Štev. 40. PosaraesRa^ stevijRa i oia. ¥ liubiiani, v petek 16. marca 1923. porama patsmraa« : LitÖ 1. JUT mmm V09TI aumemm sä»®mi mo#Min ] ftbaia vsak dan zlutrajL tzvzemil pondeijke. Mesečna naročnina: ¥ UubQanl Din 10*—, po pošti Din 12*-, Inozemstvo D!n 20*— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-LJubljana“. Upravnlštvo: Marijin trg St 8. — Telefon št <4. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor; Račun pr! poštnem č?k. uradu št 13.238. Za svobodo in čast slovenskega naroda. VoIHci v Sloveniji, * ukazom Nj. Vel. Kralja z dne 21. decembra 1922 ste poklic mi, da stopite v nedeljo 18. marca na volišče in izberete narodne poslance za skupščinsko dobo 1923, 1924, 1925 m 1926. Slovenc?, v nedeljo IB. marca gre za čast in poštenje slovenskega nrro 'a. Zavedaile se svofh dolžnosti do naroda, zajedajte se, da je dan volitev v narodno skupš:ino — dan obračuna in očiščenja, dan, ko morate pokazati svetu, da pojmujete narodno iü politično svobodo v veliki jugoslovenski državi, brez katere bi bili Slovenci večni sužnji italijanskega, nemškega in madžarskega imperijalizma. „ . . . , . . Zavedni m narodni volila, stopite na plan in dokažite s svojimi glasovi, da hoče pošteno slovensko ljudstvo močno državo v nerazJružlpvi zajednici 9 Srbi in Hrvati! , .x. Konec mora biti brezdomovinskega šarlatanstva bivših avstrijskih hlapcev in habsburških pctolizcev, ki hočejo s pomočjo italijanskega Rima ter njegovih posvetnih in cerkvenih zastopnikov znova zasužnjiti naš komaj osvobojeni narod! — Konec mora biti sramote, ki so o povzročili našemu narodu brezve tni, iz Rima platani hu skači tako^ane „S ovenske 1 udske stranke“, katere voditelji so ob izbruhu vojne za naše osvohojenje pošiljali naše ljudi v ječe, v internate, pod puške ia na vislice! To stranko vodico danes isti ljudje z ist mi načeli in z istimi zlobnimi nameni, samo da se poslužujemo drugih sredstev. Krivi preroki so, ki obljubljajo ljudstvu vseslrans’o srečo, izpolniti pa ne morejo nobene obljube, ker so izključeni od vsake oblasti v naši narodni državi _ e 8 e a s « Brezvestni izdajalci so naroda in države, sovražniki našega narodnega in državnega edinstva pod domačo dinastijo Karanjordjevičev, ki je bda vedno med prvimi za naše osvobo^enje in za našo veliko bodočnost. Slovenski volilci, obračunajte z ljudmi, ki so diskreditirali Čast in poštenje slovenskega imena med Jugosloveni in med Širnim svetom! Po krivdi teh demagogov se mi Slovenci še nismo mogli uveljaviti v vodstvu državne politike, kar je neizmerna Škoda ne samo za naše politično in kulturno, ampak predvsem tudi za naše gospodarsko življenj^. Ako hočemo Slovenci kal pomeniti in ako hočemo imeti besedo pri vodstvu državnih poslov, ako hočemo zasigui ati in povzdigniti naše gospodarstvpi našo kulturo, sploh vse, kar tvori življenski interes slovenskega naroda, moramo brezpogojno likvidirati svojo vaško polifko, ki smo jo podedovali po uničeni Avstriji in ki so jo vcepili v naše ljudstvo demagoški tujerodni elementi in ki jo zastopajo danes razni amb cijozni „prvaki** brezpomembnih in smrti posvečenih stranac kakor so v Sloveniji: razne socijalistične stranke, od vodstva državnih poslov ,zk jučena takozvana „Slovenska ljudska stranka*, ki bi kl,ttb temu. Če bi dobila vse man J ate v Soveniji, v Beogradu ne prišla do veljave, icer bo v narodni skupščini tvorila le maloštevilno opozicijo, katere besedičenje ostane neopaženo in katere nestvarna opozicija bo le še vsestransko poslabšala razmere v Sloveniji. Ravno tako je z demokratsko frakcijo v Sloveniji, ®dkar je prenehala obstojati preje navidezno močna „Jugoslovenska demokratska stranka“» iz katere se je izločila večina onih» So tvorili bivšo „Jugoslavensko demokratsko stranko“. : " , . Vsak glas, oddan ia demokrate, pomeni obnovitev policijskega režima, obnovitev korupcije, zatiranje vseh malih in preganjanje vseh, ki se po svoji vesti ne mo.ejo strinjati * demokratskimi reakcionarnimi metodami, ki jih obsoja ves slovenski narod. — Medelja 18. marca bo zaznamovala v naši politični zgodovini konec laži-demokracije v Sloveniji, k; si je 2na|a p0Cj blestečim nazivom „Jugoslovanstva“ zasužniti del naše inteligence, našega uredništva in drugih, slojev, ki so uvideli, da je edina rešitev v narodnem radikalizmu .mm* > Zastopanem po naj večji in najzmožnejši državni stranki Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je edida resnična nositeljica pravega demokratičnega Jugoslovenstva, kjer imajo enake dolžnosti in enake pravice vsi državi in narodu zvesti Slovenci, Hrvati in Srbi brez razlike na vero in na plemensko označbo, kulturna, gospodarska in nacijonalna bodočnost Slovencev, naš napredek, naša svoboda in uresničenje idealov našega javnega življenja je možno edinole s poštenim in odkritosrčnim sodelovanjem v Narodni radikalni stranki, ki hoče blagostanje in srečo vseh slojev: uradnika, kmeta, delavca, nameščenca, obrtnika, trgovca, vseh socijalno zatiranih in ponižanih. Slovenci pa imamo še posebno rano na svojem narodnem telesu in ta rana so naiš neodrešeni primorski in koroški bratje, ki pričakujejo naše pomoči in osvobojen ja izpod tujega jarma. Te nade se morejo izpolniti edinole tedaj, če bomo imeli Slovenci zaslombo in upliv pri vodstvu državne politike — in to je mogoče le v bratskem sodelovanju s Srbi in Hrvati v mogočni Narodni radikalni stranki. Dolžnost vseh zavednih slovenskih volilcev je, da oddajo v nedeljo 18. marca svoje kroglice za Narodno radikalno listo ministra dr« UL Zupaniča ■ ■ / * In finančnega ministra dr. M. Stojadlnovfča. To zahtevalo od slovenskih voliicev Sest, ponos, poštenost, zavednost, sreča in bodočnost slovenskega naroda. Voliki, vrzite svoje kroglice na Kranjskem (izven Ljubljane) V predzadnjo, na Štajerskem in w Prekmnrju pa w mdmo skrinjico! Ljubljana, 15. marca 1923. Dokumenti iz črne dobe denuncijantsfva »Der grösste Schaft im ganzen Land, das Ist und bleibt der Denunziant!« Tako na pr. pöd št. 1043: »Želeti pa Je, da se čimprej razpuste sokolska društva, v katerih se mladina naravnost odtujuje Bogu in cerkvi. Znani Sokoli ne pridejo nikdar v cerkev, »Dan« in »Slovenski Narod« sta jim dušna hrana. Prepojeni s sovraštvom do katoličanstva in ljubezni dp srbskih morilcev, ne zaslužijo, da bi še obstojala njihova društva.« — Z rdečim svinčnikom je prečrtan končni stavek: »Vodstvo SLS naj poskrbi, da se zatre Sokol«. Tudi ta presplošni dopis je romal — ad acta. Enako naslednje.’ »Poročilo iz II r u š i c e«: »Mladina, kar Je je v Sokolskem iiraštvu, je srbofllska in prepojena s 'rotiavstrijskim duhom. Glavno be-cđo imajo Lokarji, to je nadučitelj okat ter njegova dva sinova dr. lanko Lokar, profesor na gimnaziji y Ljubljani, in njegov brat jurist. .enovani so naročniki liberalnih II-oiov, hodijo med ljudstvo in razdajajo tejiste.« Večjo preiskavo je povzročilo naslednje »Poročilo iz Metlike««: »Pri sokolskem društvu se je vzgajal protiverski in srbofilskl duh, kar je najbrže splošen namen teh društev. Se par opomb: Naši Sokoli so prirejali po navadi za sv. Cirila in Metoda kako Javno slavnost, letos pa so svojo slavnost in slavnost cele dolenjske Župe določili na dan 12. Julija In že z njo agitirali. 12. juPja pa Imajo Srbi svoje Petrovo in god kralja Petra. Ni bil le slučajno 12. julij za slavnost določen! — Ker je nesrečna smrt našega prestolonaslednika preprečila to slavnost, šli so naši Sokollči v Ozalj na Hrvatsko, kjer je govoril znani Hinkovič, katerega je vlada radi srbofilstva zaprla. Naj se o tem kaj več poizve. Vsa sokolska društva naj se razpuste, to je Prepis je iz Iste kovačnice. Deželni predsednik Schwarz Je poslal to ovadbo glavarstvu v Črnomelj na poizvedbo in poročilo. Glavarstvo pa je poslalo »streng vertraulich« (strogozaupno) orožniškemu poveljstvu v Metliki. Orožniško poročilo opisuje slavnost v Ozalju. Tam so se sestali Sokoli z godbama in zastavami. Godbi sta svirali običajne narodne pesmi, tudi »Lepo našo«, a o kaki srbofilski agitaciji ne more nič poizvedeti. Hinkovič da je govoril le o slogi med Hrvati in »Kranjci«, a nič protidržavnega. O srbofilski vzgoji mladine ne more nič »nachteiliges« poročati. To poročilo pa deželni vladi ni zadoščalo. Zopet je poslala dopis glavarstvu v Črnomlju, naj se poročilo izpopolni v dveh točkah: 1. Kaj je s protiversko vzgojo mladine, in 2. ali je bila slavnost 12. julija v zvezi z godom kralja Petra. Odgovor je glasil zopet negativno. Okrajni glavar Rechbach v Novem mestu je poročal, da se ni moglo nič poizvedeti, ali se je tiste slavnosti udeležil tudi tamošnji Sokol, v obče mso mogli dognati ni-kakih pozitivnih podatkov v smislu ovadbe. S tem je vsa reč menda zaspala. Pod št. 1039 čitam iz iste kovačnice naslednje: »Poročilo Iz Mokronoga.« »Velesrbstvo je po Mokronogu razširjal jurist Žgajnar, ki je tudi zaprt. Bil je glavni komandant Sokola. Uradništvo je krivo, da se razširja Sokol, uradništvo je to društvo podpiralo. Z uradniki drži nekaj malega tržanov, odtod tudi sramota, da so zaprli več Mokronožanov radi srbske propagande. Sedaj po odgonu Žgajnarjevem je komandiral Sokole $odni pisač.« Ta ovadba je imela uspeh, da je bilo v Mokronogu več oseb pod strogim nadzorstvom orožništva. Pod št. 1047 je to-le: »Poročilo iz Škocijana pri Mokronogu«: »Čin-kole Franc, posestnikov sin iz Do-brnške vasi (občina Škocijan pri Mokronogu) je dne 2. avgusta t. 1. dejal: »Pravijo, da bomo morali z 18. letom k vojakom. Če to pride, bom Jaz s Srbi držal. Najprej bomo po čukih udarili.« Priča Umek Janez, užitkar v Dobruški vasi. — Deželni predsednik Schwarz je poslal to ovadbo 3. oktobra 1914 glavarstvu v Krško, to pa orožniški postaji v Skocijanu. Orožniški straž-mojster poroča, da ne navedena priča ne kdo drugi nič ne vedo, da bi se bil Činkole tako izrazil. — S tem je menda bilo tudi te afere konec. Z istim strojem je napisana tudi naslednja ostudna ovadba (pod številko 630 z dne 13. avgusta 1914). »11. avgusta se je v kavarni Union nahajala družba 4 častnikov in 3 dam. V kavarno sta prišla tudi urednik Ivan Štefe in tajnik SLS, Fran Kolenec. V častniški družbi je pripovedovala gdč. Suflaj, da je hripava, ker je na kolodvoru pri odhodu vojakov preveč kričala. Govorilo se je o prireditvi o priliki odhoda vojakov, nakar je eden izmed častnikov rekel: »Es war grossartig!