-L Iji sloven-__ tednik v Zedinjenih državah /j/U/a vsjtko sredo. NASLOV uredništva in upravništva: W. 22nd Place Chicago, DL No. 30. Štev. 30. OF THE GRAND CAR ^lOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m Second-CIam Matter January 18, 1915, at the Poet office at Cfcle*go, Illinois under the Act of Augwt 14, mi. The largest Slov-enian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, Ul h CMcago, 111., 4. avgusta (August) 1915 Leto 1. Volume 1. ) Lokalne vesti, — Slov. podp. društvo sv. Štefana štev. 1 K. S. K. J. v Chicagu je imelo v nedeljo dne 1. t. m. redke vrste sejo, kakoršne še ne pomni v svoji zgodovini. Najbolj-|e ime za to sejo bi bilo po našem : mišljenju agitacijska seja, oz. seja za napredek društva. I V to svrho je društv. odbor naprosil predsednika K. S. K. J. sobr. P. Schneller j a, dalje gl. tajnika, sobr. Jos. Zalarja in uredni-I ka "Glasila K. S. K. Jednote, da so Številno navzočim članom držali ta dan govore o pomenu bratskih organizacij ali Jednot in pod. društev. Iz ust vseh govornikov se je culo toliko lepih stvari, da je naredila ta seja na vse navzoče člane globok vtis. Dal Bog, da bi res obrodile plemenite besede govornikov obilen sad! » Primanjkuje nam prostora za obširno objavo raznih predmetov, koje smo čuli na tej seji. Ob kratkem naj bode povedano brez ka-$ ke zamere, drugim društvom, da si je naše prvo, ali najstarejše društvo K. S. K. J. dr. sv. Štefana št. 1. stavilo nalogo, da hoče dobiti to društvo novo razpisano nagrado od Jednote za pridobitev največ novih članov. Sedaj pa, cenj. ostala društva le na noge in v boj! Videli bomo dne 31. dec. 1915 kdo bo zmagal? Pri tem se x je naše društvo št. 1. tudi izrazilo, da želi postati tekom leta prvo in največje društvo K. S. K. J. to pa radi tega, ker ima št. 1. Goto-*vo bode pa ta borba težavna in huda, kajti to društvo bi moralo premagati kar 5 tekmecev in sicer št. 25, 7, 2, 29, in 30. Morda bodo pa tudi ta društva stopila v ofenzivo za povečanje števila svojih članov? — Zanimiv bo res ta rezultat delovanja za procvit naše Jednote in gotovih podrejenih društev. I Ker ne bodemo zamogli zmagati sami kranjski, štajerski, primorski, koroški i dr. Slovenci, smo se že obrnili za pomoč na naše |8obrate ogrske Slovence, ki se že marljivo pripravljajo za to. Če dobi naša "kompanija" št. 1. samo polovico, tu bivajočih o-grskih Slovencev (300) v svojo j »edino kot nove člane, potem bi : nas bilo pri tem dr. okoli 560 vojščakov te podporne kolone. (Who can beat that number?) — Pri seji je bila navzoča tudi delegacija 5 mož naše pomožne fron-fcte iz ogrske Slovenije. Predpri-parve za to, se vršijo že prih. nedeljo dne 8. t. m. dop. po 10 sv. maši v cerkveni dvorani. Tedaj >ise vrši zborovanje ali shod naših 1 »obratov iz Ogrskega. Trdno se nadejamo, da bode na tem shodu pristopilo veliko število teh rojakov, koje vidimo v obilnem številu vsako nedeljo v naši slov. cerkvi Upamo pa, da jih bodemo za-aaprej tudi videli v pritličju naše slov. eerkve pri mesečnih sejah društva sv. Štefana št. 1. t * — Kolikor nam je bilo mogoče i poizvedeti do danes o morebitnih ! slovenskih žrtvah na izletniškem Parniku "Eastland'\ moramo z L ^dovoljstvom konštatirati, da se ai ponesrečil na tem parniku noben Slovenec. Bili so pa na "Eastland" sledeči rojaki, ki so se vsi rešili in si-John Trdina, J. Weber in njegova žena, John Šteblaj. ter J. Videtič. O eršenem Ed. Arkotu smo že zadnjič poročali. Tudi nekaj izmed teh možkih je rešilo v?e drugim soizletnikom življenje, za kar jim gre vsa čast! ^ Most o Chicago namerava zgra-na kraju nesreče dragocen ^•pominski most. Razprave o pravem vzroku ne-n.\ parniku "Eastland" so v polnem teku. Celo sam trgovinski tajnik Redfield se mudi tem povodom sedaj tukaj, ki je pa uprizoril s svojo ošabnostjo pravi fiasko. Prišel je semkaj menda gledat samo na uro, — ker se iz cele katastrofe naravnost norčuje trdeč, da so vsi njegovi podložni-ki ali nadzorniki parnikov izvrševali vestno? svoje službe. Trdil je celo, da je vsaka nadaljna tozadevna obravnava nepotrebna. — Javnost in časopisje našega mesta g. trgov, tajnika naravnost obsoja. Ta vesten diplomat je dobil celo že grozilna pisma, da naj prej ko mogoče zapusti Chicago. Najbrže bo vsled te afere Mr Redfield odstopil? Ameriške vesti. Parnik nasedel. Ko se je minuli ponedeljek zjutraj krog 7 ure odpravljal iz Chicaga potniški parnik "Manit-ou," je nasedel na nekem plitvem prostoru blizu Montrose Ave na pesek. Na parniku se je nahajalo 275 oseb, med temi je bilo tudi številno svatov poroke znane milijonarke Miss Barker, ki se je vršila minulo soboto v Harbor Point, Mich. Med izletniki je nastala huda panika, vendar se ni pripetila nikaka nesreča, ker jim je prihitelo na lice mesta od obre-ižja takoj številno malih rešilnih I čolnov na pomoč. V smrt vsled žalovanja. V Chicagu se je vršil dne 29. julija med številnimi žrtvami ponesrečenega parnika "Eastland" tudi pogreb soproge John Saiaka, koja je utonila povodom te katastrofe. John Saiaka uslužbenca Western Electric Co. je smrt drago-, ljubljene soproge tako grenila, da se je takoj, vrnivši se domov od pogreba zastrupil s plinom v svojem stanovanju. John Salak je bil oženjen šele nekaj mesecev. » Nemci grozijo Wilsonu. Cleveland, O., 2. avgusta. — Tuk. list "The Cleveland Leader" je dobil v svoje roke neko pismo, s katerim se grozi predsedniku Wilsonu s smrtjo, če ne bode ustavil izvoza municije v Evropo. V tem pismu je tudi označeno, da bode nekdo razstrelil 2 največje ameriške tovarne za izdelovanje streliva ali municije. Baje je nekdo že# na potu v Washington, D. C. ki se namerava"maš-čevati nad predsednikom z nemškim samokresom? Policija je dognala, da izhaja ta zarota od strani Nemcev, ter iščejo sedaj poštne oblasti marljivo sokrivce. Ljudska kazen. Temple, Tex. 31. julija. Pred tremi dnevi je udrla tukaj po noči v stanovanje družine W. R. Grimesa trojica zamorcev, ki je u-morila skoraj celo njegovo družino. Mož in žena sta še sedaj v nezavesti, trije otroci te družine so pa mrtvi. Danes je pa razjarjena množica na cesti ujela zamorca Will Stan-leya, kojega se dolži tega groznega umora. Spoznali so ga po hlačah, katere je ukradel W. R, Gri-mesu. Takoj zatem so nesrečneža zvezali, privezali k nekem drogu in živega sežgali. — Zamorec .ie zatrjeval, da on ni izvršil tega zločina; a vseeno mu niso pomagale njegove prošnje. Nekdo ga je celo s samokresom ugodno pogodil, ko je zamorec že gorel pred ljudsko množico. Poziv in prošnja, Dne 19. augusta 1914. je Metod Cirej ustrelil svojo ženo Julijo v mestu Kemmerer, Wyoming. Dne 17. junija 1915 se je završila obravnava, pri kteri so porotniki obsodili Metoda Cirej na smrt na vislicah . Obsodba se ima izvršiti dne 28. oktobra t. 1. Porotniki niso pri obravnavi u-poštevali naslednjih faktov: 1.—Obtoženec je bil pred osmimi leti ranjen na glavo. Od tega časa naprej so se opazovali na njem znaki slaboumnosti. 2.—Število očividcev je pričalo, da je bil obtoženec več tednov pred umorom, kakor tudi za časa umora in po umoru popolnoma brez uma. 3.—Obtoženceva žena je bila vseskozi na slabem glasu, ga je večkrat zapustila in se potepala z raznimi moškimi. Nesrečne družinske razmere so uplivale na obtoženca tako, da mu je um zatem-nel in umor se je zgodil, ker ga je žena zopet zapustila. 4.—Trije zdravniki eden izmed njih strokovnjak za živčne bolezni so pripoznali, da je bil obtoženec slaboumen in je še dandanes. 5.—Obtoženec je bil vseskozi poštenjak od nog do glave, dober delavec, in dober mož, ki je ljubil svojo ženo in otroke ter vsestransko skrbel ne le žanje, temveč tudi za njene stariše. Kaj je obsodilo Metoda Cirej? Predsodki in pomanjkanje denarja! "Smrt tujcem!" — se je čul-c iz ust porotnikov predno so sprejeli svoj posel. Isto je bilo mnenje tukajšni-h domačinov Ameri-kancev. Lincoln County je najela najboljšega advokata v državi Wyoming in plačevala tisočake strokovnjakom z namenom da se obtoženca spozna za zdravega in razumnega ter se ga obsodi.-- Cirej ni imel in nima pa nikakega premoženja. Znanci in prijatelji se zložili skupaj potrebno svoto, ter mu najeli zagovornika v osebi Mr. R. R. Rose, izvrstnega adv«>-kata, toda moža še novinca v mestu Kemmerer. Kot tak si je nakopal sovraštvo vseh tukajšnjih advokatov. To se je jasno pokazalo pri obravnavi. Četvero odvetnikov je nastopilo v boj proti jed-nemu. Javno mnenje in predsodki! Komu ni bilo to jasno kot beli dan? — Rev. Anton Schiffrer, slovenski župnik iz Rock Springs, Wyo., je bil javno napaden od odvetnikov v sodni dvorani ker je prišel na pomoč svojemu rojaku, kterega je on pri obisku v ječi spoznal za slaboumnega. — Hon. D. H. Craig, sodnik pri obravnavi je sam pripoznal da obtoženec ni zaslužil take kazni ter je obljubil par dni pred svojo smrtjo, da bo on sam osebno posredoval pri governerju države Wyoming, da se obtoženca pomilosti. Metod Cirej je bil obsojen na smrt še predno je stopil pred obtožno klop! Slovenci! Društveni bratje! Skozi teden dni smo opazovali proces, ali obravnavo, ki se je vršila v sodni dvorani v Kemmerer, Wyo. Četvero preplačanih odvetnikov se je zaganjalo v bolj smrti, kot človeku podobno bitje na zatožni kolpi. Dvoje motnih oči, iz kterih je resnost že davno izginila, ni pričakovalo kazni in ni prosilo milosti. Bili sta mrtvi za vse, kar se je godilo v sodni dvorani. Le samotna solza, ki se je semtertja pocedila iz teh mrtvih oči, ter je ostala neizbrisana na obrazu, — le ona edina je kazala znake življenja v obtožencu. Vsakdo v sodni dvorani je lahko videl s kom ima opraviti:--- z nesrečnežem ki je pil toliko in tako dolgo iz kupe gorja, da mu je um zatemnel. Toda vkljub temu so zmagali: denar, zavist in politični predsodki, — in Metod Cirej je bil obsojen, da jih nasiti do grla s ceno, ktera se glasi: — smrt na vešalih. Slovenci! Bratje!--Ali naj res umrje naš rojak, brat po rodu i ki ga je nameravalo linčati in brat naše Smrt v zahvalo. Murphysboro, I1L 30. jul. Pred nekaj tedni je ukradel zamorec Joe Deberry soprogi tuk. odvetnika James H. Martin dragocen prstan. Dasiravno je bil tat obsojen v državno ječo, je vendar omenjena žena izposlovala za De-berriya prostost. V znamenje hvaležnosti je pa danes ta zamorec h sekiro umoril Mrs J. H. Martin. Le s težavo se j<£ posrečilo policiji grešiti morilca iz rok ljudstva, Jednote? Ali naj umrje sramotne smrti na vislicah? Ne simpatija do obtoženca, — pae pa ljubezen za pravico nas sili stopiti pfed Vas bratje z u-ljudno prošnjo za pomoč. Kar možno, storili bomo tudi sami, da rešimo obtožencu vsaj življenje. Vse kar prosimo od Vas je: Če le mogoče, naj daruje za to vsaka društvo samo $1.50. Če se odzove vsako društvo na ta način naši prošnji, bo nabrana svota, ktero še potrebujemo da najamemo potrebnega zagovornika in vsaj jed-nega zdravnika strokovnjaka Zagotavljamo Vas, da bo vsak sprejet dar porabljen v dober namen in da se Vas bomo vedno spominjali s hvaležnostjo za izkazano uslugo. Vsi darove naj se pošiljajo na naslov: Joseph Juvan, Box 192 Sublet, Wyo. Imena darovalcev bodo priob-čena v "Glasilu K. S. K. Jednote". Z bratskim pozdravom Joe Juvan, tajnik dr. Marija Zdravje Bolnikov št. 94 K. S. K. J. (Društveni pečat.) IZJAVA: Podpisani odborniki društva Marije Zdravje Bol/ikov št. 94. K. S. K. J. potrjujemo, da je bil Metod Cirej od začetka Društva Marije Zdravje Bolnikov, do dne 17. junija 1915 član našega društva. Vedno je bil dober Član. vnet za društvo, priden delavec in poštenjak skozi in skozi. Vreden je podpore v tej nesreči in zato se obračano z navedeno prognjo do dobrih src pri bratskih društvih. Z bratskim pozdravom za Društvo Marije Zdravje Bol nikov št. 94 K. S. K. J. Frank Šolar, predsednik. Joe Juvan, tajnik. Frank Cirej, zastopnik. (Društveni pečat). IZJAVA: Rock Springs, Wyo., 19. julija '15 Podpisani potrjujem, da so vse zgoraj navedene trditve resnične in zaradi tega pripoorčam nesrečnega obsojenca Metoda Cirej vrednega Vaše podpore. Z odličnim spoštovanjem A. Schiffrer, župnik cerkve sv. Cirila in Metoda, Rock