In serati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. to so tiska dvakrat, 15 Jo so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
VredniStvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod
Po pošti prejemali voljii:
Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
\ administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr.
6 ,, 50 „ 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzemsi ne delje in praznike, ob */26 popold"
Za pol leta Za četrt leta
Konee žaloi^re v ftvire-jivlia/a.
Pravda o Tisza-Eslarski zadevi je sedaj dovršena. Esther Solymossy-jeve ni, pa je le ni, a moritve obdolženi so nekrivi spoznani; gosta tema zopet zakriva tajnost, kam je Esther izginila; kajti sodnija je izrekla, da se ne more za gotovo vedeti, je bil li mrlič iz l)adae res tisto nesrečno dekle, kratko malo, rekla je sodnija, ne more se vedeti, od kod je prišel ta mrlič.
Oglejmo si nekoliko okoliščine, ko se je razsodba začnla.
Vže dolgo pred 11. uro je bilo vse polno ljudstva v sodni hiši. Tudi mati Solymossy je prišla črno oblečena prej, kakor navadno na prostor za priče. Ljudi so morali se silo odvračevati iz sodne hiše; sicer je bilo po mestu kakor po navadi. Zatožene so pripeljali ob 11. uri v dvorano; niso bili videti posebno razdraženi. Sodišče pride o minut čez 11. uro v dvorano. Vse posluša, nastane tišina in predsednik prebere sodbo: V imenu Njih Veličanstva presvitlega kralja! Kraljevo sodišče v Nyiregyhaza izreka na podlagi tožbe v javni konečni obravnavi od dne 19. junija do 31. julija po zaslišanji državnega pravnika, privatnega tožnika in zastopništva naslednjo sodbo: Salomon Sclnvarz in drugovi se tožbe odve-žejo in se imajo takoj oprostiti; troške prevzame država.
Predsednik podpira razsodbo z razlogi, bistveno je bilo to, da se ne more dokazati, ali so bili zatoženi res krivi, česar jih dolže.
Po kratkem prenehleji se zadeva zarad tihotapstva z mrličem tako razloži, da se ne more tožba sama ob sebi nehati.
Odvetnikov je bilo videti celo kopo in še več, njih razloge, s kterimi so dokazovali, da
so si priče več ali manj navskriž, je tudi sodišče za podporo svoje sodbo porabilo.
Stvar je končana, ali le za sedaj, ker gre tukaj za zločinstvo smrtne kazni vredno, mora priti še enkrat pred kraljevo sodišče, ker je privatni tožnik Szallay pritožbo napovedal. Bržkone bodo pritožba kmalo končana v tem smislu, kakor sodba, ki je bila ravnokar oznanjena. Krivda ni dokazana, morda se tudi ne dii dokazati, tedaj ni mogoče drugače, da so morali biti oproščeni. Recimo, da je tisto grozno ustno izročilo o obrednem umorstvu pri j udi h resnično, da se jim je to vže kedaj dokazalo in se še sedaj godi: za Tiszo-Eszlar ni dokazano, tedaj je morala sodba taka biti, kakor je bila dejansko.
Kljubu temu pa je vsa stvar nemilo v srce zadela vse krščansko ljudstvo. Spomnimo se le, koliko laži so v tem stoletji, da! v tem desetletji nakopičili javni listi, nagromadili časniki, kterim so judje vrodniki in založniki, na cerkev in nje naprave, s kakšno slastjo so na dan spravljali laži in obrekovanja, ki so že zdavno zgodovinsko ovržena, pokličimo si v spomin, s kolikim cinizmom so napadali redovnike in redovnice in jih dolžili nečloveških okrutnosti, sedaj pa premislimo, s kakšno zgovornostjo, s kakšno gorečnostjo in marljivim prizadevanjem so jude zagovarjali in smešili vse tiste, ki trdijo, da je pri judih vendar le mogeče kaj tacega, kar jih dolže zarad obrednih umorov. Vendar, dokler so kaj tacega godi le pred sodnijo, ni še tako sumljivo, kajti vsak zagovornik navede, kar misli, da bode koristilo njegovemu varovancu; a veliko važnejše postane vse to, ako pregledamo po javnih listih, kako so se med tom obnašali, ter še čakali niso, kaj poreče sodnija na to.
Bcroliriski borzni listi so ogerski vladi precej ob začetku te pravde žugali, da ji ne
bodo več upali, ko je pa vlada napeljala stvar v tir judom vgoden, govoriti so začeli ti; listi o sijajnem stanu ogerskih denarnih zadev. Veči dunajski list, pri kterem judje gospodarijo rekel je naravnost, ko se je zvedela sodba : „Borza je zadovoljna" (Abendblatt der Presse).
Pravosodje vlada — denar, kako gre to skupaj? Nasledek te kaj neprilične sestave je, da že sedaj po vsem Ogerskem nasprotniki judov govore o ^podkupljivosti".
Ker so kristijane ob Tisi toliko obrekovali in govorili o njih fanatizmu, mislili smo res, da bo nastal javni nemir, ko se sodba zve. A kaj se zgodi? Ljudstvo molče zasliši sodbo. Kje pa je ostal fanatizem? Vidi se sedaj, da so toliko pisali o fanatizmu zato, da so imeli povoda vplivati v svojem smislu na vlado.
Judje so oproščeni, ker za njih obsojo ni bilo razlogov, a dvoje reči smo si tukaj zapomnili, t. j. solidarnost judov po vsem svetu in da tisti ne dobi denarja na posodo, kdor se judom zameri. „Denar, vladar."
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 7. avgusta.
Avstrijske dežele.
Češki deželni zbor. Ko pride na vrsto posvetovanje zarad delokroga občinam izročenega, naznanil je c. kr. namestnik v imenu vlade, da se pobiranje davkov že po postavi vravnava. — Budgetna komisija je nasvetovala oboje prošenj zarad pripomoči k zidanju poletin-skih gledišč zavreči. Peticija češkega gledišnega konsorcija za vsakoleten donesek 25.000 gld. za svečavo, kurjavo izroča se deželnemu odboru, da se na njo ozira.
