Štev. 22. TRST, soboto 22. januvarja I9IO. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pi umicne Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih Tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru. Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 *t. nun. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka r.udaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi »Edinosti-. ===== Plačljivo in utoiljivo v Trstu.--- — Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč / za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. luoeaiBft u nedeljsko Izdanje „BDIHOSTZ" stane: za oelo leto Kron S-30, za pol lota Kron S60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ao ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Naroda! dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. — PoStno-hranilnKni ra*un It 841 652. TELEFON ŠL 11-57 MADnn nn AV n&fiANS7APIIA njem, kako stališče naj zavzame stranka nHriUlI. Uti-Hf ■ unonU Lnuun. na<8prnrt V|adi in indemnitetni predlogi ter z | ozirom na adreso, ki se jo pošlje vladarju. Delavci mesta in okolicei i renca ie sklenila v0,ira,i v,adi nezaup" D . nAiTC KAM 7AQ1 ll7lfA'1! Košutova stranka hoče indemnitetno Ped geslom. ,,UAJIt HAM ZA5LUZRA jpredlogo odkazati odseku, dočim noče sklicuje podpisana ijusthova stranka o njej niti razpravljati. ' Glede adrese so se dogovorili, da jo ulo- velik protest, shod MESTA IN OKOLICE ki se bo vršil JUTRI, dne 23. januvarja 1310 točno ob 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Jfarodnega donu" v Trs1®. Dnevni red: „Kruha nam dajte!" Delavci mesta in okolice ! Pridite vsi na ta velevažni shod ! ODBOR „Narod, delav. organizacije". BRZOJAVNE UE5TI. Nadvojvodinja Marija Valerija v Trstu. DUNAJ 21. Nadvojvoda Marija Valerija je danes zjutraj v spremstvu komornika barona Lederer in dvorne dame grofice Bombelles odpotovala v Trst, kjer bo prisostvovala blagoslovljenju nove cerkve Srca Jezusovega. — Od tamkaj se nad-vojvodinja poda v Budimpešto, kjer se 24. t. m, udeleži dvornega plesa. Nova vlada na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 21, Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je posetil bivšega ministerskega predsednika Kolomana Szella in se je pogovarjal ž njim dlje časa. BUDIMEŠTA 21. Ban baron Rauch je došel semkaj, da poroča ministerskemu predsedniku grofu Khuen-Hedervary-ju o hrvatskih stvareh. Ban ostane nekoliko dni v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 21. Ban baron Rauch je danes ob 11.15 predpoludne posetil ministerskega predsednika grofa Khuen-Heder-vary-ja in mu stavil na razpolago svoje mesto. Ministerski predsednik je prosil bana naj ostane na svojem mestu. O politiki v Hrvatski se ni moglo razpravljati, ker je sedaj glavna skrb ministerskega predsednika obrnjena na konsolidiranje političnih interesov Ogrske. Vendar je ministerski predsednik izrazil željo, da se svoječasna možnost razvozljanja pretresuje sporazumno z banom Rauchom. Baron Rauch ostane do ponedeljka v Budimpešti in zopet poseti ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja. V ponedeljek se Rauch udeleži seje magnatske zbornice. Konferenca stranke neodvisnosti. BUDIMPEŠTA 21. Današnja konferenca stranke neodvisnosti se je bavila z vpraša- PODLISTEK G1 Igralec. tfOMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. K.i«ki spisa) F. M. D« atojevskij. Poslovenil K K. .Eh bien, hočeš, tu verras Pariš. Dis done qu' est ce que c' est qu' un outehi-tel ? Tu etais bien bete, quand tu etais onte hitel.1) Kje pa so moje nogavice ? Obuvaj me, no !J In res je stegnila izpod odeje pre-lestno, rjavkasto, majhno nožico brez vsake napake, kakoršne imajo navadno vse nožice, ki izgledajo tako majhne v čeveljčkih. Zasmejal sem se in ji začel obuvati svileno nogavico. M —lle Blanche pa je med tem sedela na postelji in ščebetala: „Eh bien, que feras — tu, si je te :rends avec ? Prvi pogoj: je veux cin-quante mille franes.8) Daš mi jih v Frank-furthu. Nous allons a Pariš; tam bova živela skupaj et je te ferai voir des etoi- ') Eh dobro, hočeš, videl boš Pariz. Povej, k?j je to : učitelj. Ti si bil zelo neumen, ko si bil *> Kh dobro, kaj boš naredil, će te vzamem se seboj. Prvi pogoj: hoOem petdesettisoč frankov. žijo na jutršnji seji poslanske zbornice. Delegat je stranke neodvisnosti so razun tega sklenili, da se bodo jutri zopet skupno posvetovali o izvestnih taktičnih vprašanjih. — Konferenca delegatov parlamentarnih strank. BUDIMPEŠTA 21. Konferenca delegatov vseh parlamentarnih strank, ki jo je sklical predsednik poslanske zbornice, se je sestala opoludne v poslanski zbornici. Košut je zavzemal stališče, da se zamore dovoliti in-demniteta novi vladi le tedaj, ako bo to zahtevala v svrho novih volitev in obenem naznani rok razpusta zbornice. Grof An-drassy je izjavil, da ustavna stranka še ni zavzela svojega stališča v vprašanju zaupanja do vlade in da stori to še le jutri na strankini konferenci. Nato je Justh izjavil, da je vsako nadaljno posvetovanje odveč, ker ni ustavna stranke še natanko določila svojega stališča. Justh je potem z delegati 48-te levice in svoje stranke ostavil dvorano. — Konferenca ni prišla do nikakega sklepa. Grof Zichy. BUDIMPEŠTA 21. (Ogr. biro) Vest nekega jutrnjega lista o neki izjavi grofa Zichy-ja, češ, da se namerava umakniti iz političnega življenja, ne odgovarja resnici. Ruska špijonska afera na Dunaju. DUNAJ 21. Ruski vojni ataše na dunajskem dvoru Marinkov je nenadoma odpotoval in v diplomatskih krogih se govori, da se ne povrne več. V diplomatskih krogih se govori, da je cesar na zadnjem dvornem plesu šel očitno mimo njega. To je tembolj čudno, ker je bil Marinkov že pet let na Dunaju, kjer si je pridobil v visoki družbi splošne simpatije. Slučaj njegovega nenadnega odpotovanja se sprav Ija v zvezo z aretacijo neke vojaške osebe, ki je bila te dni aretirana in o kateri se je govorilo, da je imela špijonske zveze z Italijo. Po tej aferi pa bi se dalo soditi, da se gre za spijonažo z ruskimi krogi. Dalje se doznaje: Nek računski podčastnik, ki je bil nameščen v dunajskem arsenalu, je bil zaslišan od vojaškega sodnika Kunza in policijskega načelnika. Nekaj dni predno je odšel na dopustf se je izvršila preiskava njemu poverjenega materijala. O tej priliki se je skazalo, da manjkajo načrti nekih modelov za puške. To da je v zvezi z afero ruskega vojnega atašeja. Nova pustolovska afera princa Gjorgja BELIGRAD 20. „Politika* javlja, da je francozki delegat pri državnih monopolih Simon dal te dni soarejo, katerega se je udeležil tudi srbski generalni konzul v Budimpešti, Kristič. Na soarejo je došel tudi princ Gjorgje. On je imel s Kristicem že prej prepir, radi kojega je moral Kristič, ki je bil kraljev tajnik, odstopiti od dvorne služ- les en plein jour.*) Videl boš take ženske, kakoišnih še svoj živi dan nisi videl. Poslušaj ..." „Čakaj ! Ce dam tebi petdesettisoč frankov, kaj pa potem ostane meni ?" „Et cinquante cent mille franes, si pozabil ; vrhu tega pa sem pri volji stanovati pri tebi mesec, dva — que sais-je ? Seveda zapraviva ta dva meseca teh stopetdesettisoč frankov. Vidiš, je suis bonne enfant in ti že naprej povem, mais tu verras des etoiles"4) „Kako, vse v dveh mesecih Kajpak! To te straši 1 Ah, vil eselave! Ali pa veš, da bo mesec tega življenja lepši in boljši nego vse tvoje ži^je in Vztočno Afriko. be. Ko je princ Gjorgje ugledal Krističa, je Olieslagers se je le nekoliko opekel na šel jezen proti njemu, ga pozval na red in obrazu. zahteval, da zapusti takoj dvorano. Kristič j Poplave v južni Nemčiji, pa se ni hotel pokoriti. Gjorgje se je na to s BEROLIN 20. — lz vse južne Nemčije obrnil na Simonovo gospo, ter zahteval od prihajajo vesti o velikih poplavah. — Pri iste naj da Kritiča odstraniti. Ali tudi ona Kannstadtu je morala železnica, ki vodi v ni hotela ustreči kraljevićevi kaprici. Škandal Miinster, ustaviti promet. Reke Enga vali je bil popolen. Kristič se je danes pritožil j seboj mrtve živali, a v Ammerthalu je mnogo pri Pašiču, ki je sklical takoj ministerski hiš izoliranih od velike in globoke vode. svet, kateri se je bavil z „masreglovanjem j -—■ princa Gjorgje. Sklepe ministerskega svetal London 21, Vojvodmja Connaught in se predloži kralju. Zdi se, da bo ministerski; princ Artur sta danes popol. odpotovala v svet zahteval odločno kazen za pustolovskega * ' - princa Gjorgja. BELIGRAD 21. Na predlog vlade je izdal kralj Peter dovoljenje, da se premesti princa Gjorgje kot stotnika k 10. pešpolku Takovo v Milanovacu. BELIGRAD 21. „Reforma", ki ima zveze s princem] Gjorgjem, naznanja, da bo v slučalu, da bi bil princ Gjorgje prisiljen zapustiti Belgrad, razkrila prave razloge zadnjega konflikta. Srbski predstolonaslednik pojde v Sofijo. •BELIGRAD 21, Sklenjeno je, da pojde prestolonaslednik Aleksander v nedeljo v Sofijo. Spremljal ga bo bolgarski odposlanec Tošev in nekoliko viših častnikov. Princ ostane v Sofiji dva ali tri dni. Ta poset ima povsem privaten značaj. Dr. Milovanič ozdravil. BELIGRAD 21. Srbski minister za una-nje stvari dr. Milovanovič je ozdravil ter odpotuje čim prej v Berolin. Italijanska zbornica. RIM 21. Italijanska zbornica bo sklicana v drugi polovici meseca februarija. Parlamentarne volitve na Angleškem. LONDON 21. — Do 1 ure po noči je bilo izvoljenih : 163 unionistov, 137 liberalcev, 29 pristašev delavske stranke in 53 nacijonalistov. Unionisti so dobili 72, liberalci 8 mandatov, delavska stranka 1 mandat. LONDON 21. Do 2. ure popoludne so bili znani sledeči volilni rezultati: 178 unio- Ali bo prihodnji tržaški m res zopet Nemec?! Pred par dnevi so listi priobčili vest, da bo škofom v Trstu imenovan bržkone neki dr. Lohninger, rektor germanskega zavoda „Anime" v Rimu, iz katerega zavoda je izšel tudi dosedanji škof tržaški dr. Nagi. Vemo sicer, da je Avstrija država neverjetnosti, ali toliko pesimisti vendar nismo bili, da bi bili mogli sploh verjeti v to vest. Eksperiment z nemškim škofom Naglom v izključno slovansko-italijanski škofiji se je vendar tako radikalno in vsestransko ponesrečil, da smo bili opravičeni do misli, da se tak eksperiment ne ponovi nikdar več! Toda ona vest ne-le da se trajno in trdovratno vzdržuje, marveč dobiva vedno bolj konkretne oblike, kar priča, da smo razmere v naši Avstriji in razsodnost in pravičnost odločilnih faktorjev v njej še vedno veliko preoptimistično cenili. To nas sili, da spregovorimo tu odločno besedo. Odločilni faktorji, zavedeni bržkone od izvestnih favoriziranih informatorjev — iz cerkvene hierarhije — so hoteli menda tudi z imenovanjem tržaškega škofa prese-titi, kakor so — ne oziraje se na določbe kanoničnega prava — presenetil z imenovanjem dunajskega koadjutorja!! S tem so izzvali na Dunaju, med lajiki in med duhovščino, največe ogorčenje in najodločneji odpor. Ali med tem, kar se je zgodilo na «... ....... ........................ j Dunaju, in tem, kar se namerava v Trstu, nistov, 148 liberalcev, 31 pristašev delavcev je velika razlika, vsled katere bi bil tržaški in 55 nacijonalistov. Unionisti so dobili 78 ! slučaj nerazmerno bolj kričeč, nego je du-mandatov, vladne stranke 10 mandatov. Inajski. Med Nemce dunajske škofije pride Oviran brzojavni promet vsled snežnih vendar trd Nemec - če tudi nepriljubljen viharjev — rodom Dunajčan ; v Trst pa naj bi pri- DUNAJ 21. Vsled silnih snežnih viharjev,! šel človek, tujinec doma iz Gorenje Avstrije ki razsajajo v zadnjih dneh na zapadu mo-'ali celo iz Bavarske ki ne pozna ne dežele narhije, so pretrgane direktne brzojavne'^ ljudstva, ne jezika, ne njega naravi!! zveze med Dunajem in Švico ter Francosko.! Iz vseh teh razlogov bi bilo tudi ime-Brzojavni promet se vrši po ovinkih. Tudi' novanje takega škofa po cerkvenih kanom/i z Rimom je prekinjen direktni brzojavni iregularno---- po oni znani kanoničnega promet I prava: pastor qui non callet linguam suarum Začasni sedež turškega parlamenta. jovium ! ime„ovanje znakom CARIGRAD 21. Ker je palača turškega ah^aj d ^ ^ . ^ parlamenta pogorela, se bo seja napovedana F ki so jo povodom Friedjungovega za prihodnjo soboto, vršila v dvorani kluba ' visokiJ kr^gi s|0vesno in proseče „Edinstvo in napredek". obetali?!! Zrakoplovstvo. | Kadar-koli Slovani zahtevajo vspostav-PARIZ 21. iz Orana poročajo, da je ljenje kakega nasilno odvzetega jim prava, aviatik Olieslagers včeraj popoludne na le- so ravno vladni krogi prvi, ki odgovarjajo, tališču v Seniji zadel v svojim monoplanom da treba spoštovati sedanjo narodno posest, v brzojavne žice ob železniški progi. Žice Od kedaj je tržaška škofijska stolica narodna so prerezale cev vodečo iz reservoarja za posest Nemcev ?! Nasprotno: to bi bil na- bencin k motorju. V nekoliko sekundah je ravnost atentat na narodno posest Slovanov bil aeroplan v plamenu in je padel na tla. in Italijanov na jugu monarhije!! Obuval sem ravno drugo nožico, toda nisem se mogel vzdržati, da bi je ne poljubil. Iztrgala mi jo je in me začela biti z nožico po obrazu. Naposled me je pa popolnoma zapodila. „Eh bien, mon ontchitel! Je t' attends, si tu veux.c) Čez Četrt ure se odpeljem!" je zaklicala za menoj. ") in pokažem ti zvezde pri belem dnevu. In 150.000 frankov, si pozabil.. Kaj vem. Vidiš, dobro dekle sem.. „ toda videl boš zvezde. *) Ah. suženj grdi; in potem potop ! Toda ti ne moreš razumeti, pojdi!... Aj kaj delaš ? •) Eh dobro, učitelj moj ! Pričakaj em te, če hočeš. Pri povratku na dom sem bil že ves zmešan. Kaj! Saj jaz vendar nisem kriv, da mi je vrgla Pavlina zavitek v obraz in me še včeraj zapostavljala pred m. Astlejem. Nekaj bankovcev se je še valjalo po tleh; pobral sem jih. Tedaj so se odprla vrata in pojavil se je sam upravitelj, ki me prej še pogledal ni ter me povabil, da-li bi mi ne bilo ugodno preseliti se niže, v krasno stanovanje, kjer je pravkar stanoval grof B.? Postal sem in pomislil. „Račun !