Orednlttvo • npravat L!oblJ«na,
Kopitarjev« S. Teleton 4001- 4004
Mesečna naročnin« It Ih, M Inozemstvo 31-SO lit.
Cerai.' Ljubljana 10,«50 n naročnino ln 10.549 za InseiaU
NEC
NOVEMBER 1043
12
PETEK
Schwere Abwehrkampfe im Gebie! von Kiew
Sowjetische Durchbruchsversuche nordwestlich Tschernigow Im Abschnitt eines Korps 186 Sowjetpanzer vernichtet - 31 weitere bewegungsunfahig geschossen - Kavaljerieverbande zusammengeschossen - Erbittertes Ringen in Siiditalien Zwei Hohenstellungen zuriickerobert
'Aus dem Fiihrcrhauptquartier, U. November. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt:
Erneute Angriffe der Sowjets nord-vrestlich Kertsch vvurden bis auf ei-nen ortlichcn Einbruch abgeschlagen.
Bei P e r e k o p und nordlich K r i -voi H o g griifen die Sowjets mehrere Male erfolglos an. Von der iibrigen sud-lichen Ostfront werden keine grčsseren Kampfhandiungen gcmeldet.
Im Kampfgebiet von K i e w setzen die Bolschevvisten ihre Angriffe mit weit iiberlegenen Kraften fort. Wahrend west-lich der Stadt unsere Truppen in schwe-ren Abvvehrkampfen mit dem weiter vor-stossenden Feind stehen, brachen im Raum siidvvestlich Kiew die Angriffe unter besonders schweren Verlusten zu-sammen. Eigene Gegenangriife gcvvannen hier trotz heftigen Widcrstandes der Sowjets und schlechter Wegeverhaltnis-se an Boden.
Nordwestlich Tschernigow ver-s-ehte der Feind, durch massierte, von starker Artillcrie und mehreren Panzer-korps untei stiitzte Angriffe auf schmafem Raum einen Durchbruch zu erzielen. Dic harten und erbitterten Kampfe gingen aueh wahrend der Dunkelheit weiter. Al-lcin im Abschnitt eines Korps wurden dort 186 Sowjetpanzer vernichtet und 31 vveitcr bcwcgungsunfahig geschossen. Ka-
vallerieverbande, die zur Attacke gegen unsere Stellungen ansetzten, vvurden zusammengeschossen.
Aueh nordwestlich S m o 1 e n s k kam es gestern zu schvveren Kampfe mit friseh herangefiihrtcn sowjetischen Reservcn, die noch andauern.
Im Raum von N e w e 1 versuehte der Feind vergeblich unsere Abriegelungs-ironten in dei Tiefe des Einbruchsraumes einzudriicken.
Eigene Gcgenangriffe siidlich' der Stadt hatten nach schwercn und wechsel-vollen Kampfcn Erfolg.
In Siiditalien halt das Ringen um dic Hohenstellungen vvestlich des V o 1 -turno gegen die immer von neuem n-■ stiirmenden starken nordamerikanisehen Kraite an. In erbitterten Nahkampfen wurden zwei verlorcngegangcne Hohen unter schweren blutigen Verlusten iiir den Feind zuriickerobert.
An den iibrigen Frontabschnitten kam es nur zu Vorpostcnkampfcn.
Ober dem Mittelmeerraum und den besetzten Wcstgebicten wurden gestern fiinfzehn feindliehe Flugzeuge und iiber dem Atlantik ein brilisehes Gross-llugboot abgeschossen.
Kustenbevvachungsfahrzeuge der Kriegs-marine verser.kten in den Morgenstunden des 10. November nordlich 1 j m u i d c n ein britisehes Sncllboot.
Težki obrambni boji pri Kijeva
Poskusi sovjetskih prodorov severozapadno od Černigova Na odseku nekega armadnega zbora uničenih 186 sovjetskih oklepnikov - 31 nadaljnjih onesposobljenih - Zbiti oddelki konjenice - Hude borbe v južni Italiji - Dve višini osvojeni
Fiihrerjev davni stan, It. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Ponovni napadi Sovjetov severozahodno od K e r č a so bili razen krajevnega vdora vsi odbiti.
Pri Perekopu in severno od Krivega Roga so Sovjeti večkrat in brezuspešno napadli. Z ostalega južnega vzhodnega bojišča ne poročajo o nikakih večjih bojih.
Boji v južni Italiji
Berlin, 11. novembra DNB. Na za- 1 gorskemu sedlu zapadno od Venafra, ki
hodnem odseku južnoitalijanskega bo- | so ga držale nemške čete in pa proti jišča so se v torek vkljub močnemu boli vzhodno ležečim višinskim dežju in snegu, ki je divjal v višinah
nad 1000 m, nadaljevali bo ji z nezmanjšano silovitostjo. Sovražnik, ki je prodiral na področju pri Mignanu vzdolž Vie Casiline, se je hotel jjolastiti neke višine, za katero so se že dan prej bili hudi boji. Naši grenndirji pa so ga odbili in vrgli nazaj. Pri tem je bilo ujetih mnogo sovražnih vojakov.
