[Najožji slorensid dol v Združenih driarah V«UatAT»leto • • : Za pol leta • . • • • $3.00 Za Nmt York celo leto • $7.00 Za monmatfo calo leto NARODA lisi slovenskihdelavcev y Ameriki, The larger Skmrian Daily Id the United States. lamed every day except Sunday* | and legal Holiday* 75,000 Readers* TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered u Second Glass Matter September 21, 1903, at the Port Offios at Hew York, N. Yn inder Act of Oongrsn of March 3, 1879. TELEFON: OHebta S—124] No. 205. — Stev. 205. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER I, 1937—SREDA, 1. SEPTEMBRA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, PENNSYLVANIA JE SPREJELA VAŽNO POSTAVO Kitajska se pripravlja na petletno vojno 44 URNI DELOVNI TEDEN ZA ŽENSKE V TOVARNAH JE BIL SLEDNJIČ ODOBREN Vsled najnovejše postave se bo število nezaposlenih zmanjšalo za deset odstotkov. — Proti United Automobile Workers of America je vložena tožba za odškodnino. — Delavec, ki je bil prisiljen stavkati, se je zastrupil. HARR1SBURG, Pa., 31. avgusta. - Pennsylvania je prva država, ki je postavno uvedla 44-ur-ni delovni teden za ženske, S to odredbo upa število svojih nezaposlenih zmanjšati za celih deset odstotkov. Ženske bodo delale po osem ur na dan ter pet in pol dne na teden. Postava stopi v sredo v veljavo. Delavski department izj? |lja, da imata le dve d-ugi državi slični odredbi kakor Pennsylvania. V državi Oregon je uveden 44 urni delovni teden za ženske in sicer po naročilu državne zdrav-> t vene komisije. V državi Ohio ne smejo delati zrnske v tovarnah več kot po 45 ur na teden. Delavski in industrijalni komisar Ralph M. Ba-shore je mnenje, da bo nova postava zmanjšala število oseb, ki so na reliefu. — Napredni delodajalci prav dobro vedo, — je rekel Bashore, — da bo s postavo ustvarjen večji .delavski trg in bo ž njo dosežena gospodarska reorganizacija. — 20,000 žensk bo v Pennsylvania takoj dobijo delo. Kot prve bodo prišle vpoštev tiste, ki so na reliefu. Sčasoma bo z reliefne listine črtanih od 40,000 do 50,000 imen. Država Pennsylvania skrbi sedaj za 450,000 oseb. V to svrho bo morala v prihodnjih dveh letih izdati sto milijonov dolarjev. Nekatere industrije zahtevajo gotove izjeme, Češ, da bi bile zelo odškodovane, če bi dovolile delavkam 44 urni delovni teden. To so predvsem tovarne za konserve. Pritožile so se pa tudi telefonske družbe in hotelirji. Industrijalna oblast, ki bo izvajala določbe postave, ni v tem pogledu še ničesar ukrenila. DETROIT, Mich., 31. avgusta. — James Briggs je danes vložil tožbo proti United Automobile Workers of America. Toži jih za $85,000 odškodnine, češ, da je vsled ravnanja nekaterih unijskih članov izvršil njegov sin Robert samomor. Oče zatrjuje, da je bil njegov 221etni sin Robert prisiljen stavkati pri Bohn Aluminum & Brass .Corporation. Stavka je bila končana 4. januarja, 22. aprila se je pa fant zastrupil. Odvetnik, ki je vložil tožbo v okrajnem sodišču, da so štrajkarji pretili Briggsu, da ga bodo.pretepli in ga vrgli skozi okno, če bo skušal zapustiti tovarno. Po končani stavki je bil Briggs v zdravniški oskrbi. Fant je neprestano zatrjeval, da ga zasledujejo unijski člani in da ga hočejo pretepsti. Tožba je naperjena proti uniji kot taki, proti predsedniku Homeru Martinu ter proti članom izvršilnega sveta Walteru Reutheru, Llodyu Jonesu, Fredu Hoare in Edu Hallu. NEW CUMBERLAND, W. Va., 31. avgusta. — Neki foreman Weirton Steel Company je za-pretil leta 1936 delavcem, da bodo takoj odpuščeni iz službe, če se pridružijo Lewisovemu odboru. Tako je pričal pred Labor Relations Boardom jeklar Louis Xindas. Labor Relations Board ima proti tej družbi nabranega že dosti obtožilnega materi jala ter bo proti nji odločno nastopil. ^ PROTESTANTI SVARE VLADO V protestantskih cerkvah je bilo mesto pridige prebrano svarilo. Cerkveni spor je povzročil nevaren prepad med narodom. BERLIN, Nemčija, 30. avg. — S prižme protestantskih cerkva je bilo v nedeljo prebrano svarilo, da je verski spor povzročil v deželi nevaren prepad. Svarilo, ki je bilo po vseli protestantskih cerkvah prebrano mesto pridige, se končuje z ostrim protesoui proti vmešavanju vladnih uradnikov v cerkvene zadeve. Svarilo so podpisali trije škofje, škofje sipo zna valnega >inoda in 23 evangelskih voditeljev. "Prišlo je že tako daleč," pravi svarilo, "da so oni, ki se trdno drže vere svojih očetov, potisnjeoii v napačno luč, da jih sumuičijo kot sovražnike, ki morajo biti zavrnjeni in uničeni. "Kdo se še more vpričo teh dejstev zdržati grenkega občutka? Globlji in nevarnejši • bo prepad, ki se odpira v narodu.'' V ječah se sedaj nahaja o-koK. 115 pastorjev in drugih protestantovskih voditeljev. V soboto jih je bilo zopet 12 aretiranih. Tajna policija je tudi vsem pastorjem vročila .vpra-šalne pole, ki 'vprašujejo, ako bodo danes pridigovali, ako bodo v cerkvah nabirali denar in v kak namen. Na vprašanje morajo do jutri odgovoriti. ABESINCI SO PRIBEŽALI V KENIJO Abesinski begunci so bili tri mesece na potu.