JČPrininreki F L I UllUl ' Št. 98 (15.825) leto UH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-«1 tfnieni Evropi. 6009020i BTOPRTMA* cosmctics italy I Al« Om I. Irsl I vi, mn MUSIH’« (UH ' im« Že nekaj let ob 25. aprilu številni ljudje sprašujejo, ali je vec kot pol stoletja po koncu vojne praznovanje te obletnice še aktualno. Vprašanje je umestno, saj v številnih evropskih državah tega dogodka ne praznujejo vec, marsikje pa se omejijo na nekaj simbolnih spominskih svečanosti pred spomeniki in na grobiščih. V Italiji, in seveda tudi v naših krajih, pa je ta dan še vedno občuten in tisoCi ljudi se vsako leto zberejo na simbolnih mestih ter se z aktivno prisotnostjo iz leta v leto zavzemajo za ohranitev vrednot boja proti nacifašizmu ter svarijo pred ponovnim vzponom idej, ki so pahnile Evropo v tako globoko brezno. Ta zavzetost ni rezultat kake politične propagande, ampak je odraz utesnjenosti, ki ga v Italiji še vedno občutimo, saj žal vsako leto preverimo, da so f ašisticne sile v državi še vedno prisotne in so kveCejmu zamenjale dlako, navade pa so ostale iste. Kako naj sicer ocenjujemo dogodke, ki si sledijo iz tedna v teden, iz meseca v mesec, in ki kažejo, da je fašistična miselnost še vedno prisotna. Ce se zaustavimo samo pri zadnjem, to je pri predlogu, naj bi zažgali na grmadi zgodovinske knjige, in Ce ugotovimo, da se za tako stališče zavzemajo tudi elani parlamenta, nam postane jasno, kako dolga bo še pot, da bo skrajna miselnost izginila z našega obzorja. Stara mama mi je pripovedovala, kako so nekoč prišli fašisti v vas, razdejali knjižnico in na trgu zažgali knjige. Takrat se je začelo tako. Nekaterim se po tistih Časih očitno toži: zaCneš s knjigami, končaš pa... Zato je med našimi ljudmi, pa tudi drugod po Italiji ta praznik še vedno tako občuten. Ne gre namreč samo za spomin na preteklost ampak tudi za trenutek množične mobilizacije, preverjanja zavesti in volje po zaščiti vrednot demokracije in svobode. Zato je praznovanje 25. aprila še vedno aktualno in ga ljudje vsako le. to počastijo ne samo zaradi dolžnosti, ampak iz prepričanja, da ta praznik predstavlja vrednote, ki jih je treba še varovati. ALŽIRIJA / BREZKONČEN FUNI .MALcfKA VILHARJA 1RG REVOLUCIJE 1 6001 KOPER Islamski skrajnež zaklali 42 nedolžnih civilistov Od začetka leta ubitih 600 civilistov - Opozicija zahteva ustanovitev enotne protifundamentalistične fronte V Albanijo tudi sanitetna enota slovenske vojske LJUBLJANA, TIRANA - V mednarodni človekoljubni operaciji v Albaniji bo Slovenija sodelovala s sanitetno enoto na ravni bataljona, v kateri bo nekaj veC kot 20 vojakov, je dejal na novinarski konferenci po seji slovenske vlade obrambni minister Tit Turnšek. V njej bodo pripadniki slovenske vojske, ki so že služili vojaški rok in so se za to akcijo prijavili prostovoljno. Medtem pa je vCeraj kakih tisoč ljudi na glavnem trgu v Vlori dočakalo pretendenta za albanski prestol Leko L, mu dovolilo, da je nemoteno položil šop cvetja pred spomenikom narodnemu heroju Ke-valiju. Ko pa je poskušal spregovoriti množici, ga je ta prevpila z gesli proti predsedniku Berishi in z zahtevami, da jim vrnejo denar, ki so ga jim odvzele sleparske parafinanCne družbe. Na 13. strani AT.ŽIR - V noči na sredo so islamski skrajneži v neki vasi v pokrajini Me-dea zverinsko zaklali s sekirami, noži, sabljami in kmečkim orodjem 42 civilistov, med katerimi 17 žensk in tri dojenčke. Z novimi žrtvami je fun-damentalistiCni teror od začetka leta v Alžiriji terjal že 600 življenj. Novi pokol so najodločneje obsodile vse stranke, opozicijske pa zahtevajo ustanovitev enotne protifundamentalistične fronte. Na 13. strani ITALIJA / STALISCE VSEDRŽAVNEGA VODSTVA HRASTA DSL za reformo socialne države, a s sedanjo večino ŠOLSTVO / UČITELJIŠČE SLOMŠEK Skrbnik brez navodil, protest veleposlaništva TRST - Šolski skrbnik je na tiskovni konferenci pojasnil, da mora na podlagi medministrskega odloka o varčevanju zmanjšati število višjih srednjih šol za dve enoti, iz Rima pa mu niso posredovali nobenih navodil glede vprašanja slovenskega šolstva. Po ukinitvi avtonomije enega italijanskega zavoda bi ukinitev druge večinske šole, zato da ne bi posegali po slovenskih šolah, lahko ustvarila neprijetne posledice v odnosu večine do manjšine, meni skrbnik, ki pričakuje jasnejših navodil na srečanju, ki bo 30. aprila na ministrstvu za šolstvo. Veleposlaništvo Slovenije v Rimu je predalo italijanskemu zunanjemu ministrstvu dokument z opozorilom, da bi nameravana združitev učiteljišča Slomšek z licejem Prešeren pomenila prekršek zoper mednarodne pravne norme, in izrazilo pričakovanje, da bo srečanje predstavnikov manjšine z ministrom za šolstvo pripeljalo do rešitve problema. Na 9. strani Olympiakos prvak Ljubljančani tretji RIM - 01ympiakos iz Pireja je zasluženo evropski klubski košarkarski prvak, izreden uspeh pa so dosegli tudi košarkarji slovenskega prvaka Smelta Olimpije, ki so v tekmi za tretje mesto premagali Asvel iz Villeurbannea, pri čemer so predvsem z igro v prvem delu navdušili. Grki so že četrtič nastopili na zaključnem turnirju najboljše Četverice, naslov Stare celine pa so osvojili prvič. Njihova zmaga nad Barcelono je popolnoma zaslužena, saj so bili ves čas veliko '30^Si' Na 19. strani Danes v Primorskem dnevniku Podelitev Tončičeve nagrade Monica Milič je za diplomsko nalogo iz arhitekture dobila letošnjo TončiCevo nagrado. Stran 3 Komemoracija v Tržaški Rižarni Danes bo ob 52. obletnici osvoboditve izpod naci-fašizma osrednja prestava na Tržaškem v Rižarni z začetkom ob 10.30, na kateri bo v slovenščini govorila devinsko-nabrežinska podžupanja Vera Tuta Ban. Stran 9 Ob stoletnici rojstva Vena Pilona V kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici so včeraj odprli bogato razstavo del Vena Pilona Stran 16 Konfekcija FERNETIČI 24 - Tel. 212921 KVALITETNA IZBIRA PO PRIMERNIH CENAH II PETEK, 25. APRILA 1997 CUNJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, V PETEK, 25. aprila ob 17. uri V ZGONIKU, pred jubilejnim koncertom TPPZ Pinko Tomažič bo v športno-kulturnem centru potekalo včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V NEDELJO, 27. aprila ob 16. uri V TRSTU, v KULTURNEM DOMU ob 3. reviji kraških pihalnih godb včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V PONEDELJEK IN V TOREK, 28. in 29.. aprila ob 20.30i V GORICI, V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo pred gledališkima predstavama včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. RIM - Demokratična stranka levice je pozvala Romana Prodija, naj se Cimprej resno loti reforme socialne države, ki jo mora izvesti sedanja vladna koalicija. Nobenih vladnih zavezništev s Kartelom svoboščin, a tudi jasen poziv SKP, naj ne vztraja pri politiki »z eno nogo v vladi, z drugo pa v opoziciji«. Fausto Bertinotti je precej zadovoljen s stališči D’Ale-move stranke glede podpore Prodijevi vladi, nekoliko manj zadovoljen pa je najbrž s pozivom za reformo socialne države. Komunistična prenova