Nadaljnji brezu ii severnoameriški napadi so bili usmerjeni proti
bolj vzhodno ležečim višinskim polo žnjem pri Poccilliju. Po izjalovitvi teh sunkov je zbral sovražnik vse svoje sile ter skušal prodreti na sever vzdolž doline reke Volturna. V zelo težkih bojih so naši grenadirji odbili tudi te napade.
Na vzhodnem odseku južnoitalijanskega bojišča so bili le manjši boji. Našemu topništvu je uspelo izslediti izhodiščne položaje britanskih tankov ter jih obsuti z učinkovitim ognjem.
Sirije, zgolj iluzije...
Stockholm, 11. nov. DNB. V Londonu in v \Vashingtonu kar ne morejo skriti svojega razočaranja, ker se Nemčija ni zrušila ob »predvidenem roku«, namreč 9. novembra. Način pisanja angleškega in ameriškega tiska se je v zadnjih dneh zelo spremenil. Dočim so še nedavno plavali v iluzijah o hitrem koncu vojne brez težjih angleških žrtev in izgub, sedaj ugotavljajo obupano, da bo »najhujše šele prišlo«.
Z zgodnjim koncem vojaških nastopov še v letu 1943. so računali predvsem finančni in gospodarski krogi na podlagi dozdevno »zanesljivih« informacij. Padec tečajev na ameriških borzah je prvi zunanji znak, da so se zbudili iz teh utvar,
V Londonu so sicer r splošnem že nekaj tednov računali s počasnim napredkom bojev v Italiji, bili pa so prepričani, da bodo Sovjeti izvojevali odločilno zmago.
Iz zadnjih' komentarjev britanskega vojnega strokovnjaka Liddella Harta v londonskem «Daily Mailu« jasno izhaja, kaka so bila ta pričakovanja. Liddell Hart pravi, da so upali na obkolitev močnejših nemških sil na jugu vzhodnega bojišča ter na približno milijon nemških ujetnikov. Liddell Herd odkrito priznava, da so v Londonu zaradi izidov sovjetskih vojaških operacij v Doneski kotlini zelo razočarani.
V Indiji pomrlo dva milijona ljudi od lakote
Madrid, 11. XI. DNB. Dopisnik »Man-chester Guardiana« javlja 9. novembra, da neuradno cenijo število žrtev lakote od pričetka prehranjevalne krize v Bengaliji na dva milijona ljudi. V vzne-mirjujoči meri narašča tudi število samomorov, kot to poroča kalkutski list »Statesman«. V več sto okrajih divja tudi kolera. Samo v Maldi so našteli v enem tednu 516 mrtvecev, ki so podlegli tej strašni bolezni. Zatiranje epidemi j je zaradi tega zelo težko, ker primanjkuje zdravnikom zdravil, da"
ne govorimo o pomanjkanju serumov za množično cepljenje. Dopisnik »Dai-ly Telegrapha« poroča o naraščanju ropanja in tatvin v vzhodni Indiji. Ob pričetku lakote se vedno bolj množ.e zločinstva raznih tolp. Prevozi življenjskih potrebščin predvsem v vzhodno Bengalijo, ki se vrše večinoma po vodi, so v stalni nevarnosti pred roparji. Zaradi boljše obrambe pred njimi so morali združiti posamezne čolne v pravcate rečne spremljave.
Milijon Italijanov
Ženeva, 10. nov. DNB. »New York Herald Tribune« poroča, da bo poslanih iz južne Italije v Zcdinjene emeriške države en milijon Italijanov, Italijanski delavci bodo vkrcani na tovorne parnike in izkrcani v raznih lukah ameriške vzhodne obale. Stanovanje, hrana in plača delavcev bo urejena po načelih o postopanju t vojnimi ujetniki.
Ta objava je seveda izzvala med juž-noitalijanskim prebivalstvom veliko razburjenje. Delavci se posebno razburjajo zaradi prevoda po morju, ker bodo izpostavljeni napadom nemških podmornic in bojnih letal.
Usoda izdajalcev
Stockholm, 10. nov. DNB. Kakor poroča Reuter, jc objavil v sredo državni minister R, Law v angleški spodnji zbornici, da so »naprosili« Bdaoglievo vlado, naj odstavi »šela generalnega štaba« generala Roatto.
Roatti, ki predstavlja eno izmed najbolj zopernih figur Badoglijeve klike, ni torej prav nič pomagalo, da je še pred nekaj tedni brez Gramu izjavil, da »kar gori od želje, boriti se proti Nemcem«. Tudi ta poskus, da bi se prikupil Anglo-ameriKan cetn, ni mogel preprečiti, da ga ne bi postavili pred vrata, čim je storil svojo dolžnost kot izdajalec nad italijan-
■II —
skim narodom in nad nemškim zaveznikom.
