetmesečni trgovski tečaj se prične 2. oktobra t. 1. Večerni tečaji (popolnoma ločeni od 10 mesečnega) se piično lo. oktobia. Preskrbovalne služb. §§ Pazite na naslov! §1 Moderno opremljen. .... . ofo_s„7 •_ „n;pncpv! Mnogo priznanj strokovnjakov in trgovcev! Mnogo priporočil in zahvalni pis __________ Večerni tečaji za dame in gospode. Knjigovodstvo: enostavno, dvostavno, ameriško. Korespondenca: slov., nem. Obiskuje se lahko tudi en sam predmet. Učna doba kratka!