Spirngs, Wyo. Opomba! V imenu glavnega odbora K. S. K. J. se to prošnjo cenj. članstvu, ozir. krajevnim društvom toplo priporoča! Paul SchneUer, gl. predsednik. Josip Zalar, gl. tajnik. LISTNICA UREDNIŠTVA. John P. No. Chicago, 111. Vsak avstrijski podanik lahko biva v Ameriki 10 ali tudi več let, ter ne izgubi vsled tega avstr. državljanstva ob povratku. Naravno je, da dotičnik ni med tem časom vzel 1. ali 2. ameriškega papirja. Omejitev gostiln v Wisconsinu. Madison, Wis. 30. julija. Včeraj je podpisal guverner Philipp Stemperjevo protisalonsko predlogo, ki določa, da naj se število gostiln v državi Wis. za polovico skrči. Le eno gostilniško koncesijo se bode dajalo vnaprej na 500 8tanovnikov bodisi v vaseh, trgih ali mestih.. Dosedaj je bilo število 250 v veljavi. Gostilne, ki so bile dne 1. januarja letos še postavno koncesijonirane, bodo lahko poslovale še toliko časa, dokler jim koncesija ne poteče. Inozemske vesti. Avstrijci v Lublinu. Dunaj, Avstrija, 30. julija. — Vojno ministrstvo je izdalo danes uradno poročilo, da so avstrijske čete minuli petek popoldne zavze le znano rusko mesto Lublin. V zmag08lavnej vrsti je jahala v to mesto najprvo avstrijska kavale-rija. Pridobitev mesta Lublin je za avstrijske čete Velevažnega po mena. To mesto leži samo 95 milj južno iztočno od rusko poljske metropole Varšave. Sedaj i-majo avstrijske čete celo kontrolo na fronti med reko Vistulo in Bug. Nepopisno huda je bila bitka med našimi četami in sovražnikom za pridobitev železniške črte Ivangorod-Lublin-Chelm. Število padlih, ranjenih ter ujetih Rusov je ogromno. S tem se je zadalo južni ruski armadi hud udarec, ker je izgubila vse glavne točke na svoji fronti v označenem ozemlju. _ Varšava pred padcem. London, Anglija, 31. julija. — Samo še nekaj dni bode poteklo in zadela bo mesto Varšavo slična usoda, kakor je zadela rusko mesto Lublin. Avstro-nemške čete so Varšavo že tako obkolile od vseh strani, da se ne more več izogniti katastrofi. V ruskih vojaških krogih se zatrjuje, da ne dobi nihče cele Varšave v roke, kajti Rusi imajo že vse pripravljeno, da bodo to mesto zažgali neposredno pred padcem v sovražne roke. Slediti hočejo po izgledu Moskve, kojo so nred leti tudi sami upepelili ko jo je sovražnik obkolil. Mesto Varšava šteje 800,000 prebivalcev. Dosedaj je že večina ljudstva zbežala iz tega mesta. Mesto straži samo še rusko vojaštvo. Ojačenje ruske armade. Berlin, Nemčija, 31. julija. — Ruski car Nikolaj je zelo potrt vsled velikanskih izgub na rusko-poljskem ozemlju. Da bode zamo-gel ustaviti nadaljno prodiranje sovražnika, je izdal danes ukaz za odpoklic vseh novincev mladeni-čev od 19 leta dalje. Vpoklic teh novincev s» ozira v prvi vrsti na Sibirijo. Ruska armada bode štela po tem izvršenem vpoklicu okoli 10 milijonov vojaštva skupaj. ?a armada naj bi potem rešila in branila Rusijo na vseh obmejnih frontah. Koliko sta pridobila zaveznika? Berlin, Nemčija, 2. avgusta. — Nemško vojuo ministrstvo je izdalo danes uradni izkaz, koliko sovražnega ozemlja so pridobile nemško-avstrijske čete ob sklepu celoletnega bojevanja. Dosedaj zavzema Nemčija in Avstrija 29,000 štirjaških kilometrov (14,000 štirj. milj belgijskega ozemlja, 21,000 v Franciji. 130,000 v Rusiji in 10,000 v francoski Alzaeiji, torej skupaj 190,-000 štirjaških kilometrov. V vojnem ujetništvu se drži 938,869 mož, zajetih dosedaj v Galiciji. Samo tekom minulega tedna je padlo ondi v naše roke 120,000 ujetnikov. V Avstro-Ogr-ski znaša število ruskih ujetnikov 636,543. Mi imamo v ujetništvu 5600 ruskih častnikov ter 720,000 mož, Avstrija pa 3190 ruskih častnikov in 610,000 mož. Do 1. junija letos smo zaplenili Rusom že 5843 topov, ter 1556 strojnih brzo-strelnih pušk. Odbiti napadi na Goriškem. Dunaj, Avstrija, 30. julija. — Uradno se poroča, da je bila zadnje dni v bližini gore Tofana neka italijanska stotnija popolnoma uničena. Ker so nameravali Italijani zavzeti v prvi vrsti važen prehodni most blizu Gorice, ter razne druge obmejne utrdbe ob Soči je naše vojaštvo te sovražne nakane hrabro in sijajno odbilo. Italijani so se morali umakniti tako daleč nazaj, da so nahajajo sedaj ravno-tam, kakor so bili se pred začetkom vojne Tudi v bližini Gra-diške je naša artilerija potisnila sovražnika daleč nazaj. Na tirolski obmejni črti se je moral v dolini Adiže nek italijanski batali-jon tudi precej daleč nazaj umakniti. Boji v Bukovini Dunaj, Avstrija, 30. julija. — (Uradno poročilo). Na bukovin-ski meji in meji Besarabije so napadle nase čete, sestoječe iz hrvaških in ogrskih domobrancev številno in dobro utrjeno rusko posadko. Zmaga je ostala na naši strani kajti ruske čete so se morale podati po hudem boju v beg. Na mestu je ostalo 170 mrtvih Rusov ter številno ranjencev. Parnik "Iberian" potopljen. London, Anglija, 31. julija. — Neka nemška torpedovka je potopila včeraj angleški tovorni parnik "Iberian", ki ie vozil iz Amerike vojni materijal za Anglijo. Izmed 5 ubitih mornarjev so bili trije Američani. Nemška torpedovka je potopila ta parnik vsled tega, ker se ni hotel na njen opomin ustaviti. Sv. oce za premirje. J I Rim, Italija, 31. julija. — Povodom obletnice evropske vojne je izdal sv. oče v svojem uradnem listu "Osservatore Romana o-klic na vse cerkvene prelate širom sveta, da naj skušajo pri svojih vladah ukreniti potrebne korake za premirje. Koncem pisma podeluje sv. oče vsem katoličanom ter tudi nekatoličanom svoj blagoslov. Kdaj bo konec vojne? London, Anglija, 1. aug. — Danes je dospel semkaj neki osebni prijatelj ameriškega finančnega kralja J. P. Morgana, ki se je izrazil glede konca vojne sledeče: 'Mr. Morgan mi je zadniič omenil, da bo konec sedanje evropske vojne danes leto." Paireb 6. k. t Jos. Lavrič-a f Cleveland, 0. Umrl je mož, naš duhovni sobrat in prijatelj ter dobri pastir fare sv. Lovrenca v Clevelandu, Ohio. Pokopali smo ga dne 2§. julija. — čast. g. Jernej Ponikvar, župnik fare sv. Vida v Clevelandu nam je poslal brzojavko, da je č. g. Josip Lavrič zatisnil oči na veke. In prišli smo na ta poziv vsi, od blizu in daleč, — vsi, ki smo ga poznali in ga radi imeli. Pogreba se je škof sam, mil. g. John Farrely D. D., ki je po blagoslov-ljenju trupla pokojnikovega izra zil svoje sožalje, da je fara sv. Lovrenca izgubila svojega — očeta Udeležba. Daritev sv. maše je za rajnega sobrata imel č. g. F. Ks. Bajec iz St. Paul, Minn. Pridigoval je g. Dr. John Seliškar, profesor Št. Pavelskem semenišču, sošolec pokojnega č. g. LavAča. Pri po grebu je bilo navzočih 30 duhov nikov. Slovenskih duhovnikov nas je bilo enajst: Jernej Ponik var, John Štefanič in Pavel Hri bar (vsi iz'Cleveland, O.) F. Ks Bajec, Dr. John Seliškar in Fr Missia (iz Št.. Paul, Minn., John C. Mertel in Jos. Vrhunec (iz Pittsburgh, Pa.), Anton Berk iz Bridgeport, Conn., John Plevnik iz Jolieta, 111., in Anton Sojar, iz Chicago, 111. Z duhovniki vrec pa je izkazala zadnjo čast blago pokojnemu dušnemu pastirju cela fara sv. Lovrenca. Vsa društva brez izjeme so se korporativno u deležila s svojimi zastavami sprevodu. Možje in žene, m ade niči in dekleta ter šolski otroci,— vsi so korakali peš iz cerkve na pokopališče, če pomislimo na sla be delavske razmere in da sc tudi oni, ki delajo, — ta dan nalašč o stali doma z namenom udeležiti se pogreba, — je s tem dovolj povedano, kako so bridko obžalovali vsi farani izgubo svojega dušnega pastirja. Pridiga. Težko je duhovniku pridierovo ti v zHdnje slovo svojemu duh >» nemu sobratu — prijatelju. Ali č g. doktor John.Seliškar je premagal svoja srčna čuvstva in je govoril tako, da njegove besede ne bodo nikdar pozabljene. "Roke, ki so sleherni dan povzdigovale kelih Gospodu pri daritvi sv. maše v Vaši cerkvi, so mrtve. Jezik, ki je goreče oznanjal nauk Jezusov, se ne giblje več. Srce, ki Vas je ljubilo in Vam želelo vse najboljše, — to srce ne bije več. Vaš duhovni go spod, ki je živel med Vami, žive za Vas — je umrl. — Vi žalujete za njim, ker danes dobro veste koga ste izgubili,? Prinesli ste lepih in svežih rož ter vencev, da o-kinčate njegov prerani grob. Ali, ko vidim to cvetje in zelenje, te rože in vence, — zdi se mi, da bi lo bi mnogo boljše, če bi naš slovenski narod v Ameriki prinašal svojim duhovnikom rože hvalež nosti. Dokler so duhovniki živi, bi dajale te rože hvaležnosti da mnogim duhovnikom pogum,da bi delovali še z večjim veseljem, še z večjo gorečnostjo, še z večjim na vdušenjem za zveličan je neumr-jočih duš. Ali žalibog naš narod je nehvaležen . . . Zato pa vsaj sedaj, ko leži gospod mrtev pred nami, ne pozabimo moliti zanj mi vsi, ki smo ga poznali, če potrebuje naših molitev!"--- zavod Anton Grdina. Cerkveni moški pevski zbor, pod vodstvom Mr. John Zormana je pa svojemu blagemu pok. župniku v slovo zapel žalostinko "Nad zvezdami!" Dragi sobrat! Bog Ti daj večni mir in pokoj in na svidenje v svetih nebesih! Eev. Anton Sojar. t Rev. Jos. Lavriču t spomin. Zložil Ivan Z. Cela cerkev je jokala. Po končanih obredih v cerkvi so prišli vsi župljani še enkrat pogledat obličje mrtvega župnika Vse je plakalo ija glas, kakor pla kajo otroci pri pogrebu svojih starišev. Plakala je pa tudi vsa naselbina v Newburghu, ker na vseh slovenskih hišah, mimo katerih se je vil sprevod, smo opazili črno-bele žalne trakove, ovite, o-krog stebrov pri vhodih. Na hribčku Kalvarije smo pri odprti jami vsi .pokleknili in molili zanj in se tako poslovili od njegovih zemeljskih ostankov. Č. g. Josip Lavrič je bil rojen pred 46 leti v Blagovici, v kamniškem okraju na Kranjskem. Prišel je v Ameriko pred 11 leti. U-mrl je za pljučnico po kratkem bolehanju. Za vzorni red pri mrtvaškem sprevodu je skrbel pogrebniški Oj kruta smrt, — li nimaš svoje mere, Da žanješ vsepovsod in neprestano ? Pogoste zadnje tvoje so izbere! — Prehude daješ rane nam za rano Si v kratki dobi dva moža nam vzela V najlepših letih, ko sta delovala V vin6gradu Gospoda. — Smrt, ti bela Ne gledaš nič, kje bodeš praznovala? Čemu v slovenski tamkaj metropoli , Si naši vgrabila moža, ki bil Poznan in blag; — priljublj naokoli Za faro vnet in zvišene vse cilje? jin Si videla li smrt, kako se ljudstvo, Je clevelandsko zadnjič žalosti- lo?-- Duhovniku dajalo zadnje čuv-stvo, Kako skazalo mu je pot v gomilo ? Ob rakvi njega zrla si mladino In mnogo drugih, — poleg svečenikov. Vsi plakali tedaj so ker skupino, Solza grenilo je številno,—vikov. Da sama ti ne iščeš nikdar žrtev, Da delo tvoje sama ni usoda; To dobro vemo. — Kadar kdo je mrtev, To klic je Stvarnika, ukaz Gospoda. V tolažbi tej si iščemo krepčila. Spomin častimo mrtvih v teh težavah : Da večna luč nam skupno bo svetila, V nebeškem domu, — rajskih tam višavah!" NAZNANILO. Pittsburgh, Pa. Članom društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. Pitsburgh, Pa., se tem potom naznanja, da je društvo sklenilo na svoji redni mesečni seji dne 11. julija, da se vršijo od sedaj naprej redne društvene seje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 9 uri dopoldne v prostorih K. S. Doma. Člani so torej prijazno na-prošeni, da se polnoštevilno udeleže naše prih. redne seje, ki se vrši dne 8. avgusta t. 1. Za' odbor: Joh. Bojane, tajnik. NAZNANILO. Pittsburgh, Pa. Vsem članom društva sv. Roka št. 15 K. S. K. J. se tem potom uradno naznanja, da bode imelo laše društvo spoved dne 14. avgusta t. 1. zvečer in v nedeljo, dne 15. avgusta ob 8 uri zjutraj skupno sv. obhajilo. Takoj po rani maši se bode pobiralo mesečne prispevke »za mestec avgust. Zaeno ste tudi naprošeni, da prinesete s seboj ta dan svoje certifikate, to velja za one, kateri jih še niso oddali. Certifikate se zahteva, da se izdajo novi. Ako misli kateri spremeniti svojo o poroko, naj se pravočasno pri meni na domu zglasi. Z bratskim pozdravom Frank Cvetic, I. tajnik. 