« Očividno se je ta pogovor nadaljeval in se je moralo tudi omeniti, da vsa ta prireditev izhaja od SLS. Nadporočnik 17. PP. Suflaj je rekel: »Er hat sich die Füsse abgelaufen.« To je bilo naperjeno proti uredniku Štefetu. Eden izmed častnikov je na te besede rekel proti nadporočniku Štefetu: »Du bist heute stänkerisch aufgelegt.« Kmalu nato je dejal nadporočnik Suflaj: »Mit der klerikalen Wirtschaft muss gebrochen werden.« Te besede si je Štefe mirno notira!, vsled tega mu je nađp. Šuflaj zaklical: »Notieren Sie sich nur, ich bin der Oberleutnant Suflaj.« stefe in Kolenec sta bila ves Čas popolnoma mirna in nista z nobeno besedo reagirala na izzivanje. Medtem sta prišla v kavarno uradnik dež. odbora Polak in Merala. Vsedla sta se k so-Lsednji mizi, Štefe je Šel k njima trn; ju tiho opozoril, naj poslušata, kaj se pri sosednji mizi govori. Kratko nato je Kolenec rekel Polaku: »Sedaj si pa menda sam ostal v uredništvu, ker so šli drugi v vojsko. Ali je Mušič že odšel?« — Na te zadnje besede je rekel eden izmed častnikov: »Ne, je še tukaj!« Tudi na to ni nihče reagiral. Kmalu za tem je zaklical nadpor. Suflaj, obrnjen proti mizi, kjer sta sedela Štefe in Kolenec: »Staatsspitzel.« Oba Štefe in Kole- nec sta mirno izjavila, da si prepovedujeta izzivanje. Štefe je še pripomnil: »Za Avstrijo sem vedno rad Staatsspitzel. Živela Avstrija! Živijo Franc Jožef!« Nadpor. Šuflaj je še izgovoril besede: »Staatskrüppel.« Tako ostudno demmcijantstvo se je opravljalo iz pisarne SLS. Gornja ovadba je šla na Platzkomando. Kakšen je bil konec, ne vem. Škoda, da Štefe ni več živ! Ušel je pravični kazni Klerikalno delo za narod. Včerajšnji »Slovenec« pripoveduje in namiguje, kako so hodili klerikalni kolovodje med narod in tam delovali zanj. Res je, vsak fajmošter in vsak kaplan je bil med narodom, samo da ni tam delal tega, kar bi po svoji vesti in dolžnosti moral Politiko so vlačili in jo še vlačijo v spovednico in cerkev in če še to ne zadostuje, ustanove Marijine, in druge družbe za gojitev svete čistosti in političnega ter plemenskega sovraštva. S podivjanimi in posu-rovelimi »Orli« razbijajo shode, ker se boje, da bi ljudje slišali kako resnico o klerikalnem delu in skrbljivosti za narod. Lažejo v imenu in strahu božjem — vse za dobrobit slovenskega naroda, pod katerim razumejo klerikalci nekaj poglavitnih oseb vodstva svoje stranke. Klerikalno delo za narod je znano, znane so njihove laži, natolcevanje in zločini, kakršnih je zmožen samo klerikalec, toda ni jih sram; še vedno si upajo javno nastopati in vleči za nos ljudstvo, ki mu hočejo izpiti kri in mozeg — da se zdebele gospodje, Id delajo za narod za polno mizo z nožem in vilicami v rokah. Avtonomija je največja kemična sestavina klerikalnega volilnega lima, ki so ga te dni razlili po Sloveniji. »Slovenec naj bo na svoji zemlji svoj gospod«, »Ali je zločin, če govorim in hočem govoriti slovensko« itd. je kričal na predvčerajšnjem shodu v Unionu dr. Korošec. Gospod Korošec, vprašamo vas ,kdo pa vam je še zameril ali delal najmanjše očitke, če ste govorili slovenski? Od dneva osvobojenja nihče! V Avstriji ste bili pa ravno klerikalci tisti, ki ste pljuvali na vse, kar ni vsaj dišalo po prevzvišenem apostolskem veličanstvu! VI klerikalci in samo vi ste skušali spraviti ves ta slovenski narod, ki ga »tako liubite«, popolnoma pod Peto Habsburžana in preko njega spremeniti vse te lepe kraje v satrapijo italijanskih veleklerikalcev, ki bi naj z vami in avstrijskimi rablji hodili po glavah in hrbtih »zvestih podanikov«. Vi ste tisti, ki ste hoteli prodati habsburškemu krvosesu ves ta narod, ki ste zatajili svoj materni jezik in svojo narodnost samo da bi vas obsijal žarek habsburške milosti, da ste se lahko valjali v prahu v tem žarku In lizali čevlje onim, ki so hodili in pljuvali po naših glavah. Vi, ki vam je bilo narodno izdajstvo jutranja in večerna molitev, ki ste' se boriH samo za to, da pogoltnete še ono, kar je ostalo našim tlačiteljem, vi si upate danes javno nastopati in reči: Ali je greh, če hočem biti na svoji zemlji svoj gospod? Kdo pa je gospod v Sloveniji? Vsi uradniki, višji in nižji so Slovenci; Srb ali Hrvat je bela vrana. Seveda, vsi uradniki pa niso klerikalci — in to menda hočete, to bi bila avtonomija. Ali pa celo, da bo centralna vlada pod komando gospoda Korošca in njegovih trabantov v Ljubljani, v Beogradu pa pokrajinsko namestništvo ali pa kvečjemu okrajno glavarstvo? Z eno besedo, oni ljudje, ki za osvobojenje niso storili ničesar drugega, kakor postavljal! zapreke, kjer so mogli, hočejo danes edini odločevati o usodi in življenju trinajst milijonskega jugoslovenskega naroda. G. Korošec bi najbrže rad, da pride čas, ko bi mogel stopiti na sredo Kopitarjeve ulice, udariti se na prsa in reŠ: L’etat ce moi! Toda ta čas — ne bo Prišel!! kitajte g rali IesS IcSilS SülßMföS ümVöSSI (Mo le kriv? Za^ravlleae mllaräe. Jalco komodno ie bilo, dolžiti radikalsko Vlado neuspehov v dogovorih z odposlanih! Avstrije, ali dokazati je težko, kajti resnica je, da sedanja vlada ne more pri najboljši volji popraviti vseh grehov bivših demokratskih in klerikalnih mogotcev v Sloveniji, ki največkrat niso delali drugega nego škodo, kamor so se obrnili in kar-Soli so započeli. Ko je bilo treba po prevratu zavzeti nasproti Avstriji, kjer je bilo za nas shranjenih velikanskih vrednot, pametno stališče, so spočeli nesrečno idejo sekvestrov, kar je rodilo na vseh krajih in koncih le zle posledice. Nasproti likvidaciji Avstroogr-ske, ki smo jo hoteli po vzgledu vseh ostalih držav izvesti iz »Odbora južnih Slavena« na Dunaju v imenu kraljevine SHS, pa le došla iz Zagreba od »Narodnega Vijeća« pod Pribičevičevo patronanco zlokobna parola: »Sa Švabama ništa! Nećemo aktiva, pošto nećemo pasiva.« To isto so potrdili pozneje, ko je bil Pribičević prvi SJinlster notranjih poslov. Naši mnogoštevilni likvidatorji v Avstriji so se spremenili v »likvidatorje« (med ušescii), prisvajali so si več pravic nego jim jih je priznala naša vlada sama, in zloglasni so postali le pomilovanja vredni statisti, da so: sprejemali na znanje in v poročanje, kako uspešno ilkvidujejo vse ostale države razun naše! Imeli smo torej likvidatorje, ki niso mogli ničesa Hkvidovati; gledati so morali kako uspešno delujejo zastopniki vseh ostalih nasledstvenih držav, kako odnašajo iz Avstrije velikanske vrednote na korist svojih držav in posamičnih državljanov. Tudi v Ljubljani je danes veliko uglednih uradnikov, ki so bili takrat »likvidatorji« na Dunaju, vprašajte jih, kako žalostno in nevredno vlogo so morali igrati. — Ne bom danes opisoval škode, ki jo imamo vsled tiste bedaste pasivne rezistence naših zastopnikov v vseh ministrstvih in vseh neštetih centralah — marveč omejujem se samo na stvarno demobilizacijo, kajti le tu smo doživeli milijardne izgube in — posmeh vseh soudeleženih držav. Avstrijci so takoj ustvarili »Haupt-«nstalt für die Sachdemobilisierung« (Glavni zavod za stvarno demobilizacijo); ta je imel svoje ogromne urade v bivšem hotelu National na Taborstrasse (čez 470 sob), hotel Hungaria na Radeckljevem trgu, deloma tudi v bivšem vojnem in trgovinskem JBinistrstvu, v arsenalu in še drugod. Samo tega nradnlštva je bilo več nego jih tonajo vsa naša ministrstva skupaj. Treba namreč pomisliti, kakšne velikanske množine so bile že Izdelanega blaga za avstrijsko vojsko in koliko je bilo vsega možnega materijala za bodoče izdelovanje, saj ti pripravljali so se na večletno vojno. Y en! sami tovarni v Möllersdorfu je bilo 70.000 delavcev. — V arsenalu, v ne-tovarnah In vojaških skladiščih, je eromnega materijala za opremo mo-(obleka, čevlji, perilo, Žaklji, odeje, iermenje, posoda) In za vojno (puške, to-povi, municija, vozovi, poljski šotori — teh čez 300.000 najnovejšega tipa, železniški materijal vseh vrst, tudi za poljske in ozkotirne prog^e, materijal za telegraf in telefon Itd., itd.). Avstrijci sami so nanovc-dali približno vrednost nad 25.000,900.000 «J IS miljard vrednosti — in oni so imeli tbii raz'°se> da s° Pravo vrednost prikrš-ywj, oziroma napovedali mazd nego je bilo * resnici e^53ezi?lausschl,ss die Sachdemobili-LtÄ* .(Posebni odbor za stvarno demo-Je Imel nalog, da izvede pravično deSt SHV|ega ‘cga b,aSa- ~ «em bil Srlacan*» v J61" odseku in v poletju pred sanžermenskim mirom je prišla v predsedstvu na mene vrsta. J a v Ob pasivnosti z naše strani smo žal te prekmalu videli, da edino mi uganjamo Jlazno pasivno rezistenco, t. j. da edino mi «ismo hoteli ničesa vzeti, ničesa reklamirati zase, torej po Pribičevičevem ukazu: »ttečemo aktiva, pošto nećemo ni pasiva *tere monarhije!« Ostale države pa so «nele dogovorjen ključ za delitev, v kolikor spominjam: Avstrija, Češka in Ogrska Po 20 odstotkov, Poljaki 12, Rumuni 8 . . . frn Pridno vozili domov vlak za vla-,Ysod so imeli cele jate strokov-nsAtT’ , ,so vtikali svoje nosove v vsako komisijo 52 članov, đa vrše likvidacijo v smislu sanžermenske pogodbe, dočim mi --nemamo ništa, pa zato ne dobijemo ništa!) Za nas bi se bil dal doseči ključ — 10 odstotkov. Pisali smo poročila naši vladi, kako se vrši ta likvidacija in da mi edino odhajamo praznili rok. Vse zaman. V enem poročilu sem bil že nervozno hud in dejal: Vse države si delijo in jemljejo ter pravijo: za zdaj dobimo aktiva — o pasivih se Itak pomenijo v Parizu in kar nam tam natovorijo, bomo morali nositi. »Pa ipak nisu to sami magarci, koji tako kažu i — rade!