— Angleške oblasti bodo za nje zgradile taborišče. NATBOBI, Kenija, Afrika, 31. avgusta. — Angleške oblasti so sklenile, da agrade v Isi olo, 150 milj južno od abesin-ske meje taborišče za 1000 a-besinskih 'beguncev — med njimi je polovica žena un otrok— ki so dospeli v Kenijo pa najznačilnejšim potovanju v moderni zgodovini Afrike. Begunci, ki so bili na potu tri mesece, so prekoračili mejo proti koncu julija. Med njimi so boljše družine, sužnji, kmetje in vojaki s strojnicami, modernimi puškami in veliko zalogo municije ter celo z enim protizračnim topom. Vse orožje so izročili angleškim oblastim. Nekateri begunci prihajajo iz Hararja in so se izognili i-talijanskim vojakom, so se borili s sovražnimi abesinskimi REPUBLIKANCI PRITISKAJO NA FAŠISTE Presekati hočejo cesto med Saragosso in Te-rueom. — Okoli Gra-nade so v teku vroči boji._____ MADRID, Španska, 31. avgusta. — Republikanci z vise-mi silami napadajo Belchite, ki je še zadnja ovira v njihovem prodiranju proti cesti, ki veže Saragosso s Teruelom. S celo vrsto napadov so republikanci vrgli fašiste k njihovih gorskih postojank okoli Belchite, ki se nahaja okoli 20 milj južno od Saragosse. Ko je legla noč v domači hiši najdena mrtva. Obupana mati je pustila avtomobilov motor teči, bencinov dim pa je po gumijevi cevti nape« ljala skozi okno v hišo, kjer so se »vsi zadušili. Mati, ki je bila stara 30 let, je vzela Fh seboj f smrt nasled-jnje svoje otroke: Orvima, starega 11 let, Wilberta, 10 let, I Pauline, 7 let, Earle, -6 let, Leona, 4 leta in dve leti staro hčerko. Njen 36 let stani mož, Albert Nollen, ki ima v najemu farmo, je oblastim naznanil, da je našel trupla ob jt, ponoči. Nollen je v soboto proti večeru svojo družino z avtomobilom peljal s svojega doma v 15 milj oddaljeni Denison, ter je avtomobil vstavil pred poštnim poslopjem. Nato je obiskal prijatelje, družino pa je pustil v avtomobilu. Ko se je okoli 11 zopet vrnil, anrtotno-bila ni'bilo več. Talko j je vedel, I fašisti so držali svoje posto-jjanke in vnela se je splošna I bitka. vine. Voditelj beguncev je navedel svoje ime Lej Jasu ter pravi, da je nezakonski sin cesarja Lej Jasua, katerega je odstavil cesar Haile Selassie. — Mnogi so bolni za kozami, grižo in tifusom. Več otrok je bilo rojenih med potom. Begunci so na raznih, med' Fašisti so naglo dobili oja-seboj oddaljenih krajih, preko-i cenja in republikanci so mora-račili mejo, kjer so jih sprejele angleške vojaške straže. V bližini Rudolfovega jezera je bilo 100 beguncev bolnih za kozami. Nastanili so jih v neki votlini, aeroplani pa so iz Na>irolbija pripeljali zdravnike in zdravila. _ V taborišču bodo Angleži zgradili med drugim tudi bolnišnico. Pri izgradbi pomagajo tudi zdravi begunci. vlade v Nankingu je bila do sedanjih sovražnosti dvomljiva, toda zadnji dogodki so dokazali, da so poveljniki stavili svoje armade pod vrhovno poveljstvo maršala Cankajše ka. ŠANGHAJ, Kitajska, 30. avgusta. — Več sto kitajskih civilistov je bilo ubitih, ko so 'veliki japonski bombni aeroplani napadli Šanghaj, Nanking in Nančang. V napadu na severno želez- skušajo republikanci odrezati jniško postajo, na meji med fašistične prednje vrste. Toda mednarodno naselbino in ki- da se je žena z otroci odpeljala domov. Naprosil je svojega prijatelja Johna Sohliea, da ga je peljal s svojim avtomobilom na njegov dom. . v sivojem poslovilnem pismu, ki ima 15 strani, pravi obupana žena, da življenja ne more več prenašati, ker jo mož pretepa in svojih otrok ne more dostojno in pravilno vzgojiti. Dalje pravi, da nikogar drugega ne ljubi, kot svojega Alberta, da pa gre v smrt, ker je on ne ljubi. naroČite se na (4 glas naroda" najstarejši slovenski dnevntx v AMERIKI li odnehati ter so pustili na bojišču 300 mrtvih. HENDAYE, Francija, 31. aVgusta. — Kot pravi neko fašistično poročilo, je spor med valencijsko in