4636* Hatfield st., Pittsburgh, Pa Vsak izletnik po cesti poleg "ta velike office' in naj nikar ne skače čez ograjo ali "fenc," ker to je orepoveda-no. Kdor se bode hotel na piknikov prostor peljati, se bode tudi lahko, ker bo par avtomobilov na razpolago. Vstopnina znaša samo $1. —- Prosta bode vsa jed in pijača. Ženske in otroci so vstopnine prosti. Torej, — nihče nai ne pozabi priti na ta izlet! Na veselo svidenje'dne 8. avgusta 1915. Math Ivanetich. Ely, Minn. Cenjeno uredništvo: - dalje, bomo pa vsi od pomrli, ker bo živeža dnosti, deloma proti svojemu zmanjkalo, Bog naj bi nam ven- boljšemu prepričanju so pustili, Poročam Vam žalostno vest da smo zgubili tukaj dne 30. julija zelo priljubljenega rojaka in 80-brata Josip Kovač-a. Bil je pri de-1 vrtu, nekaj pa na lepem Petačo- dar dopustil tako potrebni mir! Maks, ali mlajši brat mora včasih kako reč nesti na Vršič za vojake, pa dobi zato malo komi-sa. Naj ti še omenim, da sem morala plačati K 5 za 5 kg moke; in bila sem še hvaležna, da sem jo dobila. Mast je po K 6 kg, ješprenj po K 2. Ako bo šlo to tako dalje, ni izključeno, da bomo morali tudi mi kam bežati; kajti tudi iz soške doline se morajo ljudje umikati iz strahu pred sovražnikom. In če nas ta obkoli? — Adijo življenje! — Lakote bi morali umreti!-- Klavne živine za tukajšno armado je pri nas od 400 do 500 glav. Nekaj jo je na Gradovem Deloma iz pomanjkanja dalekovi- lu povožen od konj ter je ostal na vem vrtu. Živina je vrt do cela mestu mrtev. Tukaj zapušča ne- pomandrala. Doli v Morgi živina utolažljivo soprogo 4 nedorasle divje tuli in muka, da je strah, otročiče in enega brata (tajnika I Isto morajo živiti civilisti, ker jih našega društva) poleg številno]v to priganja žandarmerija. Vr- drugih prijateljev in znancev ter stijo se tudi civilisti, da to gove ! društvenih Sobratov. Pokojnik je do čez noč čuvajo. Gorje pa ču- pripadal v 3 društva in sicer: k vaju, če mu kak rep uteče! dr. sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J., Pisala bi ti rada še več; pa saj dr. sv. Lovrenca S. H. Z. in dr. veš, da ne smem! Vsako pismo sv Frančiška, Katol Borštnarjev. leži po 6 dni na pošti, da ga pre- V tej deželi je bival kakih 16 j® preberejo, predno gre dalje, let. Doma je bil iz vasi Grič.-ia- Piši še kaj, saj pisma iz Amerike ra Črnomelj na Dolenjskem. Bodi prihajajo redno in hitro semkaj. nepozabnemu našemu sobratu blag spomin! Nick Chernich, zastop. dr. sv. Jožefa št. 112, ' Ely, Minn. Pismo iz stare domovine. Kranska gora, 9. junnja 1915. Draga mi hči :- Z iskrenim pozdravom od nas vseh ' Tvoja nesrečna mati. Kako je Italija dobila Benetke? Pod tem naslovom prinaša du-Tvoje zadnje pismo, datirano I najska "Arbeiter - Zeitung" sle-17. maja, sem prejela in ti poro- deči iz peresa zgodovinarja L. čam, da se še precej dobro poču- Hartmanna po Friedjungu posnetim v primeri z zadnjo hudo pre- ti sestavek: stano boleznijo. Smem jesti, kar "Dober Avstrijec H. Friedjung se pač dobi. Kruha že ne vidimo je popisal v svoji znani knjigi zgo-tukaj od Velike noči; sploh bela dovino Avstrije od 1. 1859. do 1 moka se ne dobi nikjer. 1866. Kar tam piše, ko z bolestjo Zadnji petek smo že slišali to- razkriva napake avstrijske politi- pove grmeti čez Veršič. Bovec tike pred 50 leti, je tudi še danes na Primorskem je že popolnoma uvaževanja vredno, ko je Avstri- prazen; ljudje od tam trumoma ja zopet zapletena v velik medna bežijo na vse strani, čeravno je roden konflikt. Kar se je godilo sovražnik Bovec in trdnjavo po- v tistih letih, ni bilo pravzaprav polnoma na strani pustil, ker se nič drugega nego likvidacija spa- morda gotovo misli priplaziti čez čenega dela dunajskega kOngre- gorovje v noša domovino. • Upam sa, ki je vrisal na evropsko karto pa, da se mu to. ne posreči, kajti nove deželne meje, ne ozirajoč sc na Veršiču je menda 25 do 30.000 na životvorne sile, ki so se poja- naših vojakov. Ranjence vozijo vile v narodih po francoski revo- vsak dan čez Veršič v Kranjsko luciji; to je bila zmaga trajno ne- goro. Strašno je videti te reve- Premagljivega ljudskega gibanja že! Pred enim tednom je peljal nad predmarčno diplomacijo. Na- naš Maks nekega ranjenca iz Ver rodnostna avstrijska država, v šiča do Klina; ta revež je imel zapadni Evropi zadnja zastopni- v sebi tri krogle in obe nogi zlom- ca zastarelih metod, se je posta- ljeni. Pri Hribarju je bolnišnica vila pred dve neizpolnjivi nalogi, za vojake prostake, v kaplaniji Hotela je ohraniti svoje prven- pa za častnike. Trgovine tukaj stvg v Nemčiji in preprečiti uje- so vse izpraznjene in ne dobimo dinjenje nemških držav in zajed- tudi za drag železnica vozi samo druge vojne potrebščine. denar blaga, ker no je hotela ohraniti svojo pozici-vojake in jo v Italiji, kar je bilo glavni ka-Pred men napote laškemu ujedinjenju. Waukegan, HI. Dasiravno so tukaj še vedno slabe delavske razmere^ vendar dobro napredujemo v naši slovenski naselbini. Letos smo imeli tukaj že več veselic z dramatičnimi predstavami in tudi že več piknikov. Čeprav imamo dokaj hladno poletje, vendar so se vse veselice in pikniki obnesli v popolno zadovol jnost. prirediteljev. V nedeljo dne 8. avgusta t. 1. »odemo imeli zopet niknik, ozir. družinski izlet, katerega priredi Samst. podp. društvo Vitezi sv. Jurija na prostoru "dratovne," (American Steel & Wire Co. našo hišo, oziroma gredo, je ena S Pijemontom, predboriteljem za vojaška kuhinja. Skozi vas ne vi- laško edinost, se je zvezal 1. 1859. diš druzega, kakor soldate, konje Napoleon III., ki je imel sicer tu-in mule, ter vojaške vozove; mi si di samopašne namene, čegar po-kar mislimo, da smo že v Galici- litika pa je slonela na narodnem ji. Vse gostilne morajo biti tukaj principu, katerega je priznaval, že ob pol 9. uri zvečer zaprte. Posledica te koalicije je bila za Dalje ti poročam, da so izšle- Avstrijo izguba Lombardije in la-dili tudi tukaj nekaj izdajalcev ških sekundo genitur. Že takrat domovine in sicer v osebi mlade- so se začuli v Nemčiji značilni gla-ga Olivottija, ter Zoretovega Ru- sovi, ki so povdarjali tako, kakor dolfa, ker sta baje Lahom od- je to storil Lasalle v eni svojih krivala in izdajala naše razmere, najboljših brošur, skupne intere-Prvega so tirali na Laško, ker je se Prusije in Italije proti Avstriji, italijanski podanik; Rudolf Zore ki je stala njihovim namenom na bo pa vstreljen, ako se mu do- poti. A šele Bismarck je sklenil kaže, česar je obdolžen. v aprilski konvenciji 1. 1866. od •Vreme je še dosti ugodno in Napoleona protežirano zvezo med lepo, a kljub temu ne delajo lju- Prusi in Lahi, ki je zapletla Av-dje veliko, ker vse le čaka, kaj | strijo v boj na dveh frontah, bo?... Martina Italija ni nikdar smatrala svoje so vzeli k vojakom,!vzhodne meje, katero je dobila 1. Tončka tudi, ker je bil nabor do 1859., kot sklepe v Villa Franki 50. leta, a danes je že razglašen po zmagoviti vojski sta smatrala do 56. leta. Tvoj brat P. je v boj- vlada in ljudstvo vedno kot poni črti in St. tudi, pa mi nič ne nižanje. Hoteli so celo Italijo, Be-pišeta. Brat Kr. je pa na Koroš- nečijo in Trentino. Ljudstvo ni kem pri vojakih; od tega sem do- poznalo nobenih diferenc zaradi bila včeraj poročilo. cilja. Različne vlade so se sicer Domačih novic ni posebnih. Od morale ozirati na vnanjepolitične Jakeljna in Kovačevega se še nie potrebe in so morale biti različne-ne ve; nista še pisala, kar so šli ka mnenja zastran sredstev in u-v Galicijo. Bovčanov je prišlo godnega trenutka; toda vse so snoči semkaj čez noč cele trume; smatrale za svojo dolžnost, da se vse se tare okoli cerkve. Za silo poslužijo prve prilike, ki se jim bodo prenočili danes kar po skednjih, potem jih pa odvedejo kot begunce. Bog ve kam? - bo nudila Avstrijska politika tej situva-ciji ni bila kos. Vodilni možje so da je državni voz drčal navzdol. Pad so se nekoliko vpoštevali pomisleki vojakov, ki so opozarjali na težave vojske na dveh frontah, in omahovali so dolg9 sem in tja, ne da kaj sklenejo. Ko je bila prusko-laška konvencija že sklenjena, so poskušali zaveznike raz-družiti; hoteli so odstopiti Beneško, a ne Italiji, ampak Napoleonu, katerega so napravili na ta način za odločevalca, in hoteli so Beneško odstopiti ne brezpogojno, ampak samo proti 6dškodnini v Šleziji, katero bi vzeli Prusom če bi ostala Italija nevtralna. Ko je postajal diplomatični položaj vedno sitnejši in Dunaj čimdalje nervoznejši, so se na Napoleonovo zahtevo odrekli tudi odškodnini in se izrekli za odstop Beneške že pred vojno. Toda bilo je prepozno; Italija je bila že z pogodbo vezana in prvi minister La Marmora se je odločil po nekolikem obotavljanju za pogodbo; do tega koraka ga je privedla misel, da noče prejeti Beneške iz rok Napoleonovih, čegar zaščito je bilo treba 1. 1859. tako drago plačati, in pa dejstvo, da je postajalo ljudstvo v času neodločnosti in čakanja vedno strastnejše in bojevitejše. Mogoče bi bil odkrit in javen odstop Benečije Italiji vojsko še preprečil, ker vojska ne bi bila imela v tem slučaju nobenega pomena več. Avstrija pa se za tak korak ni mogla odločiti; pač pa je sklenila dne 12. junija s Francijo pogodbo, katero je Beust pozneje imenoval "najne verjetnejši akt," kar jih je kedaj videl. Avstrija se je zavzela, da na vsak način odstopi Benetke I-taliji, najsi zmaga ali podleže, zato pa se je garantirala papežu njegova posest; če bi Avstrija kaj pridobila v Nemčiji, naj tudi Napoleon v Nemčiji nekaj dobi. Benetke so torej bile izgubljene, Av stri j a se je pa morala vseeno vojskovati na dve strani. Friedjung sklepa: "Vojska v Italiji se da opravičiti le, Če bi bili resno poskušali varovati svoje meje. Na to pa vlada ni več mislila, toda njeni predsodki jim niso dovoljevali več, da stopi z laško vlado zastran Benečije v neposredno dotiko. I-talija je bila namreč nelegitimna država, in zato se je bilo treba posluževati Napoleona, na^legi-mnejšega vseh vladarjev. Etiket-nemu vprašanju na ljubo se je za-igravala usod i države na dveh nezadostno pripravljenih bojiščih." — Mi bi pristavili. da s splošnega — ne samo z avstrijskega — stališča vojska za obrambo tedanje državne meje tudi ne bi bila opravičena, ker so bile Benetke z Avstrijo pod vsakim pogojem nenaravno združene, česar ni bilo mogoče vzdržavati. Na vsak način je to zgodovinski unikum, da se država krvavo vojskuje pod najslabšimi pogoji za deželo, katera je bila ne le ne-vzdržljiva, ampak že odstopljena. To je bil triumf prestrižne politi-tike, ki stavi videz nad resnico. Ta politika je dovedla Avstrijo do Kraljevega. Gradca in je oživljala sovraštvo Italijanov za dolgo časa. Mogoča je bila zaradi tedanjih nemogočih političnih razmer v Avstriji. Ljudstva ni čul nihče, ^judski interesi niso bili zastopani, in le ozek krog neodgovornih oseb je odločeval usodo države. _ "Slov." AMERIŠKE VESTI. Umestna prepoved. Washington, D. C., 31. V imenu Narodnega dela> mirovnega sveta so predložili nes trije kongresniki iz 111. državnemu tajniku Lansi resolucijo, ali prošnjo, da naša vlada v prilo* sveto\ miru ustavi izvoz municije Evropo. Da se pride tej stvari v okom, naj bi vlada pregledala tanko vsak parnik ki pluje Ui ameriških pristanišč. Parnike, naložene z vojnim materijal naj bi se kratkomalo ustavilo zadržalo. Slabo plačana poštarica. Johnstown, Pa., 31. julija. — Med vsemi poštarji v ZedinjenM državah ima gotovo najslabio plačo Mrs. Julija Schaffer, poŠta, rica v Hilltopu, ki spada v okrožje Johnstowna in leži ta kraj ka-kih 700 čevljev visoko nad našim mestom. Te dni se je mudil v onem kraju nek državni poštni nadzornik, ki je dognal, da je dobila označena poštarica letos za april, maj in junij samo $8.02 plače. Od te svote je morala celo vzdržati poštnega sela ($5.) Vas Hilltop ali Daisytown je namreč zelo majhna. Skupnih do-hodkov na tej pošti je bilo ozna-čeno tri mesece samo $150. Posledice prohibicije. Malo mestece Evanston, 111., je že nekaj časa popolnoma suho. Da pa izgine vsaka sled 'mokrote* iz mesta, je izdal te dni policijski načelnik ukaz, da se morajo od-straniti vse reklamne table iz mesta, ki oglašujejo pivo, ali kako drugo opojno pijačo. Vojaštvo za poljska dela. Ottawa, Kanada, 31. julija. — Ker primanjkuje za žetev v Kanadi delavnih moči, se je vlada odloČila, da bode dala kmetom na razpolago veliko število vojaštva v to svrho. Vsak vojak, kdor hoče delati na polju, dobi zato potreben dopust. IVERI. Ples v mladosti. — glad v starosti. Marljivost brez dobre volje je prava težava. i 1 Včasih nastane iz male posodice cel sod nesreče. ' Najbolj po volj no nadomestilo; modrosti je molčanje. Izguba dobrega prijatelja poveča število sovražnikov. ti Otvoritev zračne prometne proge. New York City, N. Y. — Te dni se je otvorilo tukaj prvo zračno prometno progo med New Yorkom in mestem Albany, ob reki Hudson. Znana Hudson pa-roplovna družba je naročila pri Orville Wrightu v to svrho en hydroaeroplan najnovejše kon strukcije, ki bo prevažal ljudi po zraku od tukaj do Albany in na-obratno. Vožnja do tjakaj in nazaj bode veljala $150 za eno osebo, za krajše postaje pa $10 Pri nas so sami Ogri, se ne more- omahovali med upom in strahom; mo ž njimi nič s zastopiti; bojim v svoji — od Friedjunga tako se, da bi nas ne napasli s kako krasno opisani — kratkovidnosti golaznijo ? ker so prišli vsi iz Ga- niso bili v stanu staviti si en cilj licije. Ako bode do jeseni mir m ga zasledovati, in bili so doce-sklenjen, prideva v jeseni z Mak- la nezmožni, s krepko možatostjo som za teboj, ako bo pa trajala I se upreti neodgovornim vplivom. Za konzerviranje kruha. Minneapolis, Minn., 31. julija. Na kmetijski državni šoli so delali te dni poskušnje s kruhom, kako se zamore istega ohraniti, da ostane za uživanje več dni u-žiten?