Leros znova bombardiran
Berlin, 11. nov. DNB. Nemška bojna letala so v torek znova bombardirala pristaniške naprave in topovske položaje sovražnega otoškega oporišča Lerosa. Polni bombni zadetki so povzročili na ciljih velika razdejanja.
Nad Egejskim morjem so sestrelili nemški hidroplani vrste »Arndo t%« v letalskih bojih 6 sovražnimi bojnimi in torpednimi letali, ki so skušala napasti neko nemško ladijsko spremljavo, 1 letalo vrste »Beaufighter«.
Čete na Kreti so v torek e pehotnim orožjem obstreljevala neko v nizkem poletu leteče lovsko letalo »Ilurrican«, ter so ga tako težko poškodovale, da sc je zru'šilo.
»S šampanjcem in vodko«
Stockholm, 11. nov. DNB. S šampanjcem in vodko so slavili v londonskem sovjetskem poslaništvu, kot |ioroča list »I)aily Mailr, 26. obletnico boljševiške revolucije.
Na bojišču pri K i j e v u nadalju jejo boljševiki z daleko premočnimi silami svoje napade. Medtem ko so naše čete zahodno od mesta v težkih bojih z dalje napredujočim sovražnikom, so nn Itodročju jugozahodno od Kijeva propadli napadi s posebno hudimi izgubami. Naši protinapadi so tu navzlic srditemu sovjetskemu odporu in s slabim stanjem cest uspeli.
Severozahodno od černigova je skušal sovražnik 7. napodi, strnjenimi nn ozkem prostoru in podprtimi 7. močnim topništvom in večjim številom oklepnih zborov, doseči prodor. Hudi in ogorčeni boji so se nadaljevali tudi med mrakom. Zgolj na odseku enega zbora je bilo fant, uničenih 180 sovjetskih oklepnikov, >1 pa jih je bilo onesposobljenih za gibanje. Oddelki konjenice, ki so posegli v napad proti našim položajem, so bili uničeni.
Tudi severozahodno od Smole n-s k a je prišlo včeraj do težkih bojev s sveže dovedenimi sovjetskimi rezervami. Ti boji še trajajo.
Na področju pri N e v e 1 n jc skušal sovražnik zaman stisniti našo zaporne črte v globini vdornegn področja.
Lastni protinapadi so južno od mesta po težkih in izpremembe polnih bojih imeli uspeli.
V južni Italiji traja še vedno borba za višinske postojanke zahodno od Volturna proti vedno znova nn-pndajočim severnoameriškim silam. V ogorčenih bojih z bližine srno si zopet osvojili dve izgubljeni višini s hudimi krvavimi izgttbnmi zn sovražnika.
Nn ostalih odsekih je prišlo zgolj do bojev med sprednjimi stražami.
Nad Sredozemljem in nad zasedenimi zahodnimi ozemlji smo vče raj sestrelili 15 sovražnih letal, nad Atlantikom pa eno angleško veliko zračno ladjo.
Obalne sfrnžne ladje vojne mornarice so potopile v jutranjih urah dne 10. novembra severno od I j m u i d c-n a en angleški hitri čoln.
Sofija, 11. nov. DNB. Bolgarski regenti so sprejeli ministrskega predsednika Dobri Božilova in zunanjega ministra Šiš-manova, ki sta jima poročala.
Kratka poročila
Madrid, 11. nov. DNB. V Navi na železniški progi Salerno-Napoli, je prišlo do težkih spopadov z ameriško vojaško policijo, ko je hotela večstoglava lačna množica izropati vlak, natovorjen z živili.
Šanghai, DNB. Italijanski polagalec min »Lepanto« je bil, kakor uradno javljajo, dvignjen iz reke. Polagalec min je dne 8. septembra potopila njegova lastna posadka v reki Huangpu.
Monakovo, DNB. Na zborovanju državnih in pokrajinskih vodij ter oddel-kovnih voditeljev NSDAPe, ki je bila ob priliki svečanosti 9. novembra pod vodstvom vodje strankine pisarne Bormanna, sta med drugimi govorila državni maršal Goering in general D. A. Jodl.
Fiihrerjev glavni stan, DNB. Dne 6. novembra je podelil Fiihrer kot 319. vojaku nemške vojske hrastove liste k viteškemu križu železnega križa generalnemu poročniku Hermannu Rccknagelu, poveljniku 111. pehotne divizije.
-kg- Lepo zavcznišlvol Pri Osrednjem odboru prijateljev Sovjetske Rusije je imel ameriški notranji minister Ickes govor, v katerem je potrdil, da so zadnje čase v Združenih državah zelo narasla razna protikomunistična gibanja.
Ženeva, 11. nov. DNB. Oba glavna vojna zločinca Roosevelt in Churchill sta zopet imela govore. Churchill, se je moral prikloniti pred Moskvo ter je angleškemu narodu za bodočnost prorokoval zgolj »največje človeške izgube«. Roosevelt pa se je z ozirom na novo katastrofo ameriške mornarice pri Bougainvillu zadovoljil s tipičnim bevskanjem o »delu za pomoč in popravo«, kar predstavlja novo židovsko prevaro za ozemlja, »ki jih je treba še osvoboditi«.