Pride na vrsto domovinska postava. Poročilo komisije pravi, ako ostanejo te pravno razmere zarad domovinske pravice, bode po nekterih občinah več takih, ki ne slišijo k občini mimo teh, ki spadajo k občini, se ve,
£istek*
Oče, sin in vnuk.
Nekaj priprostih misel o sedanjih časih.
Kaj ne, kak naslov! Bi kmalo kdo mislil, da bom popisoval, Bog ve, kako strašno do-godbo, ali celo kako ubijalstvo. Pa še bolj se ti bo morda čudno zdelo, dragi bralec, ako ti povem njih imena. Kršaustvo je ime očetu, liberalizem sinu, vnuku pa — socijalizem. Kako-li, ali so sme to reči? Ali mar niso kršanstvo, liberalizem in socijalizem ravno nasprotni ? Ali si niso smrtni sovražniki ? — Jeli mogoče, da bi se sprijaznila Kristus pa lucifer? Ni li toraj abotno kršanstvo imenovati očeta liberalizmu, celo socijalizmu? Na prvi pogled se res nekako čudno dozdeva te tri pripraviti v najbližje sorodstvo; vendar ako si reč natančneje ogledamo, bodemo tudi drugih misli. Res je,
da Kristus in lucifer sta si zdaj največa sovražnika; toda, kako pa je bilo enkrat? Ali mar lucifer ni bil najlepši angelj, kar nam znači že njegovo ime? Le po svoji hudobiji, ker se je ločil od Tistega, ki mu jo dal vso lepoto, postal je lucifer najostudniša pošast. Enako jo tudi z liberalizmom in socijalizmom. Imeni ste lepi in žlahtni. V svojem pravem, prvotnem pomenu je liberalizem po naše prostost; potem neka vljudna dobrotljivost, tedaj najlepše cvetke kršanstva, se sine toraj po vsej pravici njegov sin imenovati. Enako lepo pomenljiva beseda jo socijal — socijalizem, družben, družbljivost. Tedaj mar li ni tudi dete kršanstva? Kaj jo bil pač vzrok, da se je Sin božji včlovečil? Nič več in nič manj, kakor naša prostost vstanovljenje kršanske družbe. Človek se jo bil z grehom prodal hudobnemu duhu; in ta ga je bil vkoval v težke verige — tako da ubogi jetnik si ni mogel nič pomagati. Zdihoval je, pa ni ga bilo, ki bi se ga
bil mogel usmiliti, ter njega rešiti okov. Prišel je .Jezus, premagal je satana, ter s tem oprostil vklenjenega. Jetnik je prostost zadobil. — Kar pa je storil Jezus enkrat za vselej, to je naročil svojim aposteljnom, naročil Cerkvi, naj jim ona v njegovem imenu prostost deli ter stori družino otrok božjih. Ali ni toraj liberalizem in socijalizem pravi sin, vnuk kršanstva?
Toda dragi bralec, prav me razumi! Prostost v kršanskem pomenu, to je tisti liberalizem, ki sem ga imenoval pravega sina kršanstva. Sedanji liberalizem pak, on ni pravi sin kršanstva, ampak lo zgubljeni, hudobni sin. Da, on ni sin, marveč kruti nasprotnik kršanstva; res prav podoben luciferju. Kakor namreč ta ni druzega ohranil, kakor le Iažnjivo ime, ker po padcu ni več angelj svetlobe — lucifer — pač pa angelj teme. enako tudi liberalizem ni druzega ohranil, kakor le edino ime, in še to prav po krivici. Kajti, liberalizem ni več prostost — ampak najhujše robstvo, je sužnost
tla to ni v vsakem kraji jednako. — Po zadnji stetvi jo po drugih kronovinali iz Češkega 455.203, iz družili kronovin jih je na Češkem 40.680. (O debati zarad domovinske postave smo že govorili nekaj 3. in 4. avgusta).
Komisija za naredbo volitvonega reda jo sprejela 3. avgusta poročilo dr. Riegerja. Nem-ško-liberalnih udov te komisije pri posvetovanji ni bilo Mizo. Komisija jo sprejela poročilo brez daljne debate. Poročilo pravi med drugim, da je potrebo prenaredbo slavni zbor priznal večkrat, namreč 1. 1865 in 1866 in je dotične stvari sklepal. Resolucija 18. oktobra 1878 razločno govori, da je deželni zbor zmirom pripravljen volitveni rod prenarediti in to uka-zaval dežolnoiuu odboru in odbranim komisijam. Deželni odbor se je ta čas lahko izgovarjal, da ljudsko štetje še ni dovršeno, a sedaj je dovršeno in na to podlago se lahko stavi. Sedanji nasvet je v bistvu jodnak onemu 1. 1878. Zoper prvo, da naj se volitvena pravica razdeli po številu prebivalcev in po davku, vendar nihče ne moro nič ugovarjati. — Isto tako ne more zoper to nikdo kaj ugovarjati, da naj se volitveni krogi tako sestavijo, da po posameznih krajih narodnost 110 bodo narodnosti v manjšino spravila. To so že večkrat izrekli zastopovalci i boje narodnosti, tako jo pravično in bode koristilo miru v deželi. Kar so pa tiče volitev velikega posestva, ki ni pod fideikoinisno, naj vendar prevdari deželni odbor, ali ne kaže volilce razdeliti na več volitvenih krajev, da ne bode potem večina, ako vsi skupaj volijo, slučajna; pri razdelitvi na več okrajev dobi manjšina nekako poroštvo zoper odstranjenje, nastane pa še iz toga korist, da se more pri razdelitvi v volitvene okraje ozirati na narodnost.