«Veščaki te šole trdijo, da je najbolje devati kruh v ledenice, ali ledene omare; na ta način je kruh še vedno užiten, čeravno je že teden dni star. Marljiva bučela ne pohajkuje nikdar okoli svojega panja. • Moderni ljudje se ne zanimajo kaj radi za staro zgodovino. • I m Greh je podoben rastlini, ki skali iz njalega, raste, poganja in postane velika. Najtežja stvar za porotnike je določati o tem, ker je obtoženceil^ zagovornik lagal. Za uljudnost potrebuješ ravno toliko časa kakor za surovost. Drži se torej prve! Dosti je tako neprevidnih lju* | di, da varčujejo in štedijo cente, — dolarje pa zapravljajo. • Stara koklja ima že z enim samim piščetom toliko opravka, kakor bi jih imela cel ducat. • Ako hočeš pomagati potrebnim, kupi si v bukvami poezije kakega, še živečega pesnika. • človek je opravičen do pridelkov zemlje, ali narave. Čemu nočeš teh pridelkov zbirati ali spravljati? • Ako si sklenil držati kako dobro obljubo samo en dan,-si storil 24 koristnih ur v svojem življenju. • Pametna deklica se bode poklo-nu moškega prijazno nasmejala; zatem bode pa skušala ta poklon pozabiti. • Sreča povzroča dostikrat nesrečo in ni pripisovati pravega vzro* ku nesreče sreči, kajti.nesrečo si človek običajno sam nakoplje. e iz vo|ne. UJET- Zagreb, 20. maja. Pred par dnevi-je dospel v Brod na Savi krojaški pomočnik Štefan Bublič, ki je bil v bojih s Srbijo težko ranjen ter je prišel v srbsko ujet-niltvo. Bnlič pripoveduje o svojem befcu tole: V,veliki bitki pri Arangjelovcu me je dne 7. decembra zadel drobec šrapnela in me težko ranil. Dne 10. decembra so me naši sanitejci prepeljali v Belgrad in me z drugimi ranjenci gpravili v neko barako. Ko so se Avstrijci nato zopet umaknili iz Belgrada, smo težko ranjeni, kot nesposobni za prenos, ostali v mestu. Kmalu so v mestu vkorakali Srbi; prenesli so nas v srbsko vojaško bolnišnico v Belgrado, ki je najmodernejše urejena in delujejo v njej skoro izključno ameriški zdravniki. Postrežba je bila brez vsake graje in hrana dobra. Ko se je moje stanje zboljšalo, sem doznal iz pogovorov med strežniki, da se oni ranjenci, ki so sposobni za transport, spravijo v > notranjost dežele. Ker sem bil sli šal, da so v notranjih krajih Srbije izbruhnile kužne bolezni, sem sklenil pobegniti. Čez Savo ni bilo \ mogoče, ker jo Srbi ostro straži-jo. Namenil sem se tedaj pobegniti preko Grčije. Ker govorim srbski in je bilo v Belgradu le malo čet, sem se lahko izmuznil iz mesta. Zavit v srbski vojaški plašč, na glavi četaško kapo, sem nekega dne zapustil bolnišnico. Pod plaščem nisem imel dru-gega oblečenega nego srajco in spodnje 1 hlače. Od nekega delavca sem si kupil staro, ponošeno obleko, ker sem imel še nekaj denarja, in odrinil proti jugu. čez bolgarsko * mejo tudi nisem mogel, ker tudi to močno stražijo. Moj beg ni bil brez nevarnosti, ker nisem govoril srbskega narečja, kakor je v notranji deželi običajen. Toda izdajal sem se za četaša, ki je izgubil svojo četo, in uspelo mi je izvrstno, ker se četašev ne nadzoruje posebno strogo in so med njimi Srbi vseh narečij. Tako se mi je posrečilo priti do Niša. Tu je stvar postala enostavnejša, ker je jezikovna različnost vedno bolj pisana in je zato lažje priti sko- ► zi. Tu in tam sem se vozil kak kos z železnico, in sicer sem se vozil kot četaš na ploščadi odprtih voz brezplačno. Po dolgem, težavnem in nevarnem potu se mi je končno posrečilo priti čez grško mejo in v Solun. Kadi napornega večtedenskega poslovanja, na katerem sem.užil mnogo pomanjkanja, so se začele zopet bolečine o* 1 glašati moje rane, tako da sem dospel v Solun zelo bolan. Kljub temu sem se globoko oddahnil v zavesti, da sem se rešil srbskega I ujetništva. Podal sem se k našemu konzulu, ki mi izprva ni hotel verjeti, da sem avstrijski vojak in da sem pobegnil iz ujetništva, ker se nisem mogel izkazati z nikaki-mi listinami, toda končno se mi je vendar posrečilo konzula prepričati o resničnosti mojih navedb, nakar me je spravil v italijansko bolnišneo, kjer sem popolnoma o-zdravil. Potem sem prejflj od na- » šega konzula potrebne potne listine in se peljal čez Odrin, Sofijo in Rumunijo domov. Sedaj se peljem v Reko, kjer se javim svojemu t vojaškemu poveljstvu. PISMA IZ RUSKEGA NTŠTVA. UJET- Anton Miklič se je oglasil iz Promzina v simbirski guberniji. Piše očetu Martinu Mikliču, ki biva v Gradencu hiš. št. 37 pri Zužumberku na Dolenjskem. — 1 Viljem Papež iz Zagradca na Dolenjskem se je oglasil iz Orloma ,ki leži na reki Vjatki v vjat-ski guberniji v evropski Rusiji. i — Ivan Rotar se je oglasil iz Pa-tarska na Ruskem, kjer živi kakor vojni ujetnik. Brat Ivanov Anton Rotar v Podpeči pri Do-brepoljah se je zelo razveselil, je prejel bratovo pisanje iz a zelo važne iznajdbe tedaj, kadar bode naša domovina v nevarnosti." In vendar se je posrečilo Edi* sonovim prijateljem, znanstvenikom, ter veščakom spraviti na dan stvari, katere ima Edison pripravljene za slučaj, da bi kaša tuja sila napadla Zedinjene države. Najbolj važna njegova moderna vojna iznajdba je "oxy" a cetelinska baklja ali žarkomet. kateri meče tako hude žarke, da ahko ž njimi uniči sovražnika v veliki razdalji. S pomočjo teh žar-cov bi se lahko vsakemu sovraž niku ustavilo ukrcanje na atlantski ali pacifiški obali. "Oxy" acetelinska baklja ima namree tamreč tako hude žarke, da raztopi zelo bronasti, ali jekleni top. Da, v resnici to novo bojno orožje bi bilo strašno in še hujše, ka-sor so pa novovrstne bombe z du-šilnim plinom. Vzemimo torej sledeči prizor iz novodobne vojne v Ameriki: ^red mestom New York se je pojavila na atlantskem obrežju ce-a flotila nemških bojnih ladij, matere mu pretijo pogin. Neozi-raje se na število oklopnic, kri-žark, itd., ali število izkrcujočega se sovražnega vojaštva, se lahko uniči vse to tekom nekaj minut z Edisonovim "Oxy" acetelinskimi )akljami. Te baklje bi že v ne-iaj trenutkih vpepelile sovražne čete in raztopile bojne ladje z vsemi sovražnimi topovi. Zgodovina nam pripoveduje, da je že v starem veku grški matematik in izumitelj Archimedes sestavil posebne vrste žgalno ste-do ali zrcala, s katerimi so Grki uničili pri Syrakusi vse lesene rimske bojne ladje. Največji mojster modernin e-ektričnih iznajdb Thomas Edison ima v delu tudi posebne vrste stroj, s katerim se zamore brezžičnim potom s posredovanjem e-ektrike razstreliti že v daljavi zaloge smodnika, forte, podzemeljske utrdbe in torpede. Pri tem se rabi "ultra" vijolične žarke, kojim se ne ustavi nobena stvar. Nj še dolgo tega časa, ko n so se mu izvrstno ti s temi žarki je razstrelil morske mine v razdali 2500 ljev. Ko so pred 2 meseci napadli avstrijski . aeroplani italijansko mesto Benetke, se je pri tem prvič vporabilo novo Marconi^ evo iznajdbo, da se je brezžičnim potom ustavilo visoko v zraku vse sovražne aeroplane. Ta priprava ali električna iznajdba namreč pokvari in ustavi lahko v zraku motorje vsakega aeroplana. : Tako se tudi v znanstvenih krogih zatrjuje, da so letos koncem maja Nemci razstrelili angleško bojno ladjo "Princess Irene" s pomočjo neke nove brezžične e-lektrične naprave, ali iznajdbe. Italijan Giulio Ulivi je lansko leto vpričo številnih veščakov razstrelil z "ultra" vijoličnimi žarki 4 torpedne čolne v razdalji 2 milj. Torpedovke so se naha jale v reki Arno. S temi žarki je delal poizkuse tudi španski inženir Ig. Blanco. Razstrelil je ž njimi zaboj dinamita v milje razdalji. Dinamit je bil globoko zakopan v zemlji. Thomas Edison deluje sedaj tudi na tem, da izpopolni svojo puško, oz. top, v katerem se bode rabilo namesto kroglje samo stisnjeni zrak. Morda bodemo še mi dočakali dneva, ko se ne bode v moderfii vojski več rabilo pušk, mečev, bodalov in topov? Vse to bode pregnala moderna vojna tehnika. V novodobnih vojnah bode odločevala le elektrika^ ki je postala zadnja leta glavna gonilna in silna moč. Že čez nekaj let se ne bode či-talo več v slučaju vojne o morebitnem bajonetnem napadu, o gi^natah, topovih itd., vse to bode izpodrinilo novo moderno bojno orožje s posredovanjem električnega toka in moči. Tako tudi se ne bode rabilo več za moderno človeš. klanje, ki novodobnemu času, ali stoletju nikakor ne pristoja, — toliko vojaštva, vojnega materijala in sile. Zmagala bode v prvi vrsti i-sta stranka, ki bode imela na razpolago svoje najnovejše električno morilno orožje, ali naprave. i vse večje bolniš-zdravilne zavode bode zamo-tplačno zdra- jera. Rnski značaj. Pridobivanje radifa v Coloradi. Odkar je prišla zdravniška veda na sled povsem novi rudninski snovi, s katero je mogoče u-stavljati bolezen raka, se je pričelo to dragoceno tvarino iskati po celem širnem svetu, to pa vsled izredno visoke cene. Tudi naša, raznih rudnin boga-aj Amerika se lahko ponaša s pridobivanjem radija. Državni rudninski urad v Washingtonu poroča namreč, da se je prišlo zadnji čas osobito v državi Colorado na velike sklade "carnotita," koja rudnina vsebuje dragoceni radij. "Narodni radijski zavod" j3 prtftel tudi zadnji čas do povsem novega načina pridobiyanja radija, ki dnev_ no ceno radija zdatno zniža. Še pred nekaj časom se -je plačevalo za en gram radija od $112.000 do $116.000. Meseca marca, aprila in maja letos so bili pa skupni povprečni stroški za pridobitev e-nega .grama radija samo $36.000. Ne sme se pa misliti, da bode morda vsled tega dnevna cena te dragocene kovine tako rapidno padla, kajti radij se išče dandanes vsepovsod v zdravniških krogih in se plačuje zanj še vedno ogromne svote. "Narodni radijski zavod" je kupil zadnje mesece od neke večje ieklarske druž-t>e y Coloradu 10 rovov, oz. prostorov, kjer se koplje "carnotit." Ta rudnina vsebuje namreč največ radija. — Slično rudo se pridobiva tudi nekje v državi Utah. Sedaj namerava ta družba pride-ati večjo količino, ali več gramov radija, Katerega bode laliko prodala po končani vojni v Evropo. Vsled prizadevanja raznih veščakov in zdravnikov se namerava naprositi vlado Zedinjenih držav, da bi prevzela v oskrbo in ast vse one rudnike, kjer se kopje "carnotit." Na ta način bi se dobilo lahko ceneje in več radija za razne bolnišnice. Več zdravnikov je imelo zadnji čas pri zdravljenju raka z radijem tako lepe uspehe, da priporočajo vla- V najnovejši številki "Časa," glasila naše "Leonove družbe," je objavljen zelo zanimiv in aktualen članek o ruskem problemu. Iz tega članka povzamemo nekoliko odlomkov o ruskem značaju, ki tudi na bojnem polju kaže toliko zanimivega in zagonetnega. Na dnu ruskega značaja se še vedno skriva dobrodušna meh-kost, gibčna sanjavost, demokratična ljudomilost in anarhistična svobodoljubnost staroruske slovanske narave, 'tej naravi so se pridružile mnoge nove navidez nesoglasne poteze. Bizantinsko jo-ščanstvo, tatarski jarem, mos kovski