« stoji tam črno na belem; misli! sem pa, ,da treba magarce iskati — pri nas! Gospod dr. Žerjav, ki je bil takrat predsednik (ali podpredsednik) deželne vlade, se bo spominjal, da sem vprašal tudi v Ljubljano, kakšnega in koliko materijala za brzojav in telefon bi v Slovenili potrebovali. Izkaz sem dobil z njegovim podpisom, ali bilo je že prepozno. Sanžermen-ski mir je odločil v prid Avstriji za vse ono, kar se je nahajalo na avstrijskem ozemlju. Za svoje delo nisem prejemal nikake plače. Ali celo v Beograd sem šel na svoje troške, . da bi pridobil vladine kroge — da bi spremenili znano Pribičevičevo stališče ter dali likvidatorjem nalog, da se aktivno udeležč likvidacije z Avstrijo, oziroma s celo monarhijo. V Beogradu seru polagal na srce celi vrsti poslancev, bil sem pri dr. Korošcu, bil v ministrstvu dr. Kramerja in tam v njegovi odsotnosti razloži! stvar njegovemu kabinetnemu šefu dr. Orlu s prošnjo, naj pridobi ministra, da se zavzame za to stvar v ministrskem svetu. — Bil sem pri šefu generalnega štaba, ki ni imel pojma, kaj je to stvarna demobilizacija v Avstriji, ali končno je uvidel važnost tudi on ter mi zagotovil, da nam ministrski svet pošlje takoj nove instrukcije. Čakali smo zaman, prišel je sanžermenski mir in — konec! Kar je kdo do tje dobil, je ohranili! Ali naj opisujem ogromno škodo, ker mi nismo nič dobili? Pomislite, koliko bi bilo za nas vredno, da sriio mi dobili na račun našega deleža le za 100 milijonov po takratnih ničevih cenitvah! Le par vzgledov. Dobili bi bili vsako število šotorov po 50 kron, za katere bi bil naš račun le obtežen. — Ali zato je leto pozneje naše vojno ministrstvo razpisalo »ofertalnu licitaciju« za 200.000'feldbetova austrijskog tipa godine 1918. (Kako se je ta licitacija vršila, je historija sama zase in škoda celo tu ogromna.) Dobiti bi mogli dve docela novi garnituri za izdelovanje nabojev vsakega kalibra. Dvajset vojakov bi izdelalo dva milijona patron na dan. Nismo hoteli! Zdaj plačujemo ogromne milijone. (Še po miru sem iste garniture ponudil že iz privatne posesti naši vladi; ponudbo je predložil minister Pucelj. Nič odgovora!) Dobiti bi bili mogli več stotisoč parov čevljev. V seji »Posebnega odbora« sem vehementno napadel avstrilske vojaške kroge in pa »Hauptanstalt«, dolžeč jih, da so spravili stotisoče parov že v zasebne roke.. Bili so mučni prizori! Ali prav brat Ceh je^ bil tisti, ki me je porogljivo zafrknil: »Čemu se razburjate, saj Jugoslovani tako nič nočete od nas!« Dobili, bi mogli stotisoče garnitur novega perila za vojake, na stotisoče raznega jermenja za vojake in konje, sedla. Bilo je tam dobrih in ceio novih odej (kocov). No, naše ministrstvo jih je pozneje kupilo 80.000 po — 210 dinarjev. — Železniškega materijala je bilo tam dovolj za popravo vseh naših železnic in vozov in lokomotiv. Nič in nič nismo vzeli! Danes bi bilo vse to vredno — težke milijarde! Ne pretiravam! Računajte! Ko je bilo prepozno, smo pa morali čuti od strani Srbijanqev očitanje: Vi Slovenci ste nam vse to zapravili! AH nimajo deloma prav? Jaz pa si perem roke in pravim: Primite^ za ušesa Priblčeviča in vse tiste, ki so ž mim vred inscenirali tisto blazno gonjo proti Avstriji, namesto da so se že takoj, od prvega početka vsedli z Avstrijci za mizo in sklepali ž njimi pametne poravnave! — Zdaj pa, ko so prišil v Beograd, tf__2a «nogo vprašanj prepozno, mnogo «v- pa mora«o rešiti le z velikansko Popustljivostjo ‘ Dnevrn® n@tfostl. s“ s i Cas* (n slava „ministra“ Pmlm. Iz zaklada citatov »Kmetijskega li- “Kmetijski listi pravi: ÄÄÄoÄ Sa ne No vell16 ,en ta vla- It>ak samo am- Ivo ne bo »kmetijaškk * d S0t0‘ Gospod kmet Puceii ■ Cestnik, je oseba, ki j0 »Kmetijski' ikt" f avi za vzgled poštenosti in znača nt vsemu vesoljnemu slovenskemu ftnetskemu ljudstvu. Dobro. »KmetSki Ust* ima potemtakem popolnoma svoi lenega sebe vreden pojm politične po^ Prosti in značajnosti. Ne vemo pa, če •krt t^io to, da je g. Pucelj kandidiral Molitvah v ustavotvorno skupščino Sa tajn^kratski listi, ko pa je spoznal, jal k » Doeori> po • rn krač presed-samosto' — iz akcijskega odbora Narodna radikalne stranice se nam sporoča, tla NRS ni iskala nikdar kakršnegakoli kompromisa z IDS in NSS. To naj služi našim somišljenikom v vednost in ravnanje. — Minister Županič v Vinici. Včeraj je posetil belokranjski rojak minister dr. Niko Županič Vinico na Kolpi pri Črnomlju. Vršil se je shod Narodne radikalne stranke, ki je nad vse pričakovanje lepo uspel. Navdušeni zborovalci so poslali Nj. Vel. kralju udanostno brzojavko. Ideja Narodne radikalne stranke prodira že v najširše sloje in tega prodiranja ne more zajeziti nobeno de-magoško klevetanje številnih političnih nasprotnikov, ki bodo padli in umrli v pozabljenju kakor veli in gnili listi z zdravega drevesa našega osvobojenega troimenega naroda. Edina velika Narodna radikalna stranka je sposobna pripeljati naš narod in državo v srečno bodočnost — zato vse hiti k njej in se ji pridružuje, da pomaga pri tem zgodovinsko važnem delu. — Resnica o »radikalski prodaji Kočevja«. V svoji siepi partizanski strasti si izmišljajo jutrovci zadnje dni pred volitvami naravnost ogabna sredstva, ki noj bi rešila potapljajočo demokratsko barko. Včeraj je »Jutro« prineslo alarmantno vest, da ie pokrajinska uprava razpustila iz strankarske špekulacije občinski, svet v Kočevju. Izmislili so si celo, da je g. pokrajinski namestnik sporočil svoj tozadevni sklep telefoničnim potom kočevskemu županu g. Medvedu. Oboje je seveda prosta izmišljotina. S takimi tatarskimi vestmi, bi radi delali demokrati ob 12. uri šti-mungo« za svojo falirano stvar. — Neresnične vesti o volilnih prak-tlkah vlade. Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja: Opozicionalci in posebno list »Pravda« in drugi beograjski časopisi razširjajo razne neresnične vesti, kakor da policijska oblastva vrše nasilja nad volilci v korist vladni stranki, da se predsednikom volilnih odborov ne izročajo dekreti v svrno odhoda na volilna mesta» da se zamenjavajo občinski funkcijonarji in prijemajo posamezne osebe v strankarske svrhe itd. Vse te vesti so neresnične in preračunane v strankarsko - agitacij-' skem zmislu, kar je tudi prebivalstvu samemu znano. — Da ne bi prebivalci enega dela naše domovine mislili, da se to godi v drugih krajih, je gospod minister za notranje posle pooblastil gospoda pokrajinskega namestnika z brzojavko št. 528 z dne 14. marca t. 1-, da to izrecno objavi. — Izmišljotine o namestniku Hribarju. Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja: Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar je prejel od gospoda ministra za notranje posle Vujičiča nastopno brzojavko pod pov. št. 599: »Popolnoma izmišljena in tendencijozno objavljena je v Cicvaričevem »Beograd-skem Dnevniku« z dne 14. t m. vest, da sem konferiral s predsednikom ministrskega sveta o Vaši odstavitvi z mesta pokrajinskega namestnika.« — Slično vest je prinesla tudi današnja »Pravda«. — Klerikalno priznanje. Včerajšnji »Slovenec« je — najbrž proti svoji volji in iz strahu pred javnostjo — priznal, da so klerikalci 1. 1914 izdali okrožnico, »v kateri se vsi poživljajo, da naj ovajajo vse srbofile in rusofile kot protidr-žavne elemente«, »Slovenec« je sicer zvrnil vso krivdo na tedanjega šefa SLS, ne more pa utajiti člankov, notic in brzojavk, ki jih je priobčeval proti Srbom in v katerih je denunciral jugo-slovensko gibanje med slovenskimi naprednjaki. Sicer pa je bil »Slovenec« takrat ravno tako službeno glasilo SLS, vola tam. .... ;n«;' vsak mesar kupi m, to je ref- mr' beta bolj!a £up-IJa slovenski ki11 aVe za gospoda Puc- Pa tudi res. ^ ^ tlsti v<)1’ to 36 Poslanec PUcfiI. ... „ v. . žalostna vest, da1 Razs!r3a se slanec Pucelj umira vLmesar g', P.?‘ »Kmetijski list« sam ^Niegovo gasilo k pr nrsvi ri vost iisrsvnost Korogeč že Srbu Si je duhovnik ki na bi vsaj modr- bi se njegova s PosiJ^k? P°fkrbeI’ Lhni n." ni VP^ ^kinn dnevni- n V "‘•'o dne 18. marca umrje Tako f>>;J 113egovi lastni sorodniki in j; ' 1 smo o tem trdno prepričani .....Vezejo Ä njim tisočere vezi njegovin bivših, sedanjih naših pristašev mu po pregovoru, da govori o mrtvili samo dobro, posvetimo par besed. Kot poslanec je bil mesar Pucelj oseba,' da mu je bilo treba iskati para. Velik' močan, z razvitimi mesarskimi mišica' | 3f časajvojne je mar- mi se je na državne stroške vozil v ' Beograd in tuhtal o svoji obrti. Pozneje ga je doletela zanj nesrečna čast, da je postal minister. On sam ni vedel kako, in vedel tudi ni, kako bi se kot minister obnašal. Toliko pameten pa je bil, da je sedel na svojem ministrskem stolčku kot priliman in da je bil zelo vesel, da ga ni nihče ničesar vprašal. Če je pa kdo prišel, se ie že znal prav po mesarsko odrezati. Tako pravijo, da ie prišel nekega dne k njemu njegov volilec kmet in ga prosil, da bi izposloval premestitev njegovega sina - vojaka. Pucelj pa ga je zavrnil češ, pusti me. vendar s to zadevo pri miru ako f?. i ’ da se kje zamerim, kajti kje boš j I drugega ministra, ki si ga ti volil, ničtih Pab sv°ie Posebne nazore o mi-n vanju in posebno o mesnici. Eno ki nimaTaraTc^iZFnati’ miniSter’ ismpr -L Y- 0-11 Evropi. Ako ne ver-ki bi'tako in 13,0išči samo enega, .kot bolje rečeno tako dobri, daTmV uboii li njegove bivše, danes „aše pristašeln mu svetovali, da je najboljše, ak0 gre prasce klat, kar nam je on zelo zameril So se ga pač naveličali in pn.x3li tre^ no misliti Siti so večnih obljub, ki jth jim je obljubljal minister — tutka. — Ravnokar smo zvedeli, da je prijelo Puclja v Črnomlju tako slabo, da je že tetegnžl do pasu.. Ijivo beležil vse, kar so mn poročali zaupniki o »srbofilskem«, t. j. jugoslovanskem duhu med našim narodom. Isto dela sedaj z zlobnim namenom, Škodovati ugledu slovenskega ljudstva med da je danes »Slovenčevo« hujskanje zločin nad lastno državo in nad lastno svobodo. — Velikonočaa štev tika »Prager Presse«. Znani in razširjeni dnevnik »Prager Presse«, ki izhaja v Pragi v nemškem jeziku, izda o Veliki noči 1923 posebno veliko številko speciclno za Jugoslavijo. Ta posebna izdaja ima namen, kar najbolj mogoče intenzivno razširiti in utrditi naše gospodarske stike, podati sliko razvoja ČsL industrije, pregled finančne politike tc. V tej številki bodo sodelovali najboljši strokovnjaki in bo gotovo napravila veliko in zaslužno delo. Opozarjamo radi-tega naše občinstvo na to velikonočno izdajo »Prager Presse«. — Osebne novice s pošte. Imenovani so za poštarje VI. razreda začasni poštar I. razre'V d. Jovanovič v Ljubljani, začasna poš . ;a II. razreda Rezka Prijateljeva v Zid:;i i mostu, kvalificirana poštna od-pravri Zora Erjavčeva v Sodražici. — Poverjeno'je, stalno vodstvo pošte v Zg. Sv Kungoti poštarju VI. razr. Fr. Brumcu, pošta v Kranjski gori začasni pcštaricl il. razr. Mariji Kosovi. — Podeljeno je odprav-niško mesto v Koprivnici vn Brežicah poštni pomočnici Karlini