sicer temu ne nasprotuje, postavlja pa za to nekaj pogojev, ki so doslej doživeti odpor v DSL. V zvezi z reformo socialne države in pokojninskega sistema se je oglasil tudi generalni sekretar CGILSergio Cofferati. Sindikalni voditelj nasprotuje morebitnemu sporazumu med Oljko in desnico. Na 2. strani VOLILNA KRONIKA Tržaška občina Pred nedeljskimi volitvami se z zadnjimi pozivi obračajo na volivce: Andrej Berdon (SSk - Oljka); Igor Canciani (SKP); Nadja Debenjak (DSL - Oljka); Igor Dolenc (DSL - Oljka); Peter Močnik (SSk - Oljka). Danes se bo volilna kampanja formalno končala, večjih manifestacij pa ni na sporedu. Včeraj pa je bil v Trstu Silvio Berlusconi, ki pa je pozornost namenil predvsem vsedržavnim temam. Na 6., 7. in 8. strani Goriška pokrajina Pred nedeljskimi volitvami se z zadnjimi pozivi obračajo na volivce: Davide Grinovero (SSk - Oljka); Damjan Primožič (SKP) Livio Semolič (Oljka) Včeraj je bila v Gorici tisdkovna konferenca dosedanjih pokrajinskih svetovalcev, ki se prištevajo h koaliciji Oljke. Dejavnost pokrajinske uprave, ki ji je v zadnjih štirih letih predsedovala Monica Marcolini so ocenili kot porazno. Danes se bo volilna kampanja končala z dvema manifestacijama, na keterih bosta za Oljko sodelovala Mauro Paissan in Rosi Bindi. Na 14. in 15. strani KOMERCIALNO SPOROČILO NOVOST V ITALIJANSKIH LEKARNAH PREDSTAVLJA POSTOPEK Vojna proti »telesni maščobi« NEW YORK - Ne gre za voj- mesecih uporabe preparata, no do zadnjega diha, temveč Pri fotografiranju je bil poza vojno do zadnjega centi- ložaj oseb vedno enak, upo-metra. To dokazuje fotograf- rabili so enak postopek raz-sko gradivo, ki so ga pripravi- vijanja in enako osvetlitev, li raziskovalci. Vsakega prostovoljca so foto- Družba je testirala neko kre- grafirali enkrat mesečno, re-mo proti odvečnemu nala- zultati pa so bili nad pricako-ganju maščobe. vanji: pri večini primerov je Sodelovalo je 15 prostovolj- bilo vidno centimetrsko cev, moških in žensk, s tele- zmanjšanje telesne maščobe, sno težo od 40 do 90 kilo- Kozmetično kremo italijan-gramov. Vse so večkrat foto- skim lekarnam dobavlja mul-grafirali, da bi imeli očitne tinacionalka Sirky pod ime- dokaze o napredku pri nom »Riducente Cosce, Glu- zmanjsanju obsega na preti- tei e Ventre« in je razvrščena rano obloženih mestih za tri glede na telesno težo: 40, 60, centimetre v prvih dveh 70 in nad 80 kilogramov. ITALIJA 2 Petek, 25. aprila 1997 _______ITALIJANSKA POLITIKA / POZIV ROMANU PRODIJU IN SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM_ DSL: Takoj reforma socialne dižave, a brez nove vlade širokih zavezništev Bertinotti kritičen do podtajnika pri predsedsivu vlade Michelija, a previden do stališč Hrasta RIM - Demokratična stranka levice je pozvala Romana Prodija, naj se čimprej resno loti učinkovite reforme socialne države, ki jo mora izvesti sedanja vladna koalicija. Nobenih vladnih zavezništev s Kartelom svoboščin, a tudi jasen poziv Stranki komunistične prenove, naj ne vztraja pri politiki »z eno nogo v vladi, z drugo pa v opoziciji«. Hrast je to stališče zavzel na včerajšnji seji svojega političnega odbora, katere so se udeležili tudi nekateri ministri. Načelnika poslanske in senatne skupine Fabio Mussi in Cesare Salvi sta novinarjem pojasnila, da Italija ne sme zamuditi vlaka za Evropo in da mora zato čimprej reformirati socialno državo, da ne bo jutri za vse skupaj prepozno in da ne bo pokojninski sektor praktično doživel stečaj. Prodijeva koalicija, menijo voditelji DSL, ni pri najboljšem zdravju, reforma socialne države je za to zanjo (a tudi za vso državo) eden bistvenih preizkusnih kamnov. Tega mnenja je tudi podpredsednik vlade VValter Veltroni, ki je bil na predvolilnem shodu v Temiju precej kritičen do Silvia Berlusconija. Slednji po njegovem vsakih dvanajst minut predlaga vlado širokih zavezništev, ni pa še razumel za zanjo ni nobenih političnih pogojev. Veltroni vsekakor ne izključuje sporazumov o velikih vsedržavnih temah, kot se je že npr. zgodilo z vojaško-humanitar-no misijo v Albaniji. Fausto Bertinotti je precej zadovoljen s stališči D’Alemove stranke glede podpore Prodijevi vladi, nekoliko manj zadovoljen pa je najbrž s pozivom za reformi socialne države. Komunistična prenova sicer temu ne nasprotuje, postavlja pa za to nekaj pogojev, ki so doslej doživeli odpor v DSL. Lider SKP je vsekakor zelo kritičen do podtajnika pri predsedstvu vlade Fran-cesca Michelija, ki že nekaj dni z nekoliko dvoumnimi izjavami komentira zahteve nekaterih krogov Kartela svoboščin (zlasti iz vrst »Forza Ita-lia«) po vladi širokih zavezništev, seveda brez Bertinottijeve stranke. V zvezi z reformo socialne države in pokojninskega sistema se je včeraj oglasil tudi generalni sekretar CGILSergio Coffera-ti, ki ga DSL odkrito poziva, naj pristane na pogajanja z vlado o tem kočljivem vprašanju. Sindikalni voditelj nasprotuje morebitnemu sporazumu med Oljko in desnico, ki bi bil po njegovem precej nevaren, predvsem za sindikalno in delavsko gibanje. Obe strani namreč zagovarjata v marsičem nasprotujoča si stališča, zato bi bilo tako zavezništvo nevarno in ne bi prineslo prav nič dobrega ter koristnega. Oglasil se je tudi zunanji minister Lamberto Di-ni, ki mu Berlusconi stalno očita, »da sedi v vladi, ki je pod vsakdanjim pritiskom komunistov«. Berlusconi nas napada, ker je sam v krizi in ker nima jasne politične strategije, je mnenja šef Farnesine. Njegova stranka skoraj povsod podpira županske kandidate leve sredine. Bruselj mirt Italijo: Lahko doseže cilj Podpredsednik Prodijeve vlade VValter Veltroni (AP) BRUSELJ - Evropska komisija zavrača očitke o pristranskosti, obenem pa skuša tudi pomiriti Italijo s priznanjem za dosedanje dosežke. Nelahko nalogo si je prevzel glasnik predsednika evropske komisije Santerja Klaus Van Der Pas, ki je v pogovoru z novinarji podčrtal, da »-ima Italija še leto dni časa in da bo v tem času nedvomno zadostila merilom maastrichtskega sporazuma«. Van Der Pas je tudi podčrtal »presenetljive dosežke italijanske sanacijske politike«. Predvsem pa je glasnik evropske komisije v odgovor na očitke italijanskega premiera Romana Prodija, predvsem pa na obtožbo italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scal-fara, ki je posvaril pred računovodskim pristopom, poudaril, da je bila sredina ocena samo tehnična in ni hotela imeti nobene politične vsebine. »Vsi se seveda zavedamo, da imajo ti podatki tudi svojo politično težo zlasti v seda- WASHINGTON / DOKAJ SPODBUDNA OCENA O ITALIJI MDS za kakovostne sanacijske ukrepe Odložitev skupne devize evro bi v Evropi samo podajšala ekonomsko recesijo VVASHINGTON - Italija bo morala najbrž sprejeti dodatne ukrepe, če bo hotela doseči 3-ostotno razmerje med letnim primanjkljajem in državnim bruto proizvodom. Predvsem pa se bo morala odločiti za korenite reforme, če bo hotela preperičati evropske partnerje, da bo sanacija trajna. Tako so ocenili pri Mednarodnem denarnem skladu sredine zaključke evropske komisije. MDS pa vsekakor gleda z