absolutizem, Petrova re forma, vsi ti vplivi so Rusom vsi 1 je vali tuje primesi brez organic nih prehodov in brez psihologič ne zveze. Rus do najnovejše do be še ni imel priložnosti, da bi vse to prebavil in uredil. Zgodo vinskim in kulturnim nasprotjem se pridružujejo presenetljiva na sprotja v naravi in gospodarstvu Rus se je moral vedno borm z neprijazno naravo brez upa, da 6i jo popolnoma ukloni. V tem boju se je utrjevala ruska krotka vdanost, stoično neobčutna potrpež ljivost, fatalistična resignacija lena vztrajnost, negativna ener gija, zavest slabosti in onemoglo ati. Tiranstvu narave se je pridruževalo tiranstvo absolutne države. Rus zna trpeti in umirati a zna se tudi žrtvovati. Rusko ljudstvo je miroljubno in malo bojevito, a vendar daje vztrajne vojake. Severna narava na kontinentalni planjavi ne pozna milih preho dov, ampak ljubi presenetljive skoke iz ene skrajnosti v drugo. Nobeno gorovje ne zadržuje zimskih vetrov, noben morski tok ne umiljuje neusmiljene zime. Pomladi skoraj ni. S hrupnim bobnenjem poka led, razlijejo se povod nji, solnce pripeka in naenkrat zavlada vroče poletje z dolgimi dnevi in "belimi" nočmi Kratka jesen naglo preide v kruto zimo z brezkončno dolgimi nočmi. Na jugu so sicer krajše zim ske noči, sploh krajša zima in daljše poletje. A ker ni gorskih o-vir in toplih morskih tokov, zato ost^a zima sega do bregov Črnega morja ter se menjava z vročim poletjem brez pomladi in jeseni. V boju z naravo se je Rus navadil prenašati največja nasprotja. Rus brez težave prenaša skrajni mraz in skrajno vročino; ne pričakovane premembe, velike katastrofe in nesreče ga ne spravijo iz ravnotežja. V ruskem značaju je mešanica ipoči in slabosti, ognjevitosti in apatije, trdovratne konservativnosti in lahkotne gibčnosti, trdosti in dobrodušnosti, brezčutnosti in dobrote. Narava je Rusa vzgajala kot neprijazna mačeha. Rus ve, kaj je trpljenje in bolečina, zato se odlikuje po sočutju, usmiljenosti, dobrodelnosti in po idealni požrtvovalnosti. Brezkončna enaličnost ruskih planjav nagiblje k otožnosti, dolge noči budijo melanholijo; brezmejna narava budi zavest osamljenosti. A prav zato je Rus zelo družaben, ljubi zadružnost; in razodeva organizatorsko spretnost ; teži po zabavi in razvedrilu, ljubi dovtip in smeh. Toda v ruskem smehu večkrat zazveni neka otožnost. Neizmerna planjava goji sanjavost in misticizem, budi nevzdržno hrepenenje in drzno mišljenje, ki se ne boji skrajnih posledic in absurdnosti. Ostro podnebje in kolonizatorski duh pa nagiblje k praktičnosti. Neizmerne planjave budijo čuv-stvo onemoglosti. Z druge strani pa ista posebnost ruskih planjav budi neko hrepenenje po daljavi, željo po potovanju in preseljevanju. V Rusu se stara nomadska kri še ni popolnoma umirila ; rad se seli, rad DOtuje in roma. Ruska nomadska nestalnost se javlja tudi v kraljestvu misli. Rusija je "lesena Evropa" (izraz zgodovinarja Solo v jeva, očeta znanega filozofa.) Za stavbe ne nudi kamna, ampak le les. Preprosta lesena koča lahko zgori, se hitro razdere in zlahka zopet zgradi. Zato ne daje stalne podlage in ne naveže srca na domače ognjišče. Rus ni navezan na svojo kočo, pač pa ljubi svojo širšo domovino. Ta posebnost ga sablja za osvojevalno koloi in daje dobre vojake za el no politiko. Ko govorimo o ruskem zni ne smemo prezreti ruske relij nosti. Rusi so morebiti najvemeil ši narod v Evropi. Ali je ruafa[! vernost utemeljena v slovanskem oziroma ruskem narodnem značaju? Leroy-Beaulieu sodi, da je r*. . j ska vernost plod ruskih naravnih" zgodovnih in socialnih namer. i Rusiji izvira religioznost iz tal in rosi z neba." Zanimivo je, da h ravno severna Rusija domovina živejše relfeioznosti in verskih sekt. Isti razlogi, ki so pospeševali rusko vdanost, potrpežljivost, pokorščino, požrtvovalnost, zavest slabosti in onemoglosti, so posp*. ševali tudi religioznost. Ruska zgodovina in žalostne ru. ske socialne razmere so do zadnjih let pospeševale pasivno in negativno stran ruskega značaja. Zato je Rusija Evropo tolikokrat presenetila po svoji slabosti; zato v ruski literaturi odseva tako bolestna razdvojenost. V zadnjem desetletju je ruski narod dobil priložnost, da je razvil aktivne zmožnosti in spretnosti svoje "gi-roke nature" (ruski izraz). Zato se je Rusija zares nepričakovano okrepila. Mogoče je, da_se bo tudi ruski značaj okrepil in konsoli-diral ter nasprotja spravil v lepše soglasje. "Slov." 100-letniea bitke pri Waterlooju. S čudnimi občutki se spominjamo stoletnice bitk pri Waterlooju in Belle-Alliance dne 18. junija 1815, tega zadnjega akta drame, v kateri je igral veliki Napoleon tako važno vlogo in kjer je na krvavem bojnem polju ugasnila njegovo slava. Zmaga se je takrat dosegla s pomočjo Anglije, Prusije in Holandske. Kdor hodi danes po stari cesti Belgije k Waterlooju, vidi z globokim ginjenjem velikansko piramido takozvanega levjega griča, ki se dviga na onem mestu, kjer je bil princ Oranjen ranjen v hudem boju. Nehote se človek zmisli znamenitega popisovanja te bitke po Victor Hugoju. Po 226 stopnjicah se pride na 45 metrov visok grič, na katerem je postavljen 28.000 kg. težak levov spomenik. Wellington in Blueher sta dobila bitko, ki je končala svetlo zvezdo Napoleonovo, ki mu je po begu iz Elbe sijala samo še sto dni. Nnkdar ni Anglija pozabila, da jo je pravzaprav Blueher rešil poraza, a sedaj se je obrnila bivša naša zaveznica proti Napoleonu proti Nemčiji in z njo zavezani Avstriji. Takrat, leta 1815, je hotel Napoleon Blticherja in Wel-lingtona posan^zno poraziti. Res je porazil Angleže pri Gaappe, Blueher pa je bil istočasno pri Lignyju premagan. Potem se je obrnil Napoleon še enkrat proti Angležem ob cesti Mont St. Jean, ter je postavil svojega generala Grouchyja Blueher ju nasproti. Vendar je Blueher Grouchyja prekanil, ker mu je pustil naspro- | ti le malenkosten del armade, sam pa se je v odločilnem trenotk. pri- : družil Wellingtons Ncpoieon je prepoznoVopoldne napadel Angleže. Ob 8. zvečer je kor Ziethen o^P očil bitko. Zmaga je bila dosežena. Wellington je imel poleg Angležev Hanoverance, Brunšvice, Belgijce in Nizozemce na svoji strani, poleg tega ga je podpiralo še okrog 30.000 Prusov s 38 topovi. Na bojišču je ostalo 25.000 Francozov in 22.000 zaveznikov. Posledica te zmage so bile: kapitulacija Pariza, Sv. Helena, drupi mir v Parizu po oblegovalni vojni, ki jo je vodila tudi Avstrija in ki je premagala "kraljevino I-talijo", ki jo je tudi Napoleon ustvaril. Kmečka hiša, kjer sta se sestala Blticher in Wellington ob pričetku zasledovanja, je tvorila dolgo časa nekako božjo pot po-rujočih Angležev. Pri Planeenoitu je spomenik pruskih častnikov, pa drugi zavezniki so postavili spomenike. V Hanovru in na Brunšvi-škem so postavili nekake spomenice v spomin na bitko pri Water-ooju in v Londonu je postavil Wellington, imenovan "železo! vojvoda", ki je preživel svojo slavo do leta 1852., velikanski spo-menik ,ki naj bi bil trajen spomin na prijateljstvo Anglije z Nem' jo in Avstro-Ogrsko! In kako se časi spremenili? T Jolietu, m. dne 2. aprila 1891 Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. maja 1915. skupna izplačana podpora $1,069.625.50. GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, 111. a Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Olair Ave., Cleveland, 0. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa.-frhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago 8t., JoHet, 111. NADZORNIKI. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, HI. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Prank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, 111 Prank Fran&č, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111 Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, m. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo aa glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. iopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa aa: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. J. Uradniki vsacega društva K. S. K. Jednote so dolžni poročati duhovnemu vodji K. S. K. J. o izidu velikonočne spovedi od vseh članov. Poročilo naj bode vestno in resnično! Zato prosim uradnike vseh društev K S. K. J., da naj mi o tem ravno tako skrbno poročajo, kakor poročate na glavni urad naše Jednote o finančnih zadevah. Imena tistih članov, ki so zanemarili svojo dolžnost, naj bodo v poročilu označena. Toraj ni dovolj, da mi pošlje tajnik kateregakoli društva samo spovedne listke brez vsacega dostavka. Društvene uradnike tistih društev K. S. K. J., ki mi do sedaj še niso poročali, prosim, da isto storijo kmalu! Bratski pozdrav! Rev. Jakob čeme, duh. vodja K. S. K. J. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K .S. K. JEDNOTE PRISTOPILI ČLANI. K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 20976 Kochevar Franc 18, 1000. spr. 14. jul. 1915. K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 20977 Vajdič Josip 31, 1000. — 20978 Benčič Peter 32, 1000. — 20979 Bosanac Matija 33, 1000. — 20980 Kovači« Tomaž 35, 1000, spr. 14. jul. 1915. K dr. Mar. Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 20981 Kralj Ivan 18, 1000, spr. 14. jul. 1915. K dr. Vit. sv. Mihala 61, Youngstown, Ohio 20982 Birič Ivan 18, 1000, spr. 18. jul. 1915. K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis.. 20983 Sekli Simon 45, 250, spr. 11. jul. 1915. K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 20984 Zlatarič Franc 19, 1000. — 20985 Veselič Ivan. 19, 1000, spr. 18. jul. 1915. K dr. sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 20986 Leskovec Anton, 16, 500, spr. 18. jul. 1915. PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 7459 Kochevar Ana 30, 1000, spr. 14. jul. 1915. K dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 7460 Rajer Marija 26, 1000, spr. 11. jul. 1915. K dr. Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 7461 Varakomsha Marija 25, 1000, spr. 11. jul. 1915. K dr. sv. Ane 126, Forest City, Pa., 2462 Turk Roza 16, 1000. — 7463 Košir Helena 20, 1000, spr. 18. jul. 1915. K dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 7464 Žekelj Franca 18, 500, spr. 16. jul.1915. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5045 Jakša Franc, 19, 1000. — 13304 Jakša Ivan 22 ,500. — 7807 Česen Josip 26, 500, 12. jul. 1915. K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 20017 Heferle Ivan 30, 500. — H910 Vrček Ivan 33, 1000, 19. jul. 1915. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K dr. sv. Alojzija 23, Fleming, Kans., 3765 Jakša Kristina 22, 1000. 1- 4507 Jakša Ana 18, 1000, 12. jul. 1915. K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 5978 Vrček Rozalija 25, 500, 19. jul. 1915. PRESTOPILI ČLANL Od dr. sv. Srca Jezusovega 70, JSt. Louis, Mb., k dr. sv. Valentina 145, Beaver Falls,, Pa., 13961 Erjavec Valentin 26, 1000, 11. jul. 1915. PRESTOPILE ČLANICE. Od dr. Mar. Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., k dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3065 Majer Marijana 27, 1000, 11. jul. 1915. SUSPENDOVANI ČLANL Od dr. sv. Jožefa 16 Virginia, Minn, 13415 Gregorič Josip 40, 1000, 19. jul. 1915. Od dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., 16831 Tolar Alojz 43, 1000, 7. jul. 1915. Od dr. sv. Horijana 44, So. Chicago, 111, 18931, Horvat Ivan 29, 1000, 15. jul. 1915. w \ Od dr. Mfcr. Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 18859 Kodelja Valentin 26, 1000, 19. jul. 1915. Od dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa, 10754 Erdeljac Ivan 24, 1000, 20. jul. 1915. Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 18978 Gešek Josip 22, 1000, 19. jul. 1915. Od dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa, 9883 Cvitko Ignac 21, 1000, 19. jul. 1915. Od dk sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y, 20385 Semrov Ignac 18, 1000. — 18358 Slabe Lavrenc 29, 1000, 18. jul. 1915. Od dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans, 15303 Katzman Martin 31, 500, 11. juk 1915. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn, 229 Kostelz Marija 41, 500. 11. jul. 1915. Od dr. Marije Pomagaj 29, Waukegan, IU, 3414 Rade Katarina 20. 500. 2. jul. 1915, 05 dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind, 5375 Gregors Ana 42, 500. 13. jul. 1915. ^ Od dr. sv. Družine 136, Willard, Wis, 5742 Bukovec Alojzija 29, 500. 3. jul. 1915. Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis, 58d2 Mohar Ivana 19, 1009 12. jul. 1915. Od dr. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 1389 Struna Ana 28, 500, 15. jul. 1915. Od dr. sv. Mar. Pomagaj 119, Rockdale, 111., 5548 Bombač Magdalena 27, 500, 15. jul. 19151 Od dr. sv. Rozalije 140, Springfield, 111, 5266 Forgac Marija 41, 1000, 22. jul. 1915. IZLOČENI ČLAN. Od dr. sv. Jožefa 21. Federal, Pa., 6656 Debelak ftan 19, 1000, 11. jul. 1915. ODSTOPILI ČLANL Od dr. sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo, 13084 Demšar Ivan 25, 1000, 18. jul. 1915. Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, 6762 Grošelj Ivan 38, 1000, 19. jul. 1915. ODSTOPILE ČLANICE. Od dr. sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., 3306 Oblak Ana 24, 1000. — 3590 Šubic Johana 26, 1000. 25. jun. 1915. Od dr. sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 4921 Logar Ivana 34, 1000. 3. jul. 1915. Od dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 5452 Simrak Silva 25, 1000, 3. jul. 1915. ČLANICA ZVIŠALA ZAVAROVALNINO $500 na $1000. Pri dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111, 5766 Grill Johana 20. z\is. 22. jul. 1915. ZNIŽALI ZAVAROVALNINO, $1000 na $500. Pri dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17371 Boldin frvan 38, zniž. 4. jul. 1915. Pri dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 11194 PodpeČnik Tosip 29, zniž. 20. jun. 1915. Pri dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5581 Frluga Marija 25, zniž. 28. jun. 1915. Pri dr. sv. Ane 127, Waukegan, IU., 5226 Kržič Ana 22, zniž. 15. jul. 1915. ČLAN ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $1000 NA $250. Pri dr. sv. Barbare 40. Hibbing, Minn., 20131 Mušič Mihael JO, zniž. 10. jul. 1915. JOSEPH ZALAR, glavni tajnik K. S. K. J. Je li vojna že minula? Iz angleščine prevel Ivan Z. Je li vojna že minula ? mati oj povejte mi! Tisoč spet baje je mrtvih? Kdo se zmage veseli? Rad bi znal, kaj je z očetom našim, če živi sploh še? t Oj povejte draga mati, se li vrne kdaj al' ne ? Mati ljuba, Vi se vedno — tiho, britko jokate, Kadar zrete v te novice, v srčni boli stokate. In čemu obleko žalno, ste nadeli dan's na se? Jaz kar slutim da naš oče, dragi v vojni padel je. Res je, — sinko ti moj zlati. Oče v grobu tujem spi. Nikdar več ne bo te božal, zrl v tvoje tu oči!-- Kot junak za grudo rodno, oče je umrl tvoj.-- / V raju svetem zrla njega, bodem tudi jaz s teboj! MATI, KADAR VOJNA MINE. (Iz angleščine prevel Ivan Z.) Mati, kadar vojna mine, Spet pri Vas doma bom jaz. Kak' mi bode srce bilo, Ko bom"zrl v Vaš obraz! Srečne bova zopet dneve, Kakor nekdaj vživala.-- Strastno bova se objela, V solze radost zlivala. Mati, kadar vojna mine, Jaz Vam bom povedal vse; Kak' je tukaj smrt grabila, Znance in prijatelje? In kako so še pred smrtjo, Mislili ti na svoj dom. — — Njih težave, slednje zdihe, Mati, vse razložil bom. Mati, kadar vojna mine, In sovražnik bo pregnan; Radost bode vse navdala. — O j napoči že ta dan! Da že enkrat v kraj domači, Bi se vrnil v-rodni svet! — Srečen, da, presrečen bodemi Ko Vas vidim mati spet! VOJAKOVO SLOVO. Zložil Anton Mčdved. Ko bodem potoval od tebe v daljni svet. na ramah tovor, v srci žal, na prsih tvoj spominski cvet o ljuba, misli name! Ko pojdem v boj besneč za dom in kralja vnet na ramah puško, v roki meč, na prsih tvoj spominski, cvet, nikar ne zabi name! 1 \ 1211 Mordž od meča strt, od krogle bom zadet, na udih rane, v srcu smrt, na prsih tvoj spominski cvet, nikar ne zaiti name! Morda me v zadnji dom zakrije tuji svet. Ko v tihem grobu spaval bom, na prsih tvoj spominski cvet o ljuba, moli zame! Naše dolžnosti. •Večkrat sem že čital v našem cenj. listu: "Glasilo K. S. K. Je dnote" dopise; naši Jednoti podrejenih društev. Razpravljalo se je o tem in onem, namreč za korist in napredek naše slavne in dobre matere K. S. K. Jednote in društev. — A iz vsega tega je pa razvidno, da nismo še edini in ne delamo tako, kot bi morali. Glavni vzrok temu pa tiči v tem namreč: da je dosti članov, kateri se ne zavedajo svojih dolžnosti napram društvu in Jednoti, in da je dosti tudi takih, kateri ne marajo za pravila in ustavo t naše Jednote. Tu hočem podati nekoliko nasvetov, kako bi se v gotovih slučajih člani morali ravnati? Dolžnot vsakega člana je: 1.) da mora določeni dan rednih mesečnih zborovanj priti na sejo, namreč zato, da plača svoje mesečne doneske društvu in Jednoti, in tudi zato, da vidi svoje društvene sobrate, kateri mu pomagajo v morebitni stiski in nesreči. — 2.) mora priti član na mesečne seje, da predlaga ozir. podpira predloge v korist društva in Jednote, in nasprotno, da pobija vse predloge in napade v kvar društvu in Jednoti. Vsak teden čitam v uradnih naznanilih o črtanih, ali o suspendiranih članih.--Marsikatero društvo pa mora nalagati kazen na posamezne člane (ice). Vprašajmo se, zakaj vse to?! — Izgovarjajo se namreč eni na slabe delavske razmere! To je res! Mi vsi vemo, da so v resnici slabi časij posebno še za nas delavce, trpine. A to ni samo v slabih, ampak tudi v dobrih, celo prav dobrih delavskih razmerah. Vzemimo si tale slučaj: Član, katerega društva se vrši mes, seja, se iste ne vdeleži zaradi kakšnih praznih okoliščin; raje je namreč doma ali kje drugje pri "keku," ali pa pri "baksi." Misli si: boljše je pustiti mesečno sejo, kot pa pijačo! Misli si dalje: "A. saj bom lahko drugi mesec plačal za dvakrat." Pa nastopi drugi mesec, ko dobi slabo "pedo", torej zopet ne more plačati, in zopet odlaša dalje na tretji mesec! Pride čas seje tretjega mesečnega zborovanja in šele tedaj gre dotični član na sejo. "Brigati ne-marneže," se glasi, ko dr. tajnik prečita imena dolgujočih članov. Ko dotični član to zasliši, začne računati, koliko bo moral dati za ta p..... "ferajn." "Trikrat po $1.60 je $4.80! Preveč je to za enkrat! Potem nimam ničesar za hrano in pivo! A, idi k v...... društvo!" "Izključite me, ako me ne marate več čakati!" S temi besedami ostavi zborovališče. Veliko je zopet takih, ki neprestano obljubujejo, da bodo vse poravnali, samo jiaj društvo še malo počaka in !z društvene blagajne plače zanje. Evo primere: Član je bil dolžan po 4, 5 in 6 mesecev in naposled se jo dal črtati, ne da bi poravnal dolg pri društvu. Dotično društvo pa potem začne računati, koliko je plačalo zanj? Tu poglejte, kaj more narediti posameznik ? Ce pri dotičnem društvu oboli član. pa ni denarja v blagajni, in bolni član mora čakati za podporo, kojo bi lahko dobival takoj po 6 mesecih. Tukaj, ali v teh ozirih mora biti točnost članov napram društvu in Jednoti! Odbor krajevnih društev^ je večkrat v neprilikah ako se član dalj časa ne javi in se ga koneč-no suspendira. Dobi se celo član, kateri protestira radi suspendacije češ, saj bo plačal; v nasprotnem slučaju pa, če se ga čaka, se pa zopet dobi član, kateri "ki ka" zakaj se ga ne suspendira? V "otovih takih slučajih sem jih že tudi jaz dobil "pod nos." Zato pa društveni tajniki in tajnice držimo se pravil in lahko nam bo poslovati! Vprašajmo se bratje: Zakaj mo tako mlačni in nesložni? Ko bi moralo biti vse boljše in drugače? Vemo vsi, kaj so, in kaj govore društv. pravila? Vsak naj si nekaj vtisne v spomin iz nravil v vsem društvenem in Jed-notinem poslovanju, pa se bode vsa nesporazumnost med člani izgubila in to brez slabih posledic Naj vsak član pomni, da K. S. K. Jednota in nji podrejena društva ie zafctevajo nič zase, ampak jih veže zgolj bratska ljubem in nadelo, da morejo pomagali svojemu bližnjemu, ozir. članu v slučaju bolezni in necreče!... Ko enkrat vse to vemo in ker smo člani Jednote in njenih društev, ko jih geslo je: "Vsi za enega, eden za vse," je naša dolžnost, da spolnjujemo to, kar se dobrega od nas zahteva. Ako kateri član ne more plačati svojih mesečnih doneskov, nr.j se javi na redni mesečni seji celemu članstvu in pove, da ne more plačati in gotovo ga bodo počakali, kajti prositi ni sramota, ampak sramota je z lažjo društvu škodovati. Pravi član hoče vršiti svoje dolžnosti in samo kot tak, more spolnjevati besede, ozir. klic našega gesla: "Vsi za enega, eden za vse!" ... Broughton, Pa, dne 28. julija 1915. Ant. Kozleuchar, tajnik društva št. 95 K. S. K. J. Posvetitev presv. Srcu Jezusovem. Presladki Jezus, Zveličar človeškega rodu, poglej na nas, kako kličemo k Tebi. Tvoji smo,Tvoji hočemo biti za vedno. Da bi pa bili še ožje združeni s teboj, zato se danes radovoljnO posvetimo Tvojemu Srcu. Tebe mnogi niso nikdar poznali, Tebe so mnogi zavrgli, ne meneč se za Tvoje zapovedi. Usmili se obojih, usmiljeni Jezus in potegni k svojemu Srcu vse! Kralj bodi, Gospod, ne samo vernikov, ki niso nikdar odpadli od Tebe, ampak tudi izgubljenih sinov, ki so Te zapustili. Stori, da se že skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne poginejo od uboštva in gladu. Bodi kralj tistih, ki jih slepi zmota ali loči nesloga. Privabi jih v zavetje resnice in k edinosti vere, da bo kmalu en hlev in en pastir. Bodi tudi kralj vseh tistih, ki žive še v starem paganstvu in otmi jih iz teme v božjo svetlobo in kraljestvo. Daj Gospod, svoji cerkvi varno in zanesljivo prostost. Daj vsem narodom mirno življenje. Daj, da se glasi od kraja do kraja zemlje en glas: "Bodi hvala božjemu Srcu, ki nas je rešilo; njemu čast in slava vekomaj!" To smo ponatisnili in priobčili v ta namen, da javno povemo, kako nas naše srce boli, ko beremo, kako se neprestano v bogokletnih slovenskih listih ali novinah koine ime Jezusovo, — sv. hostijo in kako bogokletno se norčujejo naši slovenski bratje iz Srca Jezusovega. — To so tisti bratje, katerim je njihova slovenska in katoliška mati, takrat, ko so dobili dar govora, prvikrat s spoštovanjem polagala na jezik presve. ime Jezu-soyo in ko jih je mati učila pesmi v čast Materi božji in ki so ža-libog danes pozabili na nauke svojih starišev, na evangelij Jezusov in vzgled preČiste Device Marije. Mi se klanjamo presv. Srcu Jezusovem ! Marija, čista Devica, naj bo naša zaščitnica in pripo-močniea pred svojim Božjim Sinom, da bo naša najstarejša in najmočnejša mati — Jednota še naprej ostala katoliška mati vseh vdov in sirot! . . . Znamenit govor češkega namestnika. Te dni se je vršilo v Pragi zborovanje čeških okrajnih zastopstev. Ob tej priliki je imel namestnik grof Coudenhove znamenit nagovor, iz katerega posnemljemo nastopne markantne izjave: "Po zmagovitih bojih nam nastane nova Avstrija, ki bo vsem tistim, ki so ji zvesto stali ob strani, nudila svojo mogočno zaščito. Avstrijska država je pod prešlavnim žezlom habsburškega plemena nastala iz potrebe svojih plemen po skupnem varstvu in skupnem razvoju moči nasproti vnanjim sovražnikom. Ta država dovoljuje svojim narodom svoboden razvoj in uveljavljanje, dovoljuje njihovemu narodnemu gospodarstvu vse prednosti, ki .izhajajo iz nje po-loženja kot velesile; omogoča državljanu, da more, v ljubezni vdan svojemu narodu, pospešava-ti nje razvoj in povzdigo. Tudi po srečno doseženem častnem miru ne bo treba nobenemu plemenu, živečemu pod žezlom Avstrije, biti v skrbeh, da bi bil oviran v svojem narodnem življenju, v svojem kulturnem razvoju." Q - '».V'* —-= • m mm m . _ Avstroogrsko zunanje minii strstvo je izdalo zadnje dni rdečo knjigo. Kdor pazljivo prebere ta diplomatičen spis in priložene note, — za navadnega bralca je jezik vsaj iz začetka nekoliko tuj — bo prav jasno videl, kakSen je bil. naš triintridesetletni prijatelj in zaveznik. Ne iz sovraštva, ampak iz ljubezni in v strahu' za svojo Avstrijo in domovino smo mi na jugu vedno poudarjali po litiko previdnosti in rekli, naj naše prijateljstvo ne hodi z zaprtimi očmi preko Soče. "Rdeča knjiga" odkrije itali jansko