TRGOVSKI tlST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/i leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Oredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 17. aprila 1934. štev. 44. \JacievatfrL ulccepi vlade. Listi sporočajo, da bo po podatkih finančnega ministrstva znašal finančni efekt varčevalnih ukrepov vlade okoli 150 milijonov dinailjcv. Listi dostavljajo nadalje, da bo mogoče s to vsoto v soglasju s sklepom vlade, da se prihranjeni denar stavi predvsem na razpolago prosvetnemu ministru, mogoče nastaviti 500 učiteljev in večje število kvalificiranih intelektualcev, ki že dalj časa čakajo, da zasedejo izpraznjena mesta. Tako poročajo listi iz Beograda in nam so ta poročila prava uganka. Kajti za namestitev 500 učiteljev in tudi enako velikega števila intelektualcev ni treba nobenih 150 milijonov, temveč zadostuje že ena desetina te vsote, kajti 1000krat 15 tisoč, kolikor bi največ znašala mesečna plača novo nastavljenih učiteljev, »la samo 15 milijonov in ne 150 milijonov. Morali bi torej misliti, da je v poročilih listov o finančnem efektu varčevalnih ukrepov vlade tiskovna pomota, če ne bi že priprost račun pokazal, da tu ne more biti govora o tiskovni napaki. Kajti plače senatorjev in poslancev, ki jih je le nekaj manj od 400, bodo znižane za mesečnih 1500 Din. To se pravi, da bi se moglo že s tem prihrankom nastaviti skoraj vseh 500 učiteljev. A kje so še prihranki pri draginj-stkih dokladah poročenih žen in upokojencev! Moremo zato smatrati poročila listov za točna in da bo znašal finančni efekt v resnici 150 milijonov. S to vsoto pa je mogoče na novo nastaviti ne 1000 ljudi, temveč 10.000. Neštetokrat pa se je že poudarjalo, da pri nas nimamo uradništva premalo, temveč po nekaterih uradih prav gotovo preveč in da bi z boljšo organizacijo upravne službe mogli shajati z dokaj nižjim številom uradništva. Zato ne gre, da bi še povečavali ze itak visoko število drž. nameščencev. Prazna učiteljska mesta, katerih je okoli 1000, naj se zasedejo, ves drugi privarčevani denar pa naj se uporabi za dvig gospodarske sile države, ker v sedanjih težkih časih pač ne gre, da bi povišali že itak visoko število drž. uslužbencev še za 10.000. Glavno je, da privarčevani denar kroži še naprej med ljudmi, da se teh 150 milijonov ne potegne iz gospodarstva. In to se doseže z javnimi deli, ki pa morajo biti seveda produktivna, še znatno bolje ko pa z nastavitvijo uradnišitva, ki dostikrat vrši čisto neproduktivne posle. Naš predlog je zato, da se porabi 15 milijonov za izpolnitev nezasedenih učiteljskih mest, ves ostanek 136 milijonov pa za produktivna javna dela. Ali naj se odstopi vsaki banovini desetina te vsote, da jo ona uporabi za javna dela na svojem področju, kar bi bilo vsekakor najbolje, ali pa naj se porabi ta denar za izpopolnitev našega železniškega omrežja. Je to tako velika vsota, da bi se mogla z njo pričeti gradnja železniške zveze Slovenije z morjem, kar je vsekakor država dolžna storiti, keir je v to po zakonu obvezana. Seveda pa se ne bi smela oddati gradnja te proge družbi Bat-■tignolles, ker bi v tem primeru bila gradnja predraga, poleg tega pa bi imeli od gradnje tujci večji dobiček ko pa domača podjetja. Vseh teh 135 milijonov naj se uporabi za produktivna javna dela in s tem bo gradbena delavnost tako oživljena, da bo našlo pri produktivnem delu še več zaposlenja, kakor