katalonsko armado poglavitni vzrok, da je bila zlomljena vladna ofenziva proti Saragossi. V početfku svoje ofenzive so republikanci dospeli že blizu Saragosse, toda ofenziva je pričela nenadoma pojemati in je prešla v posamezne majhne spopade. General Franco je iz San-tandra poslal močne oddelke infanerije, artrUerije in zračne sile na aragonsko fronto. Fašistični generalni štab je popolnoma reorganiziral svoje čete na aragonski fronti, ki teče 200 milj od francoske meje pa do Teruela. SAINT JEAN DE LUŽE, Francija, 31. avigusta. — Fašistični viri poročajo, da so bili vsi francoski podaniki v fa šističnem ozemlju obveščani, da se pripravijo, da v 24 lirah, ko prejmejo naročilo, odpotujejo iz Španske * Kot pravi neko pomočilo, namerava general Franco iz sno- tajsko naselbino v Čapeju je bilo ubitih 300 Kitajcev, Ta-njenih pa jih je bilo več sto. Ko je 20 japonskih aeropla-nov napadlo Nanking, je bilo ubitih 100 ljudi in okoli 400 ranjenih. Bombe so padale na'šolo za sirote, na vseučilišče in na Cešeng bolmišnico. 500 hiš je pričelo goreti. Od petka so Japonci v Nankingu ubili nad 150 ljudi. Vojno ministrstvo naiznamja, da so japonski letalci ubili 300 Kiajcev v Nan-čangu, prestolici Kiangsi province. ŠANGHAJ, Kitajska, 31. avgusta. — Včeraj popoldne so kitajski letalci bombardirali ameriški parnik President Hoover, ki je imel na krovu 263 potnikov din posadko 320 mornarjev. Ranjenih je bilo 7 mornarjev, med njimi dva težko in omamljeni so bili trije potniki. Parnik je stal ob izlivu reke Jangce, 50 milj od Šaugha-ja in 20 milj od obrežja. Na krovu je imel Amerikance iz Manile injz Hongkonga ter je čakal, da vzame še 300 Amerikancev iz Šangbaja, da jih odipelje v Združene države. Poveljnčk ameriških bojnih ladij na Kitajskem admiral H. E. Yarnell je parniku President Hoover naročil, da vozi v Kobe na Japonskem. Ravno tako je prejel naročilo ameriški parnik President McKin-lev, ki 'ima na krovu 170 Ame rikancev, da naj ne vozi v Šanghaj, kamor je bil namenjen. Admiral Yarnell se je odločil, da bodo bojne ladje odpeljale Amerikance iz Kitajske. Parnik President Hoover je dobil 25 lukenj nad morsko gladino. Za bombardiranje parnika President Hoover je prevzela kitajska vlada v Nankingu vso odgovornost, ker so kitajski letalci smatrali parnik za japonsko transportno ladjo. Ameriški poslanik Nelson T. Johnson je pri kitajski vladi takoj vložil protest in kitajska vlada je prevzela vso odgovornost ter izrazila svoje obžalovanje. HONKONG, Kitajska, 31. avgusta. — Japonci so svojo nenapovedano vojno ponesli daleč proti jugu in je celo bro-dovje japonskih aeroplanov skušalo bombardirati Kanton. Kitajski aeroplani pa so se dvignili v zrak in napadalce pregnali, predmo so mogli dospeti nad središče mesta. Dve 'bombi ste bili vrženi v predmestju, pa niste napravili velike škode. ŠANGHAJ, Kitajska, 31. avgusta. — Mornar na parnd-ku President Hoover, S. Haskell, je podlegel svojim rav nam, 'katere je dobil, ko so kitajski letalci bombardirali par niJk. ITALIJANSKE IZGUBE NA ŠPANSKEM jega ozemlja izgnati vse Francoze, ker. je Francija izgnala 9 španskih fašistov iz France« , RIM, Italija, 29. avgusta.— Italijanska vlada naznanja, da znašajo italijanske izgube v-španski državljanski vojni v bojih za Santander od 14. avgusta pa do 23. avgusta, dva-dni pred padcem Santandra, 341 mrtvih, med katerimi je 16 častnikov, ranjenih pa je bilo 1676, med njimi 60 častnikov. Do 23. avgusta je bilo na Španskem ubitih 987 Italijanov, 3670 jih je bilo ranjenih, 250 pa-jih pogrešajo. V abesinski vojni je bilo ubitih 1148 taiijanskih častnikov in vojakov. Wew Y^g^afe^&y; September jI f 1937, TU L2B0S8T S^^UTUr^ OftŠL IMH aswss "Glas Naroda" U Frank Sifaer, President 'AMI J. Lupah*, Bee. " (Iti A S. M A E-O D A * (t*m of (to PMpbX Immi ImrDvM it Snadn ya aad HsUdapa ■a esta Me velja-na fsrtbu W Kanado |U0 Sa foi lita |Mo da fctrt lete •••••i,.ll-SO tal Mew ISe pol Itak na eele lil ••.•>,,a,,<^tt4iMM |C|I tatave aa esio lata m,., WW sta |UI Advertleeassnt so linaMt bran podplat la oostnosM po Money Order. Pri tod! prejtaje blvallšCe ■o prloMaJeJo. Dmu eej oo blefoveU kraje meroCnfkor, ptttteo, do m do hitreje najdeno naslovnike. Subecrlpgon Tserly IMP Narode" bbeje mkt den 1 hi ——. -eLAfl NABODA". til W. 18th Street. New Y«*. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 OBOTAVLJAJO SE... Ko se je razne>la po svetu vest, da je bil smrtno nevarno ranjen angleški poslanik na Japonskem, se je splošno domnevalo, da ne bo ta dogodek ostal brez ugodnih posledic. Angleški poslanik Sir Hughe Knatchbull-Hugessen s? je vozil z avtomobilom proti Šangliaju. Na avtomobilu sta bi-Ji dve angleški zastavi. Nad okrajem sta krožili dve japonski letali in sicer tako nizko, da sta pilota labko opazila zastavo. Za kitajsko je nista mogla zamenjati, ker je med kitajsko in angleško zastavo prevelika razlika. Angleškega poslanika so odpeljali v bolnišnico, in zdravniki imajo le malo upanja, tla bo okreval. Napad na poslanika tako mogočne države kakor je Anglija, je nekaj nezaslišnega. V jeziku diplomatov je to "casus belli", povod za vojno. Toda zaradi tega dogodka ne bo iabruhnila vojna med Anglijo in Japonsko. Že vsaj tpo našem mnenju ne. Zastopnik japonske vlade se bo, oziroma se je že, ponižno priklonil zastopniku Angltje ter izpregovoril par fraz. In zadeva bo v kraju. Zdi se, da svet ni vec ako občutljiv kot je bil pred leti. Naprimer leta 1914. Izza onega časa smo imeli več "slučajev", ki so bili mnogo bolj resni kot je bil umor avstrijskega nadvojvode. Vročekrvneži so imeli dovolj vzroka napovedati vojno, ko je Hitler oborožil Porenje; ko sta bila usmrčena Aleksander in Pollfuss, in ob mnogib drugih prilikah. Pa vojne niso začeli. V neposredni bližini smodnika se je 7aiskriio, toda iskra ni užgala smodnika. Leta 1914 je 'bilo povsem drugače. Ali je v tej izprememibi žarek upanja? Ali se državniki Tioje armade lačnih on brezposelnih T Ali hočejo zares za vsako ceno ohraniti mirt Ali se bo pa kar iznenada iz omalovaževanja pogodb, malih vojn in spopadov razvilo splošno svetovno klanje? Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JUGOSLAVIJO « IM _l_ «a Sit I Mt_Ma MC I UM_Dim. m flL.79 _»ta. ■•§ _Mol UM V ITALIJO I* MM $ 12.25 9 NJI lir IN lir Ur iN $ iVM__IJr INI 111211_Lir MN HUM------Ur NN KER SB GBNI SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI A« DOLI------ ' Za bpbtfUo ToCjOi meritev kot t gonj navedeno, bodisi * dinarjih »U firmb JovoUojaoM «o boljie pofdje. Izplačila v ameriških dolarjih ^ U 'tplaŽUe $ Sr- morate poslati____________________.Vf 8.751 - - ___________________AMA5 115.— - « __________ $2A- - " ____________________NL— »ta,- - - ...............M...... SSi- " " ______________JSLM _ PreJeatalfc dobi v gt&rem kraju Izplačilo t dolarjih. nujna n Align a iwrtcjpio fp cabli umi sa PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY /'Glas Naroda', . .um > ^.i.t -nu/, NEWHOBK. N. X» GOSENICE DELAJO OGROMNE ŠKODE V mariborskih predmestnih vrtovih in v okolici mesta se je pojavila .gosenica kapuisovega belina v ogromnih množinah. Gosenice union je jo nasade zelja, ohrovta in karfijole ter povzročajo veliko škodo. Toliko jih je, da ni mogoče nasadov pred njihovo požrešnostjo braniti. V predmestnih ulicah je mogoče opazovati cele procesije gosenic, ki se selijo iz opus-tosenih vrtov drugam, da bi |si poiskale hrane. 55elja in karfijole bo letos v ntariborsfci okolici zaradi te nadloge zelo traalo ter bodo s tem prizaeti tako pridelovalci kakor meščani, ki bodo morali kupovati drago zelje, pripeljano na mariborski trg od drugod. SMRT POD AVTOM ■ i i* Posestnik Alojz Hebar iz Sodi nec pri Ormožu je vozil ope-tko mimo Kraljeve prodajalne v Ormož. Tu je najožje mesto, koder se razvija celotni pronneft Ptuj—Ca'kovee—Varaždin. Nek mimo idoci gospod ga vpraša po ceni opeke. Zaradi drdra-nja voza je vprašanje le slabo razumel in je zato skočil na odprto stran ceste, da bi vprašanje bolje razumel. Pri tem je pa prezrl in preslikal, da je pridrvel od Ptuja avto. last Geze Fajtija iz Dolnje Lendave. . Avto je Hebarja tako nesrečno udaril, da je Hebar po saltu v zraku priletel z glavo na trotoar in si prebil lobanjo. Šofer in pasan-ti so nesrečneža naložili v avto, vendar je čez nekaj minut na poti v bolnišnico že izdihnil. LJUBIMCA SVOJE ŽENE JE UBIL V Petanjcih pri Mariboru se je odigrala tragedija, ki ima izvor v nezvestobi in ljubosumnosti. 36-letni posestnik Franc iBratkovič iz Petanjcev je že dalje časa sumil, da iona njegova žena 34-Jetna Marija ljubezensko razmerje z domačim hlapcem Josipom Seresom. Ta sum, ki se je rodil iz ljubosumnosti, je žal le še podkrepila okoliščina, da je Bratkovič našel svojo ženo v koruzi s hlapcem Seresom, kar ga je tako pfodlžgalo, da je planil na svojega tekmeca in ga zgrabil za vrat, hoteč ga izvleči iz koru-ee, da bi ga videli vsi ljudje, ki so to popoldne delali na polju. Seres je v spoznanju, da je naposled vendarle zasačen, u-porabil svoje fizične sile in se začel boriti z Bratkovičem. V metežu je Seres izvlekel iz .