zavezništvo v taki goloti, da zgodovina kaj tako grdožalost-nega še ni videla. Kjer je na svetu še pošten človek, ta bo po branju naše rdeče knjige moral priznati: "Bog me večno varuj take zaveznice!" Naša javnost izve iz rdeče knjige tudi za marsikatero določilo trozvezne pogodbe in kasnejših dogodkov, kar je bilo dosedaj skrbno zapečetena skrivnost. — Vojska spravi vse na dan. Nastop proti Srbiji je bil samo naia stvar. Ko je sarajevski umor na naj-grozovitejši način pred celim svetom odkril kovarstva, ki jih je Srbija več let kovala proti monarhiji in se je Avstrija že iz naj priprostejših zahtev soohranitve odločila zahtevati od Srbije resnih zagotovil, da se kaj takega ne bo nadaljevalo, je smela monarhija mirno in upravičeno pričakovati, da se prizna upravičenost njene akcije. In v resnici, kdo bi mogel od evropske velesile zahtevati, da bi mirno prenašala, da bo majhen sosed s takšnim sovraštvom izzival, gojil premišljeno gibanje za odpad in na vse strani snoval zarote proti njeni varnosti in celoti. Katera evropska velesila ne bi nazadnje zagrabila za najodlocnejše o-brambno sredstvo. Ravno tako malo kakor proti notranji upravičenosti se je dalo ugovarjati obliki našega postopanja proti Srbiji. Šlo se je za neko razliko, diferenco med monarhijo in neodvisno državo glede njunega medsebojnega razmerja in prav nič ni bila upravičena zahteva, da bi monarhija vprašanje, kako sme iti v varstvu svojega miru in varnost, morala storiti odvisno od odločitve tretjih sil. Rusija je čakala na to priliko. Spor se je tedaj nanašal samo na Avstrijo in Srbijo. Vendar pa je bilo treba kljub naši izjavi, da se ne bomo dotaknili suverenitete in teritorialne posesti Srbije, če se vojska omeji (lokalizira) samo nanjo, računati z možnostjo, da bo Rusija zagrabila ugodno priliko, da že sedaj izvrši svojo davno zaželjeno namero, napasti Avstrijo in obenem Nemčijo. To namero se je vedno bolj jasno videlo v obširnem oboroževanju, večkratnih mobilizacijah in v gradnji novih velikih vojaških železnic. Da, smeli smo skoro pričakovati, da bo Srbija naše vsled njenega ravnanja popolnoma utemeljene zahteve le tedaj odklonila, če ji bo prišel iz Petrogradu signal, da Rusija sodi: čas napada na monarhijo je prišel. Saj je imela po ruskih načrtih Srbija nalogo udariti od strani, vloga, za katero jo je znala Rusija držati vedno pripravljeno s panslavi-stično ljubeznijo in dosledno politično podporo. Ruskemu vmešavanju je moral slediti splošen spor. Ker je evropska politika že desetletja slonela na sistemu zvez in sporazumov (entent), tedaj je bilo že vnaprej jasno, da bi Rusija s svojim neupravičenim vmešavanjem v spor med monarhijo in Srbijo morala povzročiti najhujše posledice, da celo splošen spor. Kajti kdo neki bi mogel dvomiti, da bi Nemčija, ki je priznala popolnoma upravičenost naših očitkov proti Srbiji, zapustila pot, katero so ji kazali dana beseda in lastni življenski interesi in da ne bi z vso svojo silo pomagala svojemu dolgoletnemu zavezniku proti ruskemu napadu. S tem pa je bil nodan "casus belli", slučaj vojne, tudi za GLASILO Francosko, ki je že desetletja svoje izpostavljene zemljepisne prežala na' ugodno priliko, da u- lege posebno izpostavljena nevar-resniči svoje maščevalne načrte nostim svetovne vojske, kar je in ravnotako je bilo pričakovati, da se bo tudi Angleška, čeravno je še v zadnjem času tajila, da bi obstajali kaki trdni dogovori z obema drugima silama spora zuma, udeležila boja proti zavida-nemu in strašnemu tekmecu, proti krepko rastoči Nemčiji. Konč no se je tudi dalo računati, da bo Turčija, čeravno je že trpela pod posledicami ravnokar končane balkanske vojne, spoznala, da je zmaga Rusije konec njene ne odvisnosti in da se bo postavila na stran osrednjih sil. Italija ob začetku svetovne vojske. Na kakšnem stališču pa je stala Italija napram tej možni evropski vojni? Pač je bilo v zvezni pogodbi z osrednjima velesilama, kateri se ima Italija zahvaliti za trideset-letja varnosti in miru, za neovi ran razvoj svojih državnih in gospodarskih sil; za dve skoro brez truda osvojeni razsežni pro Vinci onstran Sredozemskega morja, pač je bilo v zvezni pogodbi določeno, da mora pomagati obema svojima zaveznicama v boju proti dvem ali več silam, če bi oni dve sami ne izvali boja ti) Pač je bilo jasno, da avstrijski nastop, ki je po letih brezprimer-ne miroljubnosti in potrpžljivosti proti srbskemu izzivanju moral slediti, ni imel značaja kakega izzivanja, ampak da je napad prišel od strani Rusije, ki se je pri uresničevanju svojih dalekosež* nih načrtov posluževala Srbije za naskakovalca. Vendar pa se je dalo opaziti znamenja, da Italija, kakor bi to odgovarjalo besedilu in duhu pogodbe, ne bo posegla v boj na strani svojih zaveznic Italija že takrat ni mislila izvršiti svoje dolžnosti. Po stališču, ki ga je Italija za vzemala za čas algeciraske konference in aneksijske krize, po razgovorih v Racconigi (obisk ruskega carja) in neprestanem lju-bimkovanju z entento, sta morali Avstrija in Nemčija velikobolj sumiti ,da se bo Italija umaknila izpolnitvi svojih zavezniških dolžnosti in da bo to utemeljevala vsakovrstno umetno razlago besedila pogodbe. Če se tedaj ni dalo z vso gotovostjo računati, da bo Italija popolnoma izpolnila iz pogodbe izvirajoče dolžnosti, vendar sta smeli Avstrija in Nemčija vsaj najmanj to pričakovati, da ju bo Italija v velikanskem boju podpirala vsaj z dobrohotno nevtralnostjo. 2) Dejanski razvoj dogodkov je te domneve zaenkrat opravičil in v začetku svetovne vojne se ni bilo dogodilo prav nič, vsled česar bi se dalo slutiti, kako strašno nezvestobo in izdajstvo bo Italija kasneje iakrivila. Zvestoba je čredno bolj zmrzova-la. — Prva doba. 'V tej prvi dobi, ki se začenja z izročitvijo naše note v Belgradu in sega notri v zimo, se je dala Italija voditi od treh vodilnih vidikov : 1. Odločila se je, da ne preneha biti nevtralna, obenem pa takoj z vso intenziteto delati na to, da se vojaško pripravi v visoki meri. 2. Stremila je za tem, da svoje nevtralno stališče utemelji na podlagi besedila pogodbe in da svoji zaveznici pomiri s prijateljskimi izjavami. 3) 3. Nameravala je za vsak slučaj z nasilno razlago člena VII. trozvezne pogodbe dobiti od Avstrije zagotovilo, da pristoje Italiji enakovredne kompenzacije v slučaju, če bi si Avstrija kaj pridobila v Srbiji ali črni Gori. In s tem trojnim vidikom primerno je italijanski ministrski svet, na kar nas je že ustmeno pripravil markiz di San Giuliano, dne 1. avgusta 1914 sklenil, da ostane Italija nevtralna. — Za vzrok se je navajalo, da tvori nastop monarhije proti Srbiji a-gresivno (napadalno) dejanje proti Rusiji, vsled česar v smislu pogodbe ni za Italijo nastopil "slučaj zveze" — trditev, katero se ovrže že samo s tem, da še samo opozori na znane obsežne priprave Rusije za napad na obe centralni sili in na popolno neodvisnost Srbije. Dalje se je navajalo za razlog italijanske nev- f^olr>Apf i /In n T4A1««A «J » morda res, pa Italije še vedno 1 more odvezati od njenih dolžnosti ; in končno, da je Avstrija opustila v smislu člena VII. trozvezne pogodbe pred odločilnimi koraki nasproti Srbiji se sporazumeti z Italijo in ker sploh odklanja priznati italijansko razlago tega člena. Kaj je s to točko, bo dalje naprej še bolj točno povedano. Četudi se je italijanskemu ute meljevanju dalo ugovarjati, ven dar je Avstrija vzela izjavo ita lijanške nevtralnosti brez ugovora na znanje, posebno ker je Ita lija prav tačas izjavila, da se pa drugače misli držati zvezne pogodbe in je rekla, da ni izključeno ,da bi morda kasneje tudi sama sodelovala in je v vseh izjavah govorila v odkritosrčno zvenečem, prijateljskem tonu. 1) Člen III. trozvezne pogodbe se glasi: "če bi ena ali dve visokih pogodbenih strank brez neposrednega izzivanja od svoje strani bili napadeni od ene ali več velesil, ki niso podpisale te pogodbe in bi bili zapleteni v vojsko, bi bil istočasno podan "casus foederis", slučaj zveze, za vse tri visoke pogodbene stranke." 2) Člen IV. trozvezne pogodbe nalaga drugi zaveznici dobrohotno nevtralnost celo v slučaju, da drugi zaveziftk iz vzrokov obrambe začne vojaško iniciativo. Člen IV. se namreč glasi: "Če bi kaka velesila, ki ni podpisala te pogodbe, ogrožala državno varnost ene visokih pogodbenih strank in bi ogrožena stranka bila prisiljena, da ji napove vojsko, tedaj se zavežeta obe drugi, da se bosta proti nji obnašali dobrohotno nevtralno. Vsaka si pridrži odločitev, ali se udeleži vojne, če to smatra za primerno, da nastopi skupno s svojim zaveznikom." 3) Naš cesar je namreč brzoja-vil italijanskemu kralju, da je radi ruskega vmešavanja v srbski spor in vsled mobilizacije ruske armade in mornarice odredil splošno mobilizacijo in je izrazil svoje zadovoljstvo, da more računati na pomoč svojih zaveznikov. Nato je italijanski kralj brzojavno odgovoril: "Prejel sem brzojavko Vašega Veličanstva. Ni mi treba zagotavljati, da bo Italija, ki se je na vse mogoče načine trudila, da zagotovi mir in ki bo vse storila, kar je le v njeni moči, da kakor le hitro mogoče pomaga pri obnovitvi miru, da bo Italija nasproti svojima zaveznikoma ohranila prisrčno prijateljsko nevtralnost, kakor to odgovarja trozvezni pogodbi, njenim odkritosrčnim čustvom in velikim interesom, ki jih mora varovati. Viktor Emanuel." (Dalje prihodnjič.) Telečja jetra zdravilo proti tuberkulozi Znanstveno preiskovanje je dokazalo, da telečja jetra v presnem stanju obilujejo z lipoidi in fer-menti, organičnimi substancami, ki imajo to svojstvo, da druge organske snovi kemično pretvarjajo, ne da bi se sama izpremenila. To je vzpodbudilo dr. A. Zironija, specijalista za tuberkulozo, da v svojem sanatoriju v ' Gremoni zdravi bolnike s telečjimi jetrami. Po poročilu "Klinično-terapeut-skega tednika," ki ga v Berolinu-Wilmersdorfu urejuje dr. "W. Rothschild, je dosegel dr. Zironi s svojo metodo zdravljenja nepričakovano ugodne uspehe. Za poizkus je zdravil samo težko bolne, ki so imeli že oba dela pljuč o-kužena s tuberkulozo, in to one, ki so bili ravnokar sprejeti v bolnišnico, kakor tudi one, ki so se že delj časa zdravili. Vsak bolnik je dobil dnevno 100—250 gramov sirovih telečjih jeter. Oni bolniki, ki so se že zdravili medicinalno, se niso hoteli zdraviti na ta način, ter so se mu upirali, tako da je opustil zdravljenje s telečjimi jetrami, med tem ko so se oni, ki so bili ravnokar sprejeti v bolnišnico, radi zdravili po tej metodi, ter so bili doseženi veliki uspehi. Splošno se je stanje bolnikov hitro popravljalo, tek se jim je povrnil in telesno so se ojačili, a kar je najbolj važno, se je moglo o-paziti na pljučah/ da se bolezen o-brača na bolje. Dr. Zironi bo nadaljeval s tem načinom zdravljenja ter bo v znanstvenih razpravah poročal o uspehih, za katere K. JEDNOTE. POZOR ROJAKI I Spodaj podpisani imam na pro* v okolici Willard in Greenwood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne na spodaj podpisanega: Gregor Seliškar R. 5. box 26 Greenwood, Wis. Ad. 5. 5. — 11. 5. NAZNANILO. S tem naznanjam, da se je ne kaj naših domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba mi, kjer ni snega, ne slane in ne neurja. Podnebje v tej državi je fino, zemlja in voda dobra. Od tu se lahko pridelke proda in drugam pošilja. To naselbino je priporočila: "The Catholic Colonization Society of U. S. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala-bami. • Pišite meni za pojasnila! Lahki kupni pogoji! Math Oesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, DI Telefon Canal 80. 