Ako se volitvena pravica da tudi peta-karjem, poravna se s tem krivica, ki se godi po nekterih krajih davkoplačevalcem pri sedanji razdelitvi v davkarske oddelke, ker v nekterem kraji no sme voliti tak. ki več davka plačuje, nego njegov sosed v bližnjem kraji, ki plačuje manj davka. Tudi po drugih deželah si prizadevajo volitveno pravico dati petakarjem, tedaj se sme pričakovati, da deželni zbor tega ne bode zavrgel.
Ker ta nasvet nima nič nopravnega na sobi. in so ta načela odobrile vse stranke v
deželnem zboru,......in ker gre konečno
le za to, da so tukaj stavi resolucija, da deželni odbor predloži slavnemu zboru nasvet, da predloge vsestransko preskuša in potem postavo sklene, zato nasvetuje komisija, slavni zbor naj sprejme nasvet poročevalca Riegerja in drugov.
4. avgusta. Razdeli se tiskano poročilo dr. Riegra o prenaredbi volitvenega reda. Zbor jo sprejel postavo zastran povzdige riboreje po deželi, potem poročilo komisije, ki se tiče združenja Višehrada in Holešovica z občino v Pragi, da se izda postava, ki namerava tako združenje. Isto tako je bil sprejet nasvet, da
pregrehe, sužnost hudobnega duha. Enako evan-geljskemu zgubljenemu sinu je tudi 011 zapravil premoženje očetovo — prostost, — ter se je podal v službo k hudemu gospodarju, satanu, da oni pase ostudne živali — strasti brez kršanske prostosti. Enako jo s socijalizmom. Zgubljni hudobni sin liberalizem namreč, ni več sam, ampak porodil je otroka še hudob-nišega kakor je sam; otroka, ki zdaj palico vzdiguje ne le zoper svojega roditelja, ampak tudi zoper kat. Cerkev, ter žuga ugonobiti oba. Ime mu je socijalizem. Sicer bi lahko tudi tega imenovali zgubljenega vnuka kršanstva. Saj ena najlepših prog kršanstva, o kteri pred-kršanski svet ni nič vedeti hotel in vedel ni, je ravno to, da se vsi kristjani med seboj imajo kot brate in sestre, da se ljubijo med seboj, in da so vsi kakor ena duša, ena družina nebeškega Očeta, kakoršno spričevalo so dajali celo neverniki kristijanom prvih časov. In v tem pomenu pritrdim onemu novošegnemu socijalistu, ki je Jezusa imenoval prvega socija-
se napravi pisarna za tehniko z ozirom na deželno kulturo.
Deželni zbor je med drugim tudi obravnaval o doneskih, ki jih imajo dati zavarovalna društva za gašenje ognja. Komisija se je jodno-glasno za to izrekla, da je popolnoma opravičeno, ako zavarovalna društva kaj donašajo v ta namen, in ker je to v občno korist, naj se to vravnava potem postavodaje. Deželni zbori naMoravskem, v Sleziji, Dolenjo-Avstrijskem in Solnograškem so sklenili tako postavo, ki jo vžoi dobila Najviše potrjonjo, deželnemu odboru na Ntajarskem so tudi ponuja taka postava. — Komisija tedaj nasvetu jo! Deželni zbor naj sklene: deželnemu odboru se naroča, da predloži deželnemu zboru v prihodnji sesiji načrt postave, kar se tiče doneskov zavarovalnih društev za ognjogasilna društva in za podporo ponesrečenih ognjegascev in naj dotično pravilo zarad izpeljave predloži v posvetovanje.
(i. avgusta. Deželni zbor začenja debato o prenaredbi volitvenega reda. Poročevalec dr. Rieger hoče govoriti ob sklepu debate. K* besedi so se oglasili zoper volitveno reformo: Schmejkal. Parsche, Plener, Bareuther, Sig-mnnd, Ehrlich, Graf, Herbst, Stark; za njo: knez Windisch-Griitz, Zeithannner, Tonner, Palaekv, Turna, Gregr, Leo Tinin, Milde, Henrik Clam-Martinic. Debato je začel Schmeykal. — Deželni glavar je vabil na sredo poslance v svojo palačo na „soarejo."
Nadškof kardinal SrJi irarzenJicrf/ bodo obhajali zlato mašo 15. t. 111. Na predpražnik 14. t. 111. dopoludne ob 11 bodo sprejemali Njih Vzvišenost čestitanja katoliških društev Prage in predkrajev, potom pa pražko meščansko garde. Deputacije se zbero ob 10 dopoludne pri predsedniku slavnostnega odseka, gospodu grofu Karolu Schonbornu. Ob 4 popoludne bodo v veliki obednici knezoškofijskega semenišča slavnostna akademija. Ob 8 bode bak-ljada od Francovega nadbrežja proti knezo-škofijski palači. Pri serenadi bodo sodelovale vse muzične bande, pražko meščansko garde in cirilovo pevsko društvo. 15. t. 111. se zbero vsa društva ob 972 na Hradšinu, kjer se bodo vstopili na odločenih krajih.
Vnanje države.
Iz Pariza, 4. avgusta. Iz Sajgona poroča telegram 3. avgusta naslednje. Posadka v Nam-Dinh je 10. julija iz trdnjave napala sovražnike, bili so po večem Anamiti, 700 je bilo mrtvili in ranjenih. Francozje so vplenili mnogo orožja, med tem sedem topov, a ko so se Francozje umaknili, so sovražniki zopet zaseli njih pozicije. Pripoveduje se, da je bil general Anamitov umorjen. Francozje so imeli 12 mrli-čev in ranjenih. Vročina strašno pritiska. Vojno brodovje je šlo iz Halong v Hongkong.