zaskrbljenostjo »na evropsko zagledanost v 3-od-stotno razmnerje med primanjkljajem in bruto proizvodom, saj to sili mnoge države, da sprejemajo ukrepe s kratkoročnim učinkom in odlagajo reševanje strukturnih problemov«. Po mnenju denarnega sklada se tudi Nemčija in Francija spopadata s precejšnjimi problemi in bosta morali sprejeti dodatne ukrepe, da bi zadostili maastrichtskim merilom (Po oceni MDS tudi ti dve državi bosta imeli 3, 3-odstotno razmerje kot Italija). Vse tri države bodo najbrž morale sprejeti dodatne ukrepe, da bi v skladu z zahtevanim primanjkljajem. Toda mimo teh ukrepov MDS z zanimanjem sledi soočanju o reformi pokojninskega sistema in socialne države, saj gre za »kakovostne reforme, ki se srednjeročno obrestujejo«. Italija mora narediti večji napor od ostalih držav zaradi razsipnosti prejšnjih let, toda »z uresničitvijo reforme bo ekonomija veliko bolj uravnovešena«. Po mnenju MDS so v Italiji kratkoročni ukrepi številnejši od tistih z dolgoročnejšim učinkom, zato se mora sedaj odločiti za strukturne ukrepe. MDS je zaskrbljen zaradi zaradi zagledanosti v 3-odstotno razmerje med primanjkljajem in bruto dohodkom. »Dogovor o stabilnosti je pozitiven, ker je spodbudil evropske vlade k poseganju v gospodarstvo s kakovostnimi ukrepi, toda če bo razmerje za kakšno decimalko višje od 3-odstotnega, se svet ne bo podrl. MDS se pa zavzema zato, da bi Evropa uvedla skupno devizo evro v predvidenih rokih. »Odlašanje bi bilo škodljivo, ker je treba po dolgem obdobju šibke rasti in visoke brezposelnosti zagotoviti trgom jasnejši okvir,« so poudarili pri MDS. Vsako odlašanje bi po njihovi oceni podaljšalo recesijo. nji fazi, vendar Italija ima še leto dni časa,« je dejal Van Der Pas. S predsednikom italijanske republike je tudi soglašal v ugotovitvi, da bo dokončna odločitev o tem, kdo bo pristopil med prvimi k Evropski denarni uniji, in kdo bo moral na popravni izpit, politična. »Ni naključje, da bo ta odločitev v pristojnosti predsednikov držav in vlad Evropske unije«. Van Der Pas je sicer branil tehnično vrednost ocen komisije, obenem pa italijanske voditelje skušal potolažiti s trditvijo, da sta tudi Francija in Nemčija na robu in nista povsem izdelali na izpitu. Nepričakovano pomoč je Italiji ponudil avstrijski finančni minister Rudolf Edlinger, po katerem bi bilo »blazno«, Če bi Evropska denarna unija izključila Italijo. Na pomoč mu je priskočil tudi zunanji miniser VVolfang Schiissel, ki je podčrtal, da ima Italija še veliko možnosti, da zadosti merilom Maastrichta. Izjave dunajskih ministrov pa niso odraz ljubezni Avstrije do Italije, ampak temeljijo na ugotovitvi, da je Italija za Avstrijo drugi komercialni partner in bi njena morebitna izključitev iz EDU lahko negativno vplivala na blagovno menjavo. NOVICE Umrl Felice Ippolito RIM - V Rimu je včeraj v 82. letu starosti umrl profesor Felice Ippolito, ki je bil obenem protagonist in žrtev jedrskega raziskovanja v Italiji. Kot generalni tajnik ustanove za jedrsko energijo Cnen je Ippolito vodil jedrsko razsikovanje v Italiji in si nakopal zelo ostre kritike strank, bil je obsojen in zaprt z obtožbo poneverbe javnega denarja, nato pa pomiloščen in končno odlikovan z redom velikega križa za zasluge pri razvijanju znanosti. Po ocenini enega najvidnejših italijanskih fizikov Edoarda Amaldija je imel napad na Ippolita v šestdesetih letih tako hude posledice, da so primerljive samo »z največjimi italijanskimi porazi«. Po obsodbi in nato po pomilostitvi je bil Ippolito izvoljen za evropskega poslanca na listi KPI, nato pa se je oddaljil od te stranke, ker ni več soglašal več z njeno energetsko politiko. Leta 1982 je bil imenovan za predsednika »odbora za prevencijo velikih tveganj«, leta 1988 pa je postal član vsedržavnega odbora za tehnološko raziskovanje. Skesanec proti Andreottiju RIM - »Vede se kot pravi mafijec.« Tako naj bi Andreottijevo ravnanje med sodnimi preiskavami ocenil mafijski veljak Leoluca Bagarella. To je med drugim povedal včeraj na procesu proti bivšemu premiem skesanec Toni Calvaruso. Skesanec se je odločil, da spregovori o Andreottiju, ker je hotel pomagati prijatelju Di Maggiu. »Skesanci lahko pojasnimo okoliščine na desetin zločinov in ne zgodi se nam nič. Komaj se dotaknemo politikov, pa je po nas,« je potožil Calvaruso. MUSSOLINIJEVA JIH BRANI Vodstvo NZ blokiralo akcijo požiganja knjig RIM - Knjige na grmadi se očitno ne ujemajo z novo podobo konservativne, toda demokratične stranke, ki jo Nacionalno zavezništvo uveljavlja po kongresu v Chiancianu in po vključitvi v Kartel svoboščin. Zato so voditelji mladinske organizacije NZ takoj demantirali in preprečili zažiganje zgodovinskih knjig, ki so ga napovedali najbolj razvpiti in razgreti mladinci rimske »študentske akcije«. »Nihče ne bo zažgal ničesar,« je takoj nastopil voditelj mladinske organizacije Ba-silio Catanoso, podprla pa sta ga tudi vsedržavna voditelja študentske in univerzitetne akcije Marco Marsilio in Giampiero Cannella. »Upam, da je slo samo za provokacijo in da nihče ni mislil resno, da bi zažgal karkoli,« je poudaril Catanoso in zagotovil, da napoved rimskih gorečnežev ne bo udejanjena. Dodal je, da se »pristranskost nekaterih zgodovinskih učbenikov lahko porazi samo z orožjem svobodne kulture«. Grožnjo požiganja knjig je ostro obsodil tudi predsednik NZ Gianfranco Fini, ki jo je označil za veliko neumnost. Edina, ki je dvignila svoj glas v obrambo »požigalcev«, je bila Alessandra Mussolini, ki je menila, da je bila napoved »namenoma izzivalna«. Po mnenju Mussolinijeve so vsi zgodovinski učbeniki za italijanske višje srednje šole »pristranski«. V dokaz je navedla, da nobeden ne omenja »pravega genocida nad Italijani v Julijski krajini«. To je po oceni Mussolinijeve vnukinje resnična krivica, ne pa grožnja s požiganjem učbenikov. RIM / PROCES PROTI ESESOVSKIMA OFICIRJEMA Priebke zavestno izpolnil ukaz Tožilec Antonino Intelisano je včeraj orisal temeljne točke obtožnice RIM - Proces proti Eric-hu Priebkeju (na fotografiji) in Karlu Hassu zaradi pokola pri Ardeatinskih jamah je prešel v živo. Vojaški sodni senat, ki sodi bivšima esesovskima oficirjema, je včeraj zavrnil ugovor, s katerim je predstavnik rimske židovske skupnosti zahteval, naj proces zaupajo civilnemu sodišču. Sodni senat se je v utemeljitvi zavrnitve ugovora sklical tudi na razsodbi kasacijske-ga in ustavnega sodišča, ki sta dosodili pristojnost vojaškim sodnikom. Po tem sklepu sodnega senata je tožilec Antonino Intelisano obrazložil obtožnico. Poudaril je, da proces ni maščevanje, zato je tudi proces proti Priebkeju in Hassu samo udejanje načel pravice. Poleg tega pa mora vsaka država ' obračunati s svojo zgodovino, saj nacija, ki se tega obračuna ne loti, nima prihodnosti. Ni naključje zato, da je Nemčija zahte- vala izročitev Priebkeja in Hassa, da bi jima lahko sodila. Po tem uvodu je Intelisano prešel k orisu pokola v Ardeatinskih jamah. Pri tem je podčrtal odgovornost Ericha Priebkeja, ki je sodeloval pri sestavljanju seznama obsojenih