•* sem zakričal. „Takoj, čez deset minut odpotujem. — V Pariz, pa v Pariz! Saj je nemara že usoda tako odločila !u sem pomislil pri sebi. Čez četrt ure smo že res sedeli v občnem, družinskem vagonu: jaz, m—lle Blanche et m—me veuve Cominges. M—lle Blanche me je gledala in se smejala skoraj do histerike. Veuve Cominges jej je pomagala. Ne pravim, da mi je bilo veselo pri srcu. Življenje sem obrnil v čisto novo smer. Toda včeraj sem se že privadil staviti vse na eno karto. Možno je vendar, da nisem mogel prenašati misli, da imam denarja, in da sem se zmešal. Peut-etre, je ne demandas pas mieux. Zdelo se mi je, da se je le začasno, toda le začasno menjala dekoracija. „Toda, čez mesec dni bom tukaj in in tedaj... in tedaj se še pomeniva, m. Astlej Ne, spominjam s*, da mi je bilo tednj silno hudo, dasi sem se smejal s prismodo Blanche kakor za stavo. „A kaj ti je ? Kako si nespameten ! O, kako si neumenje vsklikala med presledki Blanche in me začela resno karati. „Seveda, seveda, zapraviva tvojih d vesto tisoč, toda zato mais tu seras heu-reux, comme un petit roi ;7) sama ti bom zavezovala ovratnice in te seznanim s Hortense. A ko zapraviva ves najin denar, prideš semkaj in znova opustošiš banko. Kaj so ti rekli Židie ? Glavna stvar je smelost, in ti je imaš in ne boš mi prinesel samo enkrat denarja v Pariz. Quant ii moi je veux cinquante mille franes de rente et alors .. ."*) „A general sem jo vprašal. „A general, znano ti je, hodi vsak dan ob tem času po šopek. To pot sem mu velela nalašč poiskati najbolj redke cvetke. Revček se vrne, a tičica je zletela. On j)oleti za menoj, videl boš! Ha, na, ha! Zelo bom tega vesela. V Parizu mi še prav pride. Zanj plača v hotelu m. Astlej. In tako sem torej odpotoval tedaj v Pariz. (Pride še.) t) Toda ti boš srečen kot msjhen kralj. Kar se mene tiče, hočem imeti petdesettisoč frankov rente in torej. -. Stran II. „EDINOST ' št. 22. V Trstu, 22 januvarja 1910. Odločilni krogi naj le pomislijo, kakov vihar bi bil na Niže-Avstrijskem in vsem nemškem svetu, če bi bili kakega Slovana poslali na Dunaj za koadjutarja!! Koliko bolj bo opravičen vihar pri nas! In ta vihar b.i neizogiben ! Saj so duhovi izlasti v slovanskem delu škofije itak že dovolj razburjeni po krivdi enega nemškega škofa — a sedaj naj bi prišel še drugi!! Ali niso izskušnje enega eksperimenta dovolj grenke, da bi hoteli sedaj zopet ponoviti tak eksperiment! Prvi eksperiment je zastrupil razmere v škofiji tako, da je celo „Slovenec" nedavno moral konstatirati, da so te razmere zelo nepovoljne ; drugi pa utegne prinesti posledic, na katere visoka gospoda bržkone ne mislijo. Nikar naj ne pozabijo, da riemanj-sko vprašanje je bilo le ena epizoda v velikem duševnem procesu naroda 1 Pisma iz Koroške. m. Oglejmo si nekoliko naše sosede Nemce, njih nakane ter njih delovanje ! Nemci tvorijo na Koroškem dobri dve tretjini prebivalstva. Prebivajo v severnem in zahodnem kraju dežele, a tudi v slovenskih krajih in sicer po mestih in trgih. Tukaj tvorijo takozvano inteligenco : uradništvo, trgovci in deloma tudi obrtniki, sodniki so Nemci. Prav zaprav so to nemškutarji, kajti pravih Nemcev skoraj ni v mestih in trgih po slovenskem delu dežele. Nemške naselbine v slovenskem delu so Spodnji Dravograd, Gut-štajn, Prevalje, Pliberk, Velikovec, Doberla-vas, Železna Kapla, Boro vije, Podklošter, Trbiž in tudi v nekaterih večjih vaseh so že Nemci v precejšnem številu. Celovec in Beljak sta že, ali pa bosta vsaj v kratkem popolnoma v nemških krajih, kajti, da izginejo Slovenci severno od Celovca ali tudi precej daleč proti jugu, je samo še vprašanje časa. Nasproti Slovencem, ki tvorijo po večini samo kmetski in delavski stan, imajo Nemci vse stanove. Veleposestniki, plemeni-taši, ki imajo tudi v slovenskem delu lepa posestva, so skoro vsi Nemci. Grofje Goes, Rosenberg, Thurn, Henkel-Donnersmark imajo v slovenskih krajih velik del najlepših posestev. Množijo jih vedno bolj in bolj in v podjunski dolini imajo grofje Thurn v piiberškem okraju že uajvečje in najlepše kmetije v svojih rokah. Meščanski stan je v vsej deželi, tudi v takozvanih jezikovnih otokih, nemški, oziroma nemškutarski. Nemška buržuazija v mestih, tvorijo jo uradniki, trgovci, obrtniki — je najbolj zagrizeno nemško-nacijonalna; ona | je največja sovražnica vsega, kar je sloven- j sko na Koroškem; ona vodi vso koroško j politiko in ves boj proti Slovencem. V njej i imajo Slovenci najhujše protivnike in zatiralce. Nemški kmet je — more se splošno reči — miren. Tudi ni nikakor na višji stopinji olike, nego slovenski vkljub temu, da ima več pripomočkov do izobrazbe. Ima ljudske šole, ima kmetijsko šolo in nemško-nacijonalna gospoda ga tudi neguje kolikor toliko ; ali vkljub temu le ne nadkriljuje slovenskega kmeta. Delavci po mestih in v tovarnah so po večini nemški ; v slovenskih krajih tudi slovenski ; toda mišljenjn so le nemško-nacijo-nalnega ali pa socijalnodemokraškega. Nem-škonacijonalni so po večini vsled pritiska nemško-nacijonalnih nadzornikov in uradnikov. — Delavci so večinoma iz kmetskih slojev, selijo se v mesta, vtovarne in tu so po večini izgubljeni za Slovence. Pritisk od zgoraj, občevanje z Nemci, prejšnja vzgoja v šolah, vse to vpliva, da se slovenski proletarijat potujčuje takoj, čim je prišel v mesto. Kakor že rečeno, tvori buržoazija v mestih in trgih naše največje nasprotnike. Vse Koroško vlada samo klika uradnikov, trgovcev. učiteljev itd. Vladajoča stranka v deželi sploh je nemška ljudska stranka. To stranko .tvorijo po večini uradniki, deželni in državni, trgovci in zdravniki po mestih in trgih, potem razni fabrikanti itd. Po deželi ima ta stranka glavno oporo v u či t e I j i h, od katerih so najzagriženejši nastavljeni v najlepših slovenskih krajih. Izmed vseh alpskih dežel je Koroška najbolj nemško-nacijonalna. Tu vladajo najzagriženejši Nemci in nemškutarji. Metniz, celovški župan, Dobernig sin slovenskih starišev, poslanec celovškega mesta, vsenemec prof. Angerer so znani voditelji koroških Nemcev. Nemški Volksrat za Koroško odločuje v vsem, on poveljuje na vladi, vse se vrši po njegovem povelju, na njegov mig se dela vsak korak. Vsa mesta ima v evidenci in povsod po deželi nastavlja svoje pristaše. Nemški klerikalei imajo le v labudski dolini nekaj veljave ; drugod pa gospoduje tudi po deželi nemška ljudska stranka svojimi učitelji in zaupniki. Pripominjamo tudi, da v narodnih stvareh gredo nemški klerikalci z nemškimi nacijonalci roka v roki in poslanec Walcher ni nič manj nemško nacijonalen, nco Dobernig ali Angerer. Lahko rečemo, ..a se vsa politika nemških nacijonalcev koncentruje v tem, da prej ko slej ponemčijo vso Koroško. V ta namen delujejo njih obrambena društva, podružnice Siidmarke in Schulvereina. Ta društva imajo v slovenskem delu dežele že toliko ali celo več svojih podružnic, nego Slovenci sami svojih obrambenih društev. Delujejo vzorno in s posebno vnemo se obračajo na slovenski Rož, ki se posebno v zadnjih letih rapidno ponemčuje. Lepa Rožna dolina, junska dolina, tudi zilska, ' imajo že toliko zasejane ljulike tujih elementov, da človek najrajši ne premišljuje o tem. Vse večje vasi v slovenskem delu dežele so zasejane z nemčurji, ki so propagatorji nemštva. V vsaki večji vasi, posebno v Rožu | nahajamo gostilničarje odločne nemškutarje, 1 trgovce ravno take; vsaka večja vas ima nemškutarsko požarno brambo, ali pevsko društvo, ki jih vodijo nemškonacijonaini uči-I tel ji. Ti zbirajo šoli odraslo mladino okrog sebe in jo še nadalje vzgajajo v svojem duhu. Kako da ti