Hudobnemu duhu se je zapisal, kdor se zapiše v skrivno družbo irskih feuian-cev. — On mora pogubiti svojo dušo, postati
lista. Gotovo. Saj nobeden drugi, kakor le Kristus, si ni upal za svoj nauk proglasiti: Ljubite se mod seboj; ljubite vsacega, še celo sovražnika, ker je vsak vaš bližnji. Ali vendar, ker nam je opraviti s sedanjim socijalizmom, ga ne imenujem sina kršanstva, ampak sina liberalizma. Ali če hočete, imenujem ga še drugače, namreč doslednji liberalizem; kajti, sedanji socijalizem ni nič druzega, kakor liberalizem v svoji strogi doslednosti.
Tako toraj vidimo stati pred seboj 3 velikane: kršanstvo, liberalizem in socijalizem. Ti trije se sedaj bojujejo med seboj na smrt in življenje. Pa — kaj hočem s to genealogijo? Veliko — in malo. Veliko hočem, ker glavni namen tem vrsticam je, da bi opozoril bolj spretna peresa, naj bi nas v „Sloveneu" seznanjevala z zdaj najbolj zanim-ljivimi vprašanji sedanjega časa, ter nam kazala zadnje posledice, kam hočejo liberalci in socijalisti; kajti na ta način bi gotovo sveti veri in tudi Slovencem najboljšo službo storili.
morilec, ako se pa skesa, umore ga drugi tovariši, na svetu ni potoni več varen. — James Carey, ki je izdal morilce v parku Feniks v Dublinu. je šel pod tujim imenom v Afriko. Za njegovo pravo ime sta vedela le dva viša policijska vradnika. A njegovi prejšnji tovariši ga niso zgubili iz vida. Tista barka, ki jo odpeljala njega v Afriko, jo odpeljala tudi njegovega morilca O' Donella. V Ivapstadtu v južni Afriki je zvedel O'Doneli, daje človek, ki ga išče, na isti barki, kakor 011; prodno ga je umoril, sta skupaj pila. — O' Doneli je bil najet morilec, poslalo ga je društvo „Nepre-magljivilr', in ga v moritev vdinjalo; ko bi ne spolnil lo-ta svojega naloga, čakala bi ga enaka osoda. Govorilo se je, da je tudi v Ameriki nekdo onih prič bil usmrten. — Tako krivica krivico rodi.
Izvirni dopisi.
Iz Breznice, 6. avg. — Včeraj bila je tukaj volitev srenjskega župana. Izvoljen je bil občespoštovani gospod Matej Zupan, suknjar (fabrikant) in posestnik na Mrežnici. Svetovalcema izvoljena sta .lože Pogačar, po domače Lonček iz Vrbe in Janez Noč. posestnik v Do-slovčah. Imenovani možje so vsi poštenjaki .in narodnjaki. Slava! —
Prečastitemu gospodu župniku J. Kramarju se zlomljena roka dobro zdravi in upati je, da bodo kinalo popolnoma okreval.
Iz Kočevja, 5. avgusta. (Nemška pogolt-nost in težnje slaboglasncga „sclmlvereinau.) Od prijateljske strani mi je te dni prišla v roke „Badische Landeszeitung" št. 132, dne 9. junija t. 1. V podlistku najdem spis, po črki in po duhu pisan prav v veliko-nemškem zlogu. Po nadrobnem popisovanji kočevskih odnošajev soditi, smel bi trditi, da se je to kukavično jajce izleglo na kočevski zemlji, ter gotovo v gnjezdu tukajšnjih „schulvereinarjev". Vsakako ta plod veliko-nemškega fanatizma izborno osvetljuje smoter veliko-nemškega kokodakanja, ki v tisučerih spremenili odmeva tudi po naših nomško-liberalnih časopisih. Za to, mislim, ne bo odveč, da omenjeni izrodek nemške pohlepnosti, nadutosti in nepoštenosti vsaj v jedru priobčim slovenskemu svetu. Ako želi si. vredništvo imeti original, drage volje mu čem ž njim postreči.
Pisatelj, Nemec bi rekel, famoznega članka v „B. Z." se najprej v duhu prestavi tje v Karlsruhe na Badenskem. Zakaj ravno tje, meni ni težko vganiti. (Jo je maverliška šola v zvezi z Maiucom, zakaj bi ne bila s Karls-
Pokažite nam toraj „quod ot ijuomodo nova potontia crescat?" Malo — ker sem se namenil le v kratkih potezah povedati bralcem „Slovenčevim" za kaj se prav za prav bojujejo ti tuji velikani.
Tedaj — komu velja sedanji boj? — O11 je proimeniten, ker velja stebrom človeštva. Kjer bo zmaga, tam bo tudi bodočnost. Da, rečem še več. Boj volja obstanku človeštva; je toraj boj, s kterim ostane ali propade človeštvo.
Stebri, na ktero se opira vse človeštvo, so pa ti-le: družina, vera, veljava, in pa stroga ločitev med „Tvoj" in „Moj", ali pa na kratko: posestvo. Na tem štiri vogelniku sloni vsa človeška družba. Ž njim ali ona ostane, ali propade.
Poglejmo zdaj, kaj trdijo o tem štiri vo-gelniku zgoraj imenovani trije sovražniki!
(Dalje prili.)
ruhe? Co je kočevski „hinder-honder-otok" po „schulvereinu" tako zaslovel, da zdaj vsako loto sonikaj na izlet privabi več ali manj ptičev iz nemškega sevorja, zakaj bi jih ne iz srednje Nemčije? Sicer pa tacih neposrednjili komunikacij tudi treba ni; saj ste že nekterikrat brali po časopisih, da se je kočevska pošta kje med Ljubljano in Kočevjem prevrnila; tukaj tedaj nismo brez pošte, in po pošti dandanes lahko občujemo z vsim svetom, toraj tudi s Karlsruhe.