Berlin, 11. nov. DNB. Za zajezitev za vojno nepotrebnega potniškega prometa bodo od 18. nov. dalje v Nemčiji izdajali okrožne ali okrajne vozne listke le še na podlagi posebnega potrdila oblastev ali poklicnih organizacij. Mesečne in tedenske karte za razdalje preko 100 km se od dec. 1943 ne bodo več izdajale,
Bekanntmachung des Obersten Kommisar
in der
Operationszone »Adriatisches Kiistenland«
In der Operationszone »Adriatisches Kiistenlnnd«, d. i. ulso in den Provinzen La i bacil, Tri est, Friaul, G tir 7., Istrien, Qunrncro, diirfen Einriickungen zur itnlienischcn \Velirmncht, gleichgiiltig ob es sicli um Offiziere, Untcroffizicre oder Mannschatten handclt, nur auf Grund frcivvilliger Meldungcn crlolgen.
Der Oberste Konnnissar li a i n e r , Gnuleiter und Reichsstatthalter.
Objava des Obersten Kommisar in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland«
Na operacijskem področju »Jadransko Primorje«, to je torej v pokrajinah Ljubljana, Trst, Kur lan i j a, Gorica, Istra. Kvar-ner se smejo bivši častniki, podčastniki in moštvo samo prostovoljno prijavljati v italijansko vojsko.
Der Oberste Kommissar Rainer, Gnuleiter und Reichsstatthalter.
Praga o Hitlerjevem govoru
Praga, It. XI. DNB. »A-Zet« piše v svojem komentarju k Fiihrcrjcveinu govoru, dn ne smemo nikdar pozabiti, da govori llitler vedno v imenu vsega svojega naroda, da čuti razpoloženje vseli Nctncev ter da ga tudi izraža. S tega stališča postane njegova fanatična vera v pruvičnost nemškega naroda, njegova nedeljiva volja za uporabo vsega tega, kar Nemčija ima, ter i/, tega izvirajoče prepričanje o končni zmagi nemških množic, najmočnejša ideja, ki je kdaj koli vodila kuk narod proti njegovim sovražnikom. Nemško prepričanje o končni zmagi pa ni za-sidrano samo v ustvarjalnem fanatizmu. Fiihrer jc namreč pokazal svetu, v kolikor so mil to seveda dopuščali vojni oziri, dokaze, ki so skupno z dej-
stvom. da poteka bojišče skoraj 1000 km daleč od nemških meja, potrdili jirejiri-čanje o končni zmagi.
»Narodni politika« poudarja, dn bosta obstoj in odporna silu nemških front prinesla zmago velikemu nemškemu Rajhu ter maščevanje za barbarstvo sovražnikov. Članek se konča s Hitlerjevo izjavo, da jo nemški narod lahko pomirjen. Kar koli bo prišlo, vse bo obvludano in na koncu bo stala zmaga.
»Lidove Listy« pišejo, da bodo Nemci z istim fanatizmom, s katerim so narodni socializem sprejeli, izvojevali tudi njegovo končno zmago. To je naj-j važnejše spoznanje, ki ga dobi bralec Fiihrerjcvega govoru.
Dokazi za evropsko zmago
Pomembna izjava srbskega ministrskega predsednika
Beograd, tf. XI. DNB. List »Novo vreme« prinaša pod naslovom »Dokazi za evropsko zmago« članek izpod peresa srbskega ministrskega predsednika genernla Nediča. Ministrski predsednik piše med drugim:
»Vemo, dn Nemčije ob koncu te vojne ne bo nihče premagal. Do bo tako, nam dokazu je herojski boj, ki ga bije nemška vojska v že štiri mesece trajajoči edinstveni bitki na vzhodnem bojišču z množicami, ki od Tamcrln-novih časov niso več vpadlc v Evropo. Dokaz za to je tudi uspešna obramba nekaterih nemških divizij pred anglo-nmeriškimi invnzi jskimi armadami v Italiji. Tretji dukaz pa jc mirni, sigur-
Vatikanska komisija za preiskavo terorističnega napada
Rim, 10. nov. DNB. Potem ko je vodja tehnične službe Vatikanske države končal s preiskavo drobcev bomb, odvrženih dne 5. novembra na področje Vatikana, iz katerih se je razvidelo, da so to bile angleške bombe majhnega kalibra, je bila sedaj pooblaščena pod jjredsedstvom kardinala Canalija komisija, sestoječa se iz več osebnosti, da nadaljuje s preiskavo o poreklu bomb. Komisija jc že pričela z zasliševanjem neposrednih prič terorističnega napada.
Giraud odstavljen na sovjetsko željo
Madrid, 11. novembra DNB. General Giraud, ki je bil odločen nasprotnik boljševizacije francoske Severne Afrike, je bil na zahtevo Sovjetske zveze odstavljen kot predsednik francoskega »Osvobodilnega odbora«, katero mesto si je doslej delil z generalom de Gaul-lom. General Giraud naj sc odslej, knkor javljajo, omeji zgolj na svoje vojaške funkcije.