pa če bi se povesi. število drž. nameščencev za 10.000. ri tem pa bi se dvignila še gospodarska s‘la dežele. Zato ponavljamo: Privarčevani denar naj se v glavnem porabi za produktivna lavna dela, za oživljenje gradbene delav-nosti, za dvig gospodarskega življenja, ne Pa za povečanje kadra drž. nameščencev. e na ta način bodo imeli varčevalni ukre-Pi vlade popoln uspeh, kar mora biti naš Vlevac*ti pcedtocfi Vedno težje posledice dolgotrajne gospodarske krize so povzročile, da je zanimanje za gospodarska vprašanja silno naraslo. Vse ugiba in premišljuje, kako odpraviti stisko in kako spraviti ljudi do kruha in kot plod tega premišljevanja se pojavljajo v ,listih razni predlogi in nasveti. Kakor je gotovo, da so vsi ti predlogi porojeni res iz najboljših namenov, vendar pa so nekateri tako malo preudarjeni, da res ne zaslužijo objave v listih. Tako n. pr. se posebno pogosto predlaga, da treba zapleniti ves pa naj bi se to zgodilo, kako bi bilo mogoče vzeti tem dezerterjem z naše denarne fronte, je seveda vprašanje, ki ga ne more rešiti nihče. Z neizvedljivimi predlogi ni nikomur po-magano in zato je vseeno, če se takšni predlogi niti ne objavljajo. Toda ti neizvedljivi predlogi vsaj niso nevarni, objavljajo pa se tudi predlogi, ki morejo povzročiti tako dalekosežne posledice, da bo še strah samih predlagateljev. Takšen je n. pr. predlog, da treba žigosati ves denar, da si treba zapomniti vse one, pri katerih je mnogo denarja, in da se morajo ti potem v kratkem roku izkazati, kam so dali denar itd. Manjka samo še, da se kratkomalo predlaga oddaja premoženja in nesreča je perfektna. Pri tem pa niti ne omenjamo, kakšno vznemirjenost bi takšni ukrepi morali roditi na našem denarnem trgu, ki je že itak v obupnem položaju. Pa še drugi malo prevdarjeni predlogi se predlagajo in njih predlagatelji so na nje celo ponosni, ker se pač ti predlogi lepo slišijo. Tako dekretira eden, da treba vse delniške družbe prisiliti, da podpišejo notranje posojilo, ki mora seveda biti brezobrestno, drugi predlaga črtanje vseh podpor društvom, tretji hoče obdačiti vse stroje, četrti bi kar čez noč izenačil plače vseh ljudi, itd. Nihče teh predlagateljev pa ne premisli zadnjih posledic teh svojih predlogov, vsak misli, da zadostuje, če se opaja ob radikalnosti svojih predlogov. Dokler se takšni predlogi slišijo le v gostilniških omizjih, ni stvar še nevarna, nevarna pa postaja, ko se takšni nepremišljeni predlogi podajajo v javnost, ko morejo povzročiti posledice, ki si jih ne žele niti predlagatelji teh predlogov. Zgodilo se jim bo to, kakor onemu Goethejevemu učencu, ki je znal sicer priklicati duhove, ni se pa jih znal otresti. Razveseljivo je, da vsa javnost misli na to, kako bi prišli iz sedanje stiske in kako bi našli vsi ljudje zaslužek. Toda preveč je zahtevano, da bi vsak predlog iz javnosti zadel tudi v črno in zato treba tudi te predloge presojati kritično in objavljati le takšne, ki imajo svojo utemeljenost, ne pa da se z nevarnimi predlogi še poveča sedanja zmešnjava in usitvarijo še nove težkoče. Hacd uvedbe- o sicokwM-ncuUdie- t tednik šotaU Trgovinsko ministrstvo je izdelalo načrt uredbe o obrtno in trgovsko nadaljevalnih šolah ter ga poslalo interesentom v izjavo. Enotna uredba o strokovnem nadaljevalnem šolstvu je bila že davno potrebna, ker se je pri nas strokovno šolstvo mnogo preveč zanemarjalo. Zlasti pa je potrebna