Vojnovičevi. — Uvrščena je v stalež začasnih poštarjev o'štna odpravnica Mihaela Vidalijeva v Turnišču, -r Premeščeni so; äu°vnJJc HI. razr. Cedo* mir Kostić iz Bele Palanke v Ljubljano, poštar V. razr. Fr. Javor iz Jesenic na Gor. v Tržič, poštarlca V. razr. Angela Mezetova iz Gor. Logatca v Dol Logatec, poštarji VI. razr. Karei Miložić-Lindić iz Subotice v Maribor, Fr. Mošet iz Odžaka v Ljubljano, Dragoljub Cvetkovič iz Ljubljane v Niš ter Štefka Žuljanova iz Maribora v Ljubljano, začasni poštarji ozir. poštarice II. razr. L. Zaharov iz Celja v Zagreb, Amalija Kalanova iz Ljubljane v Subotico, Marija Kreševa iz Maribora v Subotico, Marija Kasja-kova iz Velike Kikinde v Ljubljano. Ivana Ježeva iz Gor. Radgone v Veliko Kikindo. — Poštni službi so se odpovedali: poštar V. razr. Albert Prodan, začasni poštar II. razr. M. Košir v Ljubljani in pisarniška manipulantka VI. razr. K. Tomaževa pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Odvezana sta službene pogodbe poštna upravnika Iv. Dolžan v Kokri ter Iv. Oblak v Smledniku. — Začasno je upokojena poštarica VI. razr. Anica Vriskova v Maribora. — Trajno je upokojen poštar V. razr. Ante Kirac na glavni pošti v Ljubljani. — Razpis odpravniškib služb. Pri pošti Sv. Benedikt v Slov. goricah in pri Sv. Ksa-veriju v Savinjski dolini je izpraznjeno on-dotno odpravniško mesto. Rok natečaja je 14 dni. — Preureditev selske službe pri pošti na Brezjah. S 1. dnem t. m. se je preuredilo dostavljanje poštnih pošiljk po selskem li-stonoši, in sicer: v I. okraj so se uvrstili kraji Dobrepolje, Črnivec in Noše: v II. okraj pa Pirašica, Lcše, Paloviče, Visoče in Vadiše. V I. okraj se dostavlja vsak pon-deljek, sredo in petek; v II. okraj pa ob torkih, četrtkih in sobotah. — 'Nevročijive pošiljke. Razglas o ne-vročljivih pošiljkah za mesec januar t. I. je izšel te dni ter je občinstvu na vpogled na vseh poštah v Sloveniji. — Paketni promet z Reko še ni otvor-jen. Toliko občinstvu v blagohotno naznanilo. — Pristojblnski ekvivalent. Na poziv trgovske in obrtniške z.bornice za Slovenijo se je vršilo včeraj popoldne v zborničnih prostorih posvetovanje zastopnikov našega zadružništva, posojilništva, bankarstva, hra-nilništva, dalje industrijalnih in trgovskih organizacij. Po poročilu zborničnega tajnika o bistvu in pomenu tega davčnega bremena je predložil zbornični konzulent Fran Žagar pismene predloge za reformo akcije. Po daljši debati so bili sprejeti soglasno predlogi zborničnega referenta, ki se tičejo načina odmere, odnosno akcije za odpravo pristojbinskega ekvivalenta. Temeljem teh zaključkov izdela Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo spomenico, ki se predloži finančni upravi in zakonodajnemu odboru Narodne skupščine. Predmetno vprašanje Je tehtovite važnosti za denarne zavode, hranilnice, posojilnice, banke, za razno korporacije ter za pridobitne družbe raznih vrst in strok. — Kontingontlrana občna pridobnfna za leto 1922 in davek na poslovni promet za IV. četrtletje 192! ter 1922 v Celju. V času od 16. do 30. marca 1923 bodo pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju na vpogled izkazi p predpisu kontlngentirane občne pri dobnine ža leto 1922-23 in davka na poslovni promet za IV. četrtletje 1921 ter za leto 1922. Pravico vpogledati ima le davčni zavezanec sam ali njegov pooblaščenec. Rok za vložitev prizivov zoper odmero teh davkov poteče s 14. aprilom 1923. Prizive ie‘ kolekovati s 10 D, prošnje za naznanilo odmere podlage pa s 3 D. Ako se prijava ne vloži, zgubi davkoplačevalec pravico pritožbe zoper izvršeno odmero. — Iščeta so 2 elektromonteria zanes ijiva in popolnoma samostojna delavca, vešča vseli popravil električnih strojev in transformatorjev ne črez 32 let stara. Pismena ali ustmena pojasnila daje Obratno ravnateljstvo južne železnice odd. VI-5. •— Aretirane žeparice. Na ' semnju Kamniku dne 4. decembra 1922 je bil čim strankam po žeparjih ukraden denar skupnem znesku nad 60.000 kron. — Orož-ništvo v Kamniku je dne 11. t. m. izsledilo in aretiralo tri prebrisane žeparice, in sicer: Ano Mrazovič. Marijo Korent in Marijo Ta-rade, vse iz občine Čakovec v Medjimnrju Iste so prišle zopet v Kamnik, da bi na semnju dne 12. t. m. spet žeparile, pa jim je roka pravice pot in načrt prestrigla. — Dognano je,, da so vse tri ženske posečavale vse semnje širom Slovenije in na prefrigan način kradle v gnječali ljudstva- — Mariborske vesti. Pri pregledovanju tukajšnjih prenočišč je policija iztaknila nekega Ivana Gutovnika iz Prevalj, ki je bil zasledovan, ker je svojemu najemodajalcu na Viču pri Ljubljani ukradel 1200 kron v gotovini ter razno perilo in obleke. Bil je izročen sodišču. — L. K., stanujoč na Koroški cesti, si je dovolil neumestno ša-1 o. Pred nekolilro dnevi je pobral doma ves denar in kratkomalo zapustil družino. Včeraj pa se je zopet prikaza! domov, pošteno na-trkan in pričel tako razgrajati, da ga je morala policija spravili na varno. — Ivana Leitnerja in Jurija Gajdo je zasledovala osiješka policija zaradi raznih tatvin. Oba prijatelja tujega imetja sta priromala v Maribor, kjer sta jo nameravala p o p i h a tii cez mejo. iu pa ju je policija še v pravem trenutku zasačila in ju aretirala. Pri njima so našli večje zneske denarja. Leitner m Ga;da sta bila izročena osiješkim obla-stvom v nadaljnje postopanje. — Iz Maribora ^ izgnanega Antona Korošca je privleklo srce zopet v Maribor. V kavarni »Rotovž« mu je včeraj postalo slabo, talco da se je nezavesten zgrudil na tla. Rešilni oddelek ga je spravil v javno bolnico, odkoder bo po okrevanju moral zopet čez mejo. — V Podovi je pri posestniliu Plečku služila neka Jožefa Škripavce iz Hrvatskega ls:ot dekla. Ko pa je v mesecu avgustu zapustila službo. Je Izginilo z njo tudi razno perilo v vrednosti 3200 kron. Te dni pa jo je srečal v mestu nek znanec iz Podove, ki jo Je ovadil, nakar je bila aretirana. ve- v !z pmfnep žisljenja. — R. Svetlič: Koznlo krajev na zemljevidu slov. ozemha. Slov. Matica hira. Spričo neugodnih razmer se krči Število njenih članov. Vendar pustiti ne sinemo, da bi se tako pomembni instituciji onemogočilo prosvetno delovanje. Koliko je še pri nas petičnih ljudi, ki bi zlahka odrinili neznatno vsoto za društvo; samo opozoriti 'bi jih bilo treba. To prepotrebno nalogo naj bi prevzel vsak izobraženec v svojem krogu. Zlasti opozarjamo vse naročnike matičnega zemljevida, naj * natovjfcJb..*K** zalo«, brez katerega je podrobno iskanje krajev, gora, rek itd. silno oteŽko-čeno. Delo je edino te vrste. Potrebuje ga vsak inteligent, dijak kakor učitelj, trgovec kakor turist. Omislile naj bi si zasebne kakor javne knjižnice ta ključ od zemljevida. Naročnina s ' poštnino vred znaša šestnajst dinarjev, kar v naših časih za enajst tiskanih pol nikakor ni visoko. — Velik koncert v ljubljanski operi. V torek, dne 20. t m. priredi »Udruženje gledaliških igralcev« v korist Borštnlk-Verov-škovemu spomeniku velik koncert v opernem gledališču. Pri tem koncertu, ki bo eden najlepših v tej koncertni sezoni sodelujejo sledeči člani opere: gg. Zikova, Lewan-dovska, Thierry-Kavčnikova, Sfiligojeva, Rewiczeva in gg, Betetto, Balaban, Zatheyj Zupan, Šimenc, Sowilski, Kovač, CvejiČ, Debevec in dr- Natančnejša poročila in spored se priobči — Udruženje gledaliških igralcev Ljubljana. Prostovoljni prispevki za prevoz v Sudenburgu ustreljenih vojakov 17. pp. Odbor za prevoz L 1918 vsied uporov v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. je odposial na zanesljive osebe posebne nabiralne poie za nabiranje prostovoljnih prispevkov v kritje stroškov prevoza, izplačila podpor vdovam in sirotam ustreljenih vojakov ter v kritje stroškov postavitve spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom Slovenije itd. V prepričanju, da se bode slovenski narod v bogati meri odzval prošnji za prostovoljne prispevke v namen, ki naj s vedoči, da se narod hvaležno klanja spominu svojih padlih sinov, ki so darovali svoje mlado življenje za našo svobodo, se podpisani odbor v naprej zahvaljuje za mnogobrojni in častni odziv. Po možnosti bodo nabrani zneski objavljeni v časopisu. Odbor za prenos I. 1918. vsied upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov blv. 17. p, p. Spori m fyrlstika. — Nogometna sezona v Ljubljani se otvori 18. in 19. t. m. z dvema tekmama med Ilirijo in Sportveremom iz Beljaka. Ilirija se je pogajala za otvoritveno tekmo z zagrebško Ilirijo, ko pa pogajanja niso uspela, je pridobila v zadnjem hipu SV. iz Beljaka, oficijelnega prvaka Koroške, čegar moštvo sestoji večinoma iz dunajskih in graških igralcev. Tekmi pričneta oba dni ob 16. Predigre: v nedeljo ob pol 15. Akademiki . Ilirija rez., v pondeljek ob 13- Slavlja : Ilirija H, ob pol 15. uri Hermes : Slovan. — Članske in dijaške vstopnice se izdajo za te tekme le v predprodaji pri blagajni na športnem prostoru v soboto od 16. do 17. ter v nedljo in pondeljek od 10. do 11. Predtekme v slučaju deževnega vremena odpadejo, glavni tekmi se vršita ob vsakem vremenu. S- K. Jadran sklicuje v petek, dne 16. t. m. ob 20.30 sestanek nogometne sekcije v salonu gostilne pri Sodčku v svrho postave moštev. Udeležba obvezna! — Načelnik. Ljuhlfanska porota. Kaj vse ljubezen strl. Včeraj dopoldne so imeli porotniki priliko slišati konec stare pesmi, večno mlade, kako je, če se na vasi več fantov poteguje za enega dekleta. Prav korajžno se je odrezal včerajšnji obdolženec Jože Zupančič iz Bukove, zelo nasilen dečko, kar pa seveda ni bilo njegovim tovarišem nič kaj po volji. Marca meseca lanskega leta Je šel Jože po stari fantovski navadi mak» »privezat« svojo ljubezen. Imel je pa to smolo, da so vaški fantje zvedeli za to njegovo namero, pa so ga počakali z blagohotnim namenom, da mu s krepcljci zagrene njegovo ljubezen. Ko se Je obtoženec prav milo poslavljal od svojega dekleta, je omenjene vaške fante opazil, kar pa mu je napravilo še večje razpoloženje za »auf biks«. Vstopil se je pred hišo svojega dekleta In Jim zaklical: kje pa ste otroci? orka M..... m je za- grabil pri tem za samokres. Nato je odšel proti koncu vasi, kjer sta ga dva od »razžaljenih« fantov pričakovala. Ko se jim je približal na nekoliko korakov, je izstrelil proti njima 6 do 7 strelov in