2.10—8.10 15 FARME IN FARMERSKA ZEM LJIŠČA v okolici Jump River, Taylor County, Wis., imajo vse prednosti, katere so potrebne za uspei no kmetovanje. Rodovitna zem lja, zdravo podnebje, dovolj dež ja, dobre železniške zveze, dobre ceste, dobre šole. Cena farmer-skih zemljišč akr $20.00 in vile. Plačilni obroki 8 let. Pri čiščenju zemlje se dela življenje t "bolci," "tajsi," klafterskimi dr vami in z žganjem oglja. Edina slovenska naselbina, ki se peča i žganjem oglja. Oglejte si kraj, zberite kos zemlje, zasigurajte si zdravo delo v naravi, kruh in neodvisnost ter blagostanje ameriškega farmerja. Obdelane in o-premljene farme po raznih cenah. WM. BRUMSHBUD, (Ad.) Jump River, Wis. ROJAKI POZOR! Imam še nekaj akrov najboljše zemlje na prodaj. Zemlja se nahaja blizu mesta, železnice, premo-gokopov, tovarn in žag, kjer je podnebje najbolj ugodno, kjer ni zime in ne hude vročine. Dobite je zemljo po jako nizki ceni. Pišite takoj za pojasnila na: J. Potoshnik 1035 E. 71. st St. Seattle, Wash. Advr. št. 25. — 32. tralnosti, da bi bila Italija vsled upa, da bodo ugodni. JOHN MOŽINA slovenska grooerija in mesni* 1039 Prescott St. vogal llth St North Chicago, HL (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo razno vrstnega vedno svežega grocerij skega blaga in mesnico. NIZKI CENE, DOBRO BLAGO 119 TOČNA POSTREŽBA je moj* geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. It. ŠOLA za učenje voinje i avtomobili. Kdor se hoče temeljito in kmalu pri učiti vožnje z avtomobili, ali iste po pravljati, naj pride k nam v šolo, kei mi vse to učimo. Poduk se vrši podne vu in ponoči I Mi garantiramo, da dobi učenec "Li cence" ali dovoljenje. Pridite se to rej učit k nam! PENN AUTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly 8t (55.—11. 5.) Pittsburg, Pa. j. i .• Tr. in Danes zjutraj ob 5:45 je zado- "Ni tako mati; Vi ne veste, oLm ^ JktJnem fcm *ovonte. Samo okno odpr.te, L bivSi polIcijl|ki porožnik PCha, prosim, in pustite, da pride sveži r« v, ' . x . zrak v sobo - tako. sedaj ^V^ lfJ/ ^ r P°V£* diham. MislU sem. da te ne bo ni- hla^n0' Spravljen z Bo- koli vež k nam. Genovefa. Mojo * . 'T? ^81' mater je zelo skrbelo, ker te ni 8.V0J0 ^dolžnost. Gmlj.ro bilo več blizu." . |K bll° sIovo n,JeKOV(!. žene- kl 81 "Vfendar, Kvintin, ti veS. da siHeJf.,ur Pred smrtjo j Beckerja ,.„! », poslovila od njega. Becker, Klavni [sokrivec umora Herman Bosen- H JAVNI lfMN. izdeluje vsakovrstne stine in izvrluje vse v spadajoče zadeve za Z in staro domovino. Chicago tel. 1048 N, W. 770. M. POGORELC trgom z zlatnino 29 E. Madison St. Room 1112. CHICAGO, ILL. Pišite po cenik! rekel — "Da, vem, kaj hočeš povedati.,., , . , v , , . Onega dne, ko si mi sporočila, kar Je.dr2zal 8ebl n* na oblastv. potrjeni P0GREBN1K 2iO St. M ar K* Street PERU. ILL. - Se toplo priporoča rojakom Slovencem v Peru, La SaJle, Oglegby in Depue, 111., 11L z* oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom New York, N. Y. 2. avg. Iz cer- ^ in aem edini pogrebnik v tem kraju —------ -----— -----IBv MiL-rvio-io ,, Phavivu „„ ■, ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. deti in pri tem misliti, da ne bom I J., , v x>roiiiU se je Na razpolsgo imam vedno ambulančni nikdar tvoj mož. No, od tedaj pal™1 danes Pogreb bivš. newyorš- voz, ter kočije za razne prilike: poroke, sem spoznal, da se nekaj drugega ke*a P°lic- poročnika Charles I,td- O-* d k še lažje prenašati — namreč, Beckerja ob številni udeležbi. Na j- jih je kdaj videla. Nikdar se ni otresla teh nekda-1YTf^ » ^ njih spominov. Živo so ji bdeli v * ^ jf® T molitveno kah ^ mJ|tveno umrl % njenem srcu. že nekoliko časa * -dnjim vzdihom do Boga slutila, da žive oni, ki jih je takoj * zen0 . T°r 8+ ,arjU' svojih ustnah, zelo ljubila, v revščini. Stari Ma- N tako vznemirjen teko razlju-' tis, Kvintinov oče, je bil že skoro č?n' m Bern vzkliknil, da je v tem, Beckerjev pogreb, leto dni mrtev, in od enega časa K*"? bolf' 8e nikdarive^ J ^ je moral njegov sin mnogo boljlne ^^ Jaz bl ne mo*el V1' naporno delati kakor poprej. In v resnici je prvič v svojem življenju težko delal; bil je namreč zelo rahlega zdravja in njegov PETER CUUG JA.VJVI WOTA.-R 1245 So. Santa Fe Avenue. PmUo, Colo Izdeluje vsakovrstne pravovv ljavne listine, spadajoče v noti sko stroko za Združene države in staro domovino. TEL.: CANAL 6027. sta. Ona se je najprvo hotela še n0vefo in njeno strežnico bolj tesno zaviti v svoj plašč in se izogniti njegovi pozornosti; vendar jo je radovednost premagala, da se je obrnila k njemu in ga vprašala: č™ti*oč;7ki g^Ioi^rmJto da t>i te s* ohnikdar več ne vi-|^ ^^ok ll ie v vročih poletnih dnevih pogo- ne tvojega glasu. Bo- ** dušo pok Beckerja se. 01 m/EUCim UDUlTOtfi stokrat vzel kla^vo izrfk inga|i^ radi tega sovražim tvo-|^a v tej cerkvi slovesna črna | PRVA SLOVENSKO'HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY ta IS W. 22nd St.. Chicago. III. V tem trenutku je vstopil eden p^ ^ zeieno polje, na bregove pe»a očeta' ko se zamislim na Kpr . . • , ... največjih klepetačev celega me-',eke gelde, kjer se je shajal z Ge-h^govo okrutno trmo." __ ___i___ Y_ . ' J „ . J I s sovražil." izredno ugodne dnevne cene ba-ca loteva telesa bolnega človeka. "Genovefa; dokler sem ^ mislil, kra, 20c pri funtu so lastniki tuk. Uboštvo mu je pretilo; ne, ne u- da bi te jaz lahko vzel za ženo, a- bakrenih rudnikov Mohawk, in boštvo, to je od nekdaj poznal in ko bi ne bilo te njegove trme gle- Wolverine prostovoljno povišali čam: r*RA.J*K G HILL. sloTenako-hrrmtaki mlaka 18 IS W 2 2nd t . Chicago. ///. Važen nasvet Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupno na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani m pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine Worker* of America, District 12. Osobito »e priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Kov naslov je* Nje- A. W. KERR, ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC Springfield, Illinois. se ga ni nikdar bal — marveč pomanjkanje in lakota zanj, in kar mu je bilo najhujše, tudi za mater. ^ Oenovefa je to slutila in je zato prevdarjala, kako bi pomagala onim, ki jih je tako ljubila, ne da bi jih žalila. Njen oče je bil sedaj imovit toda varčen, in akoravno "Kam pa tako hitro, gospica: ^ je dal vse ^ar je potrebovala Genovefa Kles t Ali naj držim za življenje in dostojno obleko, je " vendar redkokedaj imela denar za svojo razpolago. Ako si je hotela kupiti novo krilo ali dati miloščino, je morala prositi očeta v dobro izbranem trenotku, ko je n. pr. ravno dovršil sliko, ki so jo kupili mestni očetje, ali prejel na ročilo za oltarsko sliko v svojem priljubljenem slogu. Sedaj si je pa vendar prihranila malo svotico denarja in je iska la prilike, da bi jo dala Kvintinu za njegovo mater. Mislila si je, da bode na ta načfti lažje sprejel dar; zato je prišla pred kovačni co v nadi. da ga bode sama videla in mu izročila svoj dar na tak način ,da bi ga ne mogel zavrniti Ker ga pa tam ni našla, sklenila je, da na vsak način obišče njega in njegovo mater ter d£ izroči e-nemu izmed njiju malo denarni dežnik nad Vašo glavo in Vas spremim domov? Ali je resnica, da je Vaš oče povabil v Antwer-pen mojstra van Daksisa iz Haar-lema, in da namerava v mestni dvorani razstaviti svojo veliko sliko "Lazarja?" Pa kakor vidim, ne greste naravnost domov! Imate še obisk na svoji poti? Toda premokro je danes za mlade gospodične, da bi delale obiske o-koli po mestu. Morebiti obiščem tekom ene ali treh ur Vašega očeta, ko dež nekoliko poneha.'' Genovefa je odšla, ko je klepe-tač še vedno govoril. UTnih korakov je hitela po mali, ozki ulici zadaj za kovačnico. Dekla Marjetica jo je zelo težko dohajala. Dež jima je udarjal naravnost v obraz, toda na licih mlade deklice so se videle poleg deževnih ka- pljic tudi solze. Besede, ki jih ^ ki j0 je t}§5aia v svoji roki. je slišala, so jo močno ganile. Kovačeva mati je bila njena dojnica in mala, nizka hišica zadaj za kovačnico je bila dom njenih otroških let. N^en oče Hans Kles, slikar, ki je s svojo nadarjenostjo pridobil sloveče ime, je bil po svojem rojstnem antwerpskem mestu znan, kako da je ponosen na svo- Ko je potrkala na vrata in jih je gospa Matis odprla in pri tem vzkliknila: "Tukaj je Genovefa Kles!" se je njen sin vzdignil v svoji postelji, iztegnil proti njej i svojo desnico, ter se skušal sme-j jati. "Bolan si," je dejala in polo- jo umetnost in da je v svoji pre-1 žila svojo mrzlo, od dežja mokro napetosti hvalil samo slikarstvo.'roko v njegovo vročo. Kaj ti Svojo ženo je bil izgubil kmalu'.ie' Kvintin? po rojstvu svoje male hčerke, ka- tero je izročil oskrbi kovačevi ženi Matis, on pa je z velikimi težavami in v velikem uboštvu nada ljeval svoje študije v Rimu in Bo-lonji "Mislim, da je delox pretežko zame ravno sedaj," je odgovoril, "vendar upam, da bom v kratkem zopet bolj čvrst." "Resnica je — " je začela gospa Matis. de slik in slikarjev, sem težko br- plačo 1200 rudarjem za 5% od zdal bridke, srdite misli, ki so se skupnega mesečnega zaslužka, mi porajale v glavi. Vendar me Kakor se poroča, bode ostalo to je morebiti ravno radi teh misli povišanje še v veljavi toliko ča-Bog ponižal s tem, da mi je vzel Sa dokler se bo baker še po tako moč in nam poslal bedo. Imel sem ugodni ceni prodajalo, navado govoriti, da bom vzdrževal s svojim delom ženo, sedaj pa sem postal svoji materi breme na njena stara leta. O, to je velika in bridka izkušnja!" In zakril je z rokami svoj obraz in solze so mu zalile lice. "Kvintin, pomisli, ako bi bila božja volja, da bi se nikdar ne o-ženil?" je rekla Genovefa resno, kakor da bi govorila njena duša Marija Sluga 4134 West 31st SI. Chicago, 111. TELEPHONE: Lawndale 8390. izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M ulj ud r o priporoča slovenskim in hrvaškim ženam. United Undertaking Co. POGREBN1K.1 Podjetje, s katerim so v zven tudi Slovenci. Na vogala Union & D. St., Pueblo, Colo. Se priporoča Slovencem ca blagohotno naklonjenost. 3.17.16 Smešnice. * Pri zdravniku. Zdravnik: "Ali ste snoci občutili še kaj bolečin?" "Da. — Zelcf me še vedno teži v prsih kadar diham. ) Samo z dihanjem imam torej še križ." Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine priporočamo prvo in nafstarajšo domačo tvrdko F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — ______________ Zdravnik: "Dobro. — Dal Vam I Ceniki zastonj. — V zalogi imam še iz njenih jasnih, mirnih, modrih Ibom že nekai» kar Vam bo tudi to nekaj obeskov na spomin 20. letnice I vstavilo." I K. S. K. J. kot so jih prejeli dele- gat je zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. oči. "No, in ako bi bilo tako, ali bi bilo potem kaj bolje?" je odgovo-J ril žalostno in napol grajajoče. "No, vsaj veš, da se ne smemo srditi Nanj." Mladenič je spoštljivo pogledal proti nebu in s tihim glasom rekel. "Ne." "Bog je tako dober in nas tako zelo ljubi," je nadaljevala Genovefa. "Vem," je odgovoril Kvintin pomirjen, "vem, da je dober. Ali ni on tebe ustvaril, Genovefa? On mora biti zelo dober, da je ustvaril tako dobro deklico, kakor si ti. Vedno sem mislil tako." In čez nekoliko trenutkov je pristavil: "No, Genovefa, povedati ti hočem, kaj mi je prišlo na misel, ravno ko sva govorila; mislim, da je moral biti sam angel varuh, ki mi je navdal to misel. Jutri je, j kakor veš, praznik naše antwerp-čke Matere božje. Cele* množice Tako je. "Včeraj ste bili v Niagari, kaj he?" "Da. — Imeli smo se izvrstno.' "Se Vam li niaerarski slapovi dopadejo?" "Jih sploh nisem smo prebili cel dan v nekem kino gledišču.' V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. videl, ker gostilni in Kj Iz šole. leži Mrtvo morje?" Tommy: "Ne vem, gospodična!" "Kolikokrat sem Vam to morje že na zemljevidu kazala!" "Oprostite gdč. učiteljica. Jaz sploh še nisem slišal, da bi bilo kedaj kako morje bolano, ali da je celo umrlo?" Ubogal jo je. Mati malemu Joškotu: "Povem ti pa, da ne smeš pri sosedovih nikedar siliti za kako jed. Ako bolnih ljudi prihajajo in molijo boš počenjal tako, te bom nabila, pred njenim oltarjem in mnogo ko se povrnemo domov." jih pogosto ozdravi. Jaz pojdem Naslednji dan zvečer, ko se je z njimi, da prejmem blagoslov Joško mudil s svojo materijo še nadškofa in podobico, ki jo I na obisku-da vsem članom bratovščine. T'| "Mati, pojdimo domov!" si bila vedno prijateljica molitve I "Čemu?" Genovefa; prepričan sem, da bol "Lačen sem že." _ __ ' - • % ' J* ti Z $1.00 se otvori lahko pri nas hranilno vlogo katera se obrestuje po ... . Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom.