Posamezna Številka 6 vinarjev.
Šlev. 36. Izven Ljubljane 8 vin.	V ШЦШ V MO, 14.felMlfl 1912.
Leio XL
s Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . E 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] .	K 24'—
za pol leta „ .	„ 12'—
za četrt lota „ ,	„ 6'—
Za en meseo „ .	„ 2'—
V	upravi prtjtman nesečno K 1-70
Enostolpna petltvrsta (72 nun): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
ilzhaja:;
vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
Ikjr Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ss
Političen lisi za slovenski narod.
Upravntštvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 8. "Saj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani. ^C
Deželni zbor Iraiski.
Seja 13. februarja 1912.
NADALJEVANJE PRORAČUNSKE DEBATE.
Deželni glavar otvori ob 3. uri popoldne sejo, ki se je bila ob pol 2, uri prekinila. Besedo dobi poslanec
dr. Lampe.
Predgovorniki, ki so govorili con-Ira, so povedali vse slabo, kar se slabega sploh cla povedati. Proračuna-ni deficit kritikovati, ,ie najložja naloga na svetu, predloga pa, kako bi se ta primanjkljaj pokril .pa od gospodov nisem slišal nobenega. — Najpreje moram g. poročevalca clr. Kreka popraviti v toliko, cla mi jc pripisoval zasluge, katerih nimam. Marsikaj se je storilo tudi na iniciativo g. grofa Barbo-ta, ki mu na tem mestu izrekam za to zahvalo. Za njegovo resolucijo, naj deželni odbor, kolikor le mogoče, varčuje, bomo tudi mi glasovali. — Grof Barbo je našo deželno upravo primerjal s Koroško. Glede tega sem jaz drugačnega mnenja. Koroška stoji finančno na čisto drugi podlagi kakor Kranjska. Tam so tudi različne deželne zaklade unificirali, faktični deficit znaša 1 milijon K, imajo pa 75% doklado na direktne davke in 120% doklado na vino. Če bi mi kranjskega davkoplačevalca tako obremenili, bi imeli 2,200.000 kron več dohodkov in bi izkazali 1 milijon prebitka! — Grof Barbo se je iz-podtikal tudi na tem, da se podpore neenakomerno razdeljuje-j o. Ta pojav se da. razlagati iz tega, cla se tudi narodno-gospodarski razvoj v deželi ne vrši enakomerno; kjer je zadružno gibanje večje, tam je tudi napredek večji, večji je tudi tam, kjer So prometna sredstva bolj razvita. Napredek je dalje odvisen od izobrazbe ljudstva. Te diference se kažejo ravno tudi v podporah. Sicer pa imajo podpore deželnega odbora bolj vzgojen namen, služijo za vzpodbudo in za zgled, so bolj splošnega pomena kakor za korist posameznika. Kar se Kočevja tiče, je veliko krajev, ki so bolj potrebni, n. pr. Bela Krajina, kjer smo zlasti г ozirom na novo železnico več storili. Nadalje so Kočevci med seboj tudi ne-edini in se glede mnogih reči ne mo-
LISTEK.
It ari Mnzovec:
!Z МШ J*
(Dalje.)
Lepo, priznam! Toda ali se Ti ne sdi, cla je politika vaše stranke vendar le preveč negativna in da predvsem ne vpošteva seljaka. Baš vsled tega, ker ima Stjepan Radie kot glavno točko svojega programa pomoč seljakom, nekateri Slovenci ž njim simpatizujejo, kar vas Hrvate tako jezi. Stranka pra->'a bi morala kmetom posvečati vsaj toliko pozornosti kot Radič!
»Kdo pa pravi, da je ne?! Čitaj vendar program stranke prava iz leta 1896., pa se prepričaj! Razven tega pa moram reči, da na gospodarskem polil! vlada sama dosti napravi in se za vse te stroke briga; pa tudi če jo naša stranka tozadevno na kaj opozori, ali cahteva, navadno ne odide praznih rok. Stjepan Radič je naš najhujši sovražnik: prvič v kulturnih vprašanjih, ker i« Proti krščanstvu; drugič v politiki, ker je nagodbenjak in bi se v slučaju, rta bi vodil večino, niti najmanj ne premišljal prevzeti vlade na nagodbeni Podlagi. Kar se pa tiče seljaškega programa, ga ima pa tudi naša stranka,
•
rejo med seboj razumeti. Dr. E g r u [ odgovarjam, da dobiva nemški del prebivalstva več kakor slovenski. Vsa naša kmetijska družba je dobila 20.000 K podpore, kočevska podružnica.te družbe sama pa celih 2U.000 K! (Čujte! Čujte!) Govornik se obrača proti nemškemu časopisju, ki očrnjuje našo deželo, cla nemški del prebivalstva zatira. — Eno podporo smo pa res črtali in sicer za dijaško podporno zalogo v Kočevju. Odbor te zaloge, v katerem sede večinoma c. kr. profesorji, je namreč sklenil, da črta podporo vsem onim dijakom, ki so člani marijanske kongregacijc. (Klici ogorčenja.) To vpije do neba! Dijake, člane kongregacije, so v šoli zasramovali, jih pretepali, in kar je najgrše, nem-škonacionalni profesorji, ki jih je poslal v deželo >jVolksrat«, so te dijake začeli preganjati! (Veliko ogoi'čenje. — Poslanec Povše: Vlada pa molči!) Klicali so celo državnega pravtlnika na .pomoč (Klic: Hegemann!), cla bi kon-gregacijo zatrl in dijake kaznoval. Ker pa vse to ni nič pomagalo, so sklenili dijake izstradati. In kaki so ti dijaki? Konstatiram, cla so to najboljši dijaki in edini, ki je maturo z odliko napravil, jc član kongregacijc. (Čujte! čujte!) Tudi na nemški gimnaziji v Ljubljani se kažejo slični pojavi, o čemer bomo pa govorili na drugem mestu. — Da se povrnemo k časopisju, ne delam poslancev odgovornih za posamezne notice, pač pa so kolikortoliko odgovorni za duha, ki v časopisju vlada, in v tem oziru omenjam, da je ravno »Grazer Tagblatt« glede na ravnokar vršeče se zasedanje pisal, da je kočevska posojilnica »klerikalna«. (Čujte! — Dr. Eger: »Druckfehler!« — Veselost.) Ampak le tiskovne napake so postale že navada. (Veselost.) Naj pišejo gospodje, kar hočejo, vendar pa bi jih pozvali, naj saj ugleda kranjske dežele po vsem svetu ne ponižujejo. — Dr. Triller se je pritoževal nad sistemom, kako se deželne podpore razdeljujejo. Gospodje nam nalagajo vso odgovornost, nam to odgovornost, kolikor le morejo, otežujejo, potem pa protestujejo zoper to, da. nasprotnih struj, ki streme za tem, cla naše delo sploh onemogočijo, ne podpiramo. Pri podporah jemljemo mi ozir na ves veliki kulturni razvoj, v katerem se nahajamo. Če bi se tu svobodomiselne stranke nahajale v večini, ali bi naš I človek dobil kakšno podporo? Ne sa-
samo da je mnogo popolnejši kot Ra-dičev. Kako in zakaj sc vkljub vsemu temu Slovenci zavzemate za Radića, mi je uganjka. Splošno pa moram reči, da se mi še vedno držimo misli An te Starčevićeve: nam jc slobodna Hrvatska prvo in najvažnejše in zato zaenkrat lahko tudi trpimo pomanjkanje, samo da se približujemo svojemu cilju.«
Kake cilje zasleduje torej zaenkrat z ozirom na sedanjo konštelacijo po Tvojem mnenju stranka prava?
»Stranka prava zasleduje zaenkrat cilj izpodkopati tla koaliciji, Radiču .. sploh onemogočiti polagoma vse na-godbenjaške elemente in tako strmoglaviti nagodbo. Toda pomni dobro: naša stranka se bori proti zistemu, ne vodi pa malenkostnega osebnega boja proti posameznim osebam in najsi bodo tudi nosilci tega zistema. Zato vidiš tudi, da so bili frankovci do sedaj v najboljših osebnih in družabnih odno-šajih z vlado in da so gospodarske po-stulate svojih volivcev pri vladi tudi lahko uveljavili*). — Kako se bo pa delo in taktika naše stranke razvila v prihodnosti, o tem sc pa zaenkrat še
*) Značilni so v tem oziru nekro-logi, ki so jih hrvatski listi v decembru leta 1911. priobčili ob priliki Fran-kove smrti.
mo, da bi nobenih podpor ne dobili, gledali bi na to, da se nas sploh ugonobi, kakor sc dela. na Francoskem in Portugalskem! (Veliko pritrjevanje pri večini. — Dr. Triller ugovarja. — Dr. Triller: Mi smo za pravico! — Smeh.) — Grof Barbo nam je očital, da manjšino brezobzirno m a j o r i z u j e m o in da majorizujemo celo pristaše v lastnem klubu. (Smeh.) Mi se glede vsake stvari pomenimo in nastopamo v zbornici solidarno. Pač pa majorizu-je veleposestvo svoje člane. Kje so katoliški pristaši v veleposestvu, kje je slovensko veleposestvo, kje so konservativci. Danes prevladuje v kranjskem veleposestvu bojevita nemškonacional-na struja. (Tako jc!) — Dr. Triller je kritikoval subvencijo »Z a d r u ž n i Zvez i«. Ta podpora je popolnoma upravičena, ker izvršuje »Zadružna Zveza« sama revizijo, katero bi sicer moral posebni deželni urad. Kar sc tiče pokrajinskih zvez, je stvar v tiru. Od vseučiliškega zaklada pa »Gospodarska Zveza« ni niti vinarja dobila. (Čujte!) »Gopodarska Zveza« stoji na lastnih nogah trclno in krepko. — Kar sc tiče gasilstva, je »Deželna zveza gasilskih društev« svojčas podpore razdeljevala brez ozira na to, jeli kakšno društvo podpore potrebno ali ne. Mi pa vprašamo županstva glede podpore in bomo clali podporo takim gasilnim društvom, ki so je res potrebna, ki delajo v sporazumu z županstvom in ki hočejo res kaj narediti. — Dr. Triller je nadalje zahteval kontrolni organ nad deželnim odborom. Mi pa stojimo na stališču avtonomije, deželni odbor je izvršujoč organ deželnega zbora, kojega zaupanje uživa. Druge kontrole ne potrebuje. — Kar se tiče p r o r o k o v a n j a clr. Trillerja, cla bomo leta 1913 »štacuno zaprli«, se jaz na polje prorokovanj ne bom podal; zadnji prerok je že davno umrl. (Veselost.) Zdi se mi pa, cla bomo leta 1913 naredili črto, napravili računski zaključek in začeli delati proračun za 1914. (Veselost.) — Dr. Triller se je pritoževal nadalje nad gerentstvi. O tem je že dr. Pegan svoje povedal. Mi srno nekatere občinske odbore razpustili iz ljubezni do prave in zdrave avtonomije. Deželna vlada je bila istega mnenja kakor mi, le v enem slučaju, glede Kostanjevice, nam ni hotela ugoditi. Tu so pa nastopili kostanjeviški kmetje sami in so z občinskim odborom pomerili. Pri deželni vladi je ne-
kaj gospodov, ki preveč verjamejo liberalnemu časopisju, ki vpije in pretirava. Ti uradniki, ki so navajeni, da imajo vse za res, kar je zapisano, mislijo, kako je močna stranka, ki toliko vpije. V resnici pa je to le napihnjen mehur, ki takoj poči, če po njem udariš. (Veselost.) Vlaclo prosimo ,da bi imela včasih saj toliko pameti, kakor so jo imeli kostanjeviški kmetje. (Veselost.) — Pridem k tovarišu g. Gang« I u. Gangla imam jaz zelo rad (Veselost.), ne toliko zaradi sebe, ker mene on nikoli ne citira (Veselost.), ampak zato, ker tako zasleduje dr. Krekovo govore iu mu vedno sledi korak za korakom. (Velika veselost. — Turk: Živio Krek! — Veselost.) Oba sta filozofa, Krek in Gangl. (Veselost.) Le da dr Krek tudi svoja dejanja spravlja v sklad s svojo filozofijo. Gangl je velik del dr. Krekove filozofije posvetil vprašanju razveljavljanja Ribnikar-jevega in Reisncrjcvega mandata. Naj sc le z dr. Krekom pomeni, kako sc sklepi, ki jih je izvajal iz razveljavijo-nja teh mandatov, v soglasju s Krekovim sistemom. Jaz vem, da smo mi v tem oziru popolnoma stvarno postopali. Mi smo svoje mnenje glede tega vprašanja natančno formulirali že preden smo vedeli, ali bosta Reisncr in Ribnikar kandidirala. In če se danes ob priliki volitev v trgovsko in obrtne zbornico sliši, da liberalci izjavljajo: Danes se bomo mi maščevali!, če se sliši, da hočejo veliko naših glasov razveljaviti, izjavljam, da bom, ako se te uresniči, zastopal tu stališče, da se tucli mandata iz trgovske zbornice razveljavita! (Odobravanje.) — Govornik omenja na to predlog poslanca Gangla glecle kulturnega davka in pravi, da je fin. ministrstvo izjavilo, da je ta davek nemogoč. — Kar se pa učiteljstva tiče ni res, cla hočemo nad učiteljstvo postaviti novo oblast. Ubogo učiteljstvo ima že zdaj preveč oblasti nad seboj, vsako besedo mu predpisujejo in če bi se hotelo po vseh predpisih ravnati; bi postalo mrtev stroj. Če pa smo županstvom naročili, naj nam poročajo o lokalnih in individualnih razmerah učiteljstva, da bomo draginjsko doklado prav razdelili, ne pomeni to nobenega poniževanja. Če bi vlada to rež v rokah imela, pa bi bila naročila taka poizvedovanja zandarjem. (Gangl: Potem bi pa bilo še slabše.) No, torej! — I Dr. Triller je dejal, da bo ljudstvo
ne more soditi, ker ne poznamo bodoče konštelacije. Omenil sem pa že, da bo kulturno vprašanje zadobilo odločilno vlogo in da bo boj za ali proti nagodbi popolnoma izginil, ker nagodbe — ne bo . . . V očigled novim razmeram bodo tucli sedanje stranke pi'isiljene zavzeti novo stališče, razširiti svoje programe, odločiti se za nove vidike, spremeniti firme . . ., da se lahko reče: nastalo bo popolnoma novo grupiranje političnih strank. Pa to je vse »Zu-kunftsmusik«! Eno jc predvsem potrebno in to naj bi bil vedno naš »Ce-terum censeo«: Mi katoliški Hrvati bodimo pripravljeni za vsak slučaj, za vsako konštelacijo! Ne smemo se dati zavesti in oslepiti od sedanjosti, ki jc tako fluktujoča kot le kaj. Treba gledati v prihodnost, koje konture se za vešče oko že pojavljajo precej jasno na našem horicontu.«
Da, nova doba prihaja v naše dežele; o tem pišejo mnogo že Nemci, pa tudi Francozje in Lahi. Zdi se mi pa, da bomo v tej novi dobi tudi mi Slovenci igrali važno ulogo. Daj, povej mi svoje mnenje o naši vzajemnosti! Zelo sem radoveden!
»Kaj misliš? O tej stvari bi .se dalo mnogo govoriti in v najrazličnejših smereh. Vprašuješ to bolj na splošno?«
Konkretno! Ti imaš zopet prav! Ta problem jc silno obširen in sc da od
različnih strani obdelovati. Moram Ti vprašanje detajlirati. Zdi se mi, da pri Hrvatih zanimanje za vzajemnost s Slovenci ponehuje, zato ker smo mi Slovenci v veliki večini konsekventni katoliki in se ne bojimo te zastave dvigniti tudi pred širšo javnostjo. Hrvatje pa zaenkrat tega našega boja nočejo vpoštevati, bodisi zato, ker pri njih zaenkrat, v saboru*) še ni toliko aktualen, ali pa, ker so — kot naši slovenski liberalci — sovražniki ^krščanskega sve-lovnega naziranja in bi kot taki v kalnem z večjim uspehom ribarili . . . Zdi j se mi, da smo mi Slovenci Hrvatom j.samo za štafažo pri njihovih narodnih iu državnopravnih postulatih, cla se Hrvatje radi poslužujejo naše pomoči,**) da nas pa pri kaki državnopravni pojedini ne bi pripustili k mizi. Sklepam to iz tega, ker sc pri oficielnih formulacijah hrvatskih zahtev malokdaj omenjajo tudi slovenski postulati in se
*) V javnosti se že davno bije, pri' merjaj časopisje!
**) Apatijo Hrvatov, ki so aemintja opazuje r. ozirom na vzajemnost,, dobro označuje Ivo Jelavič v »Luči«, VII. 20. dec. 1911., stran 40. »I ovo je sve nastalo inicijativom Slovenaca — Ilrva-tima jo svo to preko njihove volje na-gurano i nametnuto, a za njihovo v la s ti t o dobro.«
na drugi strani še celo lahko opaža, da se hrvatska javnost vedno bolj odvrača od Slovencev-katolikov in s e zanima za Srbe. Čudno je, da se tudi pri naših slovenskih mladoliberalcih vedno bolj uveljavlja nekak srbofilizem, ki jc zadnje čase semintja že prekoračil meje samo izključno kulturnega stremljenja in zašel cclo na politično polje, kar je in šc bo — v slučaju, da bi se ta struja bolj uveljavila — nam Slovencem nacionalno zelo škodilo. S tem naši mla-dolibcralci samo šuntajo vlado, da naj nam še tisto bore malo nacionalnih pridobitev, ki smo jih tekom dolgih de-cenijev osvojili, konfiscira in kasira. Pa glej, na ta način Ti nisem detajliral svojega vprašanja, pač pa zašel v obširno razglabljanje slovenskih političnih razmer.
»E, nič ne de, že vem, kaj hočeš vprašati. Tvoja karakteristika slovenskih političnih razmer je pa zame Hrvata zelo interesantna, ker se mi bo, upam, posrečilo dobiti za vaše mlado-liberalce pri nas Hrvatih zelo podoben analogon, iz česar boš spoznal, da vaši mladoliberalci pri nas Hrvatih niso ni-kaka izvanredna prikazen, nego da sc dado z drugimi političnimi stremljenji na našem jugu spraviti v značilno zvezo in zanimiv zistem. Predvsem da odgovorim na tvoje vprašanje tičoče sc vzajemnosti. Motiš se, če morebiti misliš, da se Hrvatje kot celota odvračajo od Slovencev in se nagibajo k Srbom. >ie, pravaška stranka je žc od svojega oostanka sem vedno stala na stališču
vzajemnosti s Slovenci. To je ena izmed kardinalnih točk njenega programa, na katero je ona vcclno pristajala. Tudi v programu stranke od 20. lipnja 1896 jc ta točka izražena dosti jasno in razločno kot prva točka:
»Stranka prava, stoječ na temelju državnoga prava i narodnoga načela, raditi če svimi zakonitimi sredstvi, da narod hrvatski, ko ji stanuje u Hrvat-skoj, Slavoniji i Dalmaciji, na Ricci s kotarom i u Medjumurju, Bosni, Hercegovini i Istri, sjedini u jedno samo-stalno državno tielo, u okviru habsbur-žke monarhije, te čc podupirati svom snagom i nastojanje brače Slovenaca, cla se i slovenske zemlje ovomu držav-nomu tielu prikupe.«*)
»Vzajemnost s Slovenci je torej za hrvatske pravaše aksijom, ki se ga nc sme majati. Pa ne samo v teoriji, mi hočemo biti tudi v praksi v vzajemnosti s Slovenci. Ne morem ti povedati, kak entuzijazem jc nastal pri Hrvatih, ko so katoliški Slovenci pod vodstvom dr. Šusteršiča javno izjavili se za trija-lizem in jasno je, da se najiskrcncjše veselimo vzajemnega postopanja S. L. S. in dalmatinskih in istrskih pravašev v dunajskem državnem zboru. Mi torej simpatiziramo s Slovenci, težimo po skupnosti in sc veselimo vsakega koraka, ki nas privede bližje k tej vzajemnosti. Seveda vedno tega no iznaša-
*} Cf. Hrvatska soljačka sloga. Stranka prava i njezini orotivnici; Zagreb 1910.
Župan je DU zadovoljen, tudi njegovi somišljeniki, socialni demokrati, pa sta prišla občinski tajnik in notar Pegan in ga nahujskala ter sta se sedaj celo pritožila na upravno sodišče zoper pouk deželnega odbora! (čujte! Čujte!) Z obžalovanjem moram reči, da gospod Strauss ni župan, ampak njegov tajnik in notar Pegan. (Gangl ugovarja.) Odločno pa povem, da si bosta tudi ta dva župana razbila glavo ob deželnem odboru! (veliko odobravanje.)
Dr. Triller
razloži, zakaj sc narodnonapredna stranka ne bo udeležila podrobne razprave. Konstatira, da se večina številk, ki jih je on navajal, ni dotaknila. Narodnonapredna stranka se specialne debate ne bo udeležila: 1. v protest, ker jo je poročevalec v svojem poročilu kruto razžalil in 2. ker se -vse upravičene zahteve manjšine ob skali strankarske discipline S. L. S. razbije-jo. Mi smo mučeniki v tej zbornici. V znak protesta se bomo iz zbornice odstranili.
Barbo
odgovarja dr. Lampetu. Glede Kočevja ponavlja isto, kar jc dr. Eger povedal, pripomni pa, da je že v svojem prvem govoru priznal, da so se razmere v letu 1911, nekoliko izboljšale. — Glede majoriziranja se ga je napačno razumelo. Ni grajal majoriziranja v političnih zadevah, marveč v gospodarskih. S. L. S. je svojčas združeno glasovala za električne centrale, čeprav je bil en poslanec S. L. S. proti, vclepose-stvo pa je takrat svojim članom dovolilo svobodo glasovanja. — Govornik končno pravi, da se zelo čudi, kako je mogel dr. Lampe, ki jc izkušen parlamentarec, izreči očitanje, da je vele-posestvo bojevite nemškonacionalne smeri. To je le natolcevanje slovenskega časopisja.
Dr. Lampe
izjavi, da je deželni odbor vložil h i -droelektrične načrte na podlagi pooblastila deželnega odbora. Zdaj izdeluje projekt pri Završnici in Globokem pri Radovljici in je vložil ravnokar projekt pri Medvodah. Glede Za-vršnice pripominja, da se je deželnemu odboru posrečilo oddati delo v predoru, ki jc bilo proračunano na 270.000 kron, za 42.000 K. Kredit za vse te naprave se je dobil v okviru proračuna. Železniško ministrstvo bo dalo polovico. — Glede Marijinih k o n g r e -g a c i j je treba izreči jasno besedo. Nas kot katoličane boli, da se nepoklicani ljudje, judje, protestanti in odpadniki vtikajo v naše versko življenje. Nam šc na misel ne pride, da hi sc vtikali v to; kakšna verska društva imajo protestanti. Kakor pa mi puščamo drugoverce pri miru, tako zahtevamo od drugih, da se v naše verske zadeve ne vtikajo! (Veliko odobravanje.) Mi tega ne bomo trpeli! Marijine kongregacijc ne spadajo v društveni zakon, zakon jih izi*ečno izjema. .Taz bi le želel, da bi znali izvestni profesorji respektirati prepričanje in vest šolske mladine. Mi protestujemo proti temu, da bi drugoverci in odpadniki našo mladino preganjali. Ker se tudi v Ljubljani nekaj sličnega pojavlja, bomo v deželnem šolskem svetu odločno nastopili! (Veliko odobravanje.)
Gangl
odgovarja dr. Peganu glede Kobalov« kleti. (Deželni glavar opomni govorni ka, da Kobalova klet s proračunom ni ma nič opraviti. O tej kleti se je tolike govorilo, da je že preveč. Pozivi je go. vornika, da hitro konča.) Govornik 'iz. javi, da jc pravzaprav se le za to za vzel, da bi se Kobalu škoda povrnila Sklepno besedo dobi poročevalec (Liberalci in Nemci se odstranijo.)
Dr. Krek.
Govorniki manjšine so, kakor se ml je povedalo, izrekli željo, naj bi bil jaa njihove govore poslušal. To je moja stvar. Ne lovimo slepih miši! Kar so gospodje contragovorniki povedali, to je bilo vse skozi okno, za občinstvo, za časopisje, za ljudi, ki so zunaj, in jaz sem ostal zunaj, da to občinstvo mar-kiram. (Velika veselost.) Sicer pa, če bi bil imel jaz le nekoliko upanja, da te gospode izpreobrnom, ako jih poslušam, bi bil ostal na tem mestu, tako pa je, mislim, vseeno, ali som tu ali nc. Gospodje so zdaj tudi vun -li. jaz pa ne izrekam nobene želje, da bi ostali, zakaj mi, večina, ki deželnemu odboru zaupamo, bomo za proračun glasovali, oni pa ne, naj so notri ali pa zunaj. (Veselost.) — Grof Barbo je dejal, du se stranke menjajo, ljudstvo pa bo ostalo. Če bi bil rekel: ljudske stranke bodo ostale, bi bil zadel pravo. Sicer .so pa gospodje veliko prorokovali, »Propheton links, Proplicien rechts.« Številke se zde tem gospodom tako in-teresantne, da želijo, da bi jih tudi mi tuhtali in preobračali na vse strani, kakor so jih oni. Ampak to ni nobena umetnost. Te številke so vendar tu v poročilih deželnega odbora natisnjene, saj zna vsak izmed nas brati. Mi bi sc morali s temi številkami lo pečati, ako bi bil kdo od contragovornikov dokazal, da je kaka številka v računskem zaključku napačna ali pa da pomeni kaka Številka v proračunu zapravljanje. Tega gospodje niso dokazali in za-to je vse njihovo operiranje s številkami le brezpomembna igrača. — Kar se tiče »Zadružno zveze«, ni res, da bi bila iz vseučiliškega zaklada »Gospo-darski zvezi« kaj darovala, kakor se jc iz nekega medklica od liberalne strani dalo povzeti, res jc nasprotno, da jc »Zadružna zveza« zavoljo teh papirjev imela kurzno izgubo. —■ Glede nemškega časopisja bi lahko navedel za svoje trditve toliko materiala, da bi lahko eno celo dolgo sejo z njim napolnil. (Govornik bere nekaj notic iz »Grazer Tagblatta« in »Tagespošte«.) Nemško časopisje tu na primer trdi, da je »Zadružna zveza« v zvezi s polomom »Glavne«, da je v najožji zvezi s polomom koroške centralne blagajne, da je dobila podporo od države, od katere ni dozdaj niti ficka sprejela, da vzdržuje v Dalmaciji list in stranko. Same laži! Pri tej priliki moram osvetliti čudno logiko dr. Egra. Izrekel je željo, naj se jaz na nemško časopisje ne oziram. Jaz sem, ko je šlo za prispevek »Kočevski hranilnici«, dejal, da, ako jo pustimo propasti, bo nemškonacional-no časopisje zopet pisalo, kako je slovensko zadružništvo gnjilo in nemška javnost bo temu verjela. Če tedaj dr. Eger želi, naj bi pisanje časopisja ne imelo vpliva, naj preskrbi za to pri
p r o k 1 i n j a 1 o naše gospodarstvo. (Dr. Triller: Številke!) Čudno je, da je vaša stranka, ki se toliko izpodtika nad temi številkami, izjavila, da se podrobne debate ne udeleži. V generalni debati je kaj lahko govoriti, generalno zabavljati zna vsak, mi vas vabimo, vzemite v roke podrobni proračun, pokažite nam tisto številko, ki je prokle-t.a, da jo bomo skupno prokleli in bomo to pi-okleto številko potem na grmadi sežgali, čc hočete. (Veselost.) Resna stranka je le tista, ki se upa preiti v podrobno razpravo. (Veliko pritrjevanje.) — Gospod Lenarčič se boji za b a n k o. Nc prorokujem nič, izražam pa mnenje, da bo ta zavod dobro pro-speval. Kar se izkaza dolgov tiče, je v proračunu povedano, koliko je treba anuitet, plačati. — Naša izobraževal n a d r u š t v a pa, ki jih je Lenarčič napadel, so celo našo deželo kulturno povzdignila, v njih se mladina pripravlja za resno delo v javnosti, pijančevanje, pretepi, zapravljanje, sc je po njih omejilo. (Pritrjevanje.) — Kar se hidroelektričnih central tiče. se je g. Lenarčič pokazal za pristnega manehesterskega liberalca. Kritika od take strani mi čisto nič ne impo-nira. O načrtih pa deželni odbor zato ni poročal, ker se vrše jako važna pogajanja z veleindustrijo za odjem 8 do 9000 konjskih sil in takih stvari nc gre na veliki zvon obešati. Ali nam zaupate ali pa ne. Da je pa naše delo raci-onelno, dokazuje najnovejši zvezek vodnega katastra1, ki ga izdaja ministrstvo za javna dela, in v katerem je izračunano, da. sc nahaja v obrečju Podkorcnske, Bohinjske Save in do Za-vršnice nad 42.000 konjskih sil, izrabljenih je le 7000, na padcu se izgubi 1507 konj, izrabijivih je tedaj še nad 33.000. Naši načrti slone na realni podlagi, prvi strokovnjaki Avstrije pri njih sodelujejo. Hidroelektričnc centrale so le tam pasivne,"kjer so se omejili zgolj na oddajanje luči in na poljedelske svrhe, tam, kjer je kaj industrije, pa stvar gre. Kakor sem rekel, sc z veleindustrijo glede odjema toka pravkar pogajamo. — G. Lenarčič nam jc glede zadružništva očital neplc-menitost. Mi direktno nikoli nismo liberalnemu zadružništvu škodovali, lc podpiramo je ne. Liberalna stranka pa je z vsemi sredstvi skušala naše zadružništvo ubiti, da, celo voditelje našega zadružništva je tirala pred sodnike, da bi jih spravila v ječo in uničila. (Tako je!) To se, gospodje, tako hitro ne pozabi, in zato se od vas v tem oziru ne pustimo učiti plemenitosti! (Pritrjevanje.) G. Lenarčič sc boji tudi za prihodnjo generacijo, da ne bo mogla dolgov plačevati. Jaz sc za prihodnjo generacijo ne bojim. Ali ne bo prihodnja generacija uživala bogate sadove kapitala, ki smo ga mi investirali? Jaz sem prepričan, da bo, ko bo brala, zgodovino tega deželnega zbora, našim možem hvaležna, da so toliko гапјо storili. (Pritrjevanje.) Naša vest nam pravi, da smo pošteno gospodarili, in vi sami, gospodje od nasprotno stranke, ste v svojem srcu tega prepričanja. Jaz vas imam za tako dobre, da to spoznate. Mi bomo mirnega srca v zavesti, da je naše delo dobro, za proračun glasovali. (Veliko odobi*avanje in ploskanje pri večini.)
\	Dr. Eger
odgovarja dr. Lampetu glede Kočevja. Poživlja vnovič deželni odbor, naj Ko-čevccm zgradi vsaj tiste ceste in vodovode, katere jim je obljubil. — Glede podružnice Kmetijskega društva v Kočevju konstatira, da je dežela prispevala zgolj z 8000 K, drugo j c od države. — Glede časopisja pravi, da tudi »Slovenec« pristransko poroča in govorov nasprotnih strank ne upošteva. — Glede marijanske kongregacije je stvar ta, da je dijaško podporno društvo v Kočevju čisto privatno društvo, ki daje podporo, komur hoče. (Medklici.) Najvišje sodišče jc v enem slučaju razsodilo, da spadajo Marijine kongregacijc pod društveni zakon. (Burni ugovori! — Klici: Kaj pa vaše denunciacije? — Kaj bi sc bilo z dijaki zgodilo, ako bi jih bil državni pravdnik preganjal? — Volksrat bomo prosili za dovoljenje, če smemo kongregacijc vstanavljati! — Glavar zvoni.) — Glede električnih central jo govornik slejkoprej mnenja, da bi bil moral deželni odbor deželnemu zboru o stanju te zadeve poročati in za kredit zaprositi. Ne zahteva, da bi dež. odbor izdajal stvari, ki morajo ostati zazdaj šc tajne, pač pa bi bil moral obrazložiti, koliko je konjskih sil, kako se projekti izvršujejo in koliko so stali. Vnovič protestira proti temu postopanju deželnega odbora.
Dr. Pegan
odgovarja poslancu Ganglu glede Kobalov e kleti. Te reči mora enkrat konec biti. Kobalova klet je bila marca 1910 od idrijskega županstva dovoljena. Proti temu sta se dve sosedi pritožili. Po § 11. deželnega stavbnega reda se klet ni smela graditi, dokler ni dovoljenje postalo pravomočno. Deželni odbor je pritožbi ugodil, kljub temu jc Kobal začel graditi. Dežeini odbor je nato zaukazal županstvu, naj stavbo prepove. Županstvo je nato odgovorilo, da je Kobala opozorilo, da jc pa Kobal kljub temu začel zidati in izjavil, da sam prevzame vso odgovornost za posledice. (Klici: Čujte! Čujte!) Deželni odbor je nato županstvo opozoril, da bo po paragrafu, ki veleva, da se stavba, ki se začne brez dovoljenja, mora podreti, zaukazal klet podreti. Takih opominov se jc v Idrijo odposlalo pet. Županstvo je zopet odgovorilo, da gradi Kobal na lastno odgovornost in škodo. (Čujte! Čujte!) Če sc posameznik tako upira, jc pač dolžnost deželnega odbora, da pokaže, da postave ne da kršiti in svojo avtoriteto varuje. (Tako jc!) Da bo enkrat temeljit konec teh vednili pritožb, bom zdaj prebral neko Kobalovo pismo na deželni odbor, ki sem ga hotel zamol-čati, zdaj pa jc nc morem več. Kobal je 19. januarja 1911 pisal deželnemu odboru: »Da se jc klet nepostavno gradila, tega nisem jaz kriv, ampak župan, ki jc deželni odbor napačno informiral, ko mene še doma ni bilo!« (Živahni klici: Čujte! Čujte!) Jaz mislim, da bo zdaj historije o Kobalovi kleti enkrat konec! (Klici: Izborno!) V Idriji pri nekaterih gospodih sploh ne pomaga nobena pametna beseda. Sedanji župan, gospod Strauss, je bil že parkrat pri meni, da je z menoj obravnaval različne občinske zadeve. Jaz sem mu pojasnil: Tako in tako storite.
mo v javnost in ne obešamo na veliki zvon, ker sc nam ne zdi potrebno, sem-tertja bi bilo celo netaktično in hepoli-tično.