zadel Antona Klinca skozi sečni mehur v stegno, vsied česar je poškodovani pohabljen. Porotniki so bili mnenja, da je treba svojo fantovsko čast braniti in so zato zanikali krivdo. Obsojen pa je bil na 3 dni zapora vsied nedovoljene nošnje orožja. Ženitev na stara leta. Popoldanski slučaj pa je pokazal, da ni posebno dobro, če se človek na stara leta oženi. To je Imel tudi poizkusiti 55 letni posestnik Starman iz Žlebov, ki se Je pred dvema letoma oženi! z 52 letno vdovo Marijo Bečan, ki je imela že Iz prvega zakona 5 otrok. Sklenila sta pa že pred poroko dogovor, da mu bo ona pripeljala k hiši samo dvoj najmlajših- Kljub temu pa so prihajali tudi starejši trije, posebno pa najstarejšf sin, včerajšnji obtoženec, 20 letni Jože Bečan, ki je po zatrjevanju očima delomržen pohajač. No to ni bilo očimu nič kaj po volji In vsied tega so bili prepiri na dnevnem redu. Oktobra meseca sta se zakonska Starman zopet sporekla, ker je boljša polovica očitala svojemu možu, da ima »uši«. V ta prepir se je vmešal tudi obtoženec, ki ga Je privabilo materino vpitje. Obtoženec je zagrabil za bičevko In hotel udariti očima z njo po glavi Očem pa Je bil uren in Je ročno odbil udarec, pri čemer pa sta se oba zvrnila po tleh in se ruvala in da bo »hec« večji, je začela še njegova preljuba ženica z debelim polenom udrihati po njem. Rezultat cele komedije je bil ta, da je prišel Starman ob svoje levo oko, ki mu ga je obtoženec med ruvanjem izbil. Obilo smeha Je vzbudilo med publiko Pripovedovanje priče Marije Starman, ki odgovori na vprašanje Predsednika, zakaj da je začela svojega moža pretepati: »En cajt srn gledava, po pa sm še jest en mav pomagava.« Obtoženec dobil za spomin na cel dogodek I leto wmmisrimtmu -'.i^rüTrisiwf mm imrm? Najnovejša br^ojaima porodila VpraSanle Delfe in Sarošs. Beograd, 15. marca. (B) V tu-lajSnjih poučenih krogih smatrajo, da paritetna komisija v Opatiji ne bo končala svojega dela pred enim mesecem ker nastopijo v kratkem velikonočni prazniki, ki .bodo povzročili zastoj v poslovanju komisije. Razen tega se je pojavilo več težkoč z italijansko delegacijo, ki bodo inic!e za posled'co najbrža dolgotrajna pogajanja 7 Italijani. Največie težave dela zahieva Italijanov, naj preideta luka Baroš in Ddta v območje reške države in na, se ustano- Za izboljšanje naše valute. Beograd, 15. marca. (Z) Finančni minister dr. Stojadinovič je podal danes novinarjem izajvo, v kateri veli, da je poslal Narodni banki pismo z zahtevo, da se postavlja v isto vrsto z drugimi bankami in da ima ravnotako prodajati devize kakor ostali denarni zavodi. Finančni minister ostane v zvezi z Narodno banko in ji bo dajal nasvete glede gibanja tečajev. Za sedaj daje dr. Stoja- Nadaljevanje konference v Nišu. vi kondominij. Upanie je. da se bodo tudi te nove težave dale kmalu odstraniti ir piemostiti vsa nesoglasja med našu de!egacijo in italijansko Zagreb, 15. marca. (Z) Včeraj se je peljal skozi Zagreb v Opatijo član naše delegacije paritetne komisije gosp. Deroko, načelnik prometnega ministrstva. Danes bi moral priti iz Beograda na poti v Opatijo predsednik naše delegacije paritetne komisije dr. Otokar Ry-baf, ki pa ja moral zaradi nekaterih važnih poslov še ostati v prestolicL dinovič Narodni banki ta navodila, do-čim jih ima izdelati za podružnice upravni odbor. Finančni minister ni hotel dati nikakega pojasnila o bivanju načelnika finančnega ministrstva Radosavljeviča v Parizu. Dejal je le, da bo Smol uspeh njegovih pogajanj neprecenljivo koristi za našo inančno politiko In za izboljšanje dinarja. Niš, 15. marca. (B) Včerajšnja plenarna seja bolgarsko - jugosloven ke konference ni imela oficijelnega značaja, ker se naša delegata Žtka Lazič in polkovnik Ristič še nista po\rnila iz Beograda. Ostali člani so porabili ta das, da zberejo in urede beležke in zapisnike. Naša delegacija je imela sejo dopoldne od 10. do 12. popoldne pa od 3. do 5. Računa se, da se delegata Lazič in Ristič povrneta še tekom današnjega dne. Beograd, 15. marca. (B) Presfci-fo objavlja: Bolgarsko poslaništvo nas Je naprosilo, naj objavimo sledeči demanti: Gospod Nojkov, član bolgarske Pariz, 15, marca. 00 O režimu. Iti ga tosta v zasedenem ozenitjn »postavili francoska in belgijska vlada, objavlja »L’ Oeuvre« naslednji pregled: I. Vojaška organ zacija: francoski kontingent se bo ojačil za 15.00'J mo/, belgijski za 5000. K skupnemu številu vojaštva je prišteti 19 090 mobiliziran h železničarjev. 2. Inženirska komisija: ta bo odslej podrejena neposredno generalu Degoatte. V bodoče bosta obstojali dve civilni komisiji: francoska pod vodstvom Franzena In belgijska pod vodstvom Inž. Hennekarsta. .1. Železniški režim: pri tem se glede na sklepe bruseljske konference nič ne spremeni. i. Postavitev skladišč za premog in delegacije v Nišu, je pooblastil bolgarsko poslaništvo v Beogradu, da najka-tegoričneje dementira zadnji odstavek brzojavko, ki jo je prinesla današnja »Politika«, datirano z dne h. t. m. Iz Niža pod naslovom »Nada'j:vanjo pogajanj« in ki je objavljena na tretji strani lista Q. Nojkov je imel s poročevalcem »Politike« le zelo kratek razgovor. O tisku jo dejal g. Nojkov: »Upam, da nam bo časopisje pomagalo v naši težavni nalogi Dolžnost Ja Vaj novinarjev in inteiektuioev, da usmerit» dušo obeh narodov proti idealom, ki naj zagotovo srečno bodočnost« koks: v Bruslju sklenjeni načrti gredo za tem, da se postavi vrsta central za premog. Načrti odgovarjajo predlogu generala Focha, ki je izjavil, da jo moči streti nemški odpor s tem, če se pred-tnog in koks odpelje iz ruhrslicna ozemlja, namesto, da bi se razširila zasedba, kakor jo je zahteval Degoutte. 3. Izvozna dovoljenja: v Bruslja se je Belgiji posrećio doseči, da so se razveljavile vse odredbe, ki so izredno oteževale inozemsko trgovino. Uradnik Qual d* Drsala je odpotoval v Köln, da bi tam poskusil v Bruslju dogovorjeni rcž'm prilagoditi opravičenim interesom zaveznikov in nevtralcev. Namestnik Hribar in vlada. Beograd, 15. marca. (B) V zadevi ljubljanskega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja demantira današnje »Vreme« vso vesti o njegovi izmeni in pravi, da uživa popolno zaupanje vlade kot doslaj in da ]o točno obvešča o razmerah v Sioven ji. Sporoči je tudi muistrskemu predsedniku Pašiču, da bi utcgnlo priti povodom njegovega pasata Ljubljano do neljubih Incidentov s strani demokratov. Gnane sploh ni omenil v svojem poročilu. Vest, da je predsednik vlade Nikola Pašič odložil svoje potovanje v Ljubljano zaradi tega, ker se je bal demonstracij, demantira »Vreme« (n pravi, da se je to zgodilo Is vslsd obolelosti ministrskega predsednika. Nova bolgarska vlada Sofija, 15. marca. (Z) V poučanlj krogih se govori da bo nova vlada sestavljena takole: ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve Stambo-lijskl notranji minister Krum - Popov, finančni minister Peter Janev, vojni minister Muravjev, pravosodni minister dr. Duparinov, prosvetni minister Aleksander Botev, minister za železnice Atanasov, za gradbe Hristo Stojanov in za poljedelstvo Zogravski. Od starih ministrov ostaneta v novem kabinetu le Stambolijski in Janev. Bivši ministri so odšli na volilno agitacijo v notranjost države. Govori se tudi <1* nameravajo kmetje in židovski socijalisti (komunisti) postaviti skupo« kandidatne liste po vsej Bolgarski SHOD »NAPREDNEGA BLOKA« »V UNIONU«. Ljubljana, 15. marca. Ob precejšnji udeležbi se je vršil nocoj shod somiši enikov »Naprednega bloka? v Unionski dvorani Resnici na Hubo moramo reči. da se ta shod ni vršil v znamenju demagogije, ampak v takem okviru, ki bi ga tudi naša Narodna radikalna stranka mogla smatrati za simpatičnega. Zlasti g. dr. Ravnihar je povdarjal, da bo prej ali slej moralo priti v celi državi do enotne fronte proti vsem razdirajočim elementom, posebno pa proti takim, kakor so naši klerikalci v Sloveniji in vsi oni, ki klerikalcem od slučaja do slučaja nasedajo. Samo še en korak — In »Napredni blok« ae bo več daieč od programa NRS. Dr. Puc in profesor Reisner sta oba v res lepih besedah naglašala potrebo jugoslovanskega edinstva in pozivala Ljubl ano kot tretjo prestolico naše kraljevine, naj voli. če hoče. da bo to ostala, kandidata »Naprednega bloka«. UvsUavlJenie sklepov bruseljske henfe-resKe. Potres v Bosni. Dunaj, 15. marca. (K) Potresni aparati osrednjega zavoda za meteorologijo in geodinamiko so zaznamovali danes 15. t. m. ob 6. uri 41 min. in 34 sekund zjutraj močen potres v razdalji približno 500 kilometrov. Sarajevo, 15. marca. (B) Davi je bil tukaj močen potres, ki je trajal približno trideset sekund. Potres je bil tako močen, da so se hiše majale v svojih temeljih. S streh so padale opeke in razbitih je bilo mnogo šip. Prebivalstva se je polastil silen strah. Vse je bežalo na ulice. K sreči pa ni bilo žrtev. Trs©^ska hiša na prodal! Dvonadstropna na glavnem trgu v Ljubljani. Dva lokala in stanovanj® takoj a-i razpolago. Cena 2,000.000 Din. Ponudbe pod „Veliki promet“ poštno ležeče, Ljubljana L Po® m mn Prodam zemljišče tik postaje blizu Celja pripravno za vsakega lesnega trgovca ali za stavbišče. Naslov v upravi lista. Gospodična g večletno socn Jsko prakso, Izurje a strojepiska, zmotna nemil ine jn slovenščine v besedi in pisavi, za enkrat te v državni službi, želi mesta k odvetnika «H večjemu podjetja v Ljubljani* Ponudbe pod „Spretna“ 5C4, aa upr. 1. —MMilBMiM Odda se iafcof pod jako ugodnim* pogoji dobro IdoiSa trsjo^510 z meSanim blagom v mestu, j Glavni trg v Sloveniji z ve- j äko okolico. Vprašanja je j doslati pod .