izpopolnitev strokovnega šolstva v današnjih časih, ko zahteva industrializacija dežele čim več strokovno dobro podkovanega naraščaja. Pa tudi v trgovini je potreba po višji naobrazbi naraščaja vedno bolj očitna, ker postaja tudi trgovina vedno težja in zahteva tem večje znanje. Zato je prvo, kar je gospodarska javnost zahtevala od nove uredbe, da se z njo dvigne strokovni pouk na višjo stopnjo in da se z novo uredbo omogoči razmah strokovnemu šolstvu. V tem pogledu pa pomeni novi načrt uredbe veliko razočaranje in zlasti za Dravsko banovino, v kateri je bilo strokovno nadaljevalno šolstvo na mnogo višji stopnji ko v drugih banovinah. Ze zamisel organizacije strokovnih šol, kakor je podana v splošnih navodilih, ne more zadovoljiti gospodarske javnosti. V teh navodilih se kratkomalo nalagajo občinam vsi izdatki za strokovne šole, pri tem pa nimajo občine niti najmanjše pravice na vodstvo in organizacijo teh šol. Puščamo na strani vprašanje, kako bodo občine sprejele to določbo, ker ni naša stvar, da branimo njih pravice, vendar moramo poudariti zle posledice, ki morajo iz takih določil nastati za strokovno šolstvo. Več ko znano je, da so že sedaj vse občine v najtežjih finančnih težavah in da novih bremen nikakor ne bi mogle zmagovati. če bodo torej morale strokovno nadaljevalne šole biti odvisne le od občinske blagajne, potem je jasno, da bodo zelo slabo odrezale. In ker občine ne bodo imele na vodstvo teh šol nobene ingerence, se bodo za njih razvoj še manj skrbele ko doslej in jih občutile le kot vrinjeno breme, za katero je treba čim manj izdati. cilj, ker nas stiska sili v to. Moramo že enkrat gledati na to, da prihranjeni denar dobro uporabimo in to se more zgoditi le s produktivnimi javnimi deli. Določba, da morajo občine vnesti v svoje proračune za strokovno šolstvo zneske, ki jih določi trgovinsko ministrstvo ali banska uprava, je tako problematične vrednosti, da bi bilo bolje, če bi izostala. Kajti proti finančni nemočnosti občin bodo ostale takšne odredbe brez učinka. Potrebno je zato dvigniti zanimanje za strokovno nadaljevalno šolstvo, kar pa je dosegljivo le na ta način, da o ustroju tega šolstva odloča tisti, ki ga vzdržuje. To je potrebno tudi zategadelj, ker so v vsakem kraju potrebe strokovnega šolstva odvisne od strukture gospodarstva v dotič-nem kraju. Strokovno šolstvo mora biti v krajih s pretežno tekstilno industrijo čisto drugače organizirano, ko v krajih, kjer je razvita težka industrija. Prav tako ne more biti učni načrt isti v krajih, kjer je trgovina na visoki stopnji, kakor pa v krajih, kjer je šele v prvem razvoju. Že zato je potrebno, da se učni načrt v okviru splošnega državnega načrta sestavi sporazumno od občin, obveznih združenj in drugih zainteresiranih gospodarskih organizacij. Tudi vzdrževanje tega šolstva bi morala biti stvar sporazuma teh organizacij, seveda pa bi morala tudi država subvencionirati to šolstvo. Najmanj, kar se sme od države zahtevati je, da vzdržuje učiteljsko osebje, zlasti še, če ga imenuje trgovinski minister, kakor predpisuje načrt uredbe. Načrt uredbe dopušča, da ustanavljajo in vzdržujejo strokovno šolstvo tudi zbornice in obvezna združenja. Ni pa jasno iz načrta, kakšne dolžnosti do teh šol imajo občine. Zato bi popolnoma zadostovalo, če bi uredba samo določevala, da se morajo ustanoviti strokovno nadaljevalne šole v krajih, kjer je najmanj 50 vajencev