žepa nož in hotel zalbosti Bratkovi- oa. Ko je Bratkovič to videl, je še sam potegnil nož in ga z bliskovito naglico zasadil hlapcu v vrat. Iz rane se je vlila kri, ranjeni hlapeo pa je kljub temu. bežal po polju kakih 200 metrov in se nazadnje zgrudil na tla. V zadnjem trenutku, ko so mu moči že pojemale, je skušal ustaviti kri s predpasnikom, a bilo je že prepozno. Padel je v nezavest in kmaltu nato je izdihnil. Bratkovič se je po tem dejanju napotil na orožni-ško postajo v Tišini. Po zaslišanju so oddali v zapore. NESREČA V KOTRE-DESKEM ROVU Ženin in nevesta štejeta 134 let. V Zagrebu je bila v Vlaski mlici in še daleč na okoli prava senzacija, poroka v žapni cerkvi sv. Petra, ker sta ''mlada'1 zakonca štela skupaj točno 134 let. Poročila sta se 68-letni gotatilnirar Albin Ivekovič in 66-letna Terezija, roj. Brglez. Visoka starost novoporočencev je privabila toliko ljudi, da je Ibila cerketv do zadnjega kotička napolnjena. i n Ko je spal, mu je kača skozi usta adezla v želodec. m 21. avgusta okrog 10. ure se je raznesla med prebivalstvom Zagorske doline tragična novica, da je v kotredeškem rovu zasulo dva rudarja. Ljudje so taikoj h iteii k vhodu v rov in so « napeto pozornostjo pričakovali nadaljnjih obvestil iz jame. Kar je mogli zvedeti je bila ugotovitev, da je nesreča nastala pri postavljanju lesa na dvotirniku. Tam sta bila zaposlena rudarja Anton Zorko jn Jože Žohar, pomagal pa jima je še Ivan Jere. Naenkrat; se je zemlja udrla in je zasula Antona Zorka in Jožefa Žo-harja. Ivan Jere se je s silnim naporom rešil objema zemlje in odnesel samo nekaj poškodb, njegova tovariša pa sta obležala pod težkim bremenom. Vest o nesreči je navdala prebivalstvo s tem večjim obžalovanjem, ker ima tZorko pet, Žohar pa kar deset otrOik. Bo pol 12. ure so ljudje pred vhodom v jebv pričakovali nadaljnjih sporočil o uspehu odkopavanja. iZaiman! Do opoldne niso prinesli ponesrečencev iz rova. Bila je splošna sodba, da sta oba .mrtva, kar so potrjevali tudi oni, ki so prišli iz rova. Nesrečni ženi sta tudi preplašeni prihiteli k rovu, vendar ju je občinstvo s prigovarjanjem odpravilo domov. Potolažilo ju je, da se ni zgodilo nič hudega in da bosta najbrž kmalu pri-ila domov. Naposled se je res .posrečilo rešiti Antona Zo-rka, usoda Jožefa Žoharja pa še ni gnana. OROPANA TRGOVINA Trgovino Franceta Šifrerja v Novem predmestju Škofje Loke so neznani vlomilci ople-nili za približno 50,000 din vrednosti, nekaj v denarju, večinoma pa v blagu, ker je trgovec pred kratkim zavarovanje opustil. John Šifrer, naročnik "Glasa Naroda" v Book Springs, Wyo., je Francetov brat. Pri Bosanski Kostajnici se je pripetila l.S-ktnemu pastirju Dragotinu Vukiču . nenavadna ineagoda. Ko je na pašniku ispal, m!u je skozi odprta usta zlezla v želodec neka kača. Šele ko je prišel domov, je fant občutil v želodcu pritisk in bolečine. Zdravnik je ugotovil, da 'ima v želodcu kačo. Dal je (sredstva, da, bo (kača spet prišla iz želodca, kar pa se bo zgodilo v nekaj dneh. Kadar ljudstvo samo sodi. Okrožno sodišče v Požarevcu je zdaj -razpravljalo o krvavem dogodku iz prevratnih dni ali o drafetičnem primeru ljudske sodbe in maščevanja. Prebivalci vasi Bakina v moravskem srealu so 16. oktobra 1918 tako pretepli vaškega bogataša in velikega skopuha Svetolika Radovianiča, da je poškodbam podlegel. Pretepli so tudi njegovo ženo. Radovanoviča je sovražila zaradi oderuštva vsa vas. Med okupacijo se je ta bogataš in oderuih tujcem prilizoval, rojake pa je n»a najo-kruftnejše načine odiral jn izkoriščal. Z oderuškimi obrestmi na posojila je mnoge spravil na beraško palico. Nekatere je tudi ovadil okupacijski oblasti in talko ni ouda, da se je v prvih dneh svobode izlila nad njim jeza ogorčenega ljuctetva Oderuh je to slutil in pripravljal se je na beg iz domače vasi. Ogroženi v»8čani pa so ga našli skritega v hlevu. Ko so gia mesta snubit v zakotno vas: — Prišel.sem prosit za roko vaše gospodične hčerke. Oče i — Poslušaj, fant, ne vem kakšne navade so v mestu, toda pri nas ne razdajamo deklet po kosih: temu roko, o-nemu nogo itd. Ali si jo viza-meš celo, ali pa jo pusti, saj se bo že omožila brez tebe. dve sto tisoč frankov V CUNJAH. Marsikomu je dom edini prostor, kjer se lahko v miru prepira. Ko