Naš junak se je tedaj podal v stolnico badenske veliko vojvodine. Tu zida najprvo na zemljepisni karti železnico, se ve, po zračni črti, in sicer od Karlsruhe na Frankfurt, od tam naravnost čez Kočevje na Solun in Carigrad. „Te železnice zdaj še ni," omenja t dopisu, „toda bode, in na ta način so bomo ognili neumnega ovinka čez Buda-Pešt." Pot čez „ veliko Madjarijo" se mu jako mrzi. Zakaj neki? Mož je kulturonosec po receptu nemškega „schulvereina". Zdaj vemo, zakaj ga Madjarsko bode. Madjari so bili namreč „schul-vereinu" brzo posvetili domov, ko jim je bil začel ponujati svojo kulturo.
Potovaje po svoji zračni železnici, dojde poročevalec v Kočevje. Tukaj se vstavi. Kmalo se vtopi v zgodovinska razmišljevanja. Natakne si na modre oči pangermanske očali, zgrabi za pero, in piše v elegičnem tonu: „Kočevje je zadnji večji ostanek našega narodov-stva na ti črti. Vse drugo je poslovenjeno. Slovenci so iztrebili nemštvo po Istri, Primorji in po Kranjskem. Na Koroškem in Stajar-skem so tudi na delu, da iztrgajo deželo slovenskemu molohu v last." Resnica in pa Vodnik s svojim: „Od nekdaj prebival jo tukaj moj rod" sta še dalje vsak k sebi, nego Kočevje in Karlsruhe. Glej nemško temeljitost na perutih pohlepnosti in predrznosti! Istrija, Pri-morje, Kranjska — vse raznemčeno, poslovenjeno ! Pangerman je morda hotel reči: Za Nemčijo zgubljeno? V tem smislu utegne prav imeti.
Po svoji zračni železnici si pisatelj v ,.B. Lz." privošči iz Kočevja več izletov na razne strani. Srce ga vleče tje v južne Tirole. Kaj ga je moglo tje zanesti? V kaki zvezi je Kočevje s Tirolskim? Tirolci pač hodijo v ne-ktere kraje na Kranjskem kupovat barovino in govejo živino, ali na Kočevskem tacega blaga ni dokaj. Pašniki so sicer tu plodoviti. Toda Tirolci bi morali semkaj najprej pošiljati svojo rogato žival na pašo, da bi mogli spitane tukaj iskati. Trgovinske zveze toraj med Kočevjem in Tirolskem ni. Je mari med njima kak mediuin za duševno zvezo? Naj bo temu tako ali tako; faktum je, daje naš pangerman iz Kočevja kakor aeronaut splaval na južno Tirolsko, se pravi, višje gor, na mejo med nemške in laške Tirolce. V spisu, ki ga imam na rešetu, se namreč huduje nad nemškim „schulvereinom" — ali našim ali badenskim, je menda vse eno — da premalo stori za ger-maniziranje laških mejnih okrajev na Tirolskem. Ta nedostatek mu britko rani njegovo ultranemško srce. Hladilna kaplja v ranjeno srce — švigne zopet po bliskovo na Kočevsko — mu je pa faktum, da tukaj srenjam s slovenskim in nemškim prebivalstvom vsiljujejo (driingt aufj nemške šole. „Ne da bi hotel on to grajati." „Naopak. že davno si jo tako početje želel, in ga podpiral." »Logika in njegovo notranje pravno samovestjo terja, da se z enim in istim vatlom meri na obeh skraj-nikili nemškega jezikovnega obzorja, t. j. na
Tirolskem in Slovenskem." Obžaluje sicer, da so na Kranjskem nekteri pojedinci takemu na-silstvu trdovratno vpirajo; kesali se bodo nekdaj. Zakaj? „Prišli bodo časi," piše dalje, „ko so bodo v adrijanskih pristaniščih zopet nemške 1 a d i j e r a z t o v a r-ja 1 o, i 11 nemško železnice po odpravljenih madjarskih zaprekah vozilo na iztok." ..Potomci nam bodo hvaležni, da nismo dali raznemčiti svojih primorskih mejnikov ob Adriji."
Te vrste mejnika sta pisatelju, kakor dosti odkritosrčno izjavlja v svojem članku, Gorica in Trst. Vse Primorjo je bilo nekdaj po misli naše pangermanske duše podnožje nemški velesili. Zdaj mu je, se ve, vse raznemčeno, poslovenjeno. Zemlja so mu šo vodno nemška tla. Zato v svoji predrznosti modruje, „da bi bila vlada avstrijska tisučkrat boljo storila, ko bi bila nemško vseučilišče vstanovila raje v Gorici, nego v Bukovim." Razumem, da bi pangerinanstvu bolje dišalo Priinorje s svojimi kupčijskimi vgodnostmi, nego Bukovina. Goriški gimnazij je pisatelju žo čisto poslovenjen (hjperslovenisch). V Trstu se pa goji laščina na stroške vsenemštva.
Zdaj skoči velikonemški poročevalec v Sorico na Kranjskem. O nji piše: „Ze davno bi bila častna dolžnost bavarskih šolskih odborov v tej specifično bajuvarski dolini nemške šole vstanovljati. Toda spolnitev te nemško-nacijonalne dolžnosti je zdaj prevzel deželni osrednji odbor b a d e n s k i h šolsko-društvenih pododborov. Tega sklepa ne moremo prehva-liti". Ne upa sicer obilnega vspolia, češ, ljudstvo je nemški pogum že pozgubilo, in gosposka, ki je že tudi poslovenjena, bi vteg-nila v tem početji izvohati prusko vtikanje. „Vendar", pristavja dalje, „vrli badenski šol-sko-društveni odbor naj se ne da nikakor motiti. Pogum in vstrajnost utegne tudi tukaj položiti temeljni kamen vseobčemu nemškemu šolskemu društvu". Kaki napori in poskusi so se v to svrho storili, meni ni znano. Menim pa, da hvalisani nemški pogum v tem kraji ne bo našel zaželjenega delokroga. Iz navedenih naklepov razvidim, kako zelo jo pisatelj vnet za politično načelo vseh pangermanov: Vse za Prusijo! Težnje nekdanjih mogočnih Hohenstaufov imajo še zdaj svoje zastopnike, vsaj v osebah vrtoglavnih, sanjarskili veliko-nemških časnikarjev. Bavarsko in badon-sko šolsko društvo se kliče na pomoč Sorčanom ! Zakaj se v to ne poživijo danajski nemški „schulverein" ? Je brž ko ne — vse jed no.