Washingtonske skrbi
Madrid, 11. nov. DNB. Dopisnik INSa Hutchinson javlja iz severnoameriške prestolnice, da so v Washingtonu zelo zaskrbljeni zaradi političnega razvoja v Alžiru. Mnenja so, da bo \Vashington v primeru, če bi bil Giraud prisiljen zapustiti mesto vrhovnega poveljnika, najbrž odpovedal med Giraudom in Roose-veltom sklenjeno pogodbo o dobavi orožja. To bi biio zaradi tega lahko, ker je bila pogodba sklenjena izrecno z vrhovnim poveljnikom francoskih čet in ne z alžirskim odborom.
Libanonski min. predsednik
zaprt
Madrid, 11. XI. DNB. Tu so v četrtek izvedeli iz Reuterjeve vesti, da je bil libanonski ministrski jiredsednik skupno z dvema ostalima libanonskima ministroma zaprt in odveden neznauo-kam.
ni in suvereni govor, ki ga je imel Adolf llitler pred svojimi starimi strankinimi tovariši v Monakovem. lz njega je govorila ena sama misel 111 ena sama volja: zmaga.«
General Nedič je nadalje izvajal, da obstaja zan j Se nek dokaz. Namreč izjave mladih srbskih kmetov, ki so se vrnili iz Nemčije in ki ne morejo najti besed, s katerimi bi pohvalili duha, ki preveva v Nemčiji bojišče in domovino.
»Če primerjamo položaj Nemčije,< nadaljuje Nedič, »s položajem onih, ki toliko kriče in delajo z najrazličnejšimi triki, nam poslane jasno, da dela danes čas za Nemčijo in dn bo strmoglavil izrabljene in omujanc imperije.«
II —
»Nesrečni prerok«
Stockholm, lt. XI. DNB. »Reuter« poroča iz New-Vorku, du je mornariški minister USA Knox pred nekaj dnevi dejal v govoru v newyorškem atletskem klubu: »Naša mornarica je v Pacifiku tako močna, da si je Jajionci žc dva meseca ne upajo najiasti.«
»Devetdesctdnevni zmagovalec« Japonske Knox ima res smolo. Ali se ne ni bil mogel ta neumni atletski klub sestati nekaj dni kasneje? Le zakaj se je to zgodilo tik pred uničujočo pomorsko bitko pri Bougainvillu? Toda Knox se lnliko pomiri: njegove slave mu namreč nihče več nc more pokvariti. V očeh Evrope je že dolgo smešen clown in celo njegovi rojaki ga nazivljejo »nesrečni prerok tc vojne«.
Boisson in Rergerct naj prideta pred vojno sodišče
Pariz, 11. nov. DNB. Iz Alžira poro-son in Bergeret čimprej pred vojno so-miteja Philip, da morata genaraia Boisson in Bergeret čim prej pred vojno sodišče. Izjavil je, tla bo 7. odstranitvijo Girauda dosežena premoč civilnih oblasti nad vojaškimi pospešila »čiščenje«.
Kratka poročila
Tokio, lt. nov. DNB Kot se v »prvi kajšnjih listov izpolnjujejo obširna poročila o »drugi zračni bitki pri Bougainvillu«. Vsi listi poudarjajo, da pomeni ta zmaga preokret vojne na južnem Pacifiku. »Nippon Times« piše, da so se skupno z ladjami, ki so jih Amerikanci z muko zgradili, oziroma popravili po katastrofi v Pearl Harbouru, potopili tudi vsi ameriški ofenzivni načrti v juž. Pacifiku.
Rim, 11. nov. DNB. Za nadaljnjo preiskavo terorističnega napada na Vatikansko mesto je bila določena posebna komisija pod predsedstvom kardinala Canalija.
Madrid, DNB. Ameriški tisk priobčujc vest o ustanovitvi novega kraja pod imenom »Leon Blum* v Paiestini.
ki ste žrtvovali življenje za vero in dom
Ljubljana, 11. novembra.
Jutri, dne 12. novembra, bo po vseh Ijub-i j nilskih in tudi podeželskih cerkvah sveta maša za žrtve, ki so padle v častnem boju ali pa zahrbtno umorjene od nečloveškega komunizma, ki je sprostil svoje kruto strahovanje nad slovenskim ljudstvom.