»Kar pa velja, za pravaše, to pa se-ve ne velja za liberalne elemente med Hrvati. Ti sc faktično odvračajo od Slovencev, ki so jim preveč »klerikalni« in vedno bolj teže k »svobodoumni, prosvitljeni« Srbiji. Iz tega fakta si tudi razlagam tvoj in še več drugih Slovencev vtis, da se Hrvatje ne zanimamo več za slovensko-hrvatsko vzajemnost. Zanimamo se, še vedno, ml pravaši vedno bolj, liberalci pa zaenkrat vedno manj. Evo ti, kaj meni o tem vprašanju naš estet in kritik Milan Marjanović:
.. »Centralno je pitanje jugoslavcn-stva pitanje lirvatsko-srpsko i zato sc ono danas najintenzivnije obradjuje. Priključak Slovenaca, i Bugara može sliediti nužno i glatko, čim se provedc jedinstvo Hrvata i Srba. Zato nas nc treba, da zabrinjuje činjcnica, Sto u ovo poslednje doba ostaje nešto po strani pitanje ujedinjivanja Hrvata i Slovenaca, koje se toliko naglašavalo prije kojih desetak godina, a u književnosti provodilo. Danas je cloista nešto popustio dodir izmedju kulturnoga rada Hrvata. I Slovenaca, ali tomc nijc rćifclog u kakovim nesuglasicama, nego u tomc, što su Hrvati zaokupljeni centralni jim pitanjem jedinstva lirvatsko-srpskoga. A nesmijemo pustiti svida jii to, da je slovensko-hrvatski dodir po-pustio iedino na strani liberalnih ele-
menata, dočim se je vanredno ojačao i proširio na strani konservativnih ili klerikalnih elemenata, hrvatskih i slo-venačkih.«
»Iz teh fakt, ki jim scve ne moremo oporekati, pa izvaja Marjanović konse-kvence, ki sva jih midva preje že deloma omenila v samostojnem pogovoru, druge konsekvence pa — doslej še neomenjene — so pa vsekakor pozornosti vredne in zelo zanimive. Marja-novič namreč nadaljuje sledeče:
»Zanimljiva je i važna činjenica, da se danas vse više ujedinjujo slove-naštvo, hrvastvo j srpstvo u dvije temeljne, sVjetske ideje i pravca: u kle-rikalizmu i liberalizmu. Klerikalizam (ili ono, što se redovno u javnosti tim imenom krsti) i praktični i programat-ski briše razlike izmedu Hrvata in Slovenaca, barem na svojem području- Li-beralizam (to jc danas več posve jasno svakom inteligentnom Hrvatu i Srbi-nu) moguč jc jedino onda, ako briše razlike izmedju Hrvatstva i Srpstva. Pa kao što se slovenački liberalizem bez daljnega т-azmišljanja prislanja istotako uz Hrvate kao što i uz Srbe, moglo bi sc desiti, da se jednoga dana nadje zajedno srpski klerikalizam (koji se počinjc u novijc doba. javljali), sa slovcnačkim i hrvatskim. Imade več nekoliko javnih poziva, upravljenih sa strane katoličko-klerikalne u tom smislu na pravoslavni kler. V njima se taj kler poziva na složnu akciju pro-tiv liberalizma. Prije ili kasnije če so i s tc strane upostaviti kakav doti-
nemškemu občinstvu in ne daje v tem jziru pouka meni. Sicer me pa veseli, la so dr. Egrova izvajanja izzvenela v priznanje, da ni prav, kar nemški listi pišejo. To je majhen napredek. (Veselost.) Kar se tiče Marijinih kongrega-cij, je jasno, da ko bi ti-le gospodje imeli moč, bi nas tako brutalno zatirali, kakor tisti njihovi svetniki po drugih deželah. (Jarc: Luč iz zapadal) Pribijem, da društveni zakon izrečno pravi, da se ne nanaša na redove, kon-^regacije in verske družbe. In zato se mi potegujemo za zakonito pravico naših katoliških sodeželanov, ako z vso odločnostjo zahtevamo, da se glede rnarijanskih kongregacij postava spoštuje, da se varuje zakonita pravica dijakov tudi proti profesorje m (Odobravanje) in da se osebe, ki proti zakonu greše, tudi kaznuje j o! (Veliko pritrjevanje.) Opozarjani na to, kako liberalci siccr vedno trdijo, ' da je verouk na gimnazijah zgolj formalnega značaja. V okviru obstoječega učnega načrta se s podukom veronauka na gimnazijah res veliko ne doseže, res vzgojna stran tega poduka ne pride do veljave, in zato jo nujno treba organizacij verskega življenja, jc treba kongregacij. (Veliko pritrjevanje.) — Govorniki liberalne stranke so nekaj govorili o strankarskem boju. Vojske se ne izvojujejo v tej dvorani, vojske se izvojuje med ljudstvom — vojske tukaj notri ne pomenjajo veliko — in zato v zaupanju, da bo ogromna večina našega ljudstva na kleveto liberalcev tam zunaj še krepkeje odgovorilo kakor je že, prosim, da glasujete za prehod v podrobno debato. (Veliko odobravanje in ploskanje. — Nemci pridejo zopet v dvorano.)
Specialna debata.
Deželni glavar odredi glasovanje za prehod v podrobno razpravo.
Prehod v podrobno razpravo sc I sprejme z glasovi S. L. S. in velepose-stva. Poslanci narod nonapredne stranke sploh niso navzoči.
Glavar otvori debato o potreb-ščini, in sicer o poglavjih I. (Deželno zastopstvo in splošna deželna uprava, redna in izredna potrebščina 481.826 K) in II. (Pokojnine, provizije itd., skupni znesek 119.107 K).
Dr. Pegan stavi resolucijo, da sc ima deželnim poslancem deželni zakonik takoj po izdanju brezplačno pošiljati.
Poglavji I. in II. ter resolucija dr. Pegana se sprejmejo.
Debata o orožništvu.
Glavar otvori debato o poglavjih Ш. (javna varnost, skupna potrebščina 313.855 K) in IV. (Vojaštvo, skupna po-irebščina 20.700 K). K besedi se oglasi ooslanec
Hladnik.
V poglavju III. se nahaja znesek 58.500 K za nastanitev o r o ž n i š t v a. Dežela za orožništvo leto za letom veliko izdaja. Zato sme pač dežela zahtevati, da orožništvo svojo službo nepristransko in pravično izvršuje. Povdar-ja, da nikakor ne misli vsega orožni-
caj, koji če biti to veči i općenitij, što če liberalizam na sva tri imenska naša područja biti liomogeniji u mislima, težnjama i organizaciji, a aktivni-ji u nastupanju. Ne tvrdim tirne, da če se pravoslavje i katolicizam ujecliniti ili izmiriti, ali če zajednički interes konzervativnihelemenata obiju cerkvenih organizacija, i ovdje potisnuti teo-rotsko-programatičk-e sporovc, otupiti agresivnost i konfesijonalni propagan-tlizam, i time svakako zamutiti oštrinu plemensko-imcnškdh razlika, oslabili rkskluzivizme i separatizme. Ne zanima nas u ovaj par ni vjerska, ni po-litička strana, ovoga pitanja, jer je za stvar, o ko jo j se radi, ova strana. pri-lirno sporedna. Mnogo jo važnija činjc-nica, da danas na teritoriju Hrvata, Srba i Slovertaca nad malim pokrajinskim plemenskim i imenskim, te se-paratističkim idejama, prohtjevima i interesimasvo loviše i sve to jače otim-Iju mali interesi dvaju velikih svjet-skih, kulturnih ideja i smjerova, koji prelazeči uske granice pokrajina, plemena i imena, prostiru svoje veze i svoje akcijo preko cijeloga našega teritorija, pa da na taj način borba ovili dviju ideja pospješuje ujedinjevanjo do nedavna još posvc odijeljenih ogranaka našega jedinstvenoga naroda.*) I zato ta borba, koja jc tok u po-čecima, koja sc tek organizuje, ni je za nas nikakova nesreča, ona može, da uza sve momontane štete, k oje nanosi, postane historički providoncijal-nom, ona je lic samo kulturnom nego i nacijonalnom nuždom.«
*) Zanimivo, kake velikanske kroge poganja delo Mahniča in njegovih naslednikov!
štva. Hoče se omejiti na Dol o n j s k o in na slučaje, ki so mu a v t e n t i č n o znani. Dejstvo je, da nemajhen del orožništva, zlasti pa na Dolenjskem, skrajno pristransko in krivično nastopa proti pristašem S. L. S. (Pritrjevanje.) Faktal: V C e r k 1 j a h na Dolenjskem so lani nekateri liberalni fanta-lini pri Domu razbili okna in na streho obesili sramotilno cunjo. Orožnikom sc jo stvar naznanila, a orožniki zadeve niti preiskati niso hoteli. (Čujte! Čujte!) Ko pa je nek visokošoloc v toni Domu pripočal, naj ljudje kupujejo blago v korist »Slovenski Straži« in ga je šol nek liberalni trgovec naznanit, češ, da sc s tem zoper njega, ki predmetov v korist »Slovenski Straži« noče imeti, oznanja bojkot, so orožniki uvedli velikansko preiskavo. (Klici ogorčenja.) V Mokronogu jo S. L. S. ob priliki občinskih volitev izdala letake. Orožniki so uvedli veliko preiskavo, žugali ljudem celo z aretacijo, za kar v tem slučaju nikakor niso upravičeni, in ko so prišli k nekemu našemu možu in ga izpraševali, kdo je letake S. L. S. raznašal, jim je ta mož odgovoril: Tega ne vem, vem pa, kdo je Ribnikar-jeve letake raznašal! In kaj so naredili orožniki? Obrnili so se in niso hoteli nič slišati! (Čujte!) V Trebelj-n e m sta prišla k občinskim volitvam dva nedoletna kolesarja iz Mokronoga in sta nemir delala. Ko so pa ljudje zahtevali, da se odstranita, je orožnik, dasi pravi § 93. orožniške instrukcije, da se morajo glavni povzročitelji nemirov odstraniti, vzel ta dva nemirneža pod svoje varstvo, in dva naša, ki sta odstranitev zahtevala, sta bila zaprta, eden pa jc veliko globo plačal. (Ogorčenje.) V Krškem je orožnik moža, ki je orožnika opozoril, da so v isti hiši, kjer so sc volitve vršile, nahaja agitačni lokal liberalne stranke, grdo nahrulil in potem moža ni pustil k okrajnemu glavarju, da bi se pri njeni pritožil. V Veliki Dolini je orožnik o javnem sliodu S. L. S., ki je bil pravilno napovedan in se je ob napovedanem času vršil, na okrajno glavarstvo napačno poročal, da se je shod vršil ob nenapovedanem času. Orožništvo jo nadalje poklicano, da vzgojno vpliva. Zgodi se pa, da nekateri orožniki celo v službi hodijo v gostilno in često-krat jih občinski sluga dobi ob policijski uri, da popivajo. Kako naj sc spričo toga varuje red? Najodločneje pa treba povzdigniti svoj glas proti temu, da imajo orožniki tako velik vpliv glede gostilniških koncesij. (Res je!) Naj reče občinski odbor, kar hoče, tisti dobi gostilno, za katerega se izreče orožnik! (Veliko pritrjevanje.) V Veliki Dolini pristaš S. L. S. gostilne ni dobil, ker so rožniki prijatelji liberalnega gostilničarja. Na Čatežu pa, kjer jc bilo žc pet. gostiln, jo je še šesti dobil, ker jo liberalec. (Povše: To je postopanje!) Ne morem tudi molčati o nravnosti. Inštrukcija prepoveduje orožnikom pohajanje v zloglasne lokalo in občevanje z zloglasnimi osebami. Ne bom tu nič drugega naglašal, kot I o, da jc na cerkev sv. Petra v Gorenjem Mokronogu orožnik s kredo napisal: »Es lebe die frcie Liobo!« in se še podpisal. (Veliko ogorčenje.) Inštrukcija zapoveduje orožnikom nadalje strogo molčečnost. 26. decembra 1. I. so v Št. Lovrencu trije fantalini napadli cerkovnika. Župnik je to naznanil okrajnemu glavarstvu, ki je odredilo preiskavo. Orožnik pa, ki je dotično stvar preiskoval, jc šel k ljudem, ki so bili v preiskavi, in jim rekel: Vaš župnik vas je ovadil, da ste v cerkvi puščico okradli! Torej se je zraven še zlagal! (Ogorčenje.) Glavarstva o vseh stvareh poizvedujejo le potom orožništva. Če kje ljudje za vodovod prosijo, vprašajo orožnike, če je potreben (Veselost), ravnotako, koliko škode je kje povzročil požar in, kar jc treba najodločneje grajati, orožnikom se pover-ja naloga, da poročajo, jc li v kakem kraju res beda ali ne. (Povše: Nečuve-no!) Tako jo šel nek stražmošter od hišo do hiše in tako-le poizvedoval o bedi: »No, kje je pa kak človek, ki bo lakote umrl?« V Št. Lovrencu so se pritožili nekateri nagajivci, da odpadki iz mlekarne onesnažujejo vodo. Prišel jc mlekarski nadzornik iz Ljubljano. prišel jo strokovnjak z Dunaja, prišel je strokovnjak iz Gradca, vsi so izjavili, da sc voda. no onesnažuje. No, in liberalci so se pritožili na okrajno glavarstvo in zdaj je poslalo okrajno glavarstvo orožnike to zadevo preiska-vat. (Veselost. — Klici: Fakulteta!) V dokaz, kako so nekateri orožniki predrzni in sirovi, navajam nadalje le to: Lani so liberalci namazali cerkev v Le-skovcu s katranom. »Narod« je nato pisal, da sta to storila župnik in kaplan. In glej, orožnik je zapisal v ovadbo: »Schlicfllich ist. os nicht ausge-schlosscn, dali die Verunreinigung der Kirche von der Ivirchciivorslchuntr an-
geordnet wurdo.« (Veliko ogorčenje. — Dr. Zaje: O, ti osel, ti!) — Ta sistem je zakriviliibaron Hein (Pritrjevanje), ta sistem pa se mora zlomiti, če ne, izjavljam, da za proračunsko postavko drugo leto no bomo več pod nobenim pogojem glasovali! (Veliko odobravanje in ploskanje.)
Deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz
izjavi, da z vso odločnostjo zavrača nezaslišane napade poslanca Hladnika na orožništvo. Poslanec Hladnik bi bil moral te napade dokazati. (Hladnik: Tu imam dokaze!), kar je pa povedal, sloni le na govoricah pristranskih ljudi. To ne gre, da ljudje, namesto da bi se obračali na pristojno oblast, gredo k poslancem, da ti pod varstvom imuniteto napadajo cel stan. (Ugovori.) Kako naj jaz to ovržem? Niso mi znane osebo, ki so kot priče. Na dan z imeni! (Hladnik: Vam jih dam lahko vse na razpolago!) Obžaluje, da se je v zbornici'napadel stan, ki lc svojo dolžnost vestno izpolnjuje.
Jarc
izjavi, da bo ekscelenca gospod deželni predsednik že moral oprostiti, ako z vso odločnostjo zavračamo njegovo stališče, cla bi volilci no imeli pravice se na svoje poslance obračati. (Tako je!) To je, kakor izkušnja kaže, velikokrat edina pot, da se doseže romedu-ra. (Pritrjevanje.) Jaz izrečno izjavljam, da se ni napadel orožniški stan kot tak, ker jo veliko orožnikov, ki svojo dolžnost izpolnjujejo, obračamo se pa proti tistim osebam v tem stanu, ki jim jo »Slovenski Narod« evangelij. (Tako je!) Gospod deželni predsednik sam vc, da jc temu tako. Jaz pa dolžim tu tudi tiste okrajne glavarje in okrajne sodnike, ki so krivi, cla nekateri orožniki na tak način postopajo. To velja posebno za novomeški okraj. V Prečni se je pri občinskih volitvah organ okrajnega glavarstva jako čudno obnašal. Za predsednika volivno komisije se je postavil mož, ki pri volivnem aktu cel čas niti ni bil navzoč, volivne akte pa so nosili som in t ja in končno so jih proti določilom postave spravili v neko šolsko sobo, ki še ključa ni imela! (Klici: Ncčuveno!) Vsled tega je nekdo prišel v sobo in je akte prcmetal. Varnostni organi so takoj osumili ljudi naše stranke, uvedli velikansko preiskavo in sodnija v Novem mestu, kateri sc n. pr. prav nič ne mudi, da bi poizvedela, kdo jo pošto na Gorjancih okraelel, jo z vso naglico uprizorila velikansko gonjo, potegnili so v preiskavo celo dva deželna uradnika, ker sta glasovnice razdelila (Ogorčenje) in orožniki so na sveti večer tri naše kmete v verigah odgnali v ječo! (Velikansko ogorčenje.) Varnostnim organom sc s to zadevo silno mudi, nič se jim pa ne mudi, da bi dognali različne rope in tatvine v novomeškem okraju. Tako se dela za javno varnost! (Dr. Pegan: Za javno nevarnost!) V S t op č ah je nek patologični časnikar, ki opazuje vremenske dogodke (Veselost), spisal rekurz proti občinskim volitvam, ker je župnik ljudem pojasnjeval, kako se voli. In zdaj so orožniki ljudi izpraševali: Kaj ne, župnik vas je silil, da to in to volite? (Ogorčenje.) Tako hočejo izvestni organi ljudem usiliti prepričanje, da je greh, biti pristaš S. L. .S. (Hladnik: Na to se ravno dela!) V Trati na Kočevskem so Nemci uprizorili infamno gonjo zoper slovenskega učitelja in orožniki so otroke na cesti izpraševali, da bi učitelja spravili v kazen. Tako orožniki pomnožujejo ugled učiteljstva. V Metliki, kjer se jo pijani metliški liberalizem skušal rešiti na ta način, cla jc kmete živinsko napajal (Matjašič: Istina!), so se oddali streli v naše kmetijsko društvo. Uvedla sc je preiskava, poverila sc jc pa sodniku, ki je bil na listi liberalne stranke! (Veliko ogorčenje.) Ne delamo krivega orožniškega stanu kot takega, delamo krive posameznike, zlasti pa tiste sodnike, ki se ne čutijo kot sodniki, ampak kot strankarji! (Vel. odobravanje.)