se je lady Oxfordova, ena najlepših angleških žensk, nekega dne peljala po londonski ulici, je opazila, da pri ko-. lesih nekaj -ni iv redu in je da- V Panzu so našli pred krat- ia.yoZ ustaviti, kim na cesti popolnoma one- Nagnila se je iz njega, da moglo beračico, neko Julienne bi pogledala, kaj je. Ta trenutek je skočil k vozu Duprejevo. Ženska je bila za vita v cunje, ki jih je držala vrvica skupaj. Ko so jo pre- neki mladi moški, poljubil je lepo ženo in pobegnd z vzkli- peljali v »bolnišnico, so zdrav- kom. Srekli so jo in pri tem je osebje v svoje presenečenje u- gotovilo, da bo bile njene cunje »napolnjene z bankovci najrazličnejših dežel, z zlatniki in srebrniki. Ves ta zaklad je bil ivreden kakšnih 200,000 frankov. Ljudje ki beračico poznajo, so sicer vedeli, da je bila nekoč lastnica relstoranta in so jo smatrali tudi za malo zmešano, nihče pa ni slutil, da skriva pri sdbi takšen zaklad. Nihče tudi ne ve pojasniti, kako je prišla do njega. Ona feama odklanja vsako pojasnilo. Ko zapusti bolnišnico, pa bo doživela dve neprijetni presenečenji, dve tožbi, ki sta jo proti nje vložila dobrodelni u-rad za starce brez sredstev in >nje hišni gospodar. I U I ft GLAVNA ULICA POSlLJi^TE^jE OPOZARJAJO, prt »rtflfctvah okrogle not« ) Onrjar mirmm lir, J4tt~tak» »rte, »rtcf t«s» Je pm jMUjifiJ SLOVENIC PCBUBHPte 00» gfr mednarodne naselbine . X.^L-.. Ji-4 H . j. • -P' Kdor je unrtnjen potent! * atari kraj eU dobiti liege ed tata, Je fetrobee; <4*'Kt»utei r vaeh »Ivereh. Vfled bele dolge* letne siutaJe Veei nmrm d*U nejboljta peJnnH* todi tm petroboe preskrbeti, de Je potovenju vooboe In hitre. *~ta ee te-ume obrnite ne ene se m pojasnila. . . i i c v...., • ■ i , ^ *■«•-* T M- Ml pieohililnte vse. bodisi prebije *a pewetoe dovoljenje, potni Usta, vlseje In sploh rtft, tor je .» petevan* jotreboe V najhitrejšem Cani, ia kar je glavno, sa najmanjše strelke. , • r i ftntVfL > . Vv«< i v .t,-j t* Ji * Nedriarijanl naj ae edlalaje d« udijega trenutka, ker ptadne se dobi li Waahlagtete povratne dovoljenje. BMNWK PlfRMIT, trpi uJeHMf cn mmm. Ptttto torej takoj ta brnpl>«n navodila la sacotavljano Vem. de boste poceni I« udobne potovali. 3 lir.ti v j' !C,PUBU|fct (Travel jBurefui) 2l6 West I8th Street New York. N. Y. ; ^Tt : P " . f ? » *« v • V l^ixin gleško žensko!" Lady Oxfordova je naročila, naj ga poiščejo, pa je bilo vse zaman. To jo je zelo vznevolji-lo. . . "Nu, kaj ste na fantalina res tako jezni?" je -vprašal policijski šef, ki ga je ta stvar dozdevno že dolgočasila. " Jezna? Nikakor ne," je odvrnila lady Oxfordova. 4 4 Hotela sem se mu samo zahvaliti za njegov kompliment." * Kopališče je tisti prostor, kamor se hodijo ženske kopat, moški pa gledat. "Smith," reče Brown svojemu prijatelju, ki je pravkar spet zaslužil lepe denarje s spretno špekulacijo, ^''ti moraš biti pa že zelo bogat,. . " "To že," je zastokal Smith, "toda kaj mi pomaga, saj zlata ne bom mog^ 'V^eti s seboj na drugi svet." "Seveda," je odvrnil prijatelj Brown, "tam bi se stopilo!" * Najglasnejši so tisti patrio-tje, ki .puste drugim umirati za domovino. r " * • * Prijatelj, bodi zbran v kritičnem trenutku.. Jasno in - xoilrarstvw. . ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije AMERIKA IN AMERlKANCL Spisal Rev. 3. M. Trunk. 608 strani. Trda t«. Cena......I Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova druStra in druga naruuue ustanove. Bogato Ilustrirano. deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena veiane Poljuden ln natanCen opis odkriti« novega sveta. Spis se Clta kakor zanimiva potest ter Je sestavljen po najboljših virih. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Veaano. Cena ................2.— PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 «tr... ' Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... .40 . nakupu \n prodaji notrebno. .75 BODOČI DRŽAVLJANI naj narote fcujilleo -"How to become a eitizen of tbe United States". PROBLEMI SODOBNE FILOZOIOJE Spisal dr. iP. Veber. 341 strani. Cena Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! se \ Loče seznaniti z glavnimi Croumi sodobne V filozofije. STATES. V tej knjigi so vsa pojasBiia ln ako- ui za naseljence. Cepa .................. RUSKI REALIZEM. '* 413 strani. Cena Spisal dr. Ivan Prijatelj. 1M BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani Cena .... .35 V knjigi so opisani predhodniki In idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske stroje. DENAR Spisal dr. Kari Engiifi. 