Pisatelj so povrne zopet v Kočevje, in piše: „Na Kranjskem so nemške šolo samo v Weissonfelsu, po Kočevskem, in pa evangelijska šola v Ljubljani. Vse drugo, ljudska šola. učiteljišče, gimnazij, je poslovenjeno". „Vsaj se uči tudi „nemško", — tako ugovarjajo madjarski kakor slovenski jezuiti" — piše na dalje „Toda, kako? Velik je razloček, je li nemščina učni predmet, ali učni jezik. In to je velike važnosti, ker je slovenski jezik še na najnižji stopinji svojega razvoja". Čudno se mi dozdeva, da so pisatelj zanimiva za evangeliško šolo v Ljubljani. Je mari tudi ta šola v zvezi z voliko-nemškimi težnjami? — Glede družili šol ni tako, kakor se pisatelj širokousti. Domnevam, da pisatelj vredbo naših šol dobro pozna, in kolikor nam preveč dobrega hoče podajati, to jo sama njegova zagrizenost zoper vsako slovensko trohico. Ničesar našega nam ne privošči! Vse šole bi
morale po njegovem biti popolnem nemške—• vse za Prusijo!
Zdaj pride pisatelj šo le v pravi svoj element. Opisuje delovanje avstrijskega nemškega „schulvereina" po Kočevskem. Omenja šolo v Mavrlu. Po tem opisuje prav na drobno šolske razmere v Dragi. Teh po perfidnem zvijanji smrdečih prežvekovanj iz spisa ne bom prevajal, ker smo jih že brali v — „Laibacher Wochonblattu". Badenska „Landeszeitung" je le še malo več priliki velikonemške polivko „\\rochenblattovi" kolobociji.
Ko pisatelj še učitelja iz Divač za ušesa prime, ker baje ni hotel za mastno nagrado otrok tamošnjih železničnih vradnikov posebej učiti nemški, sledi zaminiv sklep našega članka. Pisatelj je namreč storil britko skušnjo, da neki vnanji nemški list ni hotel njegovih pritožb priobčiti, češ, čemu prepirov iskati s sosednimi narodi, s Slovenci, Cehi itd! To našemu pisatelju ni pravo, in dozdeva se mi, kakor bi hotel zaklicati, da bi odmevalo po celi Nemčiji: Bratje nemški zunaj črno-žoltih mejnikov! Pomagajte nam, silo trpimo v tej ubogi Avstriji! Se malo, in ne bomo več v stanu z vami nemški govoriti; ti presneti Slovani nam bodo kar jezik izdrli! Hujskajte z nami vred! Ta stvar ima šo drugo resno stran. Patrijotizem dunajskega „schulvereina" se po kritikovaneni spisu ne kaže v posebno lepi svitlobi. Videant consules!
Iz brezoviške fare v Istri, 0. avgusta. *) Omenjeni črv, ki korenike mladega drevesa, bralnega društva, spodkopava, so raznovrstni odpadniki; med njimi tudi taki, ki bi imeli biti stebri in voditelji narodno-konservativne stranke; a slovenski narod in njegov razvoj jim je deveta briga. Žalostno, a žalibog resnično; tudi ti „Slovenec" jih imaš mod svojimi naročniki. Da bili bi najboljši katoliki, tudi ne moremo trditi — kaj pak da, saj drug druzeinu sledi kakor vzrok in včin, korenina in sad.
Za danes naj zadostuje; pa še drugikrat kaj, če Vam bode drago. (Prav gotovo, prosimo. Vred.)
Na mesto zgubljenega voditelja, č. g. Ko-ciper-ja, kojega je presl. škofijstvo prestavilo na boljše mesto, ker je spoznalo njegove zasluge, smo dobili č. g. Rebolj-a kot duhovnega pomočnika; upamo, da tudi kot narodnjaka, podpornika in voditelja. Njemu se najtoplejše priporočamo, da zamaši praznoto, koja se nam je naredila vsled zgube njegovega vrlega prednika pri naši čitalnici, ktera potrebuje vsakojake podpore.
Hrvatska, 2. avgusta. (Razprtost in napetost med Rusko in Srbsko. Izpeljavanjc občnoobveznega vojnega zal ona od I. 1X74. Stratcgičnc železnice v Poljski, pri črnem in Baltiškem morju, njihova važnost za trgovino in vojskovanje. — Saranča ali skakavei. žito uničujoč žužek. — Nov zakon za jude. — Poljaki in nova vstaja). — Oni isti dobro podučeni dopisnik glasila neodvisno stranko priobčuje dopis, iz kterega posnemam sledeče črtice.
Med Srbsko in Rusko obstoji nova razprtost. Tukaj v Moskvi je srbski samostan, z ruskimi sredstvi postavljen, ter pod vplivom bivšega srbskega metropolita Mihajla poklo-njen Srbski, ki pa vendar stoji pod nadzorstvom sveto rusko sinode, kakor najviše duhovno
oblasti, ki za Petra Velikega zastopa ruskega patrijarha.
Predstojniku srbskega samostana bilo je naloženo od srbske vlade (Novakoviča), da se ima pri bogoslužji spominjati imena novega metropolita. Kakor znano, ruska sveta sinoda ni priznala novega srbskega, ali kakor ga v Ruski imenujejo, „avstro-madjarskegau metropolita, ter je sinoda srbskega samostana predstojniku in redovnikom prepovedala bogoslužno izgovarjati ime Mravovičevo.