št. 103“ na up* j ravo lista. ! .iJ; J ® V - : r • .1 * . v ji. • . ... , i. / - '• -Li GßAD&ENO POD3ET3E im. DUšCiČ IN DRUG UUBUAtta, Bohoričeva ul. 20. LJUBLJANA» Gosposvetska eeatta priporoča srvojo bogato zalogo s Plsalnils strojev „ADLER“ Šivalnih strojev sa rodbino In obrt Voznih koles Styria »- DBrkopp® Orožno kolo (TVaftenrad) luan Zahotnik ™ Tei 57» mestni tesarski mojster Tei379 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja zn palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna laga. Tovarna furnirja. ZNIŽANJE ŠTEVILA FRANCOSKIH POSLANCEV. Pariz, 15. marca. (K) Po javljenem odglasovanju v poslanski zbornici se bo število poslancev bržkone znižalo od 626 na 530, vendar pa bo o tem sklepal tudi še senat Vsied opustitve papirnate trgovine nudim cenjenim odjemalcem sledeče predmete po znatno znižanih cenah: Svileni papir, sortirane barve, perje in žica za rože. Krep papir v rolah Pismeni papir v škatljah Ju7i«n; v ma' pah ‘“/jo* fini v kasetah. Pivnik la in za šolanje. Pisalni pa ' ir vseh velikosti. Svinčm'ki navadni, Hardtmuth, Noriš, tesarski, kopirni vseh vrst. Peresa me-kana, klaps, ahtmininin, da okroglo pisavo, Radirke Tabletten, Kcilgtimi, Ideal. Kreda v kartonih ä 12 in 50 kosov. Šolske mape in šolski zvezki vseh vrst. Ravnila in šolske škatljice. Odjemahte, trgovske in prepisne knjige. Raznovrstne kuverte, kakor trgovske, uradne, sodnij-ske (Akten). Notese vseh vrst in velikosti. Raznovrstne razglednice. Venčke in šopke za neveste in birmance. Rožne venčke in denarnice s» birmance. Pečatni vosek. Ker so cene res niške, naj bode vsakemu v lastnem interesu, da $i blaga preskrbi, dokler zaloga traja, URAN-PAPIRN1CA l Ü3L3ANA, Mestni trg 110 Današnje prireditve V UaMia»** Drama: Zaprto. „ Opera: »Vrag in Katra.« s<,£0. .... Kino Matica: »Kovboj.« Kino Tivoli: »Galfleia*« Kino Ideal: »Bajacco.« V Mariboru: Narodno gledišče: i ^en^® Knittela in gospe Marte Posplšil-lvanove, članov zagrebške opere. Nočna lekarniška služba v LJubllaith Tekoči teden: lekarna Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor pr» glavnem kolodvoru. Predrznost italerskih nemških in nemškutarskih kandidata«. Maribor, 15. marca* I Kakor smo izvedeli iz prvega vira, agitirajo nemški kandidati na skrajno demagoški način med slovenskimi volil-d, zlasti pa med viničarji. V svoji drznosti trosijo vesti, da so »vladna stranka«, ki j» sicer postavila svoje li te. ki se bo pa po volitvah priključila radi .alci stranki. Oni ki bodo gla ovali za nemške kandidate, da bodo lahko dosegli lepe uspehe. To je višek nemške in nemškutarske drznosti Sedaj, ko so Nemci v naši ožji domovini, kjer tve* rijo malenkostno manjšino, postavili svoje lastne kandidate, da bi tako omogočili obnovo nemškutarstva, le lasne, da sc Narodna radikalna stranka pod nobenim pogojem z njimi ne bo pogajala. Svarimo slehernega S ovcnca pred siren kimi glasovi Nemcev in bivših štajercijancev. Vsak glas, ki bo s slo* venske strani oddan za nemške 1L4** pomeni narodno izdajstva Sporazum med klerikalci in komunisti Ljubljana, 15. marca. Kakor nam poročajo, se vrši jutri, dne 16. marca v Ljubljani seja med klerikalci in komunisti ter Peričevci (»Zveza delovnega ljudstva«). Predmet razprave bo nastop omenjenih grup pri volitvah v narodno skupščino. Po zanesljivih poročilih je že dosežen sporazum med omenjenimi tremi grupami v tej smeri, da da vodke’j komunistov profesor Fabjančič in pa Perič svojim volilcem m'g jaj, naj votlo klerikalno listo, ker sami ne morejo r»» čumti na uspeh. Tako Fabjančič kakec tudi Perič sta s tem načrtom popolnoma zadovoljna; le komunisti (Fabjančič) zahtevajo neko koncesijo, na katero so pa klerikalci že danes pristali (V kolikor odgovarja to poročilo dejstvom, bo pokazal izid volitev. UredL) Odkrita boijieviika tajna agitacija. Subotica, 15. marca. (Z) Včeraj so prijeli tukaj nekega bcljševiškega kurirja, Rusa. ki je imel nalogo iz Moskve, da na vsem Balkanu s pomočjo podružnic centralnega biroja za »repatriacijo« snuje boljševiške oddelke. Pri preiskavi so našli pri njem več dokumentov, ki kompromitiralo tudi nekäj našli znanih komunističnih prvakom, Ta Rus je imel pri sebi velike množin« denarja. V interesu preiskave se holm« tega Rusa objavilo šele v nekaj dneh. Katastrofalne povodnji. Beograd, 15. marca. (Z) Po poročilih iz Južne Srbije in iz Vojvodine so začele nekatere reke, ki so zelo narasti© vsied nalivov, zopet padati. Tako je začela padati voda rek Begeja, Bre-galnice in Vardarja. Povodenj je napravila v Velesu okrog pet milijonov dinarjev škode; sodi se, da je drugod škoda še večja. V Novem Sadu je bilo vsied povodnji porušanih še«t h:Š. Tudi Ir. Subotice, Sente in Sorrbora poročajo, da sc je podrlo več hiš. Sarajevo, 15. marca. (Z) Vsied naliva je reka Vrbas tako narastla, da je izstopila in poplavila bregove, vsied česar je prekinjen železniški promet. Beograd, 15. marca. (Z) Iz Štipa poročalo, da so ponekod reke in potoki tako narastli, da so odnesli mostove ta pretrgali zveze med posameznim! kraji. Tako je prekinjena vsaka brzojavna in telefonska zveza z maleäküa okra'em. V tem srezu so tudi posamezni kraji brez zveze. Promet skušaj* vzdržati oddelki orožnikov na konjih. Iz Skopita javljajo, da je Vardar z v*, liko naglico poplavil bregove. Škoda j« zelo velika, vendar ni človeških žrtev. V Velesu stoji voda tri metre visoke* tako je sreski urad v vodi. Iz Štipa prihajalo poroč la, da je narasla voda od. nesla mostove pri Carevem Selu, Vinici. Bregalnica je porušila nekaj hiš ta odnesla mostove. Tjakaj so bili odposlani oddelki orožnikov, da pomagaj* reševati Oblastva so odredila, da s« prebivalstvo v onih krajih, ki so ogroženi, preseli v varne'še vasi Povsod j« velika potrtost in žalost, ker je mnogo družin brez strehe. Vzrok vpokojifve dr. Bal Ra. Beograd, IS. marca. (B) Kakor doznava vaš dopisnik, je bil ljubljanski veliki župan dr, Vilko Baltič upokojen zaradi tega, ker je bil nesposoben in ker tudi sam ni’bl preveč voljan prevzeti to mesto. Ostavko na svoje mesto je podal tudi zagrebški veliki župan Kukuljevič, ki dobi v par dneh naslednika. Govori se tudi, da bo izmenjanih še nekaj velikih županov, ki so s svojim dosedanjem delovanjem pokazali da niso dorasli svoji nalogi UKRAJINCI PROTESTIRAJO! Harkov, 15. marca. (K) Ukrajinski ljudski komisar za zunanje zadeve Rakov je poslal angleški, francoski in italijanski vladi noto, v kateri se sklicuj* na predlog poljske vlade, poslan zavezniškim silam, da se končno uredi vprašanje Vzhodne Oaiicre in glede na ta predlog protestira proti vsaki odločitvi o politični usodi Vzhodne (lalicije, ki bi se sklenila brez soudeležbe sovjetsk* Ukrajine. Nota se končuje z izjavo, da bo ukrajinska viada smatrala za nično vsako odločitev o Vzhodni Galiciji, ki bi padla brez njenega soglašanja ta brez privoljenja prebivalstva. VOLILNI SHOD NSS V LJUELjANL Borzna poročila. Ljubljana, 15. marca* Danes ob 8. uri zvečer se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma volilni shod NSS. Zbralo se je jedva 70 do 100 pristašev stranke. V ozadju je bilo mnogo radovednežev. Zborovanje je otvorii g. Juvan, ki je uvodoma utemeljil samostojni nastop NSS, ki se iz načelnih razlogov ni mogla pridružiti Naprednemu bloku. Za njim je povzel besedo g. Deržič. Mož je vrgel v dvorano mnogo pikra očitkov proti voditeljem proletarijata. V svojih izvajanjih je bil g. Deržič sicer zelo zmeren, vendar pa je tu in tam ubiral strune demagoštva. Tenor njegovih izvajanj je bii, da so narodni socijalisti — in edinole oni — pojmovali najpravilneje nujno potrebo edinstvene proletarske fronte. Posebnega vtisa g. Deržič ravno ni vzbudil. Ozadje dvorane je precej oponiralo.,. Z.a njim je govoril učitelj g. Ambrožič* Razhajajoči zborovalci so bili mnenja, da je bil shod NSS prava polomija in da bi bilo veliko bolje, ako NSS sploh ne bi nastopala v volilni borbi Posebnega navdušenja ni bilo. Zborovalci so se razšli z mešanimi občutki*.. Druge nesreče ni bilo.,» NOVI RAVNATELJ DRŽAVNIH ŽELEZNIC V ZAGREBU. Zagreb, 15. marca. (Z) Včeraj j« dospel semkaj in prevzel svoje mesto novi ravnatelj direkcije državnih železnic v Zagrebu, g. Babović, ki je bil doslej železniški ravnatelj v Sarajevu. Zagreb, 15. marca. Devize: Dunai 375—0.138, Berlin 0.47—0.48, Budlmp:«» 0-3.12. Italiia 472.50—475.50, London 465 467, New York, kabal 0—99.75, Izplačilo 50—99 50, ček 98—98 50, Pariz 600—603, aga 295—296, Švica 1845—1849, Varšava [3—0.24. Valute: dolarji 95—95.75, če-oslovaške krone 285—287.50, francoski mk; 0—597, madžarske krone 0—3.05, na» leondori 340—0* Ure 467—470. 20 kroa T Zagreb, 55. marca. (PrivJ Davi» z e : New York 9825—99.50, Pariz 6—6D3. Švica 18.475—18.48, London 456—457, Amsterdam 39.50—0, Dunaj 13.75—13.80, M*-ga 2.95—2.955, Budimpešta 3.10-3.125, italiia 4.72-4.755, Berlin 47—4»* V alat a; ta« 4.67—4.68. Beograd, 15, marca. Devize: Bsr-karešta 46.40—46.75, Berlin 0.475—0.48, Dtt* naj 0.138—0.139, Budimpešta 3.10—3.1$, So* lun 104—108.50, Sofija 61—63, Praga 292 do 293, Pariz 585—595, Bruselj 490-500, 2e* neva 1820-1825, New York 97-99, London 462—463, Milan 465—475. Čarih, 15. marca. Otvoritev: Berlin 2.58, Holandija 212.25, New York 537.25, London 25.24, Pariz 32.77, MUaa 25.70, Praga 1595, Budimpešta 17,25, Zagreb 5.50, Bukarešta 2.50, Sofija 3.37, Varšava 1.18, Dunaj 74.625, avstrijske krone 75. Čarih, 15* marca. Zaključek: Berlin 2.58, Holandija 212.50, New York 537.375, London 2524, Pariz 32.85, Mila* 25.75, Praga 35.95, Budimpešta 17, Zagreb 5S2S, Bukarešta 2.50, Sofija 3.37, Variav* 1.18, Dunai 74.625, avstrijske krone 75, Praga, 15. marca. Dunaj 457$, Ser* Hn 16.50, Rim 16425, avstri ske krone 4.5J lire 166.75, Budimpešta 107 875, Pariz 208.5J London 160.75, New York 34.10, Cur® 638.75, Beograd 35.50. Glavni urednik: Ivan Podržai Odgovorni urednik: Miha Gaberšek Last »Zvezne tiskarne« v LJubiJanL Isdatja ta tiska »Zreta, tiskana ta kaJBsan«* ▼ Uumaafc Prttöaa «Jutranüm Woweüiiii“ SL 48 ž đtia li. marca 1S>ät, -» Vililci, glasujte za največjo držam stranka Srbon, Hrvatov In Slovencev! .. — ' - —— — — -------------------— --------------------------------- Kandidatna lista Narodne radikalne stranke ,/$m IjisMjatts&ti»tKiivomešku (kranfakol volilno okrožje* Nosilee liste: AlliilsteF dr. Niko Župantč. Srezkl kandidatih tX VOULNI SREZ CRNOMEU: Kandidat: dr Isn. Malaerlč» odvetnik. Kanjestnik: Evg. Miler, major v pok. Za voulna sreza kamnik in LITIJA: Kandidat: inž. Vlad. Stare, tovarnar, Kolovec pri Kamniku, ^tisestnik: Janko Puhek, trgovec, Črnomelj. ŽA VOLILNI SREZ KOČEVJE: Kandidat: Franjo Vardjan, st, posestnik in trgovec, Skrilj. ftanestnik: Avg. Aber, posestnik in poštar, Mozelj. U VOULNA SREZA KRANJ IN RA-DOVUICA: Kasđdat: Peter Kosina, tovarnar, Trži«. Namestnik: Slavko Ptemefl, posestnik in tržni nadzornik v Ljubljani. ZA VOLILNA SREZA KRŠKO IN NOVO MESTO. Kandidat: Mihajlo