Dr. Pegan.
Priznavam potrebo, da se vlada časih o nekaterih zadevah informuje po orožništvu. Nikakor pa ne gre, da se vrše te poizvedbe na način, da se ugled naših županstev ponižuje! (Pritrjevanje.) To nc <>re, da bi se orožnike postavljalo nad župane! Orožništvo ponekod žalibog nc uživa zaupanja ljudstva, ker se kaže pri vsaki priliki nasprotnega našemu ljudstvu. Če pridete v vas in vprašate: Kdo ima >Na-rod« ali pa »Jutro«? vam navadno odgovore, da orožniki. (Res je!) Stvar orožništvu jc, ako se hoče poboljšati, da nc bo dalo več povoda dvomiti nad nepristra-nostjo c. kr. orožništva! — Kar se tiče županov, so orožniki čestokrat res samo se-kaierji županov. Gosp. deželnemu predsedniku to lahko iz aktov dokažem. V St. Vidu na Vipavskem imamo zglednega
župana, ki posebno pazi na dobro stanje cest. Orožništvo je tega župana neprestano ovajalo, da ne skrbi za ceste in da so v njegovi občini ceste v najslabšem stanu. Ker ni bilo konca teh ovadb, sem se osebno peljal v Št. Vid in sem konstatiral, da so ceste ondi v najlepšem stanu. (Čujte!) Ovadbe zoper župana so bile tedaj le zlob-nosti. Ovajal ga je tisti stražmojster iz Vipave, ki je nekega našega moža, ki je imel kot lovski rezervist pero na čepici, nahrulil: Pero doli!, ker ni vedel, da imajo alpini pero na kapi. (Veselost.) Da nekateri orožniki ne spoštujejo verskega čustva, o tem sem se prepričal na lastne oči, ko sem se nekoč vozil na dolenjski železnici in sem videl okoli 20 orožnikov, ki so v vagonu oponašali duhovnika in se iz verskih obredov norčevali. (Čujte!) Omenjati moram tudi, kako nezaslišano predrzno se nekateri orožniki proti duhovnikom vedejo. V Boštanju je orožnik kaplana, ki je hotel govoriti z okrajnim glavarjem, sirovo nahrulil in ga zapodil in potem prišel v žup-nišče stavil kaplana na odgovor, ker je kaplan zapisal priče tega dogodka, in ko je kaplan ljudi opozoril, naj gredo na pošto po »Domoljuba«, ga je hotel naznaniti zaradi kolportaže! (Ogorčenje.) Lahko bi tudi povedal dogodek, ko so me orožniki uklenjenega gnali na sodnijo, kako je orožnik pri sodišču utajil, kar je preje povedal, in ponaredil listek! Jaz izjavljam: Dokler bo del orožništva sovražno zoper naše ljudi nastopal, bomo ljudstvo pozvali, da orožnikom sploh ne bo dajalo nobenega odgovora (Klifci: Na shodih bomo to ljudem povedali!), zakaj že sodišče se jc izreklo, da ljudje v to niso dolžni! — Naj povem le še en slučaj iz D. M. v Polju! Tam je pristaš S. L. S. prosil za gostilniško koncesijo. Občinski odbor se jc izrekel za, orožniki proti, obveljalo je mnenje orožnikov. Naš pristaš je vložil pritožbo na vlado. In medtem, ko je pritožba še visela, je prosil nek liberalec za koncesijo blizu istega kraja. Občinski odbor jc rekel ne, orožniki so rekli da, in res dotičnik je koncesijo dobil! (Veliko ogorčenje.) Jaz sem nato šel k deželni vladi in tam sem spričo tako kričečega dejstva dosegel, da je tudi naš pristaš koncesijo dobil. — Tudi jaz izjavljam: Ako bo del orožništva i nadalje tako postopal, nam ne bo preostalo drugega, kakor da te postavke v proračunu već ne sprejmemo! (Veliko odobravanje.)
Hladnik
označi besede, ki jih je ekscelenca g. de* želni predsednik proti njemu rabil, za nezaslišane. Jaz sem zastopnik ljudstva in kot tak si prilaščam pravico, da tu obrazložim pritožbe ljudstva. Ljudstvo se boji proti orožnikom nastopiti, ker ima potem velike sitnosti in opravka s sodnijo. Jaz imam za svoje trditve dokaze in jaz vprašam cksc. g. dežel, predsednika, hoče li, da povem imena v javni seji ali privatno?
Poročevalec
pripomni, da je tudi on od strani orožništva ovaden zaradi različnih hudodelstev. (Veselost.) Bi se še bolj smejali, če bi vam te storije pravil, kakor ste se zdaj. (Veselost.) Ugovarjam pa ekscelenci deželnemu predsedniku, da bi ne smeli pod varstvom imunitete teh stvari v zbornico spravljati. To je naša dolžnost. Mi moramo varovati avtonomijo deželnega zastopa in z njo zvezane pravice poslancev, ker so ravno ta avtonomija in te naše pravice največje jamstvo za javni red. Če nc, bi vsi, ki skrbimo za avtonomijo in za javni red, prišli v luknjo. (Veselo odobravanje.)
Glavar odredi glasovanje. Poglavje ili. in IV. proračuna se sprejme.
Glavar odredi glasovanje o poglavju
V.	(Zdravstvo in dobrodelstvo; skupna potrebščina 1,303.610 K.)
Grol B a r b o predlaga resolucijo, ti-čočo se dovoljenja štipendij Lichten-turnovc usta no ve.
Jarc predlaga resolucijo, da se dež. odboru naroča, naj preštudira organizacijo bolniške strežbe v naši deželi in stavi v prihodnjem zasedanju primerne predloge.
Poglavji III. in IV. ter obe resoluciji sc sprejmejo.
Glavar odredi glasovanje o poglavju
VI.	(Pouk, umetnost in znanost ter omika; skupna potrebščina 2,098.611 K.)
Glasovati je o predlogu G a n g i a, da se dovoli vsemu učiteljstvu poleg 25 % d r a g i n j s k e doklade še 10 c/o.
Zaje predlaga, naj deželni odbor uvede v deželnem muzeju — ki sc zdaj izvrstno vodi — tudi šc centralno kurjavo in stroške v najvišjem znesku 29.000 K pokrije iz muzejskega reorgani-zacijskega zaklada.
Jarc predlaga neko zgolj formalno i z p r e m c m b o glede nekaterih postavk.
Predlog posl. Gangla se odkloni. — Predloga posl. Zajca in Jarca sc sprejmeta. — Sprejme se poglavje VI.
Glavar odredi glasovanje o poglavju Vil. (Deželna kultura; skupna potrebščina 535.708 K. — Predsedstvo prevzame baron Liechtcnbcrg.)
J a r c predlaga, da se vlada poživlja, 3a uredi v žumberaškem in marindolskem okraju živinski promet tako, da se varujejo pravice kranjske dežele.
Nadalje predlaga, da se vlada poživlja, da v okrajih Vinica, Vrh, Dragatuš in v Adlešičih z a p r t i j o razveljavi, ker je živinska kuga ondi žc ponehala.
Piber stavi sledečo resolucijo: Deželnemu odboru sc naroča, da z ozirom na uujnost in važnost gorjanskega, ozir. blejskega vodovoda čimprcjc iz-popluje državni prispevek v najvišje mogoči izmeri ter skuša doseči, da bo mogoče še letos z delom začeti.
Dr. Lampe predlaga: Za pospeševanje živinoreje, za katero je 4000 K že določenih, sc vstavi še 80.000 K.
Demšar stavi resolucijo, naj se deželnemu odboru naroči, da regulacijo S o r e nadzoruje.
P e r h a v c predlaga, da se deželnemu odboru naroči, naj v zvezi s komisijo za agrarne operacije razmotriva, kako bi se proračunanje stroškov za agrarne operacije reformiralo, da bodo stroški enakomerni.
Isti predlaga, naj deželni odbor preskrbi, da se reformira po enakih načelih tudi zaračunavanje stroškov za komisije.
Koš a k priporoča, da se dela pri grosupeljskem vodovodu po-speše.
Bar t o! predlaga, naj deželni odbor letpšnjo pomlad s posebno energijo podpira pokončevanje hrošče v.
Isti predlaga, da se vlada pozivlje, da izposluje pri ccnlralni vladi hitrejše poslovanje v zadevah podpor za nakupovanje zadružnih pašnikov ter hitro rešitev prošenj za melioracijska dela na zadružnih pašnikih.
Isti predlaga, naj deželni odbor proučuje, kako bi se povzdignila v ribniški dolini domača obrt za izdelovanje suhe robec.
Ravni har predlaga, da se deželnemu odboru naroča, naj že letos vse potrebno ukrene glede uravnave Reke.
Sprejmo se vse resolucije in predlogi. Vsled dr. Lampctovega predloga sc poglavje VII. zviša na 615.708 K Poglavje VII. se sprejme.
K poglavju VIII. (Trgovina in obrt; skupna potrebščina 88.828 K) in IX. (Občila; skupna potrebščina 226.482 K) stavi
poslanec J a r c resolucijo, naj dež. odbor proučuje, kako bi se v Beli Krajini v pospeševanje domače ženske obrti ustanovila po zgledu »Arbeits-schule« pri Beljaku šola.
Piber predlaga: Deželnemu odboru se naroča, naj sestavi in v prihodnjem zasedanju predloži zaznamek in načrte vseh cest, mostov in drugih prometnih sredstev, ki se imajo tekom prihodnjega leta pričeti in izvršiti.
Dr. Krek priporoča Jarčevo resolucijo, dodenc naj se ji pa: ne samo za pospeševanje domače ženske obrti, ampak sploh za ohranitev domače tkalnc umetnosti.
Vse resolucije in pogavja VIII. ter IX, 5e sprejmejo.
Poglavje X. (Dolgovi; skupna potrebščina v svrho odplačevanja dolgov 1,195,267 K), poglavje XI. (Deželno premoženje; stroški 5332 K) in poglavje XII. Razni stroški 132.000 K) se sprejmo.
(Deželni glavar prevzame zopet predsedstvo.)
Na vrsto pridejo: resolucije finančnega ndseka (omenjene v včerajšnjem poročilu), nadalje resolucija HI a dn i k a, naj deželni odbor po svojem stavbnem uradu izdela načrte in proračun za napravo železo-betonskega mostu čez Savo pri Krškem in stopi glede prispevka v dogovor s štajerskim deželnim odborom, resolucija Dularja, naj se obrne deželni odbor do železniškega ravnateljstva, da poskrbi za boljšo razsvetljavo, postaje, hitrejšo vožnjo in zadostno število vagonov na dolenjski železnici, resolucija J a r -c a, naj država upelje poštni avlo-mobilni promet na gotovih progah, resolucija R a v n i h a r j a glede prošenj za nekatere ceste v občinah Jablanica, Premk in Trnovo, resolucija B a r b o t a, naj deželni odbor po možnosti varčuje, resolucija dr. T r i 11 e r j a, naj država prevzame ljudsko šolstvo in neka resolucija posl. G a n g 1 a (ki je poročevalec ni slišal) sc sprejmejo.
Sprejme se nadalje 1. del dr. Trillcr-feve resolucijc, naj se deželni odbor pri delitvi občin ozira na javnopravni interes, 2. del, ki določa število občanov, sc pa zavrne.
Predlog posl. G a n g l a glede kulturnega davka se odkloni.
Sprejme sc skupna potrebščina 6,601.326 K. — Sprejme sc skupno pokritje 2,594.512 K. — Primanjkljaja je tedaj 4,006.814 K. — Sprejme se 40 % doklada na direktni davek, 40 '/o na užitnino in deželna naklada na pivo, skupaj 2,430.000 K, končni proračunani primanjkljaj znaša tedaj 1,576.814 K.
Glavar odredi glasovanje o proračunu v celoti.
Sprejeto z glasovi S. L, S, in vele-posestva.
Nato sc sprejme med drugim Sc zelo važni zakonski načrt o regulaciji Kamniške Bistrice in drugi, o
čemer poročamo prihodnjič. __*---
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Odsek za državne uslužbence.
Včeraj je imel na Dunaju sejo odsek za državne uslužbence, v kateri se jo najprej sprejel predlog poslanca. Gldckela, naj so iz zakona o službeni pragmatiki izvzamejo obrtni inšpektorji. Poslanec jo nato referiral o regulaciji službenega napredovanja pisarniških pomočnikov in o plačilnih razmerah pisarniških oficijantov ter se je soglasno odobrilo, da se pomakne oficijante z 12. službenimi leti v 11. či-novni rđScred, kar bi veljalo državo 360.000 K več na leto. Vlada stoji glede tega vprašanja na stališču, da se imajo službene razmere pogodbenih uradnikov urediti naredbenim potom. Popoldne se je razpravljalo o poročilu pododseka za zboljšanje službenih prejemkov poštnih nastavljencev. Po daljši debati se je sprejelo več reso-lucijskih predlogov. V teh predlogih sc jo mccl drugim sledečo dovolilo: Službeno dobo za personalne doklade je znižati na deset let s triletnim zvišanjem, tako da ho omogočeno, po 25 službenih letih doseči sedmo plačilno stopnjo poštarjev. Kvalitikovane poštarje ekspedijente in ekspedijentinje, ki stoje na čelu poštnih uradov III, je imenovati po 121et,nem službovanju ;;a poštarje. Dosedanja plača ekspedijen-tov se letno zviša za 100 K. Dosedanja plača podeželnih poštnih slug in pi-smonoš pri poštnih uradih prvega in drugega razreda se zviša za 15 odstotkov. Pavšali za sluge pri poštnih uradih tretjega razreda se zvišajo za 15 odstotkov. Vlado se pozivlje, v teku trj?h let izvesti rogulacijo prejemkov poštnih selov in se jih naj zenači s po-deželnirni pisinonošami. Novo sprejemanje poštnih asistentov se ustavi. Stan poštnih oficijantov se razpusti, tako da člani ie kategorije preidejo v teku šestih let v stan državnih poštnih uradnikov, pri čemur se mora one poštne oficijante, ki imajo več kot osem službenih let, primerno vpošte-vati, da se jim ali prizna trienije ali pa uvrsti v višji činovni razred. Prepoved možitve za. poštne adjunktinje, ofici-jantinje in kalkulantinje poštne hranilnice so odpravi. Provizol'ičnim pcšlnim aspirantom in aspirantinjam naj se za čas, ko niso vpoklicani v službovanje, dovoli 15 odstotne dnev-nine. V poštni in brzojavni službi stoječi mehaniki se imenujejo po triletni praksi za uradnike poštnega zavoda. — Prihodnja odsekova soja jo bila danes dopoldne.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
V nemškem državnem zboru se zdaj vse sprašuje, kdo bo njegov predsednik. Vsa Nemčija skoro brez razločka odobrava postopanje katoliškega ccntruma, ki je z odstopom Spahna spravil socialne demokrate in liberalce v tako zagato. Včerajšnji seji jo predsedoval socialno demokraški podpredsednik Scheideman, ki je naznanil odstop zbtrničnega predsednika. Seja se je nato takoj odgodila in sc nadaljuje danes popoldne z dnevnim redom: Volitev novega predsednika. Najbrže bo tudi današnja volitev predsednika brezuspešna in se bo seja zo-j pet odgodila. Katoliški eentrum in ž ; njim vred konservativci se volitve I zborničnega, predsednika sploh ne bo-; do udeležili in bodo bele listke oddali; j zbornično predsedstvo prepuščajo po-1 polnoma levičarskim strankam, socialnim demokratom in liberalcem, ki naj sami to vprašanje rešijo. Krivi so to krize nacionalni liberalci, ki so hoteli hiti jeziček na. tehtnici med levico in desnico, a jih je eentrum prisilil, da se žc takoj odločijo, ali bodo šli z levico ali desnico. Ker so pa za predsednika večinoma glasovali za Bebla proti Spahnu, je eentrum sprevidel, da ni na nacionalne liberalce računati in je zato prepustil vodstvo zbornice levici. Predsednik in oba podpredsednika bosta najbrže izvoljena iz socialnih demokratov in pa liberalne ljudske stranke; tretja levičarska stranka nacionalni liberalci so pa. svojega druzega podpredsednika grofa Pascheeja prosili, da svoje mesto odloži, ker nočejo biti v predsedstvu zastopani. Ta sklep dokazuje, da so prišli nacionalni liberalci do spoznanja, tla je politika liberalno-socialuodemokraškega bloka popolnoma bankerotna in da je popolnoma izključeno, da bi prišel nemški državni zbor do dela, ako levica vodstvo v roke vzame. Zato tudi no morajo biti v predsedstvu več 71) stopa n 1, Kakšno vpitje je bilo pred volitvami proti cenlrumu, kakšno navdušeni'' ie vladalo mod so-
cialnimi demokrati in liberalci za boj proti centrumu; danes pa ti zmago-nosni možje niti tako daleč ne morejo, da bi si sami predsedstvo zbornice izvolili. Socialni demokratje pa naj vzamejo sedaj zbornico v roke in naj pokažejo, kaj znajo. Njihovo delo je do sedaj obstojalo v samem zabavljanju nad davki, vojaštvom, nad carino in sploh vsakim zakonom, ki so ga večinske stranko sklenilo. Naj tedaj vse te stvari boljše urede po svojih teorijah. Socialna demokracija je v Nemčiji pred usodnimi' dogodki.