Tako je stala stvar do carovenčanja. O priložnosti carovenčanja pa je srbski poslanec in polkovnik gospod Juro Horvatovič zapove-dal, da po nalogu srbske vlade se mora izgovarjati Mravovič, da redovniki morajo zanj moliti. Nadprokurator svete sinode ruske, g. Pobedonoscev sam je prepovedal molitev za Mravoviča. Ob carovenčanji se o tem ni slišalo ničesar. Zdaj je stvar predrla v javnost, ter izklicala ojster prepir. „Mosk. Včdom." so to priobčile, ter prašajo na koncu, kje je veljava ruske vlade'? Pravijo, da car je lastnoročno pisal kralju srbskemu. Kako se bo stvar razvezala, se ne ve, radoprašano pa se pričakuje konec in vspeh tega prepira. V Ruski vsaki neslovenski avstro-madjarski blagona-klonni korak strašno razjarja duhove, vi si komaj misliti morete, v kaki stopinji.
rSrbski, madjarski, avstrijski sužnji, ne-hvaležneži so pamet izgubili", to so še lepi izrazi. Ko bi kralja Milana odpravili, provz-ročilo bi to v Rusiji občno veselje, o tem bodite prepričani. Vsekako bo novi metropolit kralja Milana drago stal, Novakovičevi koraki pa mu podkopujejo neposredno prestol.
V Ruski še ni izpeljana občna vojna ob-vezanost in služba. Zdaj se izpeljuje v Finski in Kavkazu. Rusko-turška vojska je preprečila izpeljavo tega zakona od I. 1874. Od teh dveh strani, imejočih 8 milijonov prebivalcev, pomeni to vsako leto okolu 100.000 vojnih novakov. Ko bi Rusija vzdigala novake vsako leto po avstrijskem merilu, unovačilo bi se okolu 500.000 mož vsako leto. Vzemimo pa le 300.000 vsako leto, mož od 21—40 leta, pa imate v 19 letih 5,700.000 izvežbanih vojakov v stoječi vojski, s kozaki, reservo, do-mobranstvoin (opolčenijem). Po slabejšera merilu vsekako 4—5,000.000 bojnikov veščih v orožji. V vojski more vojak ruski brez mesa in vina prebiti leta in leta. med tem ko nemški vojak niti osem dni ne bi vzmogel, rekel mi je vojni dostojanstvenik.
Te številke niso kombinacije, ampak predpis zakona občne vojne dolžnosti od 1. 1874. To je prav resnobna stvar, ker se ta zakon izpeljuje z železno strogostjo, več ko četrtina odstokov se trosi na vojsko in pomorstvo. Gradijo se nove trdnjave, stare se ali opuščajo ali priravnujejo po novem sestavu, kakor velevajo potrebe in zahteve vojnostrategičnega nauka. Več ko ena Plevna bi se ne mogla storiti in pomoliti v slučaji vojske. Oprava, vojaška obleka, uvela se je po narodnem kroju; le pri manjših gnmbarinah se prihrani na leto 1,000.000 rubeljev, in še pri nekterih, zdaj opuščenih ocifranih. Prašali boste: kaj pa, se li v Finski in Kavski neruski narodi in mu-hamedovci, kakor je bilo v Krivošijah, ne bodo vzdigovali in se pobunili, ko bodo novačili ter izpeljavah vojni zakon? Tukaj se sploh misli, da no bo nikakoršne prepreke, še manj pa bune.	(Dalje prih.)
Domače novice.
(Za deželno razstavo), ki je zdaj sklenjena, pridobil si je največ zaslug gsp. Ivan M ur ni k, dež. posl. in odbornik. Neumorni delavnosti in marljivosti njegovi so je zahvaliti, da je bila ta razstava tako sijajna, kakoršne ne bo kmalu zopet v Ljubljani. On je tudi vse vodil in vredil, sploh je bil duša vsega, zato mu gre po vsi pravici zahvala občinstva in razstavljavcev. Čast, komur gre čast!
(Dar.) Presvitli cesar so občini horjulski za gasilne namene darovali 50 gl. iz svojega.
(Vojaške vaje) se bodo pričele v sredi tega meseca, vojakov bo čez 5000 mož pa 300 konj, ki morajo vsi vkvartirani biti v Ljubljani in v okolici na eno uro daljave.
(liazpisane službe). Natečaj se razpiše za notarjeve službe v Idriji, Kostanjevici in Metliki. Prošnje v 4 tednih pri kamori notarjev v Ljubljani. — Razpisuje so tudi služba kancelista pri c. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani v XI. službenem redu. Prošnje do 10. septembra pri predsedništvu c. k. finančne direkcije v Ljubljani.
(Učiteljske službe.) Na mestnih deških ljudskih šolah v Ljubljani je razpisana poduči-teljska služba 1. p. 500 gl. in starostne do-klade. Prošnje do konca t. m. pri c. k. mestnem šolskem svetu. — Na enorazredni ljudski šoli v Begunjah pri Tržiči učiteljska služba 1. p. 450 gl. in prosto stanovanje; prošnjo do konca septembra. Služba se oddaje začasno ali stalno.
(Poštne marke.) Po trgovinskega ministra naredbi od 24. julija t. 1. se bodo poštne marke preinenile, namesto cesarjeve glave imele bodo c. k. orla. Bodo pa: po 2 kr. rujavkasto, po 3 kr. zelene, po 5 kr. rudeče, po 10 kr. višnjeve, po 20 kr. sivkaste, po 50 kr. pa vijoletne. Zavitki (kuverti) bodo le z markami po 5 kr. in prodajali se bodo, kakor do zdaj, po ol/s kr. Izdajati se bodo začele, ko bo porabljena pri prodajalcih dosedanja zaloga.