na smrt. Zavrnil je tudi tezo, da sta bila Prieb- ke in Hass samo izvajalca ukazov nadrejenih, saj sta zavestno izpolnila ukaz, ki je bil očitno protizakonit. Proces se bo nadaljeval 29. aprila, Priebkejev zagovornik Carlo Taormina pa je napovedal, da bo zahteval izpustitev na prostost za bivšega oficirja, ki je v hišnem priporu. ALPE JADRAN Petek, 25. aprila 1997 3 DUNAJ / DRUGA SEJA KOMISIJE VSEH AVSTRIJSKIH MANJŠIN Soglasje o skoraj vseh bistvenih vprašanjih Seje se tudi tokrat ni udeležil predstavnik NSKS DUNAJ/CELOVEC -Tudi druga seja novo ustanovljene komisije predsednikov in podpredsednikov vseh šestih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja, katere naloga je izdelati skupen memorandum avstrijskih manjšin, je potekala v izredno konstruktivnem in delovnem vzdušju. Po besedah predsednika sosveta za koroške Slovence Marjana Sturma je komisija dosegla soglasje v skoraj vseh bistvenih vprašanjih. Konkretno je Sturm navedel soglasje pri zahtevah na področjih izobraževanja, otroškega varstva, šolstva, uradnega jezika in tudi pri dvojezičnih krajevnih napisih. 2e na prvi seji so predstavniki vseh avstrijskih manjšin dosegli soglasje v bistvenih načelnih vprašanjih, kot sta to zahtevi po ustavnem določilu o jezikovni, kulturni in etničnini raznolikosti Avstrije in uveljavitev manjšinskih pravic na osnovi individualnih pravic. Predsedniki in podpredsednik vseh narodnostnih sosvetov pa so med drugim podprli tudi glavne točke Konvencije Sveta Evrope o zaščiti manjšinskih in regionalnih jezikov. V pogovoru za naš list je Marjan Sturm nadalje sporočil, da se bo komisija sestala še enkrat in sicer prihodnjo sredo da bi dokončno formulirala »konsen- zualno listino zahtev vseh avstrijskih manjšin«. Do listine komisije naj bi nato še tekom meseca maja (ločeno) zavzeli stališče sosveti za koroške in štajerske Slovence, za gradiščanske Hrvate, za Madžare na Gradiščanskem, za Cehe in Slovake na Dunaju ter za Rome, predaja memoranduma avstrijskih narodnostnih skupnosti avstrijski zvezni vladi in državnemu zboru pa naj bi po predvidenem časovnem načrtu bila na začetka junija letošnjega leta. Kot že prva, je tudi druga seja komisije potekala brez predstavnika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), podpredsed- nika sosveta za koroške Slovence Marijana Pip-pa. Vztrajanje pri bojkotu sej komisije je predsednik NSKS Nan-ti Olip utemeljil s tem, da zvezni kancler Vik-'tor Klima še vedno ni odgovoril na medtem že dve pisni zahtevi Narodnega sveta, naj zvezna vlada konkretno pove, kakšne vsebinske rešitve namerava predlagati avstrijskim manjšinam. »Dokler vlada teh načrtov ni izdelala, tudi nima smisla sodelovati v komisiji, katere naloga je očitno minimizirati zahteve avstrijskih manjšin«, je pred sejo komisije manjšin v pogovoru za naš list dodal predsednik NSKS Olip. Ivan Lukan NA GRADU DOBROVO / SIMPOZIJ Univeize treh držav o kulturi javne uprave Na tridnevnem mednarodnem posvetu predstavniki univerz iz Italije, Avstrije in Slovenije DOBROVO - Na gradu Dobrovo, kjer se bo do mesničitve načrta Medu-niverzitetnega središča za evropske študije v Vi-polžah odvijala celotna dejavnost sodelovanja med italijanskimi, slovenskimi in avstrijskimi in bavarskimi univerzami se je včeraj popoldne pričel tridnevni simpozij pod geslom Avstrija, Italija, Slovenija - Tri kulture javne uprave v soočanju z Evropo. Prisotni so predstavniki štirinajstih univerz iz štirih držav, oziroma dežel, saj se simpozija udeležuje tudi predstavnik Univerze v Regensburgu na Bavarskem in sodeč po napovedih na včerajšnjem predstavitvenem, oziroma uvodnem srečanju, želi biti Bavarska v prihodnje številčno prisotna na podobnih srečanjih, kakršno je sedanje, ki ga je pripravila ustanova SVIMAP - ustanova, ki si prizadeva za razvoj mendžementa na področju javne uprave. Gostitelj srečanja, ki se bo danes nadaljevalo v Gorici, jutri pa zaključilo, je župan Občine Brda, Franc Mužič, ki je kakim stotim uglednim predstavnikom vseučilišč in raznih visokošolskih zavodov, zlasti iz Italije, izrekel dobrodošlico. Rektorja ljubljanske univerze Kralja je na otvoritveni slovesnosti nadomeščal prorektor Tone VVraber, Videmsko univerzo je zastopal rektor Strassoldo, Tržaško pa prorektor Cossar. Bili so prisotni še predstavniki univerz iz Gradca, Salzburga, Regensburga, Bologne itd. Udeležence je pozdravila tudi predsednica Pokrajine Marcoli-nijeva, pozdravno pismo pa je poslal celo predsednik Cossiga. In kakšen cilj so si zastavili organizatorji? Primerjali bodo izkušnje na različnih področjih javne uprave s ciljem izboljšanja storitev. Pravzaprav je ta cilj skorajda obvezen, saj sta dve državi že članici Evropske Unije, Slovenija pa se pospešeno pripravlja na vstop. Prav proces združevanja terja tudi usklajevanje delovanja javne uprave. Naj omenimo še, da se je včerajšnjega zasedanja udeležil tudi italijanski veleposlanik v Ljubljani Spinetti. TRST / OTVORITEV BO SREDI MAJA Gledališče Verdi so temeljito prenovili TST - V sejni dvorani prenovljenega opernega gledališča Verdi v pritličju na ul. San Carlo 2, so predstavniki gledališča med včerajšnjo tiskovno konferenco podali sintetičen pregled opravljenih obnovitvenih del, ki so omogočila, da bo stavba po 4 letih in pol, temeljito prenovljena v svojih tehničnih strukturah, notranji razporeditvi in namembnosti prostorov in v zunanjem lesku, spet služila svojemu namenu. Superintendant gledališča dr. Lorenzo Jorio, ki je v uvodu potrdil, da se bo uradne otvoritve prenovljenega gledališča 16. maja udeležil predsednik republike Scalfaro, je izrazil svoje osebno zadovoljstvo, da so bila dela glede na druga gledališča v državi, končana v rekordnem času in da se tudi proračunska osnova v štirih letih in pol ni bistveno višala. Vsa dela so stala 36 milijard lir, od katerih je levji delež 27 milijard lir financiral Sklad za Trst, ostalo pa Dežela, Trgovinska zbornica in Občina Trst. Obenem je tudi izrekel zahvalo vsemu osebju gledališča Verdi in upravnemu odboru za pohvale vredno premagovanje težav v tem predhodnem obdobju, ko je imelo gledališče svoje predstave v sicer zasilni, toda nadvse dobrodošli Dvorani Trip-covich. Podrobneje sta o obnovitvenih delih, ki so sedaj tik pred zaključkom, spregovorila arh. Tamburini in pa geom. Venuti, ki sta tudi podala vrsto podatkov o najvažnejših posegih, ki so bili posebno zahtevni za razširjeni in dvignjeni oder, pri klimatskih napravah in skrbi za akustičnost dvorane, kar vse je bilo treba vnesti v stavbo ob spoštovanju njene izvirne arhitektonske zasnove in ob upoštevanju vseh zelo strogih norm glede var- nosti za nastopajoče in občinstvo in norm sanitarnega značaja. Povsem prenovljeni so tudi prostori za orkestralne, zborovske in baletne vaje, na novo so urejene sobe za soliste in druge nato-pajoče, prav tako prostori ravnateljstva itd. K podrobnostim se bomo ob priliki še povrnili; omenimo naj le, da je kapaciteta dvorane ostala ista, t.j. 1.400 sedežev. Prisotni udeleženci tiskovne konferene so si nato