NOVA DOBA NA KITAJSKEM.
Edikt, ki naznaja uvedbo republike na Kitajskem, naznanja, da so je cesar odpovedal samo svojim političnim pravicam, cesarski naslov pa ni odpravljen. Cesar ohrani naslov in dobi na loto apanaže i milijone talov. Pokojnino članom Ivlanžu bodo telili',i časa izplačevane, dokler se ue dobi zanje kakih primernih mest, tla se morejo preživeti. Zajamčena je verska svoboda. Pekin ostane glavno mesto.
iz Hrvaške.
Skupen nas'op vseh hrvaških strank.
Poslovni odbor stranke prava je sklenil, da se pridruži sklepu lirvaške-srbske koalicije za skupen nastop pri prihodnjih volitvah. Tozadevno odločbo pa prepušča strankinemu odboru.
Demonstracije v Zagrebu. Včeraj zvečer je prišlo na ilici do velikih demonstracij. Več tisoč glav broječa množica je demonstrirala proti banu Čuvaju in grofu Khuenu. Slišali so se neprestani klici: Doli s feldvebeljnom Čuvajem. Policija na konjih jc bila proti demonstrantom brez moči.
Dunajska vlada in hrvaški ban. »Hrvatska«, glasilo pravašev, poroča, da jc bil ban Čuvaj poklican na Dunaj v kabinetno pisarno in v vojaško pisarno prestolonaslednika zaradi zadnje spomenice, katero je vložila stranka. prava. List piše, da ni bil ban tega poklica nič kaj vesel.
Korajža hrvaškega bana. Vladni list hrvaške vlade v Zagrebu je včeraj zelo ostro napadel hrvaške liste, ker so izrazili svoje veselje nad tem, da utegne ogrski ministrski predsednik grof Khuen pasti. List pravi, da ni absolutno potrebno, da bi moral Khuen odstopiti in da bi njegov odstop za Hrvatsko ne hil koristen. Z grofom Khu-enom bo ostal tudi ban Čuvaj, ki bo svojo nalogo na Hrvatskem izvršil; o tem se bodo kmalu prepričali vsi tisti, ki tega ne verujejo.
Gospodarstvo liomiaoske občine.
h.
Cesarja Fran Josipa I. jubilejski most.
Zgradba novega mostu namesto prejšnjega lesenega, »mesarskega«, je bila nujna. Ni ga Ljubljančana, ki bi temu ugovarjal; naša kritika se peča le z načinom izvrševanja dola.
Dolgo časa jc občinski svet razpravljal, ali sc naj postavi železni ali betonski most po zistemu Monier. Od priičetka so se tehniki v občinskem svetu izrekli za železni most, katerega je sosebno zagovarjal g. nadinženir Žužek, ki ie povdarja!, da betonski zistem šo ni dovolj preizkušen, in bi eventualna katastrofa, hudo zadela Ljubljano. Bivši župan Hribar in pa mestni stav-benia urad so pa nasprotno zagovarjala betonski most, ker je ohranjevanje in vzdržavanjo železnega mostu veliko težje, in bi napravil betonski most tudi v estetičnem oziru boljši okus. Isto tako so bile zaradi visočine mostu dolge razprave. Prejšnji most je imel niveleto 29094. Ako so vzame niveleto 291-95 ni nad morsko višino, ne hi bilo treba napravljati ramp nc na obrežju ne drugod, odškodnina sosedov bi bila nižja in bi bil novi most v nekaki enaki višini kot frančiškanski most, ki ima niveleto 291-50 m. V seji občinskega, sveta dne 10. marca 1807 se je tudi tozadevni predlog poročevalca, g. Hra-skyja. sprejel, a pozneje izpremenil, da se določi niveleto na. 292-770 m. Vsled tega je nastala potreba naprave ramp, kakor jih imamo danes in preuredb vhodov pri sosednih hišah. Na mesto dveh malih strmcev na obeh koncih mostu, nastali so štirje klanci ob Ljub-« ljanici in ni misliti, da bi se te razmere v doglednem času spremenile. Po dolgotrajnem posvetovanju z različnimi oblastmi, jc oddal občinski svet, v svoji soji dne. 22. junija 1900 firmi Pittel <5c Brausewett,er na podlagi njenega proračuna z dne 10. maja, 1900 napravo betonskega mostu po enotnih cenah za 120.409 K. Ni.treba biti tehnik, dn se uvidi potreba temeljito preiskave obeh bregov, ki imata nosili težko opore
mostu, kako je temelj ustvarjen, ker od toga je vsa stavba odvisna. Ni znano, je li firma sama preiskavala te. melj ali pa jc imela za podlago preiskavo mostnega stavbnega urada. Konsta-tirano je, da bazira projekt firme za zgradbo mostu po sistemu Mclan na mnenju, da leži opora, mostu na konglomeratu i skali, ki dopušča dovoljeni pritisk 56 kg na cm".
Dne 22. junija 1900 je oddal občin-ski svet delo firmi za 120.409 K 50 vin. na podlagi njenega proračuna z dno 10. maja 1900. A že 21. julija 1900 jo vložila firma na mestni magistrat po-ročilo, da je med tem časom po stavbenem uradu izvršeno vrtanje tal pokazalo ilovičasta tla. na obeh straneh broz vsake skale. Vsled tega jo izvršitev dela po projoktovanem načrtu nemogoča in se stroški zvišajo za 50.110 kron. Nam je neumevno, kako je taka površnost mogoča. Če je stavbeni urad po oddaji dela mogel konštatirati, da ni nobene skale ob bregu za oporo mostu, bi to tudi lahko storil, ko je ocenjeval ofert firme. Na kaki podlagi ie pa firma oferirala? Ona je morala imeti pred seboj izvid preiskavanja tal, da se tam nahaja skala, kajti taka Urina ni vendar tako Iahkomišljena, da bi na. svoj liziko brez preiskave svoj ofert izdelala. Ona se je gotovo zanašala na prejšnjo preiskavo stavbenega urada in se zanesla na izjavo, da je tam skala kot opora za most. To dognati bi bilo potrebno, koga zadene krivda in ta — blamaža. Vsi stroški za napravo mostu in odškodnine so bili po mestnem slavbinskem uradu proračunjeni na 204.000 kron. O vlogi firme Pittel & Brausevvettor se ni ničesar sklepalo.^ da jo treba večjega kredita, ker drugače bi ne bil bivši župan Iv. Hribar tako iznenaden, ko se mu je predložil končni obračun stroškov za zgradbo cesarja Fran Josipa I. mostu, drugače bi ne pisal občinski svetnik g. Žužek g. županu meseca oktobra 1900: »Z ogorčenjem sem koiištatiral, da sc temelj novega mostu no izvršuje po prvem po občinskem svetu odobrenem načrtu, ampak je delu čisto nov neodobren načrt za podlago. Kot načelnik stavbnega odseka moram proti takemu stavbo oškodo-valnemu načinu postopanja protesto-vati, ali pa odstopiti.« Gotovo ni poznal g. občinski svetnik žužek vloge firme z dno 24. julija 1900, ker bi jo moral poznati, če bi ta vloga prišla v gremi.t magistrata. V tej vlogi se nahaja tudi izjava, da bi eventualni železni most, katerega je propagiral g. občinski svetnik žužek, in o katerem se je reklo, da je za okroglo 501)00 kron dražji ko betonski, bil z n 8^-9 odstotkov cenejši. Iz tega se razvidi, kako površno so se delali ti proračuni!
Magistralni gremij je nato sklenil v svoji seji dne 13. oktobra 1900 povabiti prof. Melana kot izvedenca v Ljubljano. Dne 16. oktobra je prišel prof Melan v Ljubljano. Kaj je poročal, ni nam znano. Tudi v stavbenem dnevniku ni ničesar zabeleženega. Delalo sc je naprej, in sicer dražji, kakor je bilo proračunjeno in več. časa. Računski zaključek stroškov za novi betonski most je znašal po poročilu stavbenega vodstva: 254.606 K 23 vin. Kredita je pa bilo dovoljenega 185.261 K 31 vin. Vsa večja od občinskega sveta doslej še nedovoljena potrebščina znaša tedaj 69.344 K 92 vin. Stroški se sledeče razdele: firma Pittel & Brausc-vvetter prevzela za 120.409 K 50 vin., dovoljeni kredit za stavbno vodstvo 2500, dovoljeno za odškodovanje hišnim posestnikom - mejašem 18.406 K, skup. 141.315 K 50 v. K tej prvotni določeni vsoti je dovolil obč. svet še nastopne kredite: poprej 141.315 K 50 v. 1. Za kandelabre 3700 K. 2. Za 4 zmaje 13.600 K. 3. Za spominske plošče 1800 kron. 4. Za. napravo začasne brvi 1500 kron. 5. Češko-moravski tovarni za načrte železnega mostu 3083 K 40 vin. 6. Prof. Melan honorar za pot v Ljubljano 400 K. 7. Za pilote in drugi les 15.293 K 28 vin. 8. Za napravo opornih zidov 4569 K 13 vin. Torej vos dovoljeni kredit 185.261 K 31 vin.
Firma, Pittel & Brausevvetter jo zagotavljala, da. je proračun jako previdno sestavljen. Toda še preden se je delo pričelo, se je pokazalo pri preiskavi temelja za mostno oporo, da bode, računati z abnormalnimi razmerami, kakor da hi to jx>prej ne bilo mogoče konštatirati, kar dokazuje površnost prcdštudij, oziroma proračuna. Katerega tedaj zadene krivda? Ali mostni stavbeni urad, ali pa firmo, katere utegnejo izdatno vplivati na večje stroške? Omenili smo že poprej vlogo firme; nerazumljivo jc, zakaj se ni o tem obvestil občinski svet in*se je brez dovoljenja nadaljnjega krediia delo pričelo. Ni izključeno, dn bi se morebiti prvo*tii načrt popolnoma, prenare-(iil. Res -o U- abnormalne razmere po-
vzročile no lo nepričakovanih izdatkov za zabijanje pilotov in sten ter za zajemanje vode, temveč tudi izdatno ku-baturo betonskih dol. Vsled tega se je potrebščina za dela firme Pittcl & Brausevvetter od 120.409 K 50 vin. zvišala za 28.473 K 34 h. Stroški za stavbeno vodstvo so se zvišali za 5200 K. Poprava prodajalne v Mahrovi hiši se jc zvišala od proračunjenih 500 kron za 1922 K 92 vin. Skupaj 35.596 K 26 v. Poleg tega so narasli izdatki za dela, ki se prvotno niso jemala v poštev (!) (to je bil temeljit proračun!) 1. Naprava dveh betonskih kanalov 2997 K 50 vinarjev. 2. Naprava stranskih kanalov 1040 K. 3. Dela v režiji pri uravnavi cest in izkopavanje kanalov 6000 K. 4. Odvažanjc ilovice 1491 K 75 vin. 5. Dovažanje gramoza 1431 K. 6. Za nasip z dolomitnim peskom 2000 K. 7. Za vodo 19 K 62 vin. 8. Poprava uvoza v Levčevi hiši 924 K. 9. Preiskava talnih razmer, proden se jc delo pričelo (!) 361 K 56 vin. 10. Naprava železnih plošč ob mostnih hodnikih 955 K. 11. Naprava vlitih stebričkov 1498 K 23 vin. 12. Plača figurantoma 1340 K. 13. Razno za pisarno 680 K. Torej se je nedovo« Ijeno izdalo 56.334 K 92 vin. K tej vsoti pa pridejo še dosedaj neizvršena, a neobhodno potrebna dela: 1. Za odkop zemlje in čiščenje bregov 3360 K. 2. Tlakovanje bregov 7800 K. 3. Naprava lesenih ograj 650 K. 4. Vpeljava električne luči 1200 K. Torej znašajo vsi večji od občinskega sveta še nedovoljeni izdatki 69.344 K 92 vin. Od občinskega sveta dovoljeni kredit na podlagi predloženega proračuna 185.261 K 31 vin. Prekoračeni nedovoljeni izdatek 69.344 K 92 vin. Skupni stroški za most 254.606 K 23 vin.
Proračun se jc torej prekoračil za okroglo 37 odstotkov, brez dovoljenja se je pa izdalo 56.334 K 92 vin. Ali se more tako gospodarstvo imenovati pravilno? Ali je bil mestni stavbni urad kos svoji nalogi? Od navedenega zneska 254.606 K 23 vin. je pokritih 194.492 K 44 vin., in sicer v »Mestni hranilnici« naložena glavnica od posojila 400.000 K v znesku 164.200 K in po 30.292 K 44 vin. iz prebitka loterijskega posojila v letu 1900, katerega je občinski svet sklenil porabiti za gradnjo mostu.
Po predlogu županovem naj bi sc preostali primanjkljaj 60.113 K 79 vin. pokril iz prebitkov mestnega loterijskega zaklada v letih 1901 in 1902.
Tako izgleda tedaj to vzorno gospodarstvo. Preverjeni smo, da bi pri vestno in natančno sestavljenem proračunu in. natančno izvršenih pred-preiskavah in predpripravah prišel občinski svet do popolnoma drugačnega zaključka. Kako je pa občinski svet obračunal z onimi faktorji, ki so si dovoljevali take ogromne izdatke preko dovoljenega kredita, nam ni znano. Molče so gotovo prikimali, ker ugovarjati se itak nihče ni upal.
Dnevne novice,
-f V današnji seji kranjskega deželnega zbora, o kateri poročamo v celoti v jutrišnji številki, se je sprejel predlog kmetijskega odseka (poročevalec baron Apfal-trern) glede preosnove poduka in gospodarstva na kmetijski šoli na Grmu, nadalje izpremenjeni zakonski načrt lovskega zakona skupno z nekim samo-stalnim predlogom grofa Margherija. Pri tej priliki je deželni predsednik izrazil sicer svoje zadovoljstvo, da hoče deželni zastop lovsko zakonodajo urediti in da je neka-tefe pomisleke vlade vpošteval, izrazil pa pričakovanje, da bo zbornica tudi ostale pomisleke vlade vpoštevala. Sankcijo si vlada slejkoprej pridržuje. Zakon jc večina z nekaterimi izpremembami, ki jih je tekom debate vložilo veleposestvo, ne da bi jela. — Sprejel se je nadalje predlog finančnega odseka, oziroma dr. Kreka, da se ustanovi »Gospodarska šola« za kmečke mladeniče v Ljubljani. Šola bo trajala od 1. novembra do 31. marca vsakega šolskega leta. Sprejel se je tudi učni načrt, ki je natančno izdelan. »Gospodarska šola« bo velikega pomena. — Sprejel se je nato predlog posl. Ravniharja, da se v St. Petru za Pivko in košansko dolino ustanovi mesto okrožnega zdravnika, — Sprejme se izprememba zakona o^ varstvu ptic, da bo mogoče zlasti ljubljanskim barjanom loviti cipc. Značilno je, da so liberalci, ki se sploh za razprave nič ne brigajo, bili pri razpravi in sklepanju te izpremembe od prvega do zadnjega odsotni! Prej so toliko vpili, da je S. L. S. škodovala ciparjem, ko pa se je sklenilo, da se ciparjem lov dovoli, jih še zraven ni bilo.
-f Kako liberalno časopisje poroča.