ali vajenk (kakor določa načrt), da pa je organizacija, vodstvo in vzdrževanje teh šol prepuščeno občinam, zbornicam in prizadetim obveznim organizacijam ob primerni državni dotaciji. Na ta način bi bilo za napredek strokovnega nadaljevalnega šolstva pač najbolje preskrbljeno. Popolnoma nesprejemljiva je zahteva načrta, da mora na strokovno-nadaljevalnih šolah predvsem poučevati učiteljstvo s fakultetno naobrazbo. Ta določba pomeni le podražitev šolstva brez vsake praktične vrednosti. Pomeni pa tudi nezaslužen nastop proti osnovno-šolskemu učiteljstvu, ki je dosedaj vodilo vse strokovno nadaljevalno šolstvo z odlično vestnostjo in tudi temu primernim uspehom. 95% vsega strokovno nadaljevalnega šolstva bi brez tega učiteljstva prenehalo. Po tem sijajno dokumentiranem uspehu je pač nastop proti ljudsko-šolskemu ter meščanskemu učiteljstvu ne samo neumesten, temveč tudi krivičen. Popolnoma nesprejemljiva je za naše trgovsko nadaljevalno šolstvo določba, da se morejo vpisati v prvi razred teh šol že učenci z le 4 ljudsko-šolskimi razredi. To pomeni nazadovanje, ki ga moramo odločno odkloniti, ker bi s tako majhno predizobrazbo takoj padel nivo trgovsko-nadaljevalnih šol. Najmanj to, kar je v Ljubljani že izvedeno, da se namreč zahtevajo za sprejem v prvi razred trg. nad. šole dovršeni 3. razredi meščanske šole, mora ostati tudi v bodoče. Nova uredba mora omogočiti večji napredek strokovno nadaljevalnega šolstva, ne pa prilagoditev višje razvitega na manj razvito šolstvo. Tej nalogi novi načrt uredbe ne ustreza in zato ga moramo tudi odkloniti. Stvar gospodarskih organizacij je, da poskrbe, da se predloženi načrt uredbe spremeni, da bo z njim v resnici omogočen boljši razvoj našega strokovno nadaljevalnega šolstva. BOLGARSKA POGAJANJA ZA UREDITEV ZUNANJIH DOLGOV Ministrski predsednik Mušanov je v spremstvu finančnega ministra Štefanova in ravnatelja državnih dolgov Stojanova odpotoval v Pariz in London, da urede vprašanje bolgarskih zunanjih dolgov. Štefanov in Stojanov pa odpotujeta v ta namen tudi v Ženevo in Betrlin. Vsi zunanji dolgovi Bolgarske znašajo 1.621 milijonov zlatih frankov ali skoraj 36 miljard papirnatih levov. Zadnjič je bilo urejeno vprašanje bolgarskih dolgov z dogovorom iz leta 1932., ta dogovor pa poteče dne 15. t. m. Po tem dogovoru so bile dovoljene Bolgarski nižje obresti, dočim na znižanje dolžnega kapitala tuji upniki niso pristali. Sedaj pa hoče Bolgarska doseči tudi znižanje kapitala. Bolgarska je dosedaj trans-ferirala tujih plačil samo 25 odstotkov, dočim je bilo 75°/o pridržanih pri bolgarski Narodni banki na račun tujih upnikov. Svoje zunanje dolgove hoče Bolgarska poravnati v pirvi vrsti z dobavo tobaka. Sedaj pa je Nemčija, ki je glavna nabavite-ljica tobaka, prepovedala vsem svojim tobačnim tvornicam vsako nabavo bolgarskega tobaka, kar je silno vznemirilo vse bolgarske sadilce tobaka. Pa tudi ureditev bolgarskih tujih dolgov je s tem otežko-čena. 4 MILIJARDE MARK ZA JAVNA DELA Z velikansko gradbeno akcijo hoče Hitler reducirati brezposelnost na minimum. Po načrtih nemško vlade naj bi s© že letos pričela velikanska javna dela, ki so preračunana na 4 milijarde maitk (okoli 70 milijard dinarjev). Kje bo Nemčija dobila denar za ta dela, se še ne ve. Državna banka je brez denarja in njena devizna zaloga se je znova zmanjšala. Vlada hoče za ta dela potrebni denar najeti v tujini, predvsem v Ameriki. Ni pa še dosti verjetno, da se ji to posreči, ker se je Nemčija izkazala kot slab plačnik, ki niti obresti ne plačuje v redu. AVSTRIJSKI TUJSKI PROMET Po uradnih podatkih je bilo v vseh avstrijskih občinah od 1. novembra 1932. do 31. oktobra 1933. 