v spremstvu arh. Tamburinija in geom. Venutija in drugih predstavnikov gledališke uprave (prisoten je bil tudi podžupan prof. Da-miani v vlogi predsednika upravnega odbora) ogledali notranjost gledališča (na sliki KROMA), od vhodne avle pa do zgornjih prostorov, kjer so snovalci prenove namenoma ohranili del stare stavbe z lesenimi tramovi še iz časov zgraditve teatra, (j.k.) V Sloveniji se bo električna energija s 1. majem podražila za skoraj 10 odstotkov SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ »Prodaja sedeža GM lahko predstavlja nevaren precedens« LJUBLJANA - Električna energija bo s prvim majem linearno dražja za 9,8 odstotka, je dejal na novinarski konferenci po seji slovenske vlade minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Podjetje ELES Elektro-Slovenija je predlagalo 13, 3-odstot-no povišanje cen električne energije, kot razloge za povišanje pa so navedli, da prodajna cena električne energije omogoča le delno pokritje stroškov amortizacije ter da cena električne energije zaostaja za stroškovno ceno, kar povzroča tudi prekomerno rast njene rabe. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je novi- Temna leta Beneške Slovenije SPETER - V sejni dvorani županstva v Spetru bodo v petek, 2. maja, predstavili knjigo z naslovom »Gli anni bui della Slavia« (Temna leta Beneške Slovenije), ki jo je izdala založniška zadruga Dom iz Čedada. Na predstavitvi bodo prisotni podtaj-nica v zunanjem ministrstvu Patrizia Toja, deželni odbornik Isidoro Gottardo in član deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja Luciano De Cillia, zaključno besedo pa bo imel msgr. Marino Qualizza. nar jem povedal, da je včeraj vlada ponovno obravnavala Poročilo o poteku sanacije v Slovenskih železarnah in ukrepe za nadaljevanje te sanacije. Predvideno je, da Uprava Slovenskih železarn predloži nov poslovni načrt za letošnje leto ter da ga postavi na realnejše temelje. Dragonja je še dodal, da bo njegov resor v dveh tednih za vlado pripravil predlog pospešene privatizacije Slovenskih železarn. Predlagalo bo tudi novele zakona o jamstvih R Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije SS, po katerem so bile izdane obveznice za zamenjavo dolgov slovenskim bankam. (STA) TRST - SKGZ z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je Državni zbor Republike Slovenije kot svoje delovno telo ustanovil Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Odločitev se zdi umestna, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ, če upoštevamo, da temeljno politiko sodelovanja RS s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu določa prav Državni zbor. Ocenjujemo, da je bilo s tem uresničeno eno bistvenih določil Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, ki jo je Državni zbor soglasno odobril la- Prejeli smo in objavljamo: Težke preizkušnje, ki ustvarjajo nove zaplete finančne, politične in moralne narave, ogrožajo vsak dan delovanje in obstoj vse večjega števila naših organizacij. Prepogostoma se sprašujemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan in kako se"bomo reševali. Prevladuje zavest (čeprav vsi ne mislijo enako), da so vsi problemi več ali manj skupni in da moramo vsi sodelovati pri njih reševanju. Ta zavest pa nas ne sme blokirati in preprečiti, da zadeve tudi globje razmislimo. Počasi pronica v zavest, da bo treba nekaterim zadevam narediti konec, potegniti črto in priti do jasnejših računov in zaključkov, ki bodo lahko tudi boleči, a po svoje prav ni. Nedvomno bo imenovana komisija imela pomembno nalogo, da skupaj z državnimi in drugimi dejavniki RS in v sodelovanju z manjšinami spravi v življenje določila omenjene resolucije. Toliko bolj se zato zdijo neumestni pritiski, kar zadeva sestavo komisije, ki želijo v najbolj kritičnih trenutkih odvrniti pozornost in zmanjšati pomen vsestranskega razvijanja in urejanja odnosov med matico in manjšinami v zamejstvu, v okviru vse bolj prijateljskih odnosov in novih oblik sodelovanja s sosednjimi državami, piše v tiskovni noti SKGZ.. tako neizogibni. Do takih ugotovitev je prišel izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij na svoji zadnji seji, ko je preučil najnovejši zaplet okoli sedeža Glasbene matice v Trstu, ki ga namerava lastnik (Založništvo tržaškega tiska) preprosto prodati. SSO meni, da gre za nov in nedopusten poskus odtujevanja skupne imovine. V tem primem ne gre za gospodarski problem in ga nikakor ne moremo poenostaviti v smislu: prodamo nekaj nepremičnin, da rešimo kaj drugega. Prvič: to je skupna last in v tej stavbi je sedež ene izmed skupnih manjšinskih ustanov. SSO meni, da je treba stavbo v ulici Ruggero Manna izenačiti s kulturnimi domovi. To je očitno pohtični problem in lahko predstavlja nevaren precedens, ker se kaj lahko zgodi, da bo manjšina dvakrat kupovala iste nepremičnine. To je posledica velikokrat neurejenega stanja v nekaterih skupnih ustanovah, v katerih se je dolga leta vodilo upravo povsem zunaj pristojnih organov, ki povečini sploh niso bili seznanjeni z resničnimi problemi in so bili tam le za fasado. V takih primerih so odločitve dostiklrat vprašljive, nevarnost napak se poveča, odgovornega pa ni nikjer, ah pa je nedotakljiv. SSO zato poudarja, da je treba čimprej razčistiti vprašanja povezana z nepremičninami, ki so last celotne manjšine, ker je sedanji lastnik prišel do njih posredno ah neposredno s sredstvi iz matice. Ce ne bomo tega štorih, se bodo problemi samo kopičili in kvarili odnose med manjšinskimi organizacijami. Svet slovenskih organizacij ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU SKGZ ugodno ocenjuje ustanovitev komisije TRST / V GREGORČIČEVI DVORANI Monici Milič podelili nagrado F. Tončiča Nagrado za disertacijo iz humanističnih in znanstvenih ved podeljuje Sklad S. Tončiča Posnetek z večera v Gregorčičevi dvorani ob podelitvi Tončičeve nagrade (KROMA) TRST - V četrtek zvečer je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu podeljevanje prestižne nagrade Dr. Franeta Tončiča. Nagrado podeljuje Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič, nosi pa ime po ugledem pravniku in dobrotniku Sklada. Namenjena je disertacijam s področja humanističnih in znanstvenih ved, ki pomenijo obogatitev slovenske kulture, zgodovine ah znanosti. Nagrada ima namen spodbujati slovenske vi-sokošolce v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Prejeta dela nato ocenjuje posebna komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki in univerzitetni profesorji, predseduje pa ji prof. Pavle Merku. V svojem uvodnem nagovoru je predsednik sklada Boris Kuret poudaril res veliko število prispelih diplomskih nalog (kandidiralo je sedemnajst diplomirancev) ter splošno visoka kvaliteta, saj jih je bila vsaj tretjina ocenjenih za odlične. »Gorje družbi, ki ne posveča dovolj pozornosti mladini!