Civilizirano časopisje celega sveta se strogo drži načela, da o sejah različnih korpo-racij, saj važnejših, poroča strogo nepri* stransko. Pri »Slovenskem Narodu« so pa nekoliko drugačnega mnenja. Tako n. pr. hereroo v včerajšnji številki tega lista tlc-
dečt uvod k poročilu včerajšnje seje kranjskega deželnega zbora: »Točni gospodje, ki določajo dnevni red, niso, tega se jim i*e more očitati. Napovedana je seja, kakor vselej, ob pol 10., ura pa kaže zdaj že a šc ni nobenega znamenja, da bi sc seja kmalu pričela. Klub deželnozborske večine ima še sejo. Sc pač še posvetuje o zakonu glede šolskega nadzorstva ter preudarja, če bi ne kazalo se vendarle pokoriti vladnim željam. Ali je pri klubovi seji navzoč tudi ekscelenca baron Schwarz? Kdo bi to vedel... Vrata zbornice so odprta na ste-žaj, da se lepo vidi na hodnik. Poslancev ni videti tamkaj, pač pa sloni ob vratih ravnatelj deželnega muzeja dr. Mantuani, ki vsakogar sladko pozdravlja in se z njim rokuje. Pa menda vendar ni na dnevnem redu kakšno antropološko vprašanje, o katerem bi potreboval deželni zbor rav-nateljevega strokovnjaškega mnenja . . . Doli pod časnikarsko ložo neprestano zvoni telefon. Pri telefonu se vrste uradniki s kolegom Terseglavom. Ali kličejo zakasnele poslance-zaspance Eseles, ali si morda dajo raportirati o šansah današnjih volitev v trgovsko zbornico? To je seveda tajnost, v katero ini napredni smrtniki ne moremo prodreti... Ob 10. je dež. glavar dr. Šusteršič zasedel svoj stol ter jel zvoniti in zvoniti. Vendar je trajalo šc precej dolgo, predno se jc zbornica napolnila, Med prvimi jc prišel v zbornico škof Anton Bonaventura, tisti, ki ne ve ne za Belo peč, ne za Fužine, marveč samo za WeiGen-fels.« — To je tako silno neduhovito, da gospoda kolego, ki je to ščečkal, odkrito pomilujemo. Saj je vseeno, če »Narod« zoper poslance S. L. S. zabavlja ali ne, toda poročila bi pač lahko bila nekoliko bolj vestna in brez te navlake odspredaj in odzadaj, ki se ji mora vsak pameten človek le smejati. Tako morejo pisati le otroci, ne pa polnoletni ljudje, ki se imajo vrhtega še za inteligentne.
-)- Glede orožništva se je vršila v včerajšnji seji deželnega zbora jako zanimiva debata. C. kr. vlada iz te debate, v kateri se je ostro bičala pristranost gotovih orož-niških organov, lahko posname nauk, da je v tem oziru potrebna korenita remedura. Zaupamo deželnemu predsedniku, ki ima res srce za ljudstvo, da bo tudi v tem oziru enkrat red napravil in izbrisal zadnje sledove Heinovega režima v deželi. Poudarjati pa moramo, da precejšen del orožništva svojo službo nepristransko in vestno vrši in je v tem oziru vse hvale vredno. Zato je le v interesu orožništva in njegovega ugleda, da se kričeči nedostatki v tem oziru popravijo, da bo orožništvo uživalo tisto zaupanje med ljudstvom, ki mu po njegovem poklicu gre. S. L. S. tudi od strani orožništva ne bo trpela takih stvari, kakor so se včeraj v deželnem zboru odkrile! Torej red tudi v tem oziru!
-]- Dr. Eger je v včerajšnji seji deželnega zbora skušal nedostojno pisavo nemških listov o razmerah kranjske dežele s tem opravičiti, da je trdil, da »Slovenec« o obravnavah deželnega zbora tudi pristransko poroča. To očitanje moramo odločno zavračati. ^Slovenec« o sejali deželnega zbora popolnoma objektivno poroča in celo govore nasprotnikov časih bolj natančno in vestno prinaša kakor »Narod« in »Grazer Tagblatt«. Da pa kot glasilo, ki stoji na programu S. L. S., o govorih naših poslancev primerno več poroča, je pa menda tudi umevno. Dr. Eger torej nima niti najmanjšega povoda se v tem oziru kaj pritoževati.
— Dve smrtni nesreči. Iz Borovnice.
V	torek, dne 13. februarja, je bil nesrečen dan za nas. Pri železniški čuvajnici št. 664 nad Bregom je povozil tovorni vlak št. 852 osemletnega dečka Janeza Koren, sina železniškega čuvaja Janeza Koren. Tovorni vlak št. 833 je vozil v smeri proti Borovnici. Deček je čakal onkraj proge, da vlak odide. Tikoma za zadnjim odišlim vozom steče čez progo. V tem hipu privozi tovorni vlak št. 852 iz Borovnice proti Ljubljani. Stroj zagrabi dečka ter mu odreže glavo in levo roko od trupla. Bil je takoj mrtev. Mati, ki je stala pred čuvajnico, je sicer mahala in klicala dečku, naj tam ostane; on pa, ki ni videl od nasprotne strani prihajajočega vlaka, se za opomin ni zmenil in je stekel — v smrt. — Obžalovanja vredno je pa tudi to,.da se vlak ni ustavil, ko se je zgodila nesreča. Vsi vozovi so šli čez ubogo žrtev. Vlak je vozil naprej, ne da bi se osobje zmenilo za nesrečo. To se je zgodilo malo pred 4. uro popoldne. — Komaj so prinesli ponesrečenca okrog pol petih v mrtvašnico, je izdihnilo v Borovnici drugo mlado življenje. Anton Ravni-har iz Pokojišča je peljal klade skozi Borovnico. V sredi, vasi, kjer je cesta napeta, je bilo več otrok. Voznik je zakričal nad otroci, naj se umaknejo, in s silo zadržal konje. Pa je bilo že prepozno. Mala, dve leti stara Mimica, hčerka zidarja Franceta Žerjav, jc pritekla v tem hipu na cesto — ravno pod konje. Sprednje kolo je pritisnilo nežno telesce, da je deklica čez pol ure izdihnila vsled notranje poškodbe. —
V	kratkem času letošnjega leta so sc pripetile žc tri nesreče pri otrocih. 2. januarja se je v železniški čuvajnici št. 660 vnela pri pečici obleka triletnemu Janezu Dorinis, da ie vsled opvklin kmalu nato umrl.
— Vojaštvo ▼ Vipavi. Iz Vipave. Nekaj topov, vojaških voz in vojaštva je že došlo v trg. Preurejeni prostori v Larithierjevi graščini so večjidei že pod streho. Dela se z mrzlično naglico. Zelo pa ovira delo slabo vreme. — V pondeljek, dne 12. t. m. se je vršila ponudbena razprava za izvršitev del pri novih vojaških stavbah, ki jih postavi občina med tem, ko prezidava graščino sedanji lastnik baron Leve-tzow. Delo za občino bo skoro gotovo sprejela znana slovenska tvrdka Zaje in Ilorn v Ljubljani, ki je izmed vseh ponudnikov najceneja. Da izvrši vsa dela ena sama tvrdka, je zahtevala vojaška oblast, ki hoče imeti enotno delo. Želeti jo seveda, da občina vpliva na to, da se pri tem kolikor mogoče upošteva tudi korist domačih obrtnikov in domačinov sploh.
--• V ognju zgorela. Pulj, 13. febr. 1912. V pondeljek ponoči je začelo v prvem nadstropju neke hiše goreti. Pri tem je postala v stanovanju, kjer je ogenj nastal, speča delavčeva žena Katarino Fabro žrtev ognja. Žena je bila zelo pijači udana in so jo tudi isti večer videli ljudje priti precej vinjeno domov. Razun te slabe lastnosti je bila še tudi strastna kadilka. Sumi se, da se je prišedša domov, vlegla s cigareto v ustih v posteljo in zaspala. Ko so pridrli ognjegasci do nje, je bila že popolnoma sežgana. Nesrečnica je bila stara 45 let. Njene popolnoma ožgane kosti so prenesli v mrtvašnico mestnega pokopališča.
—	V tržiški ladjedelnici so spustili te dni v morje novo tovorno ladjo »La-conia«. Ladja je naročena od tržiške tvrdke Tripcovich in ima 9.600 ton. Veliki moderni parnik »Cesar Franc Jožef I.«, ki se jc tudi v Tržiču zgradil za družbo »Austro-Amerikana«, je skoro popolnoma zgotovljen in ga bo omenjena paroplovna družba v kratkem postavila v prometno službo. Ta, eden najmodernejših parnikov Austro-Amerikane je namenjen za plovbo v Ameriko.
—	Druga nemška gimnazija v Trstu. »Polaer Tagblatt«, ki je o tržaških nemških razmerah navadno dobro poučen, izjavlja, da je vest o ustanovitvi druge nemške gimnazije v Trstu popolnoma neutemeljena in da v Trstu nikdo nc misli na ustanovitev takega zavoda.
—	Z Mirne. (Dopolnilna občinska volitev.) Pri današnji dopolnilni občinski volitvi je dobil kandidat S. L. S. Alojzij Viš ček, posestnik v Volčjih njivah, 59 glasov in je toroj izvoljen. V manjšini so ostali liberalni g. nad-učitelj Matej Jenko 38 2n Karel Kora-čin, gostilničar, 8.
-- Strašna nesreča. V Žužemberku sft. j^ učil črevljarskega obrta ndudi 15 letni Hrvat Janez Jagodič. Dne 12. t m. je v nekem sponi vrgel njegov mojster France Kašica velike škarje proti njemu. Škarje so se med poletom odprle in po nesreči vzvržene s tako silo in besnostjo so prodrle fantu suknjo, srajco, kožo in mu ranile pljuča. Na pol mrtvega so pripeljali včeraj v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Težko, da bi okreval. Neusmiljenega mojstra so zaprli.
—	Uboj v Šempetru pri Novem mestu. Glcdeu boja smo dobili še naslednje poročilo: V soboto, dne 10. februarja, zvečer so se zbrali mladi fantje Alojzij Bevec iz Kija, potem ondot-ni hlapec, Brulčev fant iz Kronovega in Pleškotov iz Praprcč in so peli do Šempetra, potem so se obrnili nazaj in pri Otoškem gozdu jim prideta nasproti dva bolj odrasla fanta Tratnikova. Ker so omenjeni mladi fantje že večkrat popivali, po so ljudje sumili Tratnikova dva, da jo hotel mlajši Tratnikov France mlade ostrašiti. Trije so zbežali, Alojzij Bevec iz Kija pa ni hotel. Tratnik se mu približa, pa ga udari, a udarec je padel na glavo, pa tako usodepolno, da je bil fant takoj popolnoma nezavesten, dokler ni v nedeljo popoldne v bolnici v Kandiji, kamor so ga zjutraj prepeljali, umrl. Franc Tratnik jo takoj, ko je z bratom pobitega Alojzija Kija pripeljal na dom, prosil ma.tcr Bevčevo odpuščanja rekoč: »Mati, odpustite mi, nisem mislil tako. Ubogi moji stariši!« — Popoldne se jc šel Tratnikov sam javiti sodišču, a, prej je šc prosil dobre stariše za blagoslov, češ, zdaj sem še Vaš sin, potem ko bom sojen, ne zaslužim več tega imena. Pač res grozna žaloigra za dve dobri in ugledni družini. Žaloigra tem bolj, ker nimamo nobenega običajnega vzroka: kajti nobeden ni nikjer nič pil, nobenega sovraštva ni bilo med njima, saj ste si družini v svaštvu in fantje prijatelji. En nauk najm daje ta žaloigra.. stari pregovor: »Noč ima svojo moč« šc vedno velja, zato ga naj pa tudi sicer dobri fantje šc vedno vuoštevajo.
—	Bivši oficir pred okrožno sod* nijo v Gorici. Pred polletom je bil aretiran Viljem Schvvarz, bivši oficir, osumljen špionaže. To osumljenje jo padlo, pač pa jc bil Schwarz obtožen goljufije v škodo »Dunava«, zavaroval- " ne družbe, pri kateri jc bil nastavljen kot akviziter. Obtožen je bil tudi ža-ljenja časti, storjenega nekemu majorju, poročniku in četovodji pri planincih. Schwarz je obsojen na 5 mesecev ječe z dvema postoma.
—	Dijaki izstopajo iz učiteljišča v Kastvu. Poroča se nam: Prvo šolsko pol-letje 1911/1912 se je na Kastavskem učiteljišču dovršilo 10. t. m. Klasificiranih učencev je bilo v I. tečaju 20, v II. 19, v III. 19 in v IV. 15, skupaj 73. Ker vse prošnje, protesti in shodi za premestitev učiteljišča v kako primernejše istrsko mesto niso nič pomagali in je vlada za vse gluha ostala, se je že do nedelje priglasilo 31 dijakov za izstop iz zavoda, gotovo pa jim slede še drugi. Ćetrtoletniki se nameravajo doma pripraviti na izpit, drugi se porazdele v Zagreb in Zadar. Vsi navajajo kot razlog svojemu koraku veliko draginjo, slabo hrano in stanovanje in druge neprilike. Ka-stavci so se neki med sabo dogovorili, da nobeden ne sme vzeti dijaka na hrano in stanovanje izpod 54 kron mesečno, kakot hitro pa pade odločba, da ostane učiteljišče v Kastvu in se prične v to svrho graditi nova šolska zgradba, so se kartelirali na mesečnih 60 kron, pa naj bo stanovanje šc tako slabo in naj je tudi po 2, 3 do 4 dijakov skupaj v eni sobi. To je dijake še bolj razburilo ter zato segajo po skrajnih sredstvih. Kastavci pa se hvalijo, da je namestnik Hohenlohe, ki je časten občan Kastva. njihovi deputaciji obljubil, da dokler bo on v Trstu, učiteljišče ne pojde iz Kastva. Zdi se, da je to res in da hoče vlada pospešiti zgradbo učiteljišča v Kastvu.
—	Roparski umor na Reki. Dne 12. t. m. so našli strašno razmesarjene 3?letno hišno gospodinjo Osvald v Kantridi pri Reki mrtvo ležati v kuhinji, omare pa oropano denarja in obleke. Kot storilca se sumi bivšega podstanovalca Ivana Lacli iz Vel. Nedelje pri Ptuju, delavca v Dannbiusovi ladjedelnici na Reki, ki je tudi ta dan izginil iz Reke. Preiskava je dognala, da je bil najbrže od Osvaldove zasačen pri kraji in jo jc potem s sekiro in kuhinjskim nožem umoril. Osvaldova jo bila, kakor vedno, sama doma in jo pripravljala kosilo za moža, ki jo tovarniški delavec. Zločin je odkril neki berač, ki jc prišel prosit in nato sklical ljudi. Mož, ki je zastonj čakal žene s kosilom, se je v skrbeh napotil domov in na potu zvedel za grozen dogodek. Za Lachom je policija uvedla najširše zasledovanje.
—	Nov list. V Kranju je pričel izhajati nov list za vrtnarstvo in rejo malih domačih živali. List izhaja mesečno pod naslovom »Prijatelj Narave« in stane celoletno 4 K. V prvi številki prinaša sledeče spise: Naši vrtovi, Madame Norbort Levavasseur, Naši ptiči pozimi, Beseda o kuncih, Nov način pridelovanja kumar na grebenih in na teh postavljenih šotorih, Kako se pridela prav debelo zeleno, Društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov, Pravila tega društva in šc štiri manjše članke. List prav toplo priporočamo. Naroča se pri g. Francu Globočniku v Kranju.
—	Delavci bohinjskega predora
so priredili na Svečnico veselico z igro. Čisti dobiček (20 K) se je podaril ljudski šoli na Bohinjski Bistrici, za kar se izreka najtopleja zahvala, — Fanica Zemljanova, šol. vod.
—	V Ameriki umrli Slovenci. V JoLietu je umrl Fran Doles, oženjen, star 35 let, doma iz vasi Mahne ti št. 9 pri Cerknici na Notranjskem. Zapušča ženo in nedoraslega otroka. — V Minneapolis, Min., je umrla soproga Ignacija Schnabl, ki je bila slovenska Korošica, stara 32 let. — V Clevelandu jc umrl rojak Alojzij Muha, star 43 let, doma iz Studenca pri Postojni. — V Ely, Min., je umrl Slovenec Anton Oblak, star 30 let. Zapušča Ženo in otroke. — V Salidi, Colo., je umrla soproga pred enim letom umrlega Jakoba Pote, ki jc zapustil 5 nedoraslih otrok.
— Izpopolnenje telefonskega omrežja v Dalmaciji. Z Dunaja poročajo, da je trgovsko ministrstvo sklenilo, v svrho izpopolnitve telefonskjega omrežja v Dalmaciji izdati šc v teku leta 1912. dvainpol milijona kron.
—	Instalacija šibeniškega škofa. Novoirnenovani šibeniški škof dr. Luka Papafa.va jc bil včeraj ob navzočnosti nadškofa dr. Pulišića in škofa dr. Gi-voje slovesno instaliran. Slavnosti sta prisostvovala zastopnik dalmatinskega uamestništva in šibeniški župan dr. Ivrstel. _
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Koroške novic?.
k Narodna Čitalnica v Celovcu. One
П1. januarja t. 1. se je vršil v hotelu Irabesingcr občni zbor Narodne Čitalnice v Celovcu. Izvolil in konstituiral se je sledeči odbor: Dr. Kotnik, predsednik; Lacko Bavdek, podpredsednik; Josip Stuhec, tajnik; Ivan Jerman, blagajnik; Ivan pl. Kappus, gospodar; dr. Ro?ic in dr. Stani ko, odbornika, Štefančič Jakob in Štefan Podboj, na-.mestnika. Narodna Čitalnica v Celovcu je začela prav živahno delovati. Med drugim je priredila veselico, ki se je vršila 7. februarja. Dasiravno je bil ta dan sreda, vendar se je zbral na tej prireditvi cvet koroških Slovencev, ki sc jc pri zvokih vojaške godbe c. in kr. 17. pcšpolka veselo zabaval pozno v noč. Pri drugih prireditvah bi prosili, da bi se spomnili na nas bratje in sestre tudi onkraj Karavank ter prihiteli na prireditve »Narodne Čitalnice« v Celovec. Edino tako bi bilo mogoče, ua bi se začel zbujati tužni Korotan, ako bi sc tudi onkraj Karavank začelo zanimanje za Koroško. Kličemo Vam torej vsem, kateri ste prihiteli na našo veselico in vsem, kateri imate dobro voljo delati za zbujo in prospeh koroškega naroda, na svidenje. Narodna Čitalnica v Celovcu bode prirejala vsako sredo družabne večere s petjem, eventuelno godbo, s poučnimi in šaljivimi predavanji itd. K tem večerom vabi vse Slovence in Slovenke, kateri si želij "> zdrave in dobve zabave. Pri tlite k tem večerom v kolikor mogoče velikem številu, da se bode naše krdelo večalo in množilo in da pokažemo, da so še Slovenci na Koroškem.
k Poroka. Andrej Osel, posestnik Tolstovrške slatine, se je poročil dne 10. februarja z gdč. Marijo Urbane.