Presi, profesor v Ljubljani. Namestnik: Jul’) Šetina, poštar Črnomelj. M VOLILNA SREZA LOGATEC IN LJUBLJANA — OKOLICA. Kandidat: Josip Lenarčič, veleposestnik. Verd pri Vrhniki Namestnik: Hinko Muru, asp. južne železnice, Vižmarje. Kandidatna Usta Narodne radikalne stranke sa marlborsko-celjsko volilno okrožje. Nosilec liste: dr. Milan Stojadlniwic finančni minister. Srezki kandidati: Naša skrinjica na Kranjskem (izven Ljubljane) Je predzadnja. ZA VOLILNE SREZE BREŽICE- KOZ. JE, ŠMARJE. ROGATEC: Kandidat: Blaž Zupanc, brivec v Laškem. Namestnik: Fr. Kopina, predsednik Invalidske organizacije v Mariboru, ZA VOLILNA SREZA CEUE IN KONJICE: Kandidat: Ivan SretenovtS, posestnik v Rogaški Slatini. Namestnik: Karl Jezernik, stavbenik is posestnik v Celju. ZA VOLILNA SREZA MURSKA SOBOTA IN DOLNJA LENDAVA: Kandidat: Josip Benko, trgovec v Murski Soboti. Namestnik: Ivan Vogler, veleposestnik v Petanjcih. ZA VOULNA SREZA LAŠKO IN SLO. VENJIGRADEC: Kandidat: Miha Koren, bivši narodu! poslanec. Namestnik: Ivan Zavolovšek, urar, Trbovlje. ZA VOLILNA SREZA LJUTOMER, MARIBOR LEVI BREG. Kandidat: dr. Janko Dernovšek, pri. tnarij in vodja bolnice v Mariboru. Namestnik: Filip Jurkovič, kmetovalec v Gornji Radgoni ZA VOLILNA SREZA MARIBOR — DESNI BREG IN PREVALJE: Kandidat: Jože Nachtigal, železničar. Namestnik: Ferdo Krols, Čevljar v Pobrežju. ZA VOULNI SREZ MOZIRJE: Kandidat: dr. Leopold Lenard, duhovnik. Namestnik: Josip Borlak ml., lesni trgovec v Celju. ZA VOLILNA SREZA ORMOŽ IN PTUJ: Kandidat: Franc Verlič, viničar in kočar v Sv. Petru pri Mariboru. Namestnik: Konrad Breznik, invalid v Mariboru. Naša skrinjica na Štajerskem (in v Prekmurju) Je zadnja. Narodna radikalna stranka — ušiva-ritellica naše države. Čustvo patriotske radosti nas nav-®jda, ko vidimo, kako je narod hvalen onim svojim narodnim velika-katerim je dolžan zahvalo radi ABhovega dela in epohalnih zaslug. Go» ministrski predsednik Nikola Pa-^ te doživel na radikalnem shodu v fern. Mitrovič’ triumf, ki ga redko do-ovijajo celo državniki velikih narodov, ^ so vodili usodo sveta. Na radikalnem shodu v Srem. JVU-so se toga dne zbrale take ma-7 žbrorovalcev. da bi lahko z mirno |?tlo rekli, da je bil zbran tam cel Petnajsttisoč Sremcev je pri« »Ma vidi to sliši svojega narodnega 3^%, ki celo v svoji visoki starosti ltwvednQ a mladeniško silo uspešno ladjo velike in močne države Sr-Hrvatov to Slovencev, ki jo ie on » i,“ tem veličaštueRi shodu je drla! % Nikola Pašič sledeči govor: »Kakor sem vršil svojo dolžnost za tej vojne, ko se je usoda države reša» i&2«aa poljanah, vršim tudi po ^ijučeaem premirju še danes v min? tJo dolžnost za državo in narod za ze° mito. Moja dolžnost je zahtevala, prišel danes međ vas, da vam to določno, odkrito, brez okoii-_ 0f brat bratit povem, v kaki steui se nahaja država in da se na-sarm svobodno po lastnem prev-Jgsii m čustvih odločite za svojo pot sem, da na tem velikem, veli-shodu obrazložim resno in od-J10^0 situacijo, v kateri se držav» m da bi vas pozval da dne lä marca izvršite svojo napram narodu to državi s - Jto volite. napori h* velik« žrtv® »a bde da *mo vstvarUi oašo *küp! Srbov, Hrvatov in sioven- v:. • • ttoietm sovrag, proti katere» *8 *® «»rali boriti je bUa tedaj Nja uf18 .te močna torto država. Sr-$?«]!?. balkanski zavcaniki so k.VjS‘“Jtono L 1912 to Ja* to mojt tedaj vodih našo dr-tte wf00 ^rvieli odgovornost «a v°l” da te volna, katero Š«i vojna iR ker smo % y°toe, katero smo vo- »M* eeto nadaljnje delovanje 1^,hei^Svo^0liIitvlho itlr0^e0K Ii?3Slce srečno končala to sto osvobotMa s^ie brate ^ ^ tožite to Makcdonii« t, stoletnega tej“4« ' Srbija je imela t" ----- svojim v Avstro-Ogrski drugega sov." » doh «vobode našega naroda, ki se zavedal zgodovinskega po-feke^to*» to jo je Srbija vodila proti ča - cesarstvu. Ona se ie zaveda-^ tn yofea pr# a^četgjt. bo- ja za osvoboditev in ujedinjenje celokupnega našega naroda in, da je turški poraz v tesni zvezi z njenim porazom, čeravno ni ona bila neposredno udeležena. Radi tega je Avstro-Ogrska * vsemi mogočnimi intrigami skušala, da bi ovirala Srbijo v pravilnem vojskovanju. Sla je celo tako daleč, da Je hotela z ultimatom odretiti srbski vladi smer, katere naj se drži srbska vojska. Poizkusila je celo z razdorom med zavezniki, da bi na ta način naknadno zmanjšala uspehe Srbije. Žal Je vjela Bolgarsko v svoje mreže; kakor je stala prej na strani Turčile, se Je sedaj postavila na stran Bolgarske ta je od bolgarske zmage pričakovala poraz srbske politike glede osvoboditve ta ujedinjenja celokupnega našega naroda. Toda Srbija Je izšla tudi iz te druge vsiljene vojne kot zmagovalka- Sestali smo se v Bukarešti da sklenemo mir. Avstro « Ogrska je postavila proti Srbiji svojo celokupno diplomatsko moč. Kakor pa je zmagala Srbija pri Bregalnici vojaški tako je zmagala v Bukarešti diplomatski in sklenitev miru je potrdila njene uspehe. Ti veliki uspehi Srbije v vojnah od 1. 1912 do 1913 so bili za ves n?č narod Srbov, Hrvatov ta Slovencev si-guren znak, da le končno napoči! čas splošne osvoboditve in ujedinjenja ta čaš velike narodne žetve, ko je naš narod lahko žel plod mukapolnega državnega in narodnega dela Srbije v 20. stoletju ta plod bojev za one naše dele, ki so se nahajali pod mlin» Jarmom. Toda to je znala tudi Avstro-Ogrska ta tudi tedaj smo bili jaz ta moji tovariši ki smo nosili odgovornost za pravilno vodstvo narodne stvari Mi smo bili prepričani da ne bo Avstro-Ogrska mirovala. Zavedali smo se, da nam predstoji nova mnogo težja borba. Toda, čeravno smo baš končali dve vojni nismo zgubljali časa in takoj smo se vojaški in diplomatski pričeli priprav-«atl da pripravimo državo ta narod na oredstuječo borbo, _^stro-Cgrska pa ni mogla mirno oocakatl da se mi za vojno prlpravl-, ! .am®ak ie izkoristila prvi povod ta Tori*14 naP°vedala Srbiji vojsko. ’J® Predvidevali tudi jaz ta ra®3. , 15i’ to smo brzo ta neumorno ^ vr^.2aacsUiva to "»totoa prijateljstva velika» evropskih sil in naši zavezniki Rusija, Francoska ta Ve-lika Britanija so iie 2 na j . Srbija, čeravno je büa od velikih saporov, ki J»h le prenesla v poslednjih dveh balkanskih vojnah finančno izčrpana in vojaško zredčena, ker ai mogla vojske nanovo oborožiti m opremiti. le sprejela vsiljeno borbo v z«, vesti, da so dogodki izven človeško volje In da zgodovina nikdar ne čaka. Jaz ta moji tovariši smo sprejeli v teh SgUMomftstt polnih nismo smatrali samo za vojno, iti naj ohrani neodvisno Srbijo, ampak za sveto vojno, ki naj osvobodi vso še nc-osvobojeno Srbe, Hrvate ta Slovence. Srbska vlada je komaj čakala na ugodni trenutek, ko bi mogla njeno sveto nalogo javno in uradno objaviti tako neosvobojenlm bratom, kakor našim zaveznikom, končno celo svojim sovražnikom ta vsemu tiriitzirancmu svetu, in res je Jeseni L 19i4 medtem, ko je naša hrabra vojska potiskala avstro-ogrske armade. Narodna skupščina, ki sc je skupno z vlado preselila v Niš, soglasno sprejela na znanje mojo in izjavo mojih tovarišev, da se Srbija bori za osvoboditev in ujedinjenja vseh Srbov, Hrvatov ta Slovencev, VI poznate številne ta težke žrtve, ki lin je prestal naš narod v svetovni vojni za osvoboditev ta ujedinjenje. Znate pa tudi, da je naš narod s pomočjo naših velikih zaveznikov izvojeval popolno ta končno zmago, ki nam ,e prinesla neodvisno kraljevina Srbov« iirvatov ta Slovencev. To veliko naredna pridobitev, vstvarjeno s tolikimi napori in žrtvami moramo danes ohraniti Opozoriti vas hočem na narodni pregovor, ki pravi da je teže ohraniti nego pridobiti. Ne morem vam na dolgo razlagati kako moramo ohraniti skupni dom- Povedati vam hočem to, kar je glavno ta kar je treba, da veste. Jaz in moji tovariši smo uverienl da smo z Vidovdansko ustavo postavili našo državo na zdrav ta trden temelj. Mi hočemo, da ostane država cela ta ne, da se razcepi. Ml hočemo edinstveno državo z enim kraljem, eno vlado in eno Narodno skupščino za celo državo» Velike pokrajine, ki bi nekako tvorile državice v državi bi pomenile razkroj države. Razkroj države P» pomeni oslabitev narodne sile. Ml hočemo, da bomo tako močni ta trdni da lahko kljubujemo svojim sovražnikom; to pa lahko storimo, ako bomo tesno zvezani v edinstveni državi, ki bo imela eno misel |n eno voljo- Tisoči sinov našega naroda so žrtvovali svoje življenje, da se ustvari skupna ta neodvisna država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da bi se pa država ohranila, se zahteva od vas mnogo manj. Zahteva sc od vas samo to, da izpolnite svojo državljansko dolžnost, da glasujete jari volitvah po svojem prevdarku In da dast* svoje zaupanje poštenim Hudem« ta da ne greste za ljudmi, ki mislijo samo na ■*©» be ta vam zato vso obetajo, cel® 'to, o čemur znajo, da Je nemogoče izpolniti, samo. da M dosegO poslanski mandat Izpolnite torej svojo državljansko dolžnost ta dajte svoje zaupanje ljudem, o katerih mislite, da so najbolj pošteni in najbolj sposobni da ohranile državo od razkroja. Zavedajte »e končno, da je oni ki v sedanjih resnih časih ne izpolni svoje dolžnosti naprsni državi in ne Pride na volišče, izdaja državo ta aarod, hk vojaku, ki vrže svojo puško X JMiBrtji* .