« je vzkliknil prof. Merku in pri tem utemeljil pomen tovrstnih priznanj, ter obenem pohvalil trud in strokovnost članov komb sije, ki so posamezne naloge pregledali in ocenili. Nagrada Dr. Frane Tončič za leto 1996 je bila podeljena Monici Milič za diplomsko nalogo iz arhitekture z naslovom: »Središče arheoloških poti in muzej v Devinu«. Nalogo je zagovarjala v akademskem letu 1994/95 na fakulteti za arhitekturo v Benetkah, mentor pa je arh. prof. Arri-go Rudi. Naloga, ki sta jo re-cenzirala arh. Rossana Peta-ros in profesor v Ljubljani arh. Janez Koželj, je v bistvu razdeljena na dva dela: v prvem delu Miličeva analitično prikaže in opiše serijo arheoloških točk med Devinom in Stivanom (rimska cesta, terme, pristanišče na Timavi, starokrščanska bazilika Sv. Ivana, ...), ki se idealno prepletajo z naravoslovno zanimivimi ambien-ti, kot so Rilkejeva pešpot, gozd Černiča; park Timave, park v devinskem gradu. Vse to pa si zamisli v obliki vodiča, ki opazovalca pazljivo spremlja v idela-nem sprehodu s ciljem v temeljitem spoznanju izredno zanimivega geografskega področja. V drugem delu avtorica predstavi idejni načrt za arheološki muzej, ki naj bi se nahajal med starim in novim devinskim gradom, nad devinskim portičem. V muzeju naj bi končno zbrali vse arheološke najdbe, ki izhajajo iz tega področja a so danes razpršene po številnih okoliških muzejih. Najavljeno je bilo tudi, da so že kontak-tirali nekatere slovenske založbe zato, da bi nalogo izdali v knjižni obliki in v slovenskem prevodu. Sledilo je podeljevanje posebnih priznanj in denarnih nagrad, ki jih poklonijo Slovenski konzulat v Trstu, Nova tržaška kreditna banka ter Zadružna kraška banka. Slovenski konzulat v osebi konzula Tomaža Pavšiča je nagradil Maria Janežiča za diplomsko nalogo »Dialog med Italijo in Slovenijo: jezik in književnost v dopisovanju med Čopom in Savijom«, ki jo je zagovarjal na filozofski fakulteti v Trstu (mentor prof. M. Porro). Nagrado NTKB prejme Tamara Petaros za diplomsko nalogo »Matroidi in njihova uporabnost v kriptografiji«, ki jo je zagovarjala na tržaški fakulteti za matematiko, liziko in naravoslovne vede v akademskem letu 1994/95 (mentor prof. A. Sgarro). Zadružna kraška banka pa je nagradila Alessandra Quinzija za nalogo »Gotska arhitektura v vikarjatih Rožaške opatije« v akademskem letu 1994/95 na filozofski fakulteti v Vidmu (mentor prof. G. Ficca-dori). Javne pohvale je bila še deležna Cristina Covacio za diplomsko delo »Novinarski žanri v 5. razredu osnovne šole«. Naloga, ki jo je zagovarjala leta 1995 na pedagoški fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom mag. Vide Medved Udovič in dr. Franceta Žagarja, je bila svojčas nagrajena tudi s študentovsko Prešernovo nagrado. Strokovnjaki, ki so nalogo pregledali, menijo da bi lahko postala pomemben učni pripomoček za učitelje in profesorje, tako v matici kot v zamejstvu. Večer se je prijetno zaključil s kulturno točko in sicer z recitacijo Suzane Bandi in Nerine Švab, ki ju je na klavirju povezovala Tatjana Jercog. (GB) TRST / V VILFANOVI DVORANI Predstavili študijo o dr. Engelbertu Besednjaku »Beli priročnik« mog. Pelikana izdal krožek Virgil Šček TRST - V sredo so v Vilfanovi dvorani v Trstu predstavili študij mag. Egona Pelikana z naslovom Engelbert Besednjak v parlamentu. Gre za 21. publikacijo iz serije t. i. »belih priročnikov« o naši polpretekli zgodovini, ki jo je izdal krožek za družbena vprašanja Virgil Sček iz Trsta. Študija je napisana v slovenščini in italijanščini, v njej pa so objavljeni nastopi, ki jih je imel znani primorski časnikar, politik in poslanec dr. Engelbert Besednjak v rimskem parlamentu v letih 1924 -1928, torej v dobi konca krhke italijanske liberalne demokracije in nastopa fašistične diktature. Na predvčerajšnji predstavitvi, ki sta ji sledili razprava in krajša družabnost, je uvodoma spregovoril predsednik krožka Virgil Šček dr. Rafko Dolhar, ki je med drugim napovedal, da mag. Egon Pelikan že pregleduje parlamentarno delovanje drugega takratnega primorskega poslanca, dr. Josipa Vilfana, in da nameravajo tudi to gradivo objaviti. Predstavitvi večer je začel časnikar Ivo Jev-nikar, ki je dejal, da označujeta knjigo bogato dokumentarno gradivo in njena dostopnost tako slovenskemu kot italijanskemu bralcu. V študiji je objavljeno avtentično besedilo, kot so ga takrat prebrali bralci (govore dr. Besednjaka je objavljalo takratno slovensko časopisje), slovensko besedilo pa je celo bogatejše od italijanskega, saj zasledimo v njem stvari, ki jih takratni parlamentarni stenografi niso zabeležili. Za Jevnikarjem je spregovoril avtor študije, mag. Egon Pelikan. Po njegovih besedah Besednjakov! govori predstavljalo prerez zgodovinskih dogodkov in so slika položaja, v katerem so se znažli Slovenci v Italiji po prvi svetovni vojni. So tudi dokaz terorja, ki so ga nad slovenskim (in hrvaškim) prebivalstvom izvajale italijanske fašistične oblasti, iz njih pa veje samozavest Evropejca, ki se srečuje s predstavniki takratne italijanske politične elite, katero je prosil, da je javno pokazala svojo politiko. Govori so tudi primer slovenske samozavesti in politične drže pod fašizmom. Besednjakova dejavnost, je na koncu dejal mag. Pelikan, je le majhen del tiste dejavnosti, ki je bila vedno usmerjena k cilju Zedinjene Slovenije. Časnikar in politični delavec dr. Drago Legiša je podal nekaj osebnih S predstavitve študije o dr. Engelbertu Besednjaku v Vilfanovi dvorani v Trstu (KROMA) spominov na dr. Besednjaka, katerega je osebno poznal in z njim dolgo let tudi sodeloval. To veliko primorsko osebnost so označevale, je dejal, ljubezen do slovenskega jezika, velika natančnost in točnost, nadarjenost za jezike (govoril je vse glavne evropske jezike) in sposobnost ločevati bistveno od nebistvenega. Dr. Engelbert Besednjak je bil prava »politična žival« in velik diplomat. Po značaju je bil temperamenten, a je znal ohraniti mirne živce in obvladovati svoja čustva. Dr. Legiša je tudi omenil, da do danes na Primorskem ni še nihče spr-govoril o Besednjaku, izjema je le odkritje spomenika v Gorici leta 1984 na pobudo kluba starih goriških študentov. Besednjak, je dejal dr. Legiša, je bil po poklicu časnikar (v ta poklic ga je uvedel Izidor Cankar). Kmalu po prvi svetovni vojni je bil urednik dnevnika Slovenec, Virgil Sček pa ga je takrat prepričal, naj se vrne na Primorsko in naj deluje med tukajšnjim slovenskim prebivalstvom. Tako je postal urednik Edinosti, kasneje pa poslanec. Glavno Besednjakovo zanimanje v parlamentu je bilo za t. i. Gentilejevo šolsko reformo in za vprašanje rabe slovenščine v javnosti. Proti Genti-lejevi reformi in proti prepovedi rabe slovenščine, je dejal dr. Legiša, se je Besednjak boril kot lev, a inteligentno in z argumenti, ki so še danes aktualni. 