Liuoijoosle novice.
lj Vabila na predpusinico »Ljubljane«, ki bo v soboto, dne 17. t. m. zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, se razpošljejo jutri.
lj Odsek S. K. S. Z. trgovskih so-trudnikov v Ljubljani vljudno vabi k L zabavnemu večeru, ki ga priredi v deljo, dne 18. februarja 1912 ob 7. uri uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega Doma« ob pogrnjenih mizah. Za izborila vina in mrzla jedila skrbi vinska klet F. Fabian. Vstopnina: 1 K. Spored:
1.	Svetek: Majolčica, moški zbor. 2. Vo-larič: čolničku, moški zbor. 3. Volarič: Rožmarin, spremlja, gosp. Bajde s klavirjem. 4. Мауег: Tičica. 5. Prohazska: Tak si lepa; Dvorak: Pesem, solonastop 20sp. L. Bajdeta. 6. Ivadelburg: V ci-vilu, burka v enem dejanju. Poslovenil E. N. Režiser gosp. Potrato. 7. Gerbič: Narodne. 8. A. Spahn: Vesela postopača, velekomičen prizor. Poslovenil A. Sachs. — Mecl posameznimi točkami svira slavna Slovenska Filharmonija. Pri igri »V civilu« nastopi laš že znani komik g. Gamerc pod imcnnm Savski (Fric, vojaški sluga).
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani priredi pred-pustno veselico v nedeljo, dne 18. svečana 1912, v Rokodelskem domu, Ivo-menskega ulica 12. Spored: 1. a) A. Svetek: Majolčica. Zbor. b) A. Svetek: Predpustna. Zbor. c) E. Adamič: Na vasi. Zbor. d) Fran S. Vilhar: O j vsta-ni, solnce moje! Tenor solo s spremlje-vanjem glasovirja, poje g. Lud. Bajde.
2.	Govor, veleč. g. dr. Jerše. 3. A. Dransfeld: Navihana črevljarska vajenca. Komičen dvospev. Pojeta gg. J. Loar in R. Vrančič. \. A. Sachs: Koncertni muzi k autje. 5. Cirkus Smolen-ski. Veseloigra v dveh dejanjih. 6. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 70 vin.
lj Vzgoja čuta za pravico in pravna izobrazba ljudstva. O teh dveh važnih nalogah našega kulturnega dela med slovenskim ljudstvom je govoril včeraj v »Ljudskem domu« g. dr. Malnerič. Razložil je bistvo in psihološke temelje čuta za pravico, ki so teženje po popolni harmonični dejavnosti telesnih in duševnih zmožnosti posameznika in družbe in spoštovanje pred principom teh zmožnosti, življenjem, pred človeško, po bo žii podobi ustvarjeno osebnostjo. Na vzgoji pravnega čuta mora počivati tudi javno-pravna, narodna, politična, demokratična izobrazba. G. predavatelj je razložil ovire pravnega čuta (individualne in ovire miljeja), pokazal na vse činitelje. kateri vzbujajo pravni čut in ka-Icre je treba radi tega negovati, razvijati, ter vse činitelje, ki motijo pravni čut, ali celo povzročajo pravne zablode. Poglob-Ijenje čuta za pravico je poglobljenje na-■cga individualnega in vsega javnega življenja. G. predavatelj je na kratko pojasnil, kako se javi pravni čut na vseh poljih obsioječega prava, kako pu žalitev a tudi reforme obstoječega prava, kar je ravno bistvo pravne politike. Nato je navedel g. predavatelj še sredstva in organe za vzgojo čuta za pravico, med temi sredstvi tudi:
dramatiko, zgodovino, življenjepise onih junakov, ki so dali i a pravico svoje življenje. — Razloživši etični moment v pravu, nam je pojasnil g. predavatelj logični moment v pravu in bistvo pravne izobrazbe. Pojasnil je, kako se jc pravna veda razvijala, pokazal, v čem obstoji delo pravnika, njega težkoče, potrebo teoretičnega in praktičnega znanja. Nekaj zgledov jc služilo v spoznanje pravne tehnike. Tudi tu je bilo zopet razložiti dalekosežni pomen pravne izobrazbe tudi za priprosto ljudstvo, zlasti v dobi, ko sc ga namerava vedno bolj in bolj pritegniti k pravosod-stvu, gmotne koristi, ki bi jih imelo ljudstvo, če bi bolje poznalo pravo, korist pravne vede, ki bi stopila s svoje strani v ožji stik z ljudstvom in njegovimi potrebami. Rodbina, šola in organizacije, občina, dežela in država bi morali vzgajati v ljudstvu — čut za pravico, pospeševati v ljudstvu pravno izobrazbo. Odseki za pravno izobrazbo in za pravno varstvo naj bi vstopili v življenje pri vseh večjih organizacijah, bodisi izobraževalnih, bodisi političnih. Stalen osrednji organ, ki bi bil obenem permanenten pravni odsek naših katoliških shodov, naj bi pa delo vodil, vodil tudi tehnične predpriprave za bodoče pravne reforme. — Poslušalci so z največjo pazljivostjo sledili predavanju, ki je končalo z besedami slavnega Jheringa: Sila naroda pomeni toliko kot sila njegovega čuta za pravico«.
lj V glasbeno šolo »Ljubljane« je mogoče tudi začetkom II. tečaja vstopiti. Poučuje, se klavir, gosli, čelo, so-Ippctje, deklamacija. teorija, harmonija ter kontvapunkt. Natančneje podatke se izve v vodstveni pisarni, hotel »Union«, iz Frančiškanske ulice vsak ilan od 3. do G. ure popoldne.
Zabavni večer ljubljanskega Katoi. ml-.deriškega društva. V nedeljo jo priredilo Katol. mladeniško društvo običajno predpusinico, ki je lepo izpadla. Predvsem moramo letos konstati-rati napredek pevskega zbora. G. pevo-vodja je izbral lahke, melodijozne pesmice, ki jih zmore tudi začetnik. Od tod uspeh in z uspehom pogum za-naprej. Nastop mladega solopevca v »Carjevi pesmi« je bil simpatičen. Jasna izgovarjana in čuvstveno predna-šanjc kažejo lep začetek. G. prof. dr. Jerše je. v svojem nagovoru kazal na veliko delo katoliškega, mladeniškega društva za vzgojo obrtne mladine, poročal o ustanovitvi odbora za zgral-i bo »Vajeniškega doma« in vnemal navzoče k vstrajnemu sodelovanju, da se popolnoma prežene brezbrižnost, ki še vlada v nekaterih ljubljanskih krogih. Predpustnemu času prilagodeni in z mnogimi smešnimi anekdotami oso-Ijeni govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Konečno sta bili na sporedu enodejanki »Ujela sta se« in »Nabito brez svinca«. Že igri sami sta ugajali, ker ne nudita tistih surovih prizorov, na katere naletimo po tolikih manjših burkah. A tudi igralce moramo pohvaliti. S tem sicer ne maramo reči, da so bili dovršeni. Bilo je več manjših nedostatkov, o katerih se ne splača, na tem mestu govorili. Toda v splošnem bi delali igralcem krivico, če jim ne bi priznali, da so igrali živahno in neprisiljeno. Nekateri momenti so bili celo izvrstno pogojeni. Upamo, da pokažejo pri vsakem.nastopu toliko napredka, kakor so ga dosegli v nedeljo. Obisk jo bil zadovoljiv, pogrešali smo pa to pot številnejše udeležbe od strani našega razumništva. F. U.
lj Srebrno poroko bodeta praznovala v nedeljo, dne 18. t. m., ob 9. uri dopoldne v cervki Božjega groba pri Ljubljani naš vrli somišljenik g. Alojzij L u k n c r in njegova vzorna soproga g. Mežika Lukner. G. Luknerju, ki je ostal na delu že pri prvih pojavih našega ljudskega gibanja ter je ves čas ostal zvest in požrtvovalen sobojevnik S. L. S., naše najiskrcnejše čestitke. Bog ohrani njega in njegovo soprogo šc dolgo vrsto let v zdravju in zadovoljnosti.
lj Automcbilna tekma 1912 v Ljubljani. Meseca junija od 16. do 23. sc bo vršila ena največjih automobilističnib tekm v Evropi, ki ho trajala celih osem dni. Start vožnje je Dunaj in pelje tekmovalna črta čez Nižjeavstrijsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko, Solnograško in Primorsko deželo. Dne 21. junija dospejo tekmovalci v naše g 1 a v n o m e s t o, kjer jim bode kranjski automobilni klub pripravil skupno garažo in prenočišča. Na večer se vrši družabni sestanek, pri katerem ho svi-rala vojaška godba. Prot.ekt.orat te vožnje je prevzel nadvojvoda Leopold, Sal-vator, ki bode sam tudi tekmovafkpo-lcg drugih avstrijskih plemičev; pričakuje se tudi, da se bo udeležil te vožnje brat nemškega cesarja princ HiVhrik, ki je največji auiomobilni sportsman nemške države. Letošnja nemška auto-mobilna tekma izostane; vsled tega bo ta avstrijska automobilna dirka posebno od inozcmccv številno zasedena.
[ajvečje francoske, angleške in nem-e tvrdke bodo poslale svoje vozove v j. Dragocena častna darila so že razpisana; prvo darilo ima vrednost №.000 K; poleg tega dobe zmagovalci Zlate in srebrne medalje, srebrne in bronaste plakete. Tekma bode torej, kakor se kaže, zelo interesantna in naše mesto bo imelo čast prenočiti odlične člane cesarskih rodbin in svetovnih športnikov. Kranjski automobilni klub je že pričel s pripravami in se bode potrudil, da dobe tujci najboljši utis od našedežele in od našega stolnega mesta.
lj Poroka. Dne 17. t. m. se poroči v tukajšnji frančiškanski cerkvi gosp. Alf on s Schlesinger, posestnik in c. in kr. artiljerijski poročnik v pok.
gdčno E m o T r e o, hčerko arhitekta in mestnega stavbinskega mojstra g. V i 1 j e m a T r e o.
lj Člani »Slovenske Filharmonije« pri-rede v ponedeljek, 19. t. m., ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« svojo prvo predpustnico pod imenom »Valčkov večer«. Pri tej priliki se bodo izvajali samo najlepši valčki. Iz prijaznosti dirigira g. kapelnik Talich in igra polno-številna Slovenska Filharmonija«. Ker je čisti dobiček namenjen v korist članov in vstopnina samo 1 krono ter prireditve te vrste še v Ljubljani ni bilo, upamo, da se vsi prijatelji »Slovenske Filharmonije« udeleže tega večera, ker se bodo tudi dobro zabavali. — Člani »Slovenske Filharmonije^
Odborova seja »Matice Slovenske« bo v četrtek, dne 15. februarja 1912 ob 0. uri zvečer v društvenih prostorih.
lj Delujoč most v Ljubljani. Blizu domobranske vojašnice ob Gruberjevem kanalu imamo most, ki sam dela »delujoč most«. Poleg mostu napravljeni napis, se namreč glasi: Uhod k delujočemu mostu je strogo prepovedano. Nemško besedilo je pravilno, slovensko pa nestvor.
lj Voz ga je pritisnil. Viktor Kozina, delavec iz Sp. šiške je pomagal v Ljubljani nekemu hlapcu nakladati obla nje. Ko je hlapec konje pognal, je Kozina voz opiral, da se ne prekucne, kar se je vzlic te opore zgodilo, kajti voz se je zvrnil na. Kozino in mu pritisnil levo roko in rebra.
lj Preselitve v Ljubljani. V februarskem preselitvenem roku se je v Ljubljani preseiilo 356 rodbin, oziroma strank, ki so štele skoro 1700 oseb. Na novo se je priselilo 21 družin, medtem ko se je 16 strank izselilo, ker so bile prestavljene v druge kraje. — Takozvanih malih in srednjih stanovanj še vedno primanjkuje. Nekateri gospodarji so zopet najemnino zvišali.
lj Umcbolna. Ko je šla sinoči vdova Katarina Bernikova po Sv. Petra nasipu, je naletela na neko žensko, ki je sama med seboj govorila, da gre v vodo itd. Neznanka je nato skočila proti Ljubljanici, Bernikova pa za njo. V tem, ko je ta skok v vodo preprečila, je prihitel stražnik in neznanko odvedel na osrednjo policijsko stražnico, kjer so dognali, da jc identična z leta 1878. v Besnici rojeno delavko Alojzijo Jančarjevo ter da je urnobolna. Na zdravnikovo odredbo so jo prepeljali i. rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Umrla je v deželni bolnici Da -ne Frančiška, 731ctna zasebnica, stanujoča na Dunajski cesti.
Razne stvari.
500 milijonov kron je zapustil, a ni napravil oporoke v New-Yorku železniški magnat Edward Hawley. Zapustil je le nekak načrt za oporoko, nikakor pa ne oporoke in tudi načrta ni podpisal. Glavni dedič bo sedaj njegov nečak Fred Crandell, katerega je bogati Hawley silno sovražil in kateremu, kakor kaže načrt oporoke, ni nameraval nič zapustili. Fred Crandell je 40 let star in ubog knjigovodja, ki z malo plačo vzdržuje svojo družino. Nekoč je bil uradnik v uradu svojega strica. Ondi se je zagledal v lepo telegrafistko. Stric je tele-grafistko takoj odpustil in zahteval od nečaka, naj telegrafistko pozabi. Ker Crandell tega ni hotel storiti in je ubogo telegrafistko poročil, je tudi njega stric zapodil. Dvajset let je trpel in delal za svojo ljubljeno ženo, sedaj pa je nakrat nepričakovano podedoval velikansko premoženje.
Portugalska vlada izgnala tri škofe. Lizbona, 13. februarja. Vlada je izgnala iz škofij nadškofa v Bragi in v Portalegru in pa škofa v Samego.
Painika se potopila; 46 ljudi utonilo. London, 13. februarja. Prišlo je poročilo iz Nagasaki, da sla dva japonska parnika Ryohamaru in Morimaru skupaj trčila in se potopila; utonilo je na prvem 32 in na.drugem 14 pasažirjev.
Kitajsko poslaništvo na Dunaju in kitajska republika. Dunaj, 13. februarja. Kita js' i poslanik je dobil že obvestilo, da .e je kitajsko cesarstvo spremenilo v republiko in bo v priliod-nili dneh republikansko zastavo razobesil.
— Drugošelec pod vlakom. Pri
Desavi na Nemškem se jc vrgel pod vlak drugošolec Voigt, ker ga je profesor, pri katerem je stanoval oklofutal zaradi prepovedanega obiska gostilne.
PoŽor!
V četrtek, 15. februarja, se vrše volitve za obrtno in trgovsko zbornico kranjsko za srednjo obrt (bele glasovnice) in za mala obrt (zelene glasovnice). — Somišljeniki, storite v zadnjem trenotku svojo dolžnost in pošljite pravilno podpisane bele in zelene glasovnice nemudoma tajništvu Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani^ Miklošičeva cesta št. 6.
Telefonsko in brzojavno poročila.
ZMAGA S. L. S. V MENGŠU.
Mengeš, 14. februarja. Pri ponovnih občinskih volitvah je S. L. S. z veliko pomnoženo večino proti združenim nasprotnikom sijajno zmagala v vseli treh razredih.
AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER AEHRENTHAL SE BORI S SMRTJO.
Dunaj, 14. februarja. Aehrentha« lova bolezen se je silno poslabšala, Bati se je, da smrt vsak čas nastopi. Minister je že dalj časa bolan na len-kemiji, sedaj je nastopilo krvavenje iz nosu in ušes in ustnih sluznic; istota-ko je napredovalo razkrojen je krvnih telesc, delovanje srca ie slabotno, isto. tako zavživanje hrane. Minister je sicer pri zavesti. Splošno se njegovo sta-, nje smatra za jako resno in nevarno,
DRŽAVNI ZBOR.
Eanaj, 14. februarja. Za dan 19. t. m. ponedeljek sklicuje predsednik finančnega odseka državne zbornice dr, Urban sejo finančnega odseka z dnevnim redom: Generalna debata o vladnih predlogah finančnega zakona.
O VČERAJŠNJIH DEMONSTRACIJAH V ZAGREBU.
Zagreb, 11. februarja. Pri sinejo liih demonstracijah se je streljalo proti policiji iz revolverjev. Obmetavalo se jc policijo tudi s kamenjem. En redar je. težko ranjen, 18 pa lahko. Od demonstrantov so ranjene dve ali tri osebe. Aretiranih je bilo 250 oseb. Delavstvo grozi, da proglasi danes generalno stavko in da nastopi s silo proti vsaki nasilnosti.	^
MED DUNAJSKIMI NEMŠKIMI KRŠČANSKIMI SOCIALCI.