Bili so cvet in ponos naroda, sedaj jih ni več. Bili so upanje svojega ljudstva, steber njegove bodočnosti, a pomorila jih je kruta, neusmiljena, nečloveška roka lastnega brata, ki je zapustil pot človečanstva, se izneveril svoji slovenski materi, izdal svoje krščansko prepričanje in postni zver. Žalujemo za njimi in ne moremo nikoli dovolj izraziti svoje globoke žalosti nad njihovo kruto smrtjo. Obenem pa dvigamo prošnje k Vsemogočnemu, da maščuje kri svojih zvestih, da opere s pravično kaznijo vso to sramoto, ki jo je storil podivjani človek nad cvetom našega ljudstva. Vemo, da so vsi umirnli častno in junaško. To nam je v tolažbo v bridki uri spomina na tolike žrtve. Jutri, ko se spominjamo
žrtev komunističnega nasilstvn, se dvigajo naše misli zlasti k onim znanim in neznanim junakom, ki so padli po dolenjskih gozdovih takoj po 8. septembru, 35 postreljenim ranjencem na Turjaku, 59 žrtvam, ki so jih pobili v Velikih Laščah, 16 žrtvam, obsojenih na smrt v znanem procesu v Kočevju, ki so bili ustreljeni skupno z drugimi 80 žrtvami v Mozlju, vsem žrtvam iz Grčaric, od okoli 150 ljudi rešenih le 9 oseb, vsem žrtvam, ustreljenim dne 24. oktobra v gozdu med Kočevjem in Ribnico, vsem junaškim žrtvam iz Turjaka, kjer je od 680 mož posadke živih le 120 inož, druge pa so — razen treh, ki so padli v boju, komunisti vse pozneje po zverinskem mučenju v raznih presledkih pobili; naša misel velja končno nadaljnjim stotinam vseh tistih ujetnikov v Kočevju, Ribnici, Novem mestu, Črnomlju, Metliki in drugod, ki so bili prav tako pobiti; velikemu številu pruv tako postreljenih ujetnikov iz vseh krajev ter prisilnih mobilizirnneev, ki so jih komunisti, ko so videli, da jih bo nemška ofenziva zdrobila, prav tako zverinsko pobili.
Slovenci, ne poznbimo teh žrtev! V boj za dom in vero! Slava padlim junakom!
•v



Strahotna bilanca komunističnih grozodejstev na i&oševskem
Nad 900 odličnih in poštenih Slovencev pobitih - Kri je v potokih cblila kočevsko zemljo in vpije do neba po kazni
Ljubljana, 12. novembra. Že v prvih dneh po kapitulaciji italijanske vojske smo slišali govorice o strašnem in nečloveškem pokolju, ki so (Ja uprizorili komunistični rablji nad številnimi Slovenci v kočevski okolici, zlasti v Mozlju in v Grčaricah.
Po dveh mesecih komunističnega divjanja po Dolenjskem in Kočevskem, kjer je slovenski narod doživel v vsej svoji zgodovini najbolj grozne in črne dni, prihajajo dan za dnem nova poročila o umorih poštenih Slovencev, ki so jih komunisti pobili po usodnem 8. septembru v Mozlju pri Kočevju in v Grčaricah. Sedaj so znana poleg imen 16. žrtev iz tako zvanega »veleizdajalskega procesa« v Kočevju že tudi imena drugih žrtev, ki so jih komunisti pobili nekaj dni po prvih skupnih umorih na morišču v gozdu pri Mozlju. Na tem morišču so padli 12. oktobra naslednji: aktivni kapetan Vošnjak Pavel iz Ljubljane, aktivni žand. poročnik Strniša Marjan, aktivni poročnik Rusjan Saša iz Ljubljane, Teply Mar-jan, aktivni kapetan iz Novega mesta, ! Malovrh France, kaplan iz Kranja, Šin- . kar Tonček, kaplan iz Mirne peči, inž. j arh, Lah Boris iz Ljubljane, Milanovič Mladcn, žandarmerijski narednik iz Srbije, Capuder Gabrijel, abiturient iz Ljub-1 ane, Gorenje Jože, Ajdovšek Anton, Šinkovec Jože, Čutar Janko, Školča Jože, Jorga Jože, Kralj Jože, vsi kmečki sinovi in delavci,Kušler Franc, mizarski vajenec iz Rovt, Škcdclj Stane, posestnikov sin, Pavlin, posestnikov sin iz St. Jerneja, Ambrož Janez, poklicni gasilec iz Ljubljane, Siberer Lado, dijak iz Ljubljane, Lavrič Ludovik, posestnikov sin iz Ajdovca, Šare Peter, trgovec iz Ljubljane, Šare Maks, mizarski mojster, Kien Vladimir, trgovski pomočnik, Ribnikar Branko, časnikar, dr. Avgust Plajh, notarski in sodni pripravnik iz Ljubljane, Marinčič Rudolf, uradnik iz Ljubljane, Mihclič Janez, študent iz Ljubljane, Šte-pec Jože, mesarski pomočnik iz St. Ru-perta, Habič Viktor, mestni uslužbenec, Kralj Drago, krojaški pomočnik, Kralj Dušan, bančni uradnik iz Ljubljane, To-mažič Drago, privatni uradnik