1.2. ______ZAZID / SLOVO OD PETRA ŠVABA_____ Križev pot primorskega človeka Pogreba se je udeležilo tudi veliko Brežanov Pred 14. leti sta Kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj in sekcija VPI -ANPI za Dolino - Prebeneg in Mačkolje postavili sredi Zazida v slovenski Istri čudovit kamnit spomenik enajstim padlim partizanom iz Mačkolj. Ob prostovoljnem delu za izgradnjo spomenika so spletli tople človeške vezi med vaščani in še posebno med bivšimi borci NOB iz Zazida in Mačkolj ter sežanske in dolinske občine. Prejšnji teden so ob množični prisotnosti pogrebcev pokopali Petra Švaba, dolgoletnega predstavnika krajevne ZZB Slovenije. Emil Škerl je ob odprtem grobu orisal Petrovo življenjsko zgodbo, ki je podobna tisočim zgodbam primorskih slovenskih fantov. Rekel je: »Petrova življenjska pot se je iztekla pri spoštljivi starosti 81 let potem, ko je v življenju poskusil skoraj vse, kar nam je ponudilo stoletje, ki se izteka. Peter se je rodil v najtežjih pogojih prve svetovne vojne in takratnih velikih socialnih stiskah. Ko je Italija leta 1938 zasedla ta ozemlja, je življenje ljudem v tem delu slovenske Istre še bolj zagrenila, saj jih je postavila v še hujše socialne in narodnostne razmere. Doraščal je v fanta, v številni, skromni, a slovenski zavedni kmečki družini. Na zemlji ni manjkalo težkega in neplačanega dela. Tedaj je spoznal vse krivice nove fašistične družbene ureditve; spoznal je fašizem kot sistem, ki je utesnjeval primorske Slovence v narodnostnem obstoju in socialni pravičnosti. Kot mlad fant se je pridružil armadi nezadovoljnih in režimu sovražnih primorskih ljudi in to razpoloženje odnesel s seboj v italijansko vojsko. Kapitulacijo Italije leta 1943 je sprejel z veseljem, kot vrsta slovenskih mladeničev, ker so v njej videli rešitev za Slovence; vendar boja še ni bilo konec. Peter se je odločil in odšel na težko in tvegano pot boja 3. prekomorske brigade. Odločil se je, da prispeva svoj delež pri osvoboditvi domovine in se tako udeležil najtežjih bojev 3. prekomorske udarne brigade od Trogira, Kaštelov v Hercegovino vse do Mostarja. Boril se je v prepričanju, da bo zmagala pravica, da bo prišla svoboda in z njo lepše življenje.« Pokojniku je zbrano zapel v slovo pevski zbor iz Sv. Antona. Prekomorec Drago Slavec, predsednik VZPI - ANPI iz Doline - Prebenega in Mačkolj, se je v spremstvu bivših borcev in občanov občine Dolina zadnjič poslovil od priljubljenega bojnega tovariša, (eš) PISMO UREDNIŠTVU Spomin moramo ohraniti V začetku aprila sem v PD zasledila članka Ace Mermolje in Draga Stoke, ki sta se vsak na svoj način lotila tematike odnosov med matico in manjšino. Prišla sta do ugotovitev, ki so večini zamejskih Slovencev, vsaj tistih, ki so imeli redne stike z matično domovino, od vedno znane. Res, Slovenci v matici niso vedeh in ne vedo o nas skoraj nič, s častnimi izjemami seveda. Sprašujem pa se, če je srednje obveščen zamejski Slovenec veliko vedel o vsem, kar se je dogajalo v socialistični republiki Sloveniji oziroma koliko vemo o vsem, kar se danes dogaja v novi Sloveniji. Ker sem dolgo živela v socialistični Sloveniji, bi morda lahko povedala, kar je bilo po mojem mnenju dobrega in kar je bilo slabega; a koga bi zanimalo, kaj o tem mislim. O današnji Sloveniji vem seveda veliko manj; ven- dar bi tudi o tem lahko povedala kar mislim, a tudi to bi bilo nezanimivo za vaše bralce. Menim, da bi o teh stvareh morale spregovoriti osebe, ki med nami nekaj pomenijo. Morda pa bi tudi intervjuji naših ljudi o stanju v matici poveda-li marsikaj zanimivega. O vsem, kar sem napisala, razmišljam nepretrgoma od petka, 18. aprila, ko sem ob 18.30 čisto slučajno slišala oddajo radia Slovenija, ki se sicer bavi z filmsko kritiko. Z ironičnim besedičenjem so skušali ustvariti kritiko o filmu »La tregua - Premirje«, ki ga je Franco Rosi posnel po knjigi Prima Levija. Film naj bi po ljubljanskem poročanju imel zaslugo in sicer to, da so ga posneli, ker pač kdo danes še dela filme s tako tematiko, saj tako in tako takih filmov nihče več ne gleda. Iz oddaje se je dalo razumeti, da bodo film gledali italijanski otroci (menim, da gre za mlade, ki pripadajo italijanski manjšini, ki živi v Sloveniji). Komentator se je spraševal, kaj da bodo mladi odnesli od takega filma, ko jim je pač tematika tuja in ko danes imajo toliko drugega na razpolago. Zaključek kritike je bil nekako sledeč: tako bo, kot če bi mladim med uro zgodovine pred-vajali film »Evita«. Ob poslušanju gornjega sem zopet dobila udarec v želodec, istočasno pa sem se znova razveselila dejstva, da živim v državi, v kateri je prav te dni veliko razprav o tem, ali je prav ali ne, da ohranjamo spomin na vse vojne grozote, brez poskusov istovetenja osvobodilnega boja z nacifaši-stičnim grozodejstvi in načrtom za genocid Zidov, ciganov in uničenjem vseh političnih nasprotnikov. In spomin se ohranja tudi s filmi, predstavami kot je »Balada ob koncu tisočletja« Moni Ovadie, ali z dokumentarci, kot je pretresljiv dokumentarec »Spomin«, ki smo ga pred nekaj dnevi lahko gledali na drugem programu italjanske TV mreže. OdiCupin ZADRUGA PD Petek, 25. aprila 1997 5 SKLEP UPRAVNEGA SVETA ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK Seznam članov, ki so sprejeti v Zadrego 00) Nadaljujemo z objavljanjem seznama elanov, ki jih je upravni svet zadruge vpisal v Člansko knjigo. Imena so navedena po zaporedju, s katerim jih je upravni svet sprejel. Maver Valeno Trst, 50.000 Brezigar Bojan Nabrežina 500.000 Valetic Federica Trst, 100.000 Vatovec Mario Milje, 100.000 Klinkon Anita Milje, 100.000 Lavrenčič Devana Rim, 100.000 Corbatti Antonia Ricmanje 50.000 Race Rado OpCine, 500.000 Devetak Giuseppe Sovodnje 100.000 Zotti Giovanni Sovodnje 150.000 Černič Branislav (Branko) Gabrje, 50.000 ButkoviC Ljubica Sovodnje 100.000 Ozbot Giulio Sovodnje 100.000 Cotič Tatjana Sovodnje, 50.000 Kuzmin Branko Sovodnje, 50.000 Sabadin Marta Trst, 50.000 Gerzej - Kufersin Ida Trst, 50.000 Lisjak Raffaele Trst, 50.000 Petejan Rodolfo Sovodnje, 50.000 Černič Beniamino Sovodnje 50.000 Tommasi Katia Sovodnje, 50.000 Tommasi Vladimiro Sovodnje, 50.000 Fait Vilko Sovodnje 50.000 GotiC Danilo Sovodnje 50.000 Kovic Andrej Sovodnje 50.000 Pahor Gabriella Sovodnje 50.000 ČešCut Giuseppe Sovodnje, 50.000 Kuzmin Aljoša Sovodnje, 50.000 Butkovic Luigi Sovodnje, 50.000 Pregelj Lodovico Gorica, 50.000 Ščuka Rožka Trst, 50.000 Tul vd. Smotlak Floriana (Danica) Mackolje 50.000 Stepančič David Mackolje 50.000 Ribarič Gordana Mackolje 50.000 Gomppi - Gorup Riccardo OpCine, 50.000 Tul por. Zonta Speranza (Nadja) Mackolje 50.000 Purger vd. Olenik Bernarda Mackolje 50.000 Tul por. Mosina Ema Mackolje 50.000 Dovgan por. Smotlak Adriana Mackolje 50.000 Smotlak Saša Mackolje 50.000 Tul Raffaele - Rafael Križpot 50.000 Smotlak Iztok Mackolje 50.000 Božic vd. Smotlak Valeria Mackolje 50.000 Calabria Arturo Trst, 50.000 Slavec Angelo Boršt 200.000 Kočevar Karolina Rozina Trst, 100.000 Slavec Sabina Domjo 200.000 Lavriha Giuseppe Dolina 50.000 Race Borut Trst, 50.000 Race Aljoša Trst, 50.000 Trebče: debata o lastništvu dnevnika S predstavitve zadruge v Trebčah (Foto KROMA) TREBČE - Zakaj naj bi bralci in naročniki, ki pristopijo k Zadrugi Primorski dnevnik, odkupili glavo časopisa, če pa so kot dolgoletni zvesti bralci vsaj moralni lastniki dnevnika? To je bilo osrednje vprašanje, okoli katerega se je vrtela vsa