vzgojitelji vzgajajo mladino, • smo že nekoliko omenili. Kako agitirajo pri volitvah, je znano. Učitelji so najhujši zmaj, ki požira in okužuje slovensko mladino in je tako^pokvarja, da je izgubljena v vsakem oziru. Česa imamo ob takih razmerah, ki so žal, preresnične, še pričakovati ? Kakšna bodočnost je pred nami ? Učitelji, razni gostilničarji in trgovci po vaseh v slovenskem delu dežele so tisti element, ki razjeda deželo in uničuje slovenski živelj na kmetih. Razen tega tvorijo mogočne nemške trdnjave po deželi železnice. Od spodnjega Dravograda do Beljaka ima južna železnica celo armado nemško-nacijonalnih uradnikov, ki vplivajo na razvoj ponemčevanja. Od Celovca do Podrožice služi na državni želežnici enako organizirano zagriženo nemško uradništvo ; celo nadzorniki delavcev ne zaostajajo za svojimi predstojniki, in na mnogih krajih se je ža prigodilo, da so naravnost prepovedali delavcem medseboj slovensko govoriti (Privalj). Kako se širi nemškurtarjenje med delavci, to je groza opazovati. Često mi je prilika, da občujem z železniškimi delavci, žalostno je poslušati, kakov jezik govorijo ti nesrečneži. Vsi izrazi, ki se tičejo železnice so tuji, spakedrani, in kar so si pridobili tujk že v šolah, in potem pri železnici, se zliva v naravnost neznosen jezik. Zanemaijenost železniških delavcev na Koroškem je velika, žganjepitje, surovost itd. je splošno. Južna železnica nima niti enega slovenskega napisa; uradovanje je povsod izključno nemško. Nemško-nacijonalni element na deželi tvorijo nadalje razni občinski tajniki, orožniki, finančni stražniki, in vlada se sporazumno s Volksratom ob nastavljanju in prestavljanju ozira- na njih mišljenje. Slučajev bi bilo za to neštevilno. Kolikokrat sem bil posebno pri finančnih stražnikih za tolmača, če so imeli pri Slovencih opravka! To bi bila kratka črtica o nemškem prodiranju na deželi. Slovanske novice. — Proslava grunwaldske bitke na Pruskem. Poljaki v Poznanju se pripravljajo, da na svečan način proslavijo petstoletnico bitke pod Grunwaldom, v kateri se premagali nemške viteze. Čim so to izvedeli pruski hakatisti (oni, ki hočejo ugrabiti Poljakom rodno zemljo), so takoj jeli pritiskati na vlado, da enostavno prepove vsako proslavo. Sodeč po dosedanji praksi pruske vlade, se ta gotovo uda in pokaže s tem zopet svojo nemško svobodomiselnost. — Jubilej slovaških „Narodnih Novinu. Letos se dovršuje petdeseto leto, od kar so pričele izhajati „Pešt-Budimske vedomosti", ki so pozneje vsprejele ime „Narodne novine" in se preselile v Turčanski St. Martin, središče slovaškega duševnega življenja. Ta list je bil dolgo v ognjišče slovaški politiki in kakor tak je moral pretrpeti najhujša preganjanja in šikane od strani Madjarov. A vzdržal se je vendarle. — Bratskemu listu pošiljamo tudi mi najiskrenejše čestitke! — Prof. dr. Otokar Hostinsky, slavni češki muzikalni estetik, je umrl v Pragi dne 19. t. m. Pokojni profesor je spisal več estetičnih razprav, tako n. pr. „Vera in umetnost", „O najstarejših sledeh evropske umetnosti", „Darvin in drama" itd. ;strokov-njak pa je bil v muzikalni estetiki in je glasbi Smetane pripomogel do popolne zmage. — Poljaki v Moskvi. Po statistiki mi-nolega leta živi v Moskvi 18.620 Poljakov, dočim jih je bilo pred pet leti le 3700 tisoč duš. — — Črnogorski konzulati. „Cetinjski viestnik" doznaje, da črnogorska vlada v kratkem osnuje svoje konzulate v Avstro-Ogrski in Turčiji. V Trstu in na Danaju bosta generalna konzulata. Dnevne vesti. Nadvojvodinja Marija Valerija je dospela semkaj sinoči ob 9*5. Na južnem kolodvoru so jo pozdravili namestnik princ Hohenlohe, župan dr. Valerio in več drugih načelnikov oblastnij in predsedniki patrijo-tičnih društev. Pred kolodvorom se je vzlic skrajno slabemu vremenu zbralo par 100 oseb. Nadvojvodinja se je potem s spremstvom odpeljala v hotel de la Ville. — Jutri dopoludne prisostvuje, kakor omenjemo že na drugem mestu, blagoslovljenju nove cerkve v ulici del Ronco. Ob 1 uri pop. bo nadvojvodinji na čast obed pri namestniku, ob 3.30 koncert v društvu „Austria", ob 6.35 zvečer se nadvojvodinja odpelje v Budimpešto. O nečuvenih krivicah in nasilstvih, ki se gode dan na dan Slovencem na Koroškem, nam poroča vsaka številka naših listov. Krivice na šolskem polju in v javnem i življenju. Ako pojde tako naprej, mora biti v kratkem konec koroških Slovencev; za j temi pa je namenjena ista usoda tudi | drugim. Toda to ne sme biti! Rešiti, ohraniti se moramo vsi! Pomagati pa si moramo v prvi vrsti satni! Možno pa bo to le, ako prav spoznamo svoj nevarni položaj, dobro premotrimo glavna sredstva, s katerimi si zagotovimo svoje življenjske pogoje kakor narod in ako nas navdaja dobra volja in trajno navdušenje, da se z vsemi močmi poprimemo dela ter tudi vstrajamo! Vse to nam nudi majhna brošurica: „Slovenskemu narodu! Spoznavaj se sam /" ki se dobiva po 30 stot. v „Kat. bukvami" v Ljubljani. Z ozirom na važnost in plemenitost namena ter z ozirom na vestno sestavljeno gradivo — šolstvo, veljava slovenščine v javnem življenju — je potrebno, da se z brošurico do dobra seznani vsak Slovenec, pred vsem naša mladina vseh slojev, v prvi vrsti akademična. Posebno pa jo priporočamo izobraževalnim društvom in želeti je, da vsako od njih razpolaga z mnogimi izvodi, da prodre duh, ki preveva isto, v kar najširše plasti našega naroda! Radi nizke cene je primerno, da se naroči vsaj 10 izvodov skupaj. (S to brošuro se hočemo pobaviti posebej, Op. uredništva „Edinosti".) Nova podružnica sv. Cir. in Meto- dija. V nedeljo dne 16. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor podružnice Ciril-Meto-dove družbe za obe sv. Mariji Magdaleni. Dvorana „Gospodarskega društva" pri sv. M. M. zgornji je bila nabito polna. Mnogo občinstva je moralo stati v veži in na vrtu. Zborovanje je otvoril deželni poslanec g. Anton Miklavecz nagovorom, v katerem je pojasnil pomen in namen bodoče podružnice. Mi nočemo — je rekel — nikomur nič jemati, ampak le braniti svoje. Saj veste, da so najslabši otroci oni, ki se poitalijanču-jejo, ker niti ne umejo jezika. Mi hočemo vzgajati otroke na narodni podlagi. Oklenite se torej nove podružnice, ki naj bo v podlago naši bodoči narodni šoli. (Burno pritrjevanje je sledilo tem besedam). Na to se je oglasil za besedo g. učitelj Engelman, ki je nekoliko razložil zgodovino narodnih bojev, v katerih je ravno šola glavno sredstvo za ohranitev svoje narodnosti. Zato si ustanovljajo narodi svoje šolske družbe v obrambo naroda ob mejah. Tako smo si tudi Slovenci ustanovili svojo družbo sv. Cirila in Metoda. Spregovorivši še o šolah, vrtcih in o stroških te vzgoje, — je govornik prečital podružnična pravila. G. prof. dr. M e r h a r je izražal svoje veselje na tem, da narod spoznava, česa mu manjka v prvi vrsti. Posebno ga to veseli tu pri sv. Mariji Magdaleni, ki se je do sedaj le malo oglašala v javnosti. Kakor zastopnik tržaški bo z veseljem sporočal glavnemu vodstvu, kako navdušenje je bilo na tem ustanovnem občnem zboru. Na to je bil — po predlogu sklicatelja — enoglasno izvoljen začasni odbor. Izvoljeni predsednik se je prisrčno zahvalil na vsem, kar je tu videl in čul, ali pripomnil j je, da samo ploskanje in navdušenje ne za- | dostuje, ampak slediti morajo tudi krepka dejanja. Priporočivši najživahnejo agitacijo novi podružnici na korist, je govornik zaključil pozivom : Na delo, ker resni so dnovi! Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je g. Miklavec sklenil zborovanje klicem: Na delo, da zlate besede ne ostanejo glas vpijočega v puščavi. Za novo podružnico je nabral učeneč I. razreda C.-M. šole Žižmond 18 K 4 st., nadalje je bilo nabranih v družbi 7 K 60 st., g. Miklavec daroval 10 K, g. Škekar 2 K. Priglastfo se je že nad 80 členov. Na-daljni novi udje naj se zglašajo v „Gosp. društvu" „pri Tirolcu". Tovarišem železničarjem! Iz železni-čarskih krogov smo prejeli : Slovanska ideja prodira med nami. Bilo je časov, ko je in-ternacijonalna socijalna demokracija zahtevala naravnost žrtev od onih, ki se niso hoteli pokoriti njenim diktatom. Bilo je časov, ko so glavarji socijalne demokracije kar diktirali, kaj se ima zgoditi s tem ali onim narodnjakom. Ali to so bili časi srednjega veka, časi vladanja najstrožjega absolutizma. Nu mislimo, da socijalisti sami — v kolikor so res svobodoljubni ljudje — si ne žele več teh časov nazaj. Zato tudi mislimo, da napadi v zadnjem „Železničarju" na posamične osebe našega prepričanja ne prihajajo iz vrst poštenih železničarjev, ampak od različnih agitatorjev, katerim se že majajo tla pod nogami in ki bi si hoteli z grdimi ovajanji še nekoliko podaljšati svoj obstanek. Pomislimo le, kaj vse se dogaja slovenskim železničarjem po različnih hohtaj-čarjih in pod pokroviteljstvom internacijonale ! Kehrt euch, marseh ! gonijo onega, ki ne zna odgovarjati na vprašanja nekaterih hoehtaj-čarjev. Vprašati se moramo, ali so ti gospodje na državni železnici res tako vsemožni, kakor se kažejo nasproti nam v svoji zagriže-nosti? Potem bi jih pa mi slovenski delavci že prosili, naj izposlujejo od vojne uprave, da oni, ki ne zna nemški, tudi ne bo — potrjen v vojake! Če to izposluje, potem zagotavljamo g. Hofmannu in drugim gospodom, da jih ne bomo nikdar več nadlegovali radi službe. Ali dokler nam tega ne izposlujete, dokler nas bo vlada rabila za vojaštvo, — brez razlike, ali znamo nemški, ali ne — dotlej bomo tudi zahtevali zaslužka in jednako veljavnost na državnih podjetjih. Ali je vam to prav ali ne to nas ne briga. Če nočete biti z nami v službenih stikih, če nas ne morete, pa pojte vi! Končno pa se obračamo do vseh slovanskih državnih poslancev, naj vso svojo pažnjo obračajo razmeram na naših državnih železnicah. To je za ves naš narod veliko socijalno gospodarsko in narodno vprašanje. Ravno radi tega naj se vsi slovanski državni poslanci zavedo, kolika odgovornost bi jih obremenila če bi to vprašanje zanemarjali. Pomlejalo bi veliko nevarnost za pozicijo vsega naroda, ako bi slovenski [trpini na državnih železnicah ostali sužnji v kremp-ljih WoIfovcev! Vse slovanske liste prosimo, naj v tem smislu apelirajo na poslance. Iz finančne službe. Finančni svetnik g. Josip Abbrederi je imenovan višim finančnim svetnikom v Trstu. — Davčni upravitelj Matija Bastianutti je imenovan višim davčnim upraviteljem v obsegu finančnega ravnateljstva v Trstu. Akademični ples. Danes zvečer bodo prijazni prostori „Nar. doma" slavnostno razsvetljeni in okrašeni. Naša akademična mladina se pripravlja in dela na to, da bo ta ples čim lepše uspel. Od našega občinstva pa pričakujemo, da pribiti danes zvečer v velikem številu v „Narodni dom" in s tem pokaže našim visokošolcem svoje simpatije, ki jih gotovo zaslužijo. C. kr. vojna mornarica. Glasom brzojavne vesti je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" 19. t. m, dospela v Tandjongrirok (luko pri Bataviji), kjer ostane tri tedne. Na ladiji vse zdravo. Tržačani meščani in okoličani! Delavci iz mesta in okolice! Položaj domačega delavstva in posebno Vas, okoličanov, postaja od dneva do dneva bolj neznosen. Ni zadosti, da trpite pod splošnimi, naravnimi in za Vas skrajno neugodnimi gospodarskimi razmerami, ne! V zadnjem času sega tujec vedno globeje po tistem, kar bi po pisani in nepisani postavi moralo biti pridržano Vam, domačinom in davkoplačevalcem. Takim razmeram naj bodi enkrat konec! Vaš klic: „Dajte nam zaslužka" ne sme več biti glas vpijočega v puščavi! Vz-dignimo enkrat močno svoj glas! Podpisana „Narod, delav. organizacija" sklicuje za nedeljo, dne 23. jan. 1910 velik protestni shod mesta in okolice, ki ^ se bo vršil točno ob 10. uri predpoludne v dvorani „Nar. doma" v Trstu. Dnevni red: „K r u h a n a m d a j t e"! Delavci iz mesta in okolice! Sedanji tre-notek je največe važnosti I Privedite na shod one, ki delijo Vašo usodo in pripeljite na istega Vaše družine! Pokažite, da hočete boljše življenje! Trst, dne 12. januarja 1910. — Odbor N. D. O. Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam navadnih in priporočenih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu decembru 1909 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so njih odpošiljatelji neznani. Ta seznam bo priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu. Zahvala. Za letošnjo božićnico je bilo na tuk. šolah družbe sv. C. M. obdarovani!; 200 revnih otrok s čevlji ter lepo število ubogih deklic šole na Acquedottu s toplimi oblekami. Podpisani vodstvi si štejeti v prijetno dolžnost, da se tem potom zato najiskreneje zahvaljujejo si. odboru trž. žen. podružnice, ki je z nabiranjem darov omogočil to obdarovanje, vsem p. n. trž. damam, ki so preskrbele obleke, dalje pa tudi g. Stantiču za točno in solidno postrežbo z obuvali. Vodstva deške in dekliške šole pri Sv. Jakobu ter dekliške šole na Acqudettu. Popravek. V včerajšnji notici o požrtvovalnosti Čehov v narodno-obrambene svrhe se je urinila dopisniku pomota. Za pošu-mavsko enoto nabirajo Čehi četrt m ili jonski in ne štirimilijonski dar. Vreme. Po dolgem lepem in izredno milem vremenu ie včeraj nastal hipni preobrat. Zjutraj je lilo kakor iz škafa. Popolu-dne pa je k temu še zapihala močna burja in dežju sta se primešala sneg in sodra. Na nekaterih mestih okolu Trsta, n. pr. v prosti luki, je zamel sneg. Po noči je pihala silna burja; kljubu temu ne kaže, da se nebo skoro razvedri._____ Sodnija. Streli dne 5. dec. pred sodnijo. Včeraj se je vršila pred deželno sodnijo razprava proti Petru Magriniju, privatnemu uradniku, ki je obdolžen, da je dne 5. dec. o priliki demonstracij v prilog slovenskim šolam, ustrelil na Borznem trgu dvakrat z revolverjem v množico, in proti Ivanu Cosmini-ju, ki je obdolžen, da je udarjal po Slovencih. V Trstu, 22. januvarja 1910. i „EDINOST" št. 22. Stran ITI Oba obdolženca sta zanikala vsako | mizi je sedel eden od one žalibog prešte-krivdo. Magrini je stal na Velikem trgu, ter j vilne sodrge, ki prihaja iz bližnjega kraljev-čul neki hrup, ki je prihajal od strani Borz-istva, da krade kruh in čast našemu mestu. nega trga. Sel je iz radovednosti proti Borznemu trgu in se vstavil poleg slaščičarne Urbanis. Tu je začul, da sta padla dva strela iz množice. V strahu, da ne bi mu se kaj zgodilo, se je spustil v beg. Slovenci so začeli teči za