2,964.000 tujcev s 17.410 tisoč prenočninami. Od prenočnin j"e odpadlo na tuje državljane 37-4 odstotkov napram 44-3°/o pred enim letom. Najbolj je nazadoval tujski promet iz Nemčije in so padle prenočnine nemških turistov od 3‘9 na 1-5 milijonov. Dotok tujcev iz Češkoslovaške je bil skoraj enak onemu iz Nemčije. Naraslo pa je število tujcev iz Francije, Anglije in Nizozemske. Štev. 44. ■wi ........... TaUsiccutje Zbornica za TOI v Ljubljani se je v zadevi taksiranja računov obrnila z raznimi vprašanji na finančno ministrstvp za pojasnilo. Finančno ministrstvo Mišem 6tayu v tuft* Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki še niso v trgovinskih stikih z našo državo ali pa so imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcijo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnili uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali cif uvozno pristanišče ali franko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudbeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporočil interesentu, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavodi ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih tvrdk. Les in lesni izdelki: 264 — Hamburg — sodi za vino in pivo; 265 — Catania — zastopnik za jelovino, bukov, javorov in orehov gradbeni les. Razni deželni proizvodi in zdravilne rastline; 216 — Berlin — sadje in povrtnina; 267 — Warszawa — peške od mandljev; Vabilo! Združenje trgovcev za srez Logatec ima redno letno glavno skupščino v nedeljo, dne 22. aprila 1934. ob 15. uri popoldne v Cerknici v hotelu 2umer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo predsednika. 3. Računski zaključek za leto 1933. 4. Proračun za leto 1934. 5. Poročilo nadzornega odbora. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev 3 delegatov za občni zbor Zveze. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. Ako ob določeni uri glavna skupščina ne bo sklepčna, se vrši ista uro pozneje ob vsakem številu članov. Samostojni predlogi se morajo predložiti upravi najmanj 3 dni pred skupščino. Računski zaključek za leto 1933. in proračun za teto 1934. se je poslal vsem članom združenja, oziroma je na vpogled v njegovi pisarni. (Čl. 361. o. z.) Obvezna je udeležba za vse člane sodnega okraja Cerknica, želeti je pa, da se skupščine udeleže tudi člani sodnega okraja Lož in Logatec. Združenje trgovcev za srez Logatec, Nova vas pri Rakeku. Predsednik: Tajnik: Stanko Lenarčič s. r. M. Kotnikova s. r. ZUNANJA TRGOVINA SIAMA Poročijo angleškega generalnega konzula v Bangkoku o ekonomskem položaju Siama ob koncu 1933 ugotavlja, da je bilo leto zadovoljivo. Denarne negotovosti in težkoče zunanje trgovine so premagane s trajnim izvozom zlata in zlatih okraskov. Valuta tikola (srebrni denar vreden približno 4 zl. fr.) je ustaljena. Uvoz je dosegel vrednost 89,500.000 tikolov, in sicer iz Britanskega imperija 24,400.000, Kitajske 17,150.000, Nizozemske Indije 14 milijonov 300 tisoč in iz Japonske 12,850.000. Uvoz bombaža je bil za 3,300.000 tikolov večji ko prejšnje leto (14 milijonov), največji iz Japonske (6-7 mil.), iz Angl. unije pa 2,530.000. 