debata v Trebčah med predstavitvijo projekta Zadruga Primorski dnevnik, ki je bila združena s predstavitvijo knjige Neve Lu-keš »Delčki našega vsakdana«. Član upravnega svet Sergij Lipovec in novinar Voj-mir Tavčar sta pojasnila, da Zadruga mora odkupiti naslov Primorski dnevnik od Založništva Tržaškega tiska, da ZTT s tem denarjem (okoli 4.200.000.000 lir) lahko zapolni primanjkljaj založniške družbe Dzp-Prae, ki časopis izdaja. Ta »luknja« je predvsem posledica operacije Republika, vrzel pa je treba zapolniti, saj bi v nasprotnem primem Dzp-Prae šla v stečaj in bi potegnila za seboj tudi Primorski dnevnik. Družbo Dzp-Prae pa je treba ohraniti, saj ima edina vse pogoje, da ohrani italijanske državne prispevke, brez katerih Primorski dnevnik ne more izhajati. Sicer pa sta Lipovec in Tavčar v odgovor na razna vprašanja poudarila pomen množičnega pristopa ljudi k zadrugi kot dokaz, da manjšina potrebuje časopis in ga hoče rešiti. Samo na ta način bo manjšina v novih razmerah lahko ohranila časopis, predvsem pa ohranila prispevke iz javnih sredstev, ki edini lahko omogočijo izhajanje Primorskega dnevnika. Debata je nanesla tudi okoliščine, ki so privedle Primorski dnevnik na rob stečaja. V tem okvim je bilo ob napakah, ki so bile zagrešene v zadnjih letih (mednje sodi nedvomno projekt Republika vsaj glede na način, kako je bil uresničen), poudarjeno tudi dejstvo, da je ZTT vsa povojna leta skrbelo za Primorski dnevnik in mu omogočilo izhajanje, kljub dejstvo, da naročnine in reklamni pri- liv zdaleč nista krila stroškov za dnevnik. V debato se je vključila tudi Neva Lukeš, ki se ni spuščala v finančne aspekte operacije, ampak je z njej lastno zavzetostostjo poudarila pomen časopisa za slovensko manjšino. »Kdo bi poročal o delu društev, ko ne bi bilo dnevnika? Kje bi zabeležen in ovrednoten napor ljudi, ki je prav z delom v društvih rasla in se krepila. Brez dnevnika kot manjšina ne bomo obstali,, zato je treba napeti vse sile, da ga rešimo,« je poudarila Neva Lukeš in požela buren aplavz v potrditev, da so njene besede segle do srca vseh pristonih, kljub pomislekom, ki so jih nato še povedali. PRIDI TUDI Tl v zadrugo Primorski dnevnik Prijaviš s& lalnlNXv6 O 5/18 KOČEVJE TRST -O - ” * O CRNOMEU ZAGREB s/19 O °C °C 500 m 15 2000 m 2 1000 m 10 2500 m -1 1500 m 6 2864 m -3 V soboto in nedeljo bo povečini sonCno, le občasno zmerno oblačno. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Ih Ljudje vse več časa presedijo pred televizorjem CANNES - Izidi raziskave, ki jo je v 40-ih državah sveta izvedla družba Eurodata TV, so pokazali, da ljudje vse veC Časa presedijo pred televizijskimi sprejemniki. Vse pogosteje tudi menjavajo programe, tako da tudi najboljši med njimi le težko obdržijo svoje gledalce. V ZDA prebivalci pred zasloni preživijo v povprečju štiri ure na dan, evropski rekorderji so Poljaki, ki za eno minuto prekašajo celo Američane, sledijo jim Turki in Italijani, ki tej ‘dejavnosti1 namenijo povprečno tri ure in 36 minut, s tremi minutami zaostanka jim sledijo Madžari, njim pa, z osmimi minutami manj, Britanci. Televizija je najmanj priljubljena med prebivalci skandinavskih držav, kjer se na Danskem Cas pred televizorji celo zmanjšal, v povprečju na 2 uri in 29 minut. Navada pogostega menjavanja kanalov je spodbudila konkurenco med televizijskimi hiša- mi; pizanešeno ni niti državnim televizijam, kjer z zvestimi gledalci ostajajo svetle izjeme le Francija, Finska in Velika Britanija. Skrb vzbuja tudi podatek, da so bili lani med desetimi najbolj gledanimi filmi v Franciji kar štirje ameriške izdelave, piše francoska tiskovna afencija AFP in dodaja, da so Nemci vsekakor bolj zavedni, saj so pri njih na vrhu lestvice priljubljenosti samo nemški filmi. (STA/Hina) Rak na strehi restavracije SHOREVVOOD - Ogromni gumijasti rak na strehi restavracije v Shorevvoodu v VVisconsinu zgovorno opozarja lačne mimoidoče, katera je specialiteta lokala (telefoto AP) Voznica s 3,2 promila alkohola v krvi na poti BAD NEUSTADT - Nemški policisti so nedavno ustavili voznico, ki so ji namerili v krvi kar 3, 2 promila alkohola. Namenjena je bila na pogovor za službo v neki tovarni Čokolade v Stuttgartu, jim je povedala. 41-letnico so policisti ustavili med običajnim nadzorom prometa, sumljiva pa jim je postala zaradi močnega vonja po alkoholu. Brezposelna ženska se je doma opijanila z destiliranimi "švedskimi zelišči". Na sovoznikovem sedežu je policija za nameček našla še steklenico konjaka. (STA/dpa) Francoskim otrokom je najbolj všeč beseda ‘amour‘ PARIZ - ‘Ljubezen1 je najlepša beseda francoskega jezika, so prepričani francoski otroci. V anketi, ki so jo izvedli med veC kot šest tisoC francoskimi otroki, starimi od 8 do 14 let, je prepričljivo, z veC kot 2600 glasovi, zmagala beseda ‘ljubezen1. Sledi ji ‘svoboda1, ki jo je za najlepšo izbralo manj kot pol toliko (1280) otrok, tretje je še z nekaj manj (1193) glasovi ‘prijateljstvo1; ‘mir1 se je z dobrimi tisoč glasovi znašel na Četrtem mestu. Približno desetina anketiranih otrok je glasovala za ‘enakost1. 'Sivljenje' je šele na šestem mestu, v prvi deseterici pa so še ‘veselje1, ‘sreča1, ‘bratstvo1, in ‘narava1. ‘Mamica1 je pristala na enajstem mestu, ‘očka1 pa šele na petindvajsetem! Vse tudi kaže, da mali Francozi prav nic ne nasprotujejo šolskemu koledarju, saj so ‘počitnice1 zasedle le skromno dvaintrideseto mesto, so sporočili s francoskega ministrstva za kulturo. (STA/AFP) V Disneyiandu zdaj tudi internet ANAHEIM - V Disneylandu v kalifornijskem Anaheimu sedaj ponujajo tudi internet, ki mlade obiskovalce, sodec po sliki, moCno pritegne (telefoto AP). Kitajska mesta kot gobe po dežju PEKING - Zaradi hitre rasti prebivalstva in številnih selitev se je število mest na Kitajskem od leta 1980 potrojilo. Sedanjih 666 mest naj bi bilo sad večletnih prizadevanj kitajskega gradbenega ministrstva za omejitev rasti večjih in velikih mest in spodbujanja oblikovanja manjših in srednje velikih urbanih središč predvsem na najgosteje poseljenem podeželju osrednje in zahodne Kitajske. Kljub zatrjevanju, da so z urbanističnim načrtovanjem uspeli doseči enakomerno porazdelitev mest po vsej državi, ostaja dejstvo, da jih je najveC, kar 44 odstotkov, na razvitem vzhodu države, v osrednjem delu jih je 37 odstotkov, na zaostalem zahodu pa le 19 odstotkov. Hitra industrializacija in nenačrtovana urbanizacija sta povzročili nenadzorovano rast velikih mest in s tem povezane komunalne, socialne in ekološke težave. Ekološke norme tako izpolnjuje le en odstotek kitajskih mest, Kitajska pa je s petimi od desetih najbolj onesnaženih mest na planetu tudi neslavna svetovna rekorderka. VeC kot 350 milijonov mestnih prebivalcev se na Kitajskem dnevno spopada z onesnaženostjo, prometnimi zastoji ter po-mankanjem vode in prostora. Če se bo mestna rast nadaljevala z nezmanjšano hitrostjo in brez ustreznega urbanističnega naCrta, se bodo pojavile nove težave in "prihodnjim rodovom bomo zapustili grozljivo dediščino, " ugotavljajo Kitajci.