njim, ga ujeli, pretepli in izročili policiji. Na policiji mu takoj niso niti znali povedati, Bil je to delavec Anton Sgobba, star 21 let, iz Noci pri Bari. Laškega podanika je hrvatsko petje začelo dražiti in iinpertimentni tujec se je naenkrat zadri med našimi mornarji : „Tiho I Tukaj se ne poje hrvatski! pojdite v gozdove! Vi ste gozdne zveri! Na to infamno predrznost laškega pritepenca, so mornarji, mesto da bi mu dali tako zakaj je aretiran. Pozneje so mu šele pove- lekcijo, kakor bi bil pravzaprav zaslužil, dali, da je aretiran radi suma, da je on | mirno in dostojno odgovorili: „Molčite, tu ----niste vi gospodar" 1 Regnikolu pa je bilo tudi to preveč, potegnil je nož in planil proti mornarjem, ki so v silobranu vzdignili stolice. Pritekel je redar, ki je ob ploskanju vseh navzočih odvedel nesramnega tujca, ki je na tak infamen način razžalil domačine. Upamo, da ga skoro spravijo čez mejo. Tako daleč smo prišli vsled malodušne popusljivosti avstrijske vlade, ki nima korajže ščistiti naše mesto te regnikolske sodrge, ki provzročuje dve tretini vseh zločinov, izvršenih v Trstu, in to v zahvalo za uničujočo konkurenco, ki jo dela domačemu delavstvu. Koledar in vreme. — Danes: Vin-cenc muč. — Jutri: I. predpepel. nedelja, Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -j- 6° Cels. — Vreme včeraj: Dež z burjo. Vremenska napoved za Pri-m o r s ko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura mila. V začetku slabo, potem bolje. Naše gledališče. V nedeljo se vprizori izborna burka „NASTAVLJENA PAST". Predpustni čas rabi razposajeni humor, hoče smeha v izobilju, in zato je prišla ta živahna burka sedaj na vrsto. Naslov sam nam kaže, da gre za past — kjer naj se vlovijo kalini za pomože-vanje deklet. V to svrho ustvarijo interesenti celo... zadrugo z omejenim poroštvom ... itd. itd. Pač krasen predmet za burko! V nedeljo bo zadnja predstava našega gledališča v tem mesecu, ki je bil tako bogat na predstavah in krasnih uspehih. Drugo nedeljo bo naše gledišče gostovalo v G o r i c i z ljudsko igro „L o I i n oče". Društvene vesti. Sokolska plesna vaja. Današnja sokolska plesna vaja odpade vsled akademičnega plesa. Prihodnja vaja bo cenjenim plesalkam in plesalcem javljena potom „Edinosti". Na zdar. Veselični odsek. Društvo tramvajskih uslužbencev bo imelo dre vi, dne 22. t. m., ob 10. uri zvečer v redutni dvorani „Politeama Rossetti- svoj društveni ples. Vstopnina 1 K. darovi. Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine, doposlali so: Guazilo vitez Glišič, Trst K 5. Josip Cink, Trst K 5. Potom Jadranske banke F C. Trst K 10. Angelj Martelanc, sod. urad. Trst K 4. Družina Sirk, Trst K 6. Srečko Bartelj, Trst K 20. Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. — Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I. — Za moško podružnico družbe sv. C. in Met. so darovali igralci preporno svoto od igre v znesku 26 K. (Želeti bi bilo, da pride še večkrat do sličnih prepirov v korist družbe sv. C. in M.) Nar. del. organizacija. priredi dva javna shoda a) v Skednju, danes dne 22. januaija ob 8. uri zvečer v dvorani „Gospodarskega društva". b) v Sv. Križu, jutri dne 23. januarja ob 4. uri popoludne v dvorani „Kon-' sumnega društva." J streljal v množico. Na vprašanje predsednika, kako more pojasniti, da je prič, ki pravijo, da so ga videle, da je on streljal, je izjavil obtoženec, da tega ne more pojasniti. Revolverja ni nikdar nosil. Tudi Cosmini je prišel iz radovednosti na Borzni trg, ker je čul hrup. S palico ni mahal, ker je ni imel. Tudi dežnika ni imel. Preds.: Pri vas so našli tudi kolajne z Oberdankovo podobo. Kako morete pojasniti posest teh svetinj? Obt.: Naročil sem iz Italije 25 kolajn z Mazzinijevo sliko. Dobil je 10 Mazzinijevih in 15 Oberdankovih kolajn, katere je pa mislil poslati nazaj v Italijo. Preds.: A kaj ste napravil z onimi 10 komadi Mazzinijevih svetinj. Obt.: Razdelil sem jih. Preds.: Komu? Obt.: Se ne spominjam. Preds.: A pri vas so našli tudi bokser. Kako morete pojasniti posest bokserja, ki se ga je našlo pri vas? Obt.: Bokser rabijo Amerikanci za igračo. Tudi jaz sem ga imel za igračo. Zaslišanih je bilo več prič obtožbe. Med temi je važna pred vsem izjava priče g. iMache, ki je potrdil, da je videl Magrinija, kako je stegnil roko in jo umaknil. Revolverja ni videl v roki, videl pa je, da se je pokadilo iz Magrinijeve pesti. Priča Ivan More je govoril slovenski. Bil je ranjen v stegno. Pridružil se je kaz. postopanju kot privaten oškodovanec. Bil je 44 dni v bolnišnici. Pokvarjena mu je bila nova obleka, ki je stala 48 kron, nov površnik, ki je stal 40 kron in nov klobuk, ki je stal 7 K. Videl je, da je streljal nek majhen človek. poleg njega je bil večji človek, ki je .mahal s palico po Slovencih. Bila sta ta dva po velikosti kakor Magrini in Cosmini, vendar pa ne more potrditi, da sta to bila ravno ta dva. Zaslišane so bile na to tri italijanske priče. Sami Mazzinijanci. Dve priči sta izjavili, da Magrini ni streljal, pač pa, da sta videla nekega drugega, ki je streljal. Bil pa je to nek človek z belim površnikom, ki je izgledal kakor delavec. Kaznilniški čuvaj Ivan Tinta je naznanil, da, ko je šel s Cosminijem na stran, sta se zakadila oba omenjena, v družbi nekega tretjega, ki se je nahajal med poslušalci, v njega, čuvaja. Kaj sta nameravala on ne zna, ali zdi mu se, da sta hotela Cosminiju pripomoči, da bi pobegnil. Priči sta izjavili, da sta hotela Cosminija le pozdraviti. Državni pravdnik je zahteval, da se postavi omenjene tri pred preiskovalnega sodnika, da jih zasliši. Pridržuje si pravico, postopati proti istim. Zagovornik dr. Robba je na-to predlagal, da se razprava predloži in zasliši nekatere nove priče. Med temi nekega Saulija, ki bi imel dokazati, da je videl dotičnega, ki je streljal na Borznem trgu, kako je v kavarni Municipijo spraznil revolver. Dr. Mandič kot zastopnik privatnega oškodovanca, je predlagal, da se zasliši kot pričo trgovec z ogljem g. Koslovič, ki je videl Magrinija, ko je streljal in g. Jedlovvskega, ki bo dokaval, da niso bili Slovani oni, ki so provocirali, ampak Italijani. Sodnija je ugodila predlogu dr. Robbe in sklenila, da se razpravo preloži ter pokliče toliko nove priče obtožbe, kolikor obrambe. Tržaška mala kronika. Tatvina v tobakarni. Marija Delpi-colzuane, stara 35 let, vslužbena kakor prodajalka v tobakarni v ul. Malcanton št. 14, je predvčerajšnjem zjutraj prišla v stanovanje lastnice one tobakarne, vdove Gertrude Chiudi, v ul. SS. Martin" št. 26 in vsa za-sopljena pripovedovala, da je našla toba-karno ulomljeno, Zares so bili tam zginili trije žakljiči z denarjem, v skupnem znesku K 275. in iz dotične knjige koleki v vrednosti K 73. Policija, ki je bila takoj obveščena o stvari, je na podlagi poizvedb obrnila svoj sum na prodajalko samo, in izvršila hišno preiskavo pri njej, pri kateri so ;:ašli mnogo obdolževalnega materijala. — Aretirana je bila in predana deželni sodniji Omenjena Delpicolzuane je bila svoj čas vslužbena v tobarni na Korzu št. 47 in v onem času je bila ravno ulomljena blagajna v trgovini zlatarja Vekjeta, nadalje je bila v zadnjem času uslužbena v tobakarni na Piazza vecchia št. 3, v kateri je iz dosedaj še nedognanih razlogov nastal požar. Zdi se, da ima Delpicozuane sokrivce. Predrzno izzivanje regnikolov. Predvčerajšnjem zvečer so trije mornarji, Rihard Sarič, Marko Begonja in še tretji, ki je neznan ostal, sedeli pri mizi v ljudski kavarni v ul. 5. katere lastnik je Mihael Caldarulo, in so peli tiho hrvatske pesmi. Pri drugi m Odlikovana pekarna in slaščicama z zlato kolajno In križcem n » me Boxcalf (z elastiko) „ 9 60 t? „ „ Boxc«lf Derbey „ 10.