iz Meže, Lisac Ivan, trgovski pomočnik iz Ljubljane, Gnidovec, posestnikov sin iz Ajdovca, Murn Frcnk, krojaški pomočnik iz Stopič, aktivni častnik Stojan I., Brce Boris, aktivni častnik iz Ljubljane, Belej Franc, akademik iz Laškega, Cineljka Lojze, aktivni častnik iz Ljubljane, Abram Lavoslav, aktivni častnik iz Ljubljane, Globelnik Edmund, aktivni častnik iz Celja, Višič Julij, aktivni častnik, Visck Ivan, delavec, Štricelj I., orožnik, Karel Peg, posestnik iz Gor. Sušice pri Toplicah, Arsič Jure, orožnik, Kramar Vladi-'av, dijak iz Celja, Končan Marjan, elektrotehnik iz Celja. ZelczmkčPolde, Kolesa Lojze iz Mirne, Ilija Kalinič iz Kočevja t. 139, Žnidaršič Ervin, aktivni kapetan iz Ljubljane, Zlobko, posestnikov sin iz Kostanjevice, mornariški podčastnik in telegrafist Lipušček in Jesenovec Gabrijel, zobotehnik iz Vrhnike,
15. oktobra ob 8 zvečer so na morišču v Mozlju ustrelili še več žrtev, od katerih so znana naslednja imena: Kovač Boris, učiteljiščnik, po rodu iz Celja, De-lač, stražnik iz Broda pri Fari, bivši rudniški delavec in paznik v jetnišnici Zupančič, jetniški paznik Bogataj iz Kočevja, dalje žena finančnega uslužbenca Oto-repec I. in njena 84 letna gluha in bolna mati, posestnikov sin izJurjevice pri Ribnici Lovšin I., Žitnik France, kontrolor na tehničnem oddelku železniške direkcije, Škerlj Marija, 70 letna mati iz Stare cerkve. Z njo so ustrelili tudi njenega 22 letnega sina Ivana in še zeta.
Zaradi prihoda nemških čet se je komunistično sodišče z ujetniki preselilo v Grčarice, Tu je 2. oktobra padlo od preostalih žrtev iz Grčaric še 23 mož. Med njimi so znani: cistercljanec p. Placid Grebene iz Slične, begunjski župnik Turk Viktor, dr. Blaško Vinko, notarski pripravnik iz Celja, aktivni kapetan Šijanec F.rnest, privatni uradnik Pertot Boris iz Celja, zdravnik dr. Graji in njegov brat, oba po rodu iz Maribora, in Stalcer, posestnik iz okolice Grčaric.
Isti dan so komunisti pobili blizu žup-nišča v Grčaricah naslednje ranjence:
Prešerna Sandija iz Kranja, akademika Dobroviča Ra^r iz Ljubljane in družinskega očeta Kemperleta z Jesenic,
darmerijski major iz Celja; Žnidarič Lado, diplomirani pravnik in rezervni poročnik — po rodu iz Celja; dijak Marn iz Krke pri Novem mestu; aktivni narednik Marinčič iz Smarjete; Virant 1. iz Ljubljane; trgovec Novak iz St. Petra in neki Izak.
Poleg drugih žrtev so 14. oktobra komunisti umorili iz Dijaškega doma v Kočevju na morišču v Mozlju, še naslednje ranjence: Kralja Matijo, brivca Pojeta iz Ljubljane, hlapca Židariča iz Smarjete, Zavadiala L, Sevcrja Mitjo, dijaka iz Ljubljane in akademika Vodnika Srečka iz Ljubljane. Med 87 žrtvami iz Turjaka, ki so jih ubili v Velikih Laščah, so tudi: prof. Peteln, zdravnik dr. Kožuh, sodnik dr. Zalokar, devet poveljnikov, med nji-
mi: 2uraj, Perne in Pografc.
Padli so še naslednji akademiki ln In-teligentis Casar Franc, Perne Tone, bo-goslovec Logar Joža, Kadunc, Cimerman, Pipan, Strupi, Zakrajšck Jože, brata Ro-žanca.
To so do sedaj znana imena številnih komunističnih žrtev na Kočevskem. Pa niso vsa! Se na stotine žrtev je neznanih in šele čas nam bo odkril vso grozoto in peklenski sadizem komunističnih morilcev, ki sedaj na begu pred nemškimi silami in domobranci puščajo za sabo le grobove in požgane vasi.
pri Kočevju je po dosedanjih ugotovitvah nad 900. Devet stol
Ali se še najde sedaj kdo, ki si bo upal zagovarjati nastop komunizma, njegovo divjanja po Sloveniji, klanje tolikih in tolikih Slovcncev! Nečloveštvo in zver-stvo komunizma se je ponovno pokazalo v vsej svoji luči. Niso sedaj zločinci samo tisti, ki se tega klanja udeležujejo, zločinec je vsakdo, ki tudi skrito, samo v svojih mislih sočustvuje s komunizmom ali z njegovimi organizacijami. Sedaj je pač dolžnost vsakega Slovenca, ki ima samo še malo slovenske in krščanske zavesti, da z vso silo podpre tiste, ki so si
Niso to vsa imena, le maihen del smo nadeli častno nalogo, da branijo svoj dom jih navedli. Skupno, znano število pobitih in svojo vero pred nakanami zločinstva.