230 strani; Cena ........................ .80 Denarni problem je zelo zapleten ln teSaven ln ga nI mogoče storili vsakomur jasnoga. Pisatelj, ki je zna*&fikl narodno-gospodar- . ski strokovnjak, je raziirU svo^* delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orlentaCni spis i 0 denarja. u DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 atranl. Cena trda vez............. 1.50 broS............. 1JB5 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. ^ranl. Cena Zanimiv potopis s slikami ««tlis krajev nafie ■tare domovine, ki so Slovencem ie malo VELIKA SANJSKA KNJIGA. stranL Cena ............ S Bilkami, 256. 40 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .SallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 atranl, lepo trdo vezana. Cena ..................6-— STANLEY V AFRIKI. 122 Btranl. Ona ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki ie prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. Jože Lavtižar.) ^43 strani. Cena......1.60 V tej knjgL obuja naš znani potopisec lupnik I^avtižur spomine na svoja brezštevilna *>o-v tovanja. . SANJSKA KNJIGA .......................... SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 atranl* S Bilkami. Cena ' i m SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZ- nuto *t ammnv v "" *....................BOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE GOSTILNE V STARI LJUBLJANI Cena broS......................... 51 stranL Cena .......................... JO Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, 8 katerimi Je v gotovi meri zve*sn* zgodovina slovenske prestollce. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-atvu, IZBRANI SPISI IK MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena .......................JO Levstik. 220 strani. Osna brofi. ..JO ves. 1.19 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 In 233 strani. Trda ves. Cena S.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-JO . SLOVAR. 148 strani. Cena .............. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR 143 str. Cena .40 Druga polovica Knjige vsebuje nemSko-slo-venskl slovar in kratko slovnico slovenskega in nemSkera jezika. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk. Prvi ln drugi del obsegata 321 stranL Cena: I. Del .... 10....n. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o pre- blvalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Raztnger, 04 stranL Cena tidovez .... .50 BroS. .... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 08 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVA- M SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita Kalili šok. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 0^— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. v-*na. Cena 1.45 V knjigi je nad gestato najvHineJSin kubar-sklb navodil. 35 UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povfie. Cena broS...................... ** m OD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ..................t......LM J« [ TOV IN SRBOV. 05 strani. Cena .................30 VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... JO __Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretno- KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (UrbanL) Vez. 1J5 ^ burke ln Saljivi poSkIlsl: vedeževalna ta- KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 itr. M bela; imuktiran3e; zastavlce' KUBIČNA RAČUNICA. Trdo vei. 144 «tr. Cena .75 VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 stranL Cena ...... JS$ Navodila za lsraCunanje okroglega, /ezane- Zbirka vo&Ilnih listov In pesmic k godovom, ga bi teeanega lesa. novemu letu ln drugim prilikam. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 006 str. Oen.............,7| VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Cena...... JO LEVSTIKOVI IZBRANI SH8L 332 strani. Gena .70 V teh treh knjigah Je at*ano. vse knjfltevno delo naiega velikega kritika, ve*it2, pisatelja in Jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo ln dom. Cena .... JO MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 275 strani. Cena ........................L— Razprava o Maanoati in ^oaledieeh pijančevanja. MATERIJA 1« ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- melj. S sllkamL tOO stranL Cena.......... L25 Nauk o atomih, molekullh ln cflaktronib. Poljudno pisana razprava o bdediao moderno ananoatL r . v ' »•'• >i * MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. s sllkamL 108 stranL Cena .........................L-> Knjiga n mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI 8PISOVNTK. 