— »j ft •> Bozcalf zap. Triumph 10.— Kovno toki čevlji za dečte 1 krono mani. Vsaki par je iz najfinejšega usnja- DELO SOLIDNO. Ženski kostum 0||deUk Edinosti. za masko se proda. Naslov pove Inseratai S5 SSBESSE JfaroD mani/akt. trgovina -----------v £jubljani---------- išče: izvežbanega :: manif akturista:: za engros zalogo. Ponndbe: £jubljana poštni predal št. 4£ Kari Babuder Prodajalniea m sini fakturnega blaga - TRST - ulica VJuccnzo Belilo! šte*. 11 (vogal S. Caterina) Velika izbora potrebščin :..: za zimsko sezono. Fuštanj, Lawn-Tennis, perilo, pleten'ne, srajce, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-kovice, kakor tudi drobnih predmetov in moderni okraski. Velika klobučarna G. Doplicher Klobuki Iz klobučerlne prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Dmporlj kap za potovanje lu za šport. DVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritiiftfe. Dražba, ki se bo vršila v soboto 22. t. m. od 9—12 ure predp. in 3 -6 pop. Železne postelje, omare, zrcala, chiffo-niers, umivalnik z mramorjem in zrcalom, jedilna miza, mizice, ure, etagere, decimalka, voziček na dve kolesi, slike, omarica s i steklom, canape, igrače, ognjišče za pre-gibati. jt^tsk^tskJUUtjk ZDRAVNIK s 2)r 3. JCaraman t opceljol'st so notranje bolezni lanbo- j 7 lezul na dihalih (rrl* lo 101I /f Ordinuje na svojem stanovanju iT TRST, CORSO 14. }f od 11 V-'*o 1.1/2 !■ «d 4.'» 4o 5.x 2 pop. Pt TELEFON 115/IV. H Erpest Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse vrste ■■lami. Naj fin. sir. Mast. Konaerre. Preske in graške gnjatl. Razne klobase. — Moderno opremljen buffet Vedno svež« D3EHERJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN — Garantirana PRISTNA VINA iz vipavske Tlnnrskr xa«lro?« — .ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIM TVRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. Stran IV. „EDINOST" št. 22 V Trstu, 22. januvarja 19tO. Delavci iz LIoydovega arzenala! Danes, dne 22. januarja bo javen shod delavcev iz arsenala pri Sv. Jakobu v prostorih „Konsumnega društva Jadran44 (ulica deirindustria.) * * * Skupina združenih delavcev zaposlenih pri Sv Marku in „Strudolfu". Podpisani uljudno vabim vse tovariše-odbornike in njih namestnike na jako važno posvetovanje za soboto točno ob 8. uri zvečer v prostore N. D. O. pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5 I.) Prosim, naj nihče ne manjka. Predsednik : R. Pregarc. Jutri v nedeljo, prirede člani N. D. O. jz proste luke I. javni ples v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Odsek je vkre-nil vse možno, da vstreže z zadovoljstvom plesalcem in plesalkam. Tovariši vsi na ples delavcev iz proste luke N. D. O. jutri ob 4. uri popoludne. Vesti iz Goriške. Gostovanje tržaškega slovenskega gledališča v Gorici. Tržaško „Dramatično društvo" je nameravalo prirediti v Gorici koncem tega meseca dve gostovanjski predstavi. Ker pa je gledališka dvorana goriškega „Trgovskega doma" v soboto dne 29. t. m. oddana za neki ples, bo tržaško gledališče moglo gostovati le v nedeljo dne 30. t. m., in sicer z L'Arronge-ovo ljudsko igro „Lolin oče". Ta igre je imela v Trstu krasen uspeh in se nahaja v stalnem repertoarji vseh večjih severnih gledališč. Slovenska italijanščina. Slučajno nam je prišla v roke razglednica, ki jo je pisala neka dekla od Sv. Lucije ob Soči svoji sestri, ki biva v nekem slovenskem kraju v Istri. Dotična razglednica se glasi: Al signora ...... Al ...... Post Capodistria. 1(1910. Carisima Sorela M. O ričevuto 12 tua Cartolina ti facio Sapere ghe per la tua festa vero scrivimi Coza ti portero O fižoli o četero altre goze tanti Saluti a tuti presto se vederemo te scrivo gual gorno ghe vero Adio scivi chuel a ke ti ai piacere. Ta punca, ki je napisala gori navedene vrstice, pač ni znala, kaj je storila, sicer bi si gotovo ne bila tako osmešila. Bog daj norcem (in noricam) pamet! Iz Nabrežine. Pravila „Kat. izobr. društva" v Nabrežini, ter podružnice „sv. Ciril in Metoda" v Nabrežini so od c. kr. nam. potrjena. — Občni zbor podružnice družbe sv. Ciril in Metoda se objavi pravočasno. Kmečko izobraž. društvo v Štorjah. Ustanovni občni . zbor kmetsko-izobraževal-nega društva v Storjah se bo vršil v nedeljo 23. januarja 1910. ob 3 uri popoludne. Predavanje v Prvačini. — Odsek za ljudska predavanja iz Trsta priredi jutri 23. t. m. predavanje „O kulturnem razvoju človeka". Predava g. Ferdo Plemič. Prvaški domačini in vsi, ki se zanimate za izobrazbo in napredek, udeležite se v velikem številu tega predavanja, med katerim se bo tudi proje-ciralo mnogo skioptičnih slik. Razne vesti Dvoženstvo v Perziji. Bigamijo kaznujejo v Perziji z grozno kaznijo — s kamenovanjem ! Claude Anet pripoveduje v neki francoski reviji o svojih utisih na potovanju skozi Perzijo sledeče: Neka žena iz konthanske okolice je imela moža, kmeta, ki pa je bil nekam odšel. Ko vzlic dolgemu pričakovanju ni mogla izvedeti, kje da se mož nahaja, se je omožila iznova. Le malo časa je živela srečno v novi zvezi, kajti prejšnji mož se je povrnil nenadoma. Kako presenečenje! Škandal so takoj javili pravici. Žena, ki je imela dva moža, se je pregrešila proti koranu in je • bila obsojena na kamenovanje. Ujeli so jo in jo vodili boso po ulicah mesta Konthana. Vrhovni svečenik je vodil zbrano ljudstvo, sprehajajoče se po ulicah, na mesto, kjer je imela biti žena kamenovana. Tam je bila izkopana Jama v zemljo, približno en meter globoka. Ženo so vrgli v jamo. Prvi se je približal duhovnik in vrgel na ženo velik kamen. Zatem pa se je usipalo nanjo kakor toča kamenje, ki je je metala pobesnela druhal toliko časa, da je žensko čisto zakrilo. Potem so potegnili mrtvo telo iz jame in je zakopali po svojem običaju v bližini iste... Evo, kako se v Perziji kaznuje nezvestoba! Ce bi se gledalo pri nas tako natanko, bi pač imeli precej opraviti ! Velika draginja vlada tudi v Turčiji, izlasti v Carigradu. Cene mesu so silno poskočile. Kg ovčjega mesa stane kg 2.70 K, govejega kg 1.40 K. (V Turčiji rabijo več ovčjega mesa nego govejega). A mesarji naznanjajo, da se bo cena še dvignila in bo stal kg ovčjega mesa 3.50 K, govejega pa 2.70 K. To so izredno visoke cene. A podvojile so se tudi cene raznih drugih živil, tako da se nahaja ubožno ljudstvo res v obupnem stanu. Zadnje brzojavne vesli. Parlamentarne volitve na Angleškem. LONDON 22. Do 10. ure sinoči je bilo izvoljenih 182 unionistov, 151 liberalcev, 31 delavske stranke, 58 nacijonalistov. Unionisti so dobili 81, liberalci 9, delavska stranka stno 1 mandat. N? HALI OGLASI VI f raCanaJo po A slo«, besedo; mastno tiskane besede se r; luna jo enkrat ve*. ^ f* rtajaianjfa pristojbina stane 40 stotin*. ^ | «Lj-.