268 — Curih — proso, ječmen in sirek; 269 — Goiida (Holandija) — konoplja; 270 — Praga — koruza; 271 — Koln — zastopnik za razna žganja; 272 — Dunaj — olivno in sezamovo olje, neoluščen riž; Živina, živinski izedlki in podobno: 273 — Gdansk — jelenova koža; 274 — Praga — sladko vodni raki; 275 — Miedzyrzec (Poljska) — svinjske ščetine; 276 — Marseille — kozja dlaka; 277 — Berlin — kože od merimo ovc; 278 — Valencia — zastopnik za jajca. Rudarstvo: 279 — Dumaj — hromova in manganova ruda; 280 — Dunaj — magnezit in dolomit. Razni industrijski predmeti: 281 — Bulawayo — kalcium' cianid (KCN); 282 — Dunaj — risarski žebljički in sponke; 283 — Amsterdam — blago za ovratnike; 284 — Berlin — verige za ladje, pse, krave itd. za izvoz v Indijo. Razno: 285 — Solun — protje za izdelavo košev. (Vsa podrobna pojasnila dajo komercialni oddelek Zavoda, tek št. 29-4-06.) Dvajsetletnico velikega dogodka, ko so prvi rekruti iz novoosvobojenih krajev vstopili v sirbsko vojsko, je proslavila vsa Južna Srbija v soboto in nedeljo na slovesen in mogočen način. Višek proslave je bila svečana prisega Južne Srbije, da ostane vedno zvesta Jugoslaviji. Skopskih slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki iz vseh drugih banovin. Evgen Demetrovič, bivši glavni urednik »Morgenblatta« in solastnik »Jug. Lloyda« ter znani gospodarski pisatelj je nenadoma umrl v Zagrebu v starosti 52 let. Prometni minister je ob svojem zadnjem bivanju na Sušaku obljubil, da bo sušaško pristanišče v kratkem popravljeno in urejeno. Dovoljenja za nastavitev tujca daje končno veljavno minister za socialno politiko in proti njegovim odločbam ni možna pritožba na državni svet, kakor je ta pred kratkim razsodil. Ker jo dala avstrijska vlada potrebna jamstva, se uvedejo zopet direktni vagoni za potniški promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Direktna letalska zveza se otvori med Prago in Splitom in bo mogoče priti iz Prage v Split v 6 in pol urah. Razstava živine je bila v nedeljo odprta v Novem Sadu. Razstavljenih je bilo 320 bikov, 80 junic in krav, 600 plemenskih svinj in prešičev, 50 žrebcev in mnogo perutnine. — Razstava je dokazala odlično višino naše živinoreje. Razstavo je obiskala tudi večja skupina bolgarskih kmetovalcev. Posebno številko o bolgarskem gospodarstvu je izdal »Poljeprivredni glasnik« ob priliki novosadske živinske razstave. Posebna anketa je ugotovila, da so bili delavci pri gozdnem podjetju »Jugoslovanska destilacija lesa, d. d. v Tesliču« oškodovani za 3,300.000 Din. Krivda pada na direktorja Eisenstatterja. Proračun Osijeka je letos povečan za več ko dva milijona Din in bo vsled tega potrebna lOOodstotna občinska doklada. Na skupščini zasebnih nameščencev v Beogradu se je konstatiralo, da je 60% zasebnih nameščencev bolnih za jetiko, 40 odstotkov njih zakonov pa je brez otrok. Štev. 3911/11. NABAVA Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 25. aprila 1934. dobavo 500 m svinčenega kablja za Prometno upravo v Zabukovci. Pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 12. aprila 1934. Na področju zagrebške obrtniške zbornice je bilo v marcu na novo prijavljenih 94 obrtov, odjavljenih 76, začasno ustavljenih 8, pri 61 pa so bile prijavljene spremembe. Banska uprava Dunavske banovine je izdala odlok, da trgovci z vinom ne smejo sami izdelovati sodov. Pogozdovanje Hercegovine lepo napreduje in je bilo v mostarskem okraju letos zasajenih okoli 60.000 borovih drevesc. Nova solarna v Ulešuju bo skoraj gotova in se bo v njej pridobivalo 50.000 ton soli na leto, da nam ne bo več treba uvažati soli iz tujine. Sedem jajc za en dinar prodajajo kmetje na trgu v Derventi. V Trstu se vedno močneje opaža bela kuga. Tako je bilo v 1. 