(V seji c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko) je bilo sklenjeno, da se ima jedno-razredna šola na Uncu razširiti v dvoraz-redno; sklepalo se je o zidanji ljudske šole v velikem Gabru na Dolenjskem in ta sklep naznanil kranjskemu deželnemu odboru. — V Streklovci ima se osnovati dvorazredna, v Rožnem dolu in v Cešnjicah jednoraz-redna ljudska šola. — Jodnorazrodna ljudska šola v Podzemlji se ima razširiti v dvo-razredno in osnovati jednorazredna ljudska šola v Gribljah pri Crnomlji. — Vsled poročila c. k. okrajnega šolskega sveta se dovoli na trirazredni ljudski šoli poldnevni poduk. (Na take prošnje se je vže poprej oziral deželni šolski svet, tem bolje se bode sedaj, ko je to postavno dovoljeno. Vsikdar se več doseže, ako ima učitelj manj časa otroke pred sabo, pa neposredno podučuje, kakor pa če jih ima die časa, pa le posredno z njimi občuje.)
Razne reči.
—	Pri Moravčah, malo četrt ure od farne cerkve, zasledili so premogovo žilo.
—	Po Cel j i se poteplje že več dni nek človek v duhovenski obleki, ki pravi, daje „misijonar" iz Amerike. Toda kmalu seje spoznalo iz surovega obnašanja po gostilnicah, kjer je ljudstvu dajal grozovito pohujšanje, da je gotovo izpuščen iz duhovenske službe, če je že sploh kje taisto opravljal. Toraj pozor!
—	Kakor drugod, soje tudi v C e 1 j i letos vdeleževalo Porcijunkulskih odpustkov mnogo več vernikov od lani; obhajanih je bilo 500 več kakor pretečeno leto.
—	V celjske savinjske kopeli je došlo to leto toliko ptujcev iz vseh krajev, da ne zadostujejo za njo več stanovanja po gostilnicah. Pa vsaj imata mesto in okolica toliko prijetnosti, da bistra Savinja privabi leto za letom več obiskovalcev semkaj.
—	Pri občinskih volitvah v Veliki P i r e š i c i so vsled strogo disciplino volil-cev iz Zgornje Ponikvo propadli dozdanji nem-škutarski odborniki. A nemčurska svojat hoče rekurirati. Bomo videli!
—	Vreme v Rimu. Takih skokov, kakor jih letos nareja vreme v Rimu, na Laškem še niso včakali. Sedaj je v senci 30 stopinj gorkote, a pred nekaj dni je termometer padel na 14 stopinj. Ravno tako nasprotje je tudi v zračnih tokovih, pri vetru. Vihar prihaja za viharjem. Več okrajev je bilo na ta način opostošenih. Po mnogih krajih ne bode pridelkov. Na Švicarskem je vreme neprijetno in pusto. Dež in taječ sneg vodo napenja, potoki in jezera naraščajo. Snega je padlo toliko, da je za hribolazce nevarno. Upamo, da popravi veliki srpan, kar je zakrivil mali srpan.
Telegrami „Sloveneu".
Madrid. 7. avg. Vstaja v Badajozi je popolnem zadušena, povsod vse mirno.
Beyrut, 7. avg. Včeraj je nekdo zunaj bolnišnice umrl za azijatsko kolero.
Umrli so:
3.	avgusta. Katarina Wilfan, vradnikova vdova, 54 let, Hirnska cesta, spridenje drobn. — Jožefa del Cott, posestnica, 83 let, Karlovska cesta št. 3, starost. — Zofija Altinan, 3'/, leta, Poljanska cesta št. 29, griža. — Rudolf Tomec, gostilničarja sin, 4 mesece, Petrova cesta št. 3, jetika.
4.	avgusta. Jera Hrastar, gostija, 63 let, Karlovska cesta št. 14, emfizein.
Dunajska borza.
6. avgusta.
Papirna renta po 100 gld. . .	78	gl. 90	kr.
Srcberna „ „ „ „ . .	79	„	6B	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	99	„	70	„
Papirna renta, davka prosta .	93	„	00	,,.
Ogerska zlata renta 6% . . .	119	„	95	„
„ 4% . . .	88	„	95	,,
„ papirna renta 5% .	87	„	35	„.
Kreditno akcije . . 160 gld.	296	,,	40	„
Akcije anglo-avstr. banko 120 gld.	109	„	50	„
„ avstr.-ogerske banke . .	838	„	—
„ Liinderbanke . . .	113	„	50	„.
,, avst.-oger. Lloyda v Trstu .	648	,,	—	„
„ državne železnico . . .	317	„	25	„
„ Tiaimvav-društva velj. 170 gl. .	223	„	50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice 107	.,	75	„.
., „ Ferdinandove sev. „	105	.,	50	„
4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl.	120	„	75	„
4% „ „ „ „ 1860 500 „	135	,	20
Državne srečke iz 1. 1864 100 „	170	.,	50
.. „ ., 1864 50 „	170	.,	—
Kreditne srečke . . 100 „	173	„	—
Ljubljanske srečke . 20 „	23	„	—	„.
Rudolfove srečke . . 10 „	20	„	75	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	103	.,	—	„
London......119	.,	70
Srebro......—	„	—	„
Ces. cekini.....5	„	65	„
Francoski napoleond. . . .	9	„	48	„
Nemške marko..........58	.,	30	„
lili m prodaj.
Hiša z vrtom, št. 16 na Krakovskem nasipu v Ljubljani, na kteri utegne ostati vknjiženih 3000 gld., je na prodaj. Kupnina znaša (>500 gld., hišna najemščina nese 420 gld. Natančneje — brez posredovalcev (mešetarjev) so pozve na narodnem trgu (v „zvezdi") št. 12 v II. nadstropji vsak dan od 10. do 12. ure.