<«, Primorci in volna odškodnina. Med Primorci naseljenimi v naši državi je zelo veliko število vojnih oškodovancev. Mnogim so bili do tal porušeni skromni domovi pa se niso mogli vrniti, da bi si Jih z državno pomočjo zopet sezidali ker jih Je ovirala bolezen, siromaštvo ta druge okoliščine. Posebno so pa udarjeni državni nameščenci, ki so po večini izgubili vse svoje premičnine. Postali so naši državljani ta s tem izgubil! pravico tir-jati odškodnino od Italije. Tako imamo še danes posebno v Mariboru primorske družine državnih nameščencev, ki pogrešajo najpotrebnejše oprave ta morajo spati na tleh. človeka boli srce, ko gleda krivico, ki jo morajo nedolžne žrtve trpeti. Tisočem in tisočem v zaledju je prinesla vojna ogromne dobičke, drugi so pa vse izgubili, Ta krivica se mora popraviti! Mirovne pogodbe predvidevajo reparacije za vso materijalno škodo zasebnikov ta premagane države, predvsem Nemčija, plačujejo m bodo še plačevale odškodnino. Torej je v teh plačilih zapopade» ca tudi vsota za odškodnino našim ljudem iz Primorske, samo dotične države je treba pritisniti da lo Izplačajo. Ako bi se to ne dalo izvesti, tedaj naj bi vsaka država svojim državljanom poravnala Škodo, a sredstvo naj bi si poiskala od vojnih dobičkarjev. Tako bi vsaj deloma in v malem obsegu premostila silni prepad med onimi ki jih je vojna povsem krivično razdvojila v berače ta multimilijonarje. Doslej se nobena stranica ni resno zavzela za to zadevo. Prepričan sem, da zastopniki Narodno radikalne stranke Iz Slovenije to vprašanje prouče ta zainteresirajo zanje Glavni odbor ta vlado samo. Po gesta »Do ut des« — dam» če daš — pa moramo tudi ml storiti svojo dolžnost naprsni stranki ki edina ima v rokah moč, da nam lahko pomaga, RADIČEV PROGLAS ZA BOSNO IN HERCEGOVINO. Stipica Radič Je poslal velllcem v Bosni ta Hercegovini osebni proglas, ki se začenja z besedami: »Bosni ponosnoj, kršnoj Hercegovini in junačkoj Krajini Bračo Muslimani 1 katolici Hrvati 1 pravoslavni Srbi Zanimivo je, da proglas nikjer ne omenja republike. Gospod Radič je spakedral ** Bosno celo naziv svoje stranke. Besedo »republi-kansiu« je zamenjal z besedo »Radičeva*. Proglas poziva volilce, da glasujejo volUci za Radičeve kandidate, ki bodo ustvarili sporazum med Hrvatsko, Herceg-Bosnijo h« Srbijo. GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLOVENIJO JE V LJUBLJANI WOLFOVA UMS* ST. 14 Sidi&TROPJE, Vpliv velilca na državo. r (Iz akademsldh krogovj Med mnogimi pridobitvami 10. sto. let ja na vseh poljih moramo zaznamovati tudi parlamentarni sistem, M se je pojavil kot reakcija proti absolutni mo-narliiji. S tem seveda nikakor ni rečeno, da je ta sistem najboljši ta zgodovina nam potrjuje, da je vladalo pod nekaterimi absolutnimi vladarji v deželi blagostanje ta napredek. Vse je pač bito odvisno od državniške sposobnosti ta energije absolutnega monarha. Prišli so seveda na prestol tudi slabiči ki so vladali ta upravljali državo po volji nekaterih sebičnih mož. Revolucijonarna doba Je postavila na stran državnega predstavnika, bodisi, da je bil kot predsednik republik« cesar ali kralj ljudsko zastopstvo, ki je z njim delilo njegovo oblast Od tedaj morajo ljudski zastopniki skrbeti za to, da se vodijo državni posli v sporazumu z narodom oziroma po njegovih navodilih in željah. Potom teh zastopnikov vlada pravzaprav narod sam sebe, ker ni država nič drugega, kot pravna organizacija državljanov. Narod torej sklepa zakone in vodi s tem upravo po svojih zastopnikih ta ti zopet sklepajo po večinskem sistemu, ki je nujen postulat parlamentarnega sistema. Vsak je torej pravzaprav državni uradnik ta volitev je naj-večja dolžnost. Od tega, kako vsakdo izvrši to dolžnost je odvisna kvalifikacija parlamenta in ta zopet vpliva na kakovost zakonodaje in uprav«. Kakor je z nezmožnim absolutnim vladarjem izginilo iz dežele blagostanje» tako se bodo ui se poslabšajo tudi razmere v državi kadar se izvoli slih parlament. Slab In nezmožen pa Ja parlament udaj, ako se snidejo v ajeffl ljudje, ki so za državniške posle nesposobni ali pa kadar je parlament razcepljen na številne frakcije, ki morajo sestaviti vlado na podlagi trhlih kompromisov, ki nikakor ne morejo tvoriti baze za uspešno ta plodonosno delo. Posledica tega je, da zakonodaja in uprava šepa, da se zastopniki med seboj blatijo in narodu iirokoustno pripovedujejo, da je nemogoče delati» ker nasprotniki samo ovirajo. Mnogo se govori o delu. dela pa nič. Narod pa se razburja in pričenja mrziti državo» nezavedajoč se, da je država on in da je le njegov krivda, ako gre vse rakovo pot Iz tega vidimo, da imajo volitve globokejši pomen, kot si marsikdo izmed nas predstavlja. Žal je pri tem nar rod po večini nedolžen. Posebno bi smeli to trditi o Slovencih, ki niso pod bivšo monarhijo skoraj nikake prilike imeli da bi živeli samostojno politično življenje. Ta dedščina tvori vsekakor edini vzrok, da je narod razcepljen na mnoge stranke in strančice. Žal nudijo take razmere ugodna tla za kričače ta zapeljivce, ki izkoriščajo politično nezrelost v svoje osebne koristi na račun naroda, predvsem pa onega dela, ki nima v delu ta skrbeh za vsakdanji kruh dovolj prilike, da bi se bližje seznanil s političnim življenjem. Tu moramo torej iskati začetek ta konec naših razdrapanih razmet. Ne morem kaj, ne da bi posebej omenil one male strančice, ki pošljejo v parlament skoro vedno ta povsod zastopnike, ki so prišli do svojega mandata edino le, ker so uradi spretno izkoristiti momentalno razpoloženje. D* gredo taki ljudje edino le za svojimi osebnimi koristmi je Jasno; pribiti P* moramo tudi dejstvo, da ne igrajo taki zastopniki v parlamentu prav nobene resne vloge — niti ne one uspešne opozicije — kaj šele, da bi imeli pozitivne uspehe. Dotični volilci pa so razočarani ker se niso že v naprej zavedali da I« r tesni zvezi s parlamentarizmom večinski sistem. To je torej pomen volitev, katerega se mora vsak volilec zavedati, predno stopi na volišče. Ako to dobro prevda-ri ta se ne pusti begati od ambicijoznib elementov in nesposobnih hujskačev, bo gotovo * ozirom na splošni blagor, predvsem pa z ozirom na svoj lastni dobrobit la blagor svoje družine glasoval edinole za močno stranko, iti mu lahko pomaga ta ki Ima tudi dovolj v državniškem poslu preizkušenih in sposobnih mož, da jih pošli« v parlament, da odločujejo o usodi naroda. Mislim, da ne bo nikdo tajil da ne odgovarja Narod* na radikalna stranka tem postulatom» sicer pa kakor si kdo postelje, t*ko bo ležal —* - Tajništvo NRS v Maribjni i« * Frančiškanski ulici K tri. st H9- Somi*» Ucnlkt mariborske oblasti, obračajte m r vsak zadevah na ta oastovl - TAJNIŠTVO NRS ZA DOLENJ* SKO JE V NOVEM MESTU» HOTEL pri jmem l nadstropja Priloga „lulraniim Novostim** It. 40 z dne 16. marca 1123. Politika Iz Slike do Uubllane. Kio sem Ml pred neka j časom v Beograda, sem imel priliko razgovarjati se S srbsko inteligenco raznih strank in naziranj. Iz vseh razgovorov sem dobil dva jasna sklepa: 1, Da mislijo Srbi z nami iskreno, pošteno in bratsko. 2. Da SO nam mnogi naši oficijelni zastopniki v Beogradu napravili mnogo hudega, predvsem pa to, da se nas Srbi skoro nekako boje in gledajo v nas skoroda tujce. Kakor me je prvo veselilo, tako me je drugo žalostilo. Zato Sem skušal na podlagi prošlosti pojasniti sedanjost in obrazložiti, da ni vse res, kar se govori m predvsem, da peščica ljudi, M se je znala ugnezditi v naročje ljudskega zaupanja, Še nikakor ne predstavlja ljudstvi, zlasti ne v takih prehodnih dotah, ki zahtevajo zgod jakih in dalekovidnih mož. Mase Bčefo, tavajo in tipljejo, kje bi našle jfrdne opore. Utrujene po dolgotrajnem 'Irpljenju sl žele miru in gredo predvsem za tistim, ki jim zna pričarati naj-fepšo sliko tega nebeškega daru pred bä. Dar govora pa Še m vedno poro-■Sivo veličine, zato imamo tudi Slovm-ei i' zivni materijal V novem parlain®0^ bo treba novega pravca. Poslanci, ^ prihajajo v novo skupščino, bodo tn ' rali narodu pokazati smisel in Čustva velike odgovornosti pred vso z#000, no. Narodna radikalna stranka jU MjT voditelji so si o delikatni misli pop®"' notna na jasnem. Mala Srbija j c im c!® v NRS element vstvarjanja. To je NR tudi za kraljevino Srbov, Hrvatov J. Slovencev. Osebna borba se ne mote stopnjevati do absurda. Narodna rad kalna stranka je koncentracijska tocP’ okoli katere se morajo grupirati vse d*' žavotvornc sile. Kakor vedno, tako ostala NRS tudi sedaj verna svoji diciji. Ogeni, v katerem se nahajam , dokazuje, da se pri nas vrši narav®!1 proces. Ta ogenj bodo izdržali najboll značaji. In ravno to, kar ie zdravo,™ ostalo... ’ Varno v prepjad. K4t*% Tisti, ki delajo im to, da bi bilo ljudstvo nezadovoljno, Oni W hočejo razbiti državo in sebe postaviti fta ta mesi«. Ljudstvu naj se slabo godi, potem bo strmoglavilo vse. In tako delajo na to, da tovarna ko-maj Životari namesto, da bi bilo teko, kakor je bilo nekdaj. In kdo so tisti?, Tisti katere mislite voliti: Nemški nar cijonalisti in komunisti« Le verjemite. Sicer pa ste to sami Že lahko opazovali če niste slepi Kjer le morejo, škodujejo in nagajajo in hujskajo, in tako tlačijo naš trg in tovarno. Saj so pa tudi dobro plačani ra to. Volite $amo Radikalno stranko! — Vrzite v zadnjo skrinjico! Tam Je bodočnost! VOLILNO GIBANJE V VOJVODINI IN BOSNI Na potu v svoj volilni okraj v Bačko Palanko se ja finančni minister g. dr. Milan StoiadinovJd ustavil v Novem Sadu, kjer je Ml svečano sprejet te pozdravljen. Okrajni odbor NR? i® Priredil v čast g, Stojadinoviču banket pri »Beli ladji«, katerega se ie udeležilo mnogo oseb, med njimi tudi dr. Slavko Miletič, minister m narodno zdravstvo. Drugi dan se je napotil v spremstvu nekaterih. äa«*v ©fcwdneza odhotajKB- i. ko čeba v svoj volilni okraj Bačkoj^* lanko. Pred Čebom je bil slavnu*^ sprejet m nekoliko jezdecev ga ie milo do občinskega doma, kjer se iejJ žil shod, katerega se je udeležilo ^ ■, 500 oseb. Med streljanjem topM®* 5 dr. Stojadinovič nadaljeval svojo Pj v Bačko Palanko, kjer se ie Vršil PbJJ prav. cerkvijo veličasten shod -OJT oseb. Odtod je še! g. dr. Stojadifl0^ v spremstvu mnogih uglednih meščan0; in konjenikov pred občinsko hišo, ške Palanke, kjer ga je pozdravilo ok, 500 Nemcev. Pozdravni govor ie ! 500 Nemcev. Pozdravni govor občinski tajnik Nemec Robert Bicru^t V svojem govoru ie povdarjal vdsP ^ tamošnjih Nemcev napram državi . vladi V teu okraju bo glasovala vevf Nemcev za NRS. OBUPNI POLOŽAJ DEMOKRAT V VOJVODINI v Kakor v ostalih krajih, tako Vojvodini demokratska stranka ne 1 V računati na kakršenkoli uspeh' ^ subotiškern okrožju ne bo izvoUej’.^o nosilec oficijelne liste, g. dr. ^ bo šefierov. G. Pavle Marinkovič J1 ^0 dobil v somborsketn okraju dfi ^ glasov, čeravno je obljnboval v Sn Madžarom deveta nebesa, r1 og. volilnem okrožju Veliki Bečkere^TLe lika Kikinda so postavili demokr3;* $ listi: oficijelno z g. dr. Slavko ^eprtbl' in neoficijelno (katero podpira S- . ^ Sovič) s protom g. Miljutlnom J) čem. Nobena lista nima izgledaP eVa količnika. V volilnem okrožja rj? Bela cerkev, Vrševac demote^. ne prihajajo v kombinacijo« ^ dobro se vzdržujejo Sance de®0 v novosadskeni volilnem okrozim^ vzdržujejo s pomočjo terorja (JU šev. V Novem Sadu jim je sig®F m mandat. Cela Vor lina botevol®1^ dva enega do^jj' demos-rai»?* slanca.