1930. 3.994 porodov in 3.410 smrtnih primerov, 1. 1931. je bilo rojenih 3.661, umrlo pa 3.375 Tržačanov, 1. 1932. je bilo porodov 3.355, smrti pa 3.580 in 1. 1933. je padlo število porodov že na 3.265, smrtni primeri pa na 3.222. Budimpeštanski gostilničarji so sklenili, da dajo od 1. maja dalje vsakemu gostu k večerji in h kosilu zastonj 2 deci vina. Na Češkoslovaškem so hoteli sanirati gledališča s povišanjem pristojbine za radio-aparate. Poštno ministrstvo pa je ta predlog odbilo. Število brezposelnih na Češkoslovaškem je znašalo koncem marca 1934 785.000 na-pram 877.000 koncem marca 1933 in 844.200 koncem februarja 1934. Vdova konstrukterja vojaške puške sistema Mannlicher je izvršila na Dunaju vsled bede samomor. Deficit švicarskega proračuna znaša 69 milijonov švic. frankov. Gora se je utrgala pri Grendoni v ital. p rovi nti Alessandria. Pet hiš je bilo zasutih, 10 ljudi pa mrtvih. Velikanski požar je uničil mline velikega italijanskega industrialca Puglinia v Sao Paolu v Braziliji. Škoda znaša 10 milijonov lir. Več uradnikov in delavcev je izgubilo pri požaru življenje. Velika zlata ležišča, baje najbogatejša na svetu, je odkrila v Abesiniji neka francoska družba. Islandska vlada namerava izkoriščati gej-zir|je za ogrevanje hiš. V vsako hišo bo napeljana voda gejzirjev, ki ima do 92° C toplote. OBČNI ZBORI Tovarna verig (1. d. v Lescah pri Bledu ima XII. redni občni zbor dne 30. aprila ob 11. v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke. Izredni občni zbor Bela-Motniške premo-gokopne družbe v Celju bo dne 13. maja ob 15. v pisarni družbe v Celju, Kralja Petra cesta 29/1. Na občnem zboru se bo sklepalo tudi o razširjenju obrata. Na dan 10. aprila sklicani redni občni zbor Pražarne in kemične tvornice, d. d. v Celju se preloži na dan 25. maja ob 11. v prostorih Prometnega zavoda za premog v Ljubljani. Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju ima redni letni občni zbor dne 23. aprila ob 15. v pisarni Dušana Zanggerja v Celju, Gosposka ulica 1, I. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani ima redni občni zbor dne 15. maja ob 13 in pol v poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Petovia, usnjarska industrija, d. d. ima XIII. redni občni zbor dne 28. aprila ob 11. uri v pisarniških prostorih na sedežu svojega podjetja na Bregu pri Ptuju. Štev. 3832/11. NABAVA Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 25. aprila 1934. nabavo 1500 kg turbinskega olja. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkci|ja drž. rudnika Velenje, dne 11. aprila 1934. ?ryta poročili Italijanski trg Po »Glasniku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« se je položaj na italijanskem žitnem trgu zelo popravil. Cene vseh pridelkov so narasle, da se je dvignila koncem marca cena pšenici povprečno za 1 liro na stot in no-tira sedaj pšenica od 88—89 lir za kvintal. Ni se pa poboljšal trg z moko in niti ne zaradi velikonočnih praznikov. Znatno hausse pa kaže trg z otrobi ter je cena povprečno narasla za 2 liri, da notirajo