- T "" "zM Pnefan marljiv ter energičen mla-r UolUll denič dobre slovenske korespondence ter hitre pisave, išče primernega zaposlenja v Trstu. Naslov pove Inservtni oddelek Edinosti pod „IVAN". 217 Spedlol. sumu. predmetoo Elastične nopovice. krilni pasi. pasi, irigatorji, nospenzorji, gumijeve rjube, cevi za vino, vodo in plin, ovata. — Prodaja in poprava gum. predmetov Higijenični predmeti •*» CENE ZMERNE. CENE ZMERNE fe5erico Steindler, ^cqucBotto 14. J > i i Cnennriinno ki BOTori »lovenBki> »talijanski UUSpUlJlCno i,, nekoliko nemški, želi e»topm v službo kot prodajalka sli blagajničarka. Prijazne Tonoribe pod „USTANAK" ra ,lns. odd. EdinoBti^. Pes na prodaj dober čavai in poleg jako dom* č. K*»lov pove Inafr. odd. Edinngti. (1800 vrlo tega §fQ|f*l mizarski mojster, Trst, ulica Josip OlUllift B. lvedere 5tev. 8, izvrSuie vsakovrstna mizarska dela Odlikovani fotografski atelje A JEREIČ, Trst, ul. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7._2l2f Gostilna „Al Ginnasio" ^SC? ina pijače is jedila prve vrste. Priporoča se slavn. obfinrtvu za obilen obiak H. Kosi & 1237 kovaški mojster v Kobaridu sprejme takoj pomočnika. Dogovor radi plač la in ponudbe piameco na gornji naalov. 100 Fran Fon GOSTILNA „Rndemo de Natal" TRST, Belvedere štev. 47 toči furUnska in dalmatinska »ina, kakor tudi L ?rste Pnntigams^o piro vedno sveže DomaČa kuhinja. Cene smerne. Z0B0ZBRA7HISII' ilBDUTOBi l Dr. Viktor Bande! Trst, ulica Son Glounr.nl J,1. nads, po 9. do I. in od 3« do 6. Ivan Godina stavbni klepar TRST - nlioa Scuaea žtov. 3 TRST Ho Oh O 33 let slovenakega, nem- UOCUct fkega in prilično lahkega jezika, išče službo kot natakar, razna&alec, sluga pri kakem društvu ali banki, v trgovini kot iztirjevalec, ali sploh katerosibodi službo. Ponuja najlepša spričevala in ima zmerne zahteve. Več pove Ineer. odd. Edircati ped Stev. 900. 900 Išče se deklo citta di 2»ew-Yorkw. za pofcti'no. Via scuole alla 106 Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica Belvedere štev. 19 In ulica del Bosco Steo. 14. Izvrftuie vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri bruaar, via Belvedere St 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, Škarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi deci:o z mojim imenom. Izborno in točno po nizkih cenah Izrršoje rs&kor ratna r to stroko •puiaioči dol a :: kakor n. pr. sta»bua, pomorita in obrtna. :: Poprave iz bandona cinku, medena, bakra itd. ■■ se izdmio točno In solidno. KOPEJ^II IN SEšALKE PO NAROČIIX. - Tr..-dajtk kuhinjskih in kmetlj*klh potrebščin t. t »L vse to po najnižjih cenah. siBiS9imm&m I Umetni: fotografiji | pri sr. Jako- ff4«|l ■ A P" sv. Jako- v-ta bu - TRST. QlcIJK ba * TRST- i® ulica Riro Štev 42 (pritličje) ^ IzvrSn'e vsako fotografirao delo, kakor tudi rar-glele, posnetke, notranjost lokalo®, powLanmrte pJo'f« sa rsakoTrrtae »pomeuike it«!, iti. ihl. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Kadi odobrrosti P. N. naročuitoT sprejema uwtx*l>e Lu Jih izvrtuje na domu, eventuelno tudi zunaj mosta. Najboljše stiskalnice za grozdje in masline mo naše fltiekalnice „ERCOIE0. najnovejšega in najboljšega sestava a dvojno la nepretrgano pritiska!no močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse dm»e stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. mb Najbolje »ntonttiico patentovane trtne brizjUnira Svnhonia" ki ne da bi trer,a goniti. " plugi, stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja rin drugih vegetalnih, življenskih in mi lalnih pridelkov. - Stiskalnice za seno- siamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AfitlHB3iiŽM tUllgllDiM ćstilnice, rešetalnice. — Mamoreznica ročni mlin za Žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega ___ htbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. ph. matfabth & Co. Toma n poljedeli- i u Tinsfca st oje Daoaj II. Tatiorstr. 71 Odlikovani v vseb državah sveta z nad G20 zlatimi srebrnimi in častnimi kolajnami. IlnmtroTMiii ceniki m mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno in franko. Razprodaja'ci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani ALEKS. FHA>C MATEII - TRST žgalmca kave TELEFON 1743. Najtooljtl vir za dobivanj« pečene kave 5® Giacomo jtaaro urar in dragotinar v Trstu, ulica della Guardia 22 TELIKA IZBERA SKEBR^IH IN ZLITIH PRED5IETOT. — POPRAVE IS naročila se izvršujejo po naj- zmeknejih cenah. Kupuje se zlato in srebro* fi Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 Podružnica Zrs\, nI. Stadion 3. Skladišče in kleli v £jnbtjani in Zrsta AGRO-MERKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. mT najboljši vir pri nakupovanju blaga. PaVIII« ? Umetna gnojila, galica, žveplo- V^AVIH« V JL %WMA%WM. • krnila, semena, stroji in orodja * %WMJ\WJL • Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna SIf?~maslo ! Žita^moka^olja itd. AOBO-HEBKUR preskrbi sploh vsako blsfo AORO MERKUR kupuje vse pridelke in isdelke. Cene najugodnejše ! mmamm Postrežba točna ! zahtevajte pravila, cenike ! ponujajte svoje pridelke ! Velika zaloga praznili buteljk tOt TRST, Vit dofle Ombrelle 5. - Telefon št. 719 Romano II. GUIDO e UGO COEN 100.000 bateljk od iampuj«* M r«foik. **S Prod«jajo m kupujejo m buteljke mke TT>te rm refbfik, Umpujc. bordeaui. rensko vino, konjak itd. — velika selec* bmteljk od pel Ilire la 1 la pol litrs. Dasjia« Is etekls oplel iProvzaawio te di f ns deželo opleteae. Kupnje razbito steklo vsaka vrate. GIULIO D' ETTORE, •••• brivec in vlasuljar je prevzel BRIVNIC0 g. Ivana Zigoja v ulici Valdirivo številka 42 (t hiii kavarne New-Ycrk) ter e priporota sUvd ni a bJov. občinstvu. Česar še ni bilo in tudi težko v kdaj bo ! vs/^/ Tovarn a mi je po neki elementarni k a ta* tro fl aupali direktno prodajo rednega rLigi in sicer reč tisoč koiov kra^uih, težkih vr flanelastih odej po lepih najnovejših uzornih iu barvah. Obrobljen* !>o r svilo tn iuiajo koamj »i^ne vodenj madt^.e. Pripravne so /Usti pokrivanja postelj in t set>, so zelo fine, porke in moCue, IbO centimetrov dolge i i 1S0 centi metrov široke. Poiiljajo b« proti povzetju: :i koai obrobljenih odej z* 10 K ; 4 kosi neolfoMjecib odej ^a It K ; 4 ko l rumenih ali kariranih odej t* K. Krasne, hariunu slićno od»-je za » voiove k«-» 12 K. PrtSivane, napolnjene z vato aveUikKjoč« m, pvetlo-modre ali bordeau* - barvnate cdnjB 2 kosa ra K 14.--Vsak cenjeni čitatelj u-ga (67) ogiasa naj z zaupanjem naroči. — NasJor : R. |[tkcra,last. hoklaSoInice, Ccško ^ Siulio Reddenen-i-1 TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 S S S TELEFON žtev. 813 :: .: ^ Kirnrrlčito orodje, ortopedlfut apHrat?t Moderci, umetne roke in nojre, bergrlje, klini pasi, elastični pa?) in nogomet* elektroterapevtične priprave, aparati za Inhalacijo. ///////^ SKLADlMC potrebifila za klrnrgloaa zdravljenja. Potrebeotne la gnmfa In n»"f«41rB«f» : : : : : : : : blat*. :::::::: umetni zobje Plombiranje sobo v Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr.]. Čermak in g.^uscher • trst • nlioa delle Caaerma it. 13. II. n.