150 strsni. Orna.... .75 Knjiga vsebuje veliko ablrko "rbavnlb ln _ lenltnih pisem. NAROD, Ki IZUMIRA. 101 stranL Oena .... A0 Poljuden oplz najsevernejšega naroda na sveto. «legove Be^e in navade. •I.«• i »;» i ti-. -. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 00 strani. Trda Cena ....;.........!.... >75 To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu amerttklh učnih knjig- 8 tlikami Primerno m otroke, katere hočete nmočltl slovenskega pravopisa. .. . r ■ . i ti : ^ NAŠE ŠKODLJIVE ZlVAU v PODOBI ta BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 stranL BroS. JO . f* .t'-.U I.-T, , OB tHfCOGI DR. JANEZA IV. KREKA - . 94 stranL Ona ..1......J................ JS Napiaaae v spomin mota, ki Je orvi med nami uspeino propagiral »•Ukd'iodo jogo- '» . slovanstva- . t. VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 stranL Cena ........................1 JO VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — i 48 stranL Cena ...........................J* V prvi knjigi so pesmi ln basni, d očim ga nam i je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan | Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, gorcnlka, li glasbenika in časnikarja. i L » VODNIKOVA PRATKA to leto 1927. 128 str. Gena...:.....JO Zbirka zanimivih spisov, ki to trajnega po- V VODNIKI IN PREROKL 128 stranL Cena JO ' Knjiga Je iz9ia r založbi Vodnikove dražbe ter vsebuje življenjepise mož. w so s svojim i delom privedli slovenski narod <« "iiienjstva \ v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 BtranL Cena.. Zanimivosti Is ruske zgodovine In nstančen opis vojaSke republike saporoSklh kozakov. .55 ZDRAVILNA ZELIŠČA. «2 stranL Cena.............40 V knjižici najde! v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si obranlS ln podaril svo- l Je zdravje. \ ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... LN Znamenito delo natega znanega umetnostne-go zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi Jo 07 krasnih slik., ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Oena........ LSI Hlgijena doma in v iolL Opfc boieznl pri mladinL SL0VENIC PUBLISHING COMPANY ^16 WEST 18th. STBEET NEW YOBE» N. Y. \ New York, Wednesday, September 1, 1937 TEW Z3SHRP wmrm pani n Pit ME MOREM TI RAZODETI... AM ROMAN IZ 2IVLJENJA (TD ZA "GLASNARODA" PRIREDIL: I.H. KONGRESNIKI ODHAJAJO O j25e Baron Karol Ran^k so je s svojo družino kmalu preselil. Brata nista pokazala, da v tej preselitvi vidita kako kazensko premestitev. Rekla sta, da je za starega gospoda popolnoma dobro, ako si more privoščiti nekoliko počitka. Stric tudi ni kazal ni kake nevolje. Toda Hans se je ka-aal zelo užaljenega, ker mu je oče pojasnil, da mora sedaj sam za sebe pričeti in da se naj ogleda za kakim ©skrbniškim mestom. Hans je predobro vedel, da to ni bilo tako lahko in da se bo moral zelo siliti, da bo resno delal. Skoro ravno tako užaljena kot Hans je bila njegova mati, ki ni mogla razumeti kako more biti Garda tako "nehvaležna" fla jih je pregnala .na Gos eg. Se hujša se je zdel« ta preselitev Leni. Na tihem je stavila imnogo upanja na enega ramtfd Sršenovih bratov. 3)a pri Wernerju ni iimela nikake »reče, je dobro opazil«, toda včasih se ji je posvetil Klaus, da je Leno odvrnil od Wernerja in Garde, in to jo je navdajalo s precejšnjim upanjem. Ni jw opazila, da je Klaus le zelo potrpežljivo ostal ob njeni strani, kadarkoli sta bila Werner in Garda v razgovoru. Sedaj pa mora iti na Goseg, ki je od Burgverbena mnogo bolj oddaljen kot Ranek. Brata bosta prav gotovo zelo redko prihajala na Goseg. Da pa bi si pridržala odprto pot, ko je premagala prvi strah, pravi Gardi: 44Dovolila mi pa bos vendarle, da te bonf prav pogoisto obiskala, kaj ne, Garda? S Sassenovima bratoma smo tako dobro igrali tenis in teg« športa no bi rada opustila. Na Gosegu ni prostora za tenis in predvsem tam tudi nimam tako izvežbanih tenis igralcev." Garda je dobro vedela, da Lena misli na Klausa, vedela pa je tudi, da Klausu ni bilo prav nič za l^eno. Ne glede na to, da Lena ni bila očarljiva, se ji tudi po svojem značaju ni zdela primerna žena za Klausa. Klausa je dobro poznalna in njeno prijateljstvo do njega je želelo.