Dunaj, 14. februarja. Danes se jc pričela porotna obravnava na tožbe obČ. svetnika Stalilycha proti podžupanu Ilierchaminerju, ki je Stahlyclia v »Deut.sch.es Volksblattu« imenoval lažnika, demogoga in političnega šarlatana. Skoro vsi voditelji dunajske krščansko socialne stranke bodo zaslišani za priče.
MED VOŽNJO V BENETKE JE SKO« ČILA V MORJE.
Reka, 14. februarja. Med vožnjo 2 Reke v Benetke je skočila gospa Rozina Mihajlovič iz Belgrada v morje in utonila.
POSTRELJANI REVOLUCIJONARJL
New York, 14. februarja. Ujete revolucionarje-v Mehiki streljajo kar na kupe. Vlada nc pozna nikakega pardona Predsednik Madeiro je na giavo vodje revolucijonarja Zappata razpisal veliko nagrado.
AVSTRIJSKI KONZUL SE JE USTRELIL.
Sofija, 14. februarja. Avstro-ogrskJ konzul v Viti, Bela Putnik, sc je ustrelil. Vzrok nervoznost.
KNJIGOTRŠTVO.
Krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom na znanje. Katol. Bukvama ima v zalogi najnovejši učni načrt za risanje za ljudske in meščanske šole, za učiteljišča in otroške vrtce. Cena 30 vin.
t kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 20 kron
za pomladansko in poletno sezono 1912. Kupon, 310 metr. dolg, za kompletno mM olileko
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
Kupon 7,a črno salonsko obloko K V01 • kakor ttiili Мацо 7.л površnikn, tttrislov.sUo obleko, svilonl kftmrrnrn itH.. pošilja po tovarniški coni kot roolna in solidna, dobroisnuna	425
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci zastonf In Iranko. Velmi uirenineua uurOutlft blaga pH tvrdki Siagol-lmhot Iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vplivi voltkoga blogovnpgrt prometa vedno linjvP' .ju izbira povsem uvožegn blagu. Stal* ne, na|nlž|e ccnc. Tudi najmaniša naročila so izvrše ni\j8krbneje, natančno po rzđrcn.
M11 e n j c gosp. I. S c h a r f -a, zdravnika v zdravilišču
K ar lovi V a r i.
Gospod J. Se r r a V a 11 o !
Trst.
Naznanjam Vam, da Vašo prošnjo, da rabim z usebom žpe več let Vaše Se r r a v a 11 o v o Kina vino z železom proti oslabljen- ju vsled slabe hrane .in proti vsakemu z a -drževanju krvne tvoritve ter da Vaš izdelek zaseda trajno mesto v razporedu mojih ordinacij.
Karlove Vari, 10. maja 1909.
Dr. S c h a r f.
Delniška pivovarna »Adria« v Trstu. Kakor smo že svoječasno poročali, se pretvarja tržaška eksportna pivovarna in tvornica slada R. Liebman v Senožečah s sodelovanjem Jadranske banke v Trstu v delniško družbo s polno vplačanim delniškim kapitalom K 1,000.000. Kraj za ustanovitev iste, je bil zelo srečno izbran, ker je tu dovolj izvrstne, kristalnočiste vode na razpolago in sveži gorski zrak dopolnjuje samo ta, za dobro kakovost izdelka jako važni faktor. Kakor se nam poroča, izkazuje bilanca'za leto 1910/1911, po znatnih odpisih toliko čistega dobička, da bi odgovarjal skoro 10% obrestova-nju projektiranega delniškega kapitala in ker so odnošaji za nadaljni razvoj pivovarne zelo ugodni, obeča se tudi v prihodnosti velika rentabiliteta podjetja.
Javna subskripcija se vrši od 19. do 29. t. m. Opozarjamo na v današnji številki objavljene predprijave na sub-skripcljo in pripominjamo, da sprejema Jadranska banka že od danes predprijave na imenovane delnice. Tozadevne tiskovine dobivijo se brezplačno na blagajnah Jadranske banke v Trstu, Opatiji, Ljubljani, kakor tudi pri Hrvatski vjeresijski banki v Dubrovniku, Splje-tu, Šibeniku in Zadru.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
a R	Čas opa- BOV&njft	Stanj o barometra v mm	Temperatura Cedijo	Vetrovi	Neto	is i a* >
13	9. zveč.	733-8	3-5	si. szah.	jasno	
14	7. zjutr.	7324	1-5	si. jvzh.	oblačno	00
	2. pop.	7321	8-2	sl. vzh.	»	
Srednja včerajšnja temp. 4-5°, norm. —0-4°,
Zahvala.
Za vsa izražena sočutja povodom smrti naSega preljubega očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Ivana Foženel
izrekamo tem potom našo najlepšo zahvalo.
Posebno se pa še zahvaljujemo vsem prijateljem ranjkega, kateri so prihiteli od blizu in daleč, ter ga spremili k zadnjemu počitku.
Bog plačaj! Ljubljana — Jesenice, 12. febr. 1912.
449	Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem onim, ki feo nam ob bolezni in smrti našega presrčno ljubljenega, nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda	454
Josipa Pollak
posestnika, asnjarja In trgovca v Kamnika hit. 41
izrazili bodisi z besedo, bodisi z dejanjem svoje sočutje in sožalje, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Osobito se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika kljub slabemu vremenu spremili na njegovi zadnji poti, posebej šo č. g. dekanu Lavrenčiču, č.oo. frančiškanom in Č. šol. sestram reda sv. Vincencija de Paulo, tem slednjim v prvi vrsti za v resnici požrtvovalno in skrbno postrežbo ob bolniški postelji; gospodom odbornikom in g. zastavonoši „Nar. čitalnice"; si. pevskemu društvu Lira" za prelepe, ganljivo galostinke; gospodom trgovcem, ki so svetili ob krsti in s tem izkazali ranjkemu še posebno čast-, g. okraj-nemu glavarju Kresse-tu in drugim gg. uradnikom, ki so počastili pokojnika s svojo udeležbo pri pogrebu.
še enkrat vsem skupaj: Prisrčno, hvala.
V KAMNIKU, dne 13. februarja 1912.
Žalujoča rodbina.
Marija Planlnšek in Josipina Bahovec naznanjati vsem . orodnlkom, prijateljem in annucotn žalostno vest, da je njijina skrbna in dobra mamica, ozir. tašča in stara mftuiica, gospa
Ha Din ni. Mffiii
zasebnlca
danes v torek, dne 13. ftbrunrja ob pol 3. popoldne po kratki mučni bolezni previdena s sv. zakramenti v 74. letu starosti v voljo božjo vdana mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drag« nam rajnice bo v četrtek^ dne 15. februarja ob 3. pop. iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Nepozabno priporočavi v molitev in blair spomin.
Sv. maše so bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
LJubljana, dne 1-, f;bruiu-ja 1912.
4oS
fr. P....................
Glavna zaloga plošč
slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena od K 2 5o 1138 naprej.
Gramofone
od K 25'— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste za gostilničarje dajem na mesečne obroke.
Iglo za gramofon tiroč od K 1-80 naprej. Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno.
_flliozemska zaparooalna dražba za žluljenje___
Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1.	+52
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. Rezerve	„ „ „ „ 112
Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40,
kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni eotrudniki proti dobri plači. Nadzornik za Kranjsko CIRIL GLOBOČNIK, Ljubljana, Elizabetna cesta 4.
obstoječe iz treh sob, kopalne sobe in pri-tiklin se odda s 1. marcem ali pa za majev termin v 3. nadstropju na Bleiweisovl cesti 16. Vpraša naj se v pisarni Filip Supančič, Šubičeva ulica St 5. 400
Dva pomočnika
za veliko delo, dobro izurjena, sprejme takoj Anton Čebulj, krojaški mojster Jesenice, Gorenjsko.	421
za
£
o
izurjen strokovnjak, v govoru in pisavi zmožen slovenščine ali hrvaščine, če le možno dobro vpeljan pri krojaških mojstrih na Kranjskem) Koroškem, v Hrvatski in Slavoniji, se sprejme za prodajo na potovanju, kakor tudi za akvi-zicijo. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevo plače pod šifro .Tuchbranche 30|64 a" na anoučno pisarno Jos. A. Kienreich, Gradec.
Enega ali dva vajenca in enega pomočnika
za mesarsko obrt sprejme tako) Jan.
KoSenina, mesar, Kolodvorska ulica.
Restavracija „Auer"
(pri »Belem konjičku«)
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da priredim
«Xnć 15. in 19. februarja 1.1.
domačo veselico
na katero si dovoljujem prijazno vabiti vse cenjene goste in prijatelje. — Postregel bom s pristnimi vini, svežim pivom in ceno ter okusno kuhinjo. — Vstopnina prosta.
Proseč obilnega poseta, beležim z odličnim spoštovanjem
Ludovik Roškar,
446	restavrater pri »Auru«.
TRGOVINA
v lepem, zelo prometnem kraju tik okrajne ceste in železniške postaje na Spodnjem Štajerskem se proda, oziroma se pod ugodnimi pogoji da v najem.
Resnim reflektantom daje pojasnila Franc Vodenik v Poljčanah.	448
d
omaco veselico
ki se vrši na debeli četrtek dne 15. svečana 1912 v salonu
restavracije „Pri levu",
Marije Terezije cesta št. 16.
Začetek ob б. uri zvečer. Vstopnina 50 vinarjev.
Za blagohoten obisk se priporoča z velespoštovanjem
Beti Pilko-Kos,
restavraterka.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu v mestu kakor tudi na deželi uljudno naznanjam, da sem pričel samostojno izvrševati
v Mubllani. Hmbrožev trg št. 3.
Priporočam se za vsa v moderno vrtnarsko obrt spadajoča dela, kakor v napravo načrtov in v Izvrševanje novih parkov, vilnlh in hišnih vrtov, drevoredov itd. Nadalje prevzamem v celoletno oskrbovanje tudi vse že obstojeSe vrtne naprave.
V blagohotno upoštevanje tega naznanila se uljudno priporočam	jj odli6nim spoštovanjem
Anton Ferant
413	bivši večletni asistent mestnih nasadov v Ljubljani.
jedilni, najboljše kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, kakor tutti
semenski krompir
oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po nizkih cenah tvrdka
In. A. Umm mL Hvg. Tomažič
v Ljubljani.
447
Uabilo na subskripcijo .
na 1500 prioritetnih delnic po K ZOO*—, = nom. K 300.000-—
„HDRIH", delniške pioooarne.
Jadranska banka v Trstu in gospoda Peter in Jurij Liebman, kot koncesijonarji spremenijo že od leta 1820 obstoječo tržaško eksportno pivovarno in tvornico slada R. Liebman v Senožečah, v delniško družbo s polno vplačanim kapitalom
K 1,000.000'—f
kateri se razdeli v 2500 polno vplačanih prvotnih in v 2500 polno vplačanih prioritetnih delnic & K 200-— nom. Dosedanja lastnika omenjene pivovarne prevzameta vse prvotne delnice (K 500.000 — nom.)
Od prioritetnih delnic se )e podpisalo privatnim potom 2e K 200.000 nom., a ostalih
K 300.000 nom. se bode iauno snbsfetrlbiralo.
Glasom pravil nove družbe odpade od izkazanega čistega dobička naj prvo
5% diuidenda na prioritetne delnice
medtem ko sc morebitni prebitek razdeli na do 5e/0no dividendo prvotnih delnic in morebitno superdividendo na oboje delnice. Subskripcijski kurz znaša.
K 210*— za prioritetno delnico ћ K 200*— nom.
Ker participirajo delnice na vspehu družbe že od t. oktobra 1911, je plačati 5% tekoče obresti od nominalnega zneska od 1. oktobra 1911 do vplačanja subakribiranega zneska. Vspeli aglo-doblček se po odbitku snbskripcljsklh stroškov doda rezervnemu zakladu nove družbe.
Subskripcijske prijave bodo sprejemali nižje navedeni zavodi
od 19. do 20. lebrnarla 1932.
Pri subskripciji je plačati za \-sako podpisano delnico K 1C0— v gotovini, medtem ko je ostanek plačljiv po dokončani reparticijl, katero izid se bo subskribentom naznanil, najpozneje do 31. marca 1912.
Subskripcijska mesta:
Trst: Jadranska banka, kakor tudi njene podružnico v LJubljani in Opatiji.
Dubrovnik: Hrvatska vjeresijska bank« in njene podružnice v Splitu, šibeniku In Zadru (kot bodoče podružnice Jadransko banke). Vsa eventualna pojasnila daje Jadranska banka v Trstu, kakor tudi pivovarna sama.
Trst, v februarju i9l2.	45i
Jadranska banka,
Peter liebman,
kot. koncesijonarji.
Jurij Liebman,
J >
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
RESLJKVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
3559
Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke SurMn
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na žel|o
KAVA R N A „CENTRAL."
KONCERT
dunajskega elitnega damskega orkestra.
m
Z velespoštovanjem
Štefan MihcMč. kavarnar.
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Eim itd.
Odda m tikoj
Šelenburgova ulica 6: srednje velik
ulični liha!
i poleg ležečim prostorom za skladišče-pripravno za trgovino oziroma za obrt;
Pojasnila pri hiš. posestniku ravno-;am II. nadstr. desno.	toi
Domača tvrdka --uj
s Modni salon
85 O
M
C3 N
D>
o %
> 3
9 >fi
O
M
X
•M
s p«
«8 N
Židovska ulica št. 8
priporoča svojo bogato zalogo
ih Milil
N
M
©
CQ 69
ra<
•a
0
1 ar
9 C
O <
:-: v najnovejših oblikah In modnega blaga in cvetlic
Cene brez konkurence!
3070
itsr Domača tvrdka
Telefon 237.
Telefon 237.
Zajec & Horn
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73.
Beton in železo-beton.
Fundamenti, stropovi, mostovi, vzidava turbin, — stopnice, tlakovi, ksilolit, cevi za kanale. — Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne
mize, balustrade).
Št. 3374.
M«
RAZPi
414 (3)
Za zgradbo:
1.	dveh kapnic v vaseh Brezje in Gradac, občina Sv. Križ pri Kostanjevici.
na 20.000 K.
2.	vodnjaka v vasi Veliki Orehek, občina Šmihel-Stopiče pri Novem mestu na 2.300 K in
3.	kapnice v vasi Veliki Vrh, občina Bloke, politični okraj Logatec, na ^ 22.000 K
proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbeno obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna dela naj se predlože
do 9. marca t» lm3 ob I2B ззроМгг®
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati jc zapečatene z nadpisom:
..Ponudba za prevzetje gradbe
1.	kapnic za Brezje in Gradac, občina Sv. Križ pri Kostanjevici,
2.	vodnjaka za Veliki Orehek pri Novem mestu,
3.	kapnice za Veliki Vrh pri Blokah."
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5oi0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisali novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni popoji so na razpolago pri deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah
1.	za kapnice v Brezjah in Gradacu za znesek K 3'bO;
2.	za vodnjak v Velikem Orehku za znesek K Г50;
3.	za kapnico v Velikem Vrhu za znesek K 2-40.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, 10. februarja 1912.	«
Borzni in bančni interesente!
Sedanji borzni položaj kaže na to, da sc bodo vsled splošnega preobrata v doglcdnem času pojavile na efektnem trgu gotove premembe. — Manj pomembni efekti utegnejo znatno oživeti, medtem ko je pričakovati pri drugih efektih, po katerih se raje povpraSuje, z vso gotovostjo neka mlačnost. Resni borzni interesentje dobe na željo proti povračilu poStnine strogo zanesljivo in zaupno pojasnilo o teh, kakor tudi o vseh mednarodnih efektih.
Banka Gelles fi Cmnp., Dunaj L, Mfollzeile 25.
Naslov za brzojavke: (tudi med borzno dobo) GeUesbank Wlen", telefon 22.883 (interurb).
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
♦ ШШ РОћШод In tapetniškega blaga ♦
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta št. 11.
Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
2924
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuef-liaoo inpreaajanie elektr. sile. Električni obraf vseh vrst. lfenfilatarii. Turbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnice in žarnice vseli vrst. 1927
lektrotehniška elniška družba
preje Kolben in dr. Praga-Vysočany
Vodne inrbine vseh sestav, (Franeis, Pelton). Točna, cena in -hitra popravila vseh elektr. strojev od dragih tvrdk. Vse potrebe za inStaliranie. Odlitki iz Sieraens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih veiikth livaren in jeklaren. Za vele- inmalo obrt.
mtm IZPELJAVA
vseti poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa riaviia iu stranska mosta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
£B Л KJ *» 4Г1 Ш t 35 ft 99	Osrednja menialnlca:
ITmJiliMlfL & Ifi. DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
N. flraslif*. Krakov. Lltomerino, Moraviki i-Šenov, Dun.Novomesto, Cvitava.
M
Pnrlrnvnipo ■ Saden. CoSka Kamnica, Celka Lioa. Brno. Gablonza. N. firaslitz. Krakov. Lltomuririo. Moraviki luul utiuou. zumberg, Modling. Meran, Novi Jičin, Plzen, Praga, Llberce, Tepllce-Š
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk L t. d., Ltd.
5 Zavarovanje proti m № шт srecu in vređiL jiapirisv
L Prospekte in cenike premij zastonj in franko-
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliško Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.