otrobi v Milanu od 36—38 lir za stot. Povpraševanje po koruzi je zelo veliko in cene so v dvigu. Tečaji so se dvignili za 1 liro in notira sedaj koruza od 55—56 lir za q. Cena prosa je narasla od 49—51 na 52—54 lir za q. Druge cene so ostale neizpremenj ene. Letos pa je izostala običajna hausse na jajčnem trgu. Ponudba je bila prevelika in vsi poizkusi, da bi se cene dvignile, so bili zaman. Povprečna cena 235 lir je ostala v sev. Italiji neizpremenj ena, dočim je prejšnji teden padla na 231. V južni Italiji je položaj nekoliko boljši, v Rimu se je cena dvignila celo za 10 lir. Jajca z Balkana so no tirala v Rimu od 220—225 lir za 1000 jajc. ITALIJANSKA TRGOVINA Z JAJCI Po ravnokar objavljenih podatkih je Italija uvozila te količine jajc (stotov): 1933 1932 1931 Skupno Od tega: 87.827 349.891 246.389 iz Jugoslavije 22.364 67.874 89.768 iz Poljske 26.848 80.288 27.921 iz Turčije 12.529 108.955 88.986 iz Bolgarske 6.420 27.423 1.703 iz Egipta 4.365 26.239 11.342 iz Belgije 423 23.735 1.145 iz Albanije 3.140 5.598 10.651 S Izvozila pa je: 1933 1932 1931 v Nemčijo 3.830 17.422 49.446 v Švico 5.889 19.717 32.537 v Španijo — 710 927 v Anglijo 1 1.701 v Argentino — 60 950 skupno 9.964 38.730 89.949 MARIBORSKI ŽIVINSKI TRG Na trg z dne 10. 4. je bilo prignanih: 15 konj, 16 bikov, 112 volov, 346 krav in 9 telet, skupaj 498 glav živine. Povprečne cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3-— do Din 4-—, poldebeli voli 2•— do 2-50, plemenski voli 2'— do 3-50, biki za klanje 3’— do 3-50, klavne krave debele 3-— do 3-50, plemenske krave 1’50 do 2-50, krave za klobasar-je 1'50 do 2'—, molzne krave 2-— do 2'50, breje krave 2-— do 2-50, mlada živina 3-25 do 4-—, teleta Din 4-50 do 5-—. — Prodanih je bilo 304 glav le domačim kupcem. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8’— do 10’—, II. 6’— do 8-—. meso od bikov, krav, telic 4-— do 6-—, telečje meso I. vrste 10-— do 14-—, II. 8-— do 10-—, svinjsko meso sveže 10-— do 16-—. Program ljubljanske radio postaje Sreda, dne 18. aprila: 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: Komorna glasba, Radijski kvintet — 18.30: Radijski orkester — 19.00: O verstvih (France Terseglav) — 19.30: Literarna ura: Interview z Lud. Mrzelom — 20.05: Prenos z Dunaja: IX. simfonija od Beethovna) — V odmora: Čas in poročila. Četrtek, dne 19. aprila: 12.15: Ploščo — 12,45: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: 0 človeku (dr. Božo Škerlj) — 18-30: Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) — 19.00: Plošče po željah — 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 20.00: Vokalni dueti: ga. Šuštarjeva in g. Brandsteter — 20.30: Orgelski koncert izvaja p. dr. Got-frid Ploj, vmesne solospeve poje gdč. Laharnarjema — 21.15; Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Torek, dne 17. aprila: Zaprto. Sreda, dne 18. aprila: Beograd nekdaj in sedaj. Red Sreda. Četrtek, dne 19. aprila: Zaprto. Petek, dne 20. aprila: Gospoda Glembaje-vi. Izven. Opera, začetek ob 20. Torek, dne 17. aprila: Libuša. Izven. Sreda, dne 18. aprila: Ples v Savoju — Red A. Četrtek, dne 19. aprila: Viljem Tell. — Red B. Petek, dne 20. aprila ob 20.: Ljudski simfonični koncert skladb Antonina Dvo-faka v Unionu. Izven. Znižane cene. Ureja ALEKSANDER 2ELEZNI&AR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot Izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.