»Nismo hm požigov slovenskih tasv!«
(Josip Vidmar)
Naredba o začasni ustavitvi predavanj na univerzi v Ljubljani
Na podstavi danih pooblastil in glede nn to, da se jc veliko slušateljev prijavilo za sprejem v slovensko domobran-stvo, kakor tudi nn prostovoljno drlo za obnovo dežele ter pomoč ljudstvu, in bi bili le ti zaradi nemožnosti obiskovanja predavani nn univerzi sicer napram drugim oškodovani
Čl. 1, Predavanja na univerzi v Ljubljani se do nadaljnje uredbe ustavijo.
Čl. 2. Ta naredba stopi takoj v ve-Ijavo in se objavi v »Službenem listu« šefa pokrajinske uprave.
Ljubljana, 11. novembra 1943.
Še! pokrajinske uprave predsednik general Rupnik 1. m.
Opozorilo šolam
Gospod predsednik pokrajinske uprave je odobril, da se učenci vseh šol smejo udeležiti jutri, 12. t. m. ob osmih žalnih maš, ki se bodo brale po vsej Ljubljani za žrtve komunističnega nasilja. Po maši se bo vršil redni pouk.
odrejam 1, Predavanja na
univerzi v
Tri izjave
Foto Prij. odd. SI. Domobrancev. Od komunistov uničena ln požgann slovenska hiša. Tako požignjo in nni
5iOV
čujejo komunisti načrtno slovenske domove. Na knpu ruševin, ki bodo pokrile slovensko zemlje u-------•«—»«♦-— -«vu,.*wi -t-.,™«
v kateri je sodeloval
krile" slovensko zemljo, bo mogel tedaj bivši dramaturg zaključiti dramo, eloval v glavni vlogi, s tcatraličnim napisom: »Živela OF!«
Objave slov. Rdečega križa
Zalivala. Slov. RK so poklonili: g. ravn. Nemenz Viljom v počastitov spomina pok. gdč. Heleno Florjančič 500 lir; g. Arnič Slavko v počastitev spomina svojega pok. učn. mojstra g. Šimenca 100 lir; uradništvo zavarovalna banke »Slavlje« nameato venca na grob g. Josipa Marinka 7C0 lir; g. ln!. MačkovSek v spomin g. Miloša Lokarja 200 lir; uraduiStvo Hipotokarno banke namesto vonca na grob blagopok. predsednika gosp. Dragotina Hribarja 300 lir; g. Klinar 1'ctor namesto venca na rodbinski grob 300 lir; Ljubljanska kreditna banka v počastitov spomina pok. g. Konrada EIsbaeherja, dol goletnega člana prodstavni&tva podružnice v Celju, 500 lir; Občo koristna zndrugn za
ka Skaberne 1000 lir, tvrdka BonaS 5000 lir; tvrdka »Mela« d. z o. z., 800 lir; g. Rebolj Vinko 150 lir; g. dr. Fcrlan Vladinvr in soproga ga. Ana 200 lir; g. Lovanič Josip, trg., 300 liri tvrdka Porlos 1000 lir. — Vsem darovalcem prisrčna hvalal
Poziv. Pri odseku 7.a podplranjo povrat-nikov, Oosposvotska cesta 2, es naj javi g. Tomazin Alojz,	1
f Župnik Ivan Hojnik
Tz Stične je prispela vest, da je v tamkajšnjem samostanu dne 29. okto- | bra 1943 v 67. letu starosti umrl za rahlim tifusom g. duh. svetnik Ivnn Ilojnilc, župnik pri Sv. Jakobu v Ko-stavhe in stanovanja namosto vonen na grob privni. Pokopan je bil nn praznik Kri-g. SkuSka Ivana 205 lir; tvjdka RaSka- stusa Kralja v Stični. Naj v miru po-Stare 1000 lir; g. Maurln Stofka 100 lir; tvrd- čiva!
Naredba o dopolnitvi predpisov za porazdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov
Šef pokrajinske uprave je izdal naslednjo naredbo: i Člen 1. Z dnem objave te naredbe ie prodaja vrhnje in poklicne obleke na točke oblačilnih nakaznic za moške, žen ' ske, dečke in deklice razen malih otrok ! in novorojenčkov postavlja pod zaporo. Metrsko blago, potrebno za izdelavo takšnega oblačila, se prav tako postavlja pod zaporo.
Člen 2. Zapora se nanaSa na vsakovrstne .tkanine iz volne, bombaža, celulozne volne ter mešane preje, sestavljene iz teh vrst preje, v teži od 101 grr.ma navzgor. Metrsko blago za izdelavo spodnjega oblačila, kakor tudi izdelana spod-' nja oblačila vsake vrste ne spadajo pod
zaporo iz člena 1. j Člen 3. Prodaja v prednjih določbah naštetega blaga pod zaporo je dovoljena samo na nabavnice, ki jih izdajajo okrajna glavaretva oziroma gospodarski urad mestne občine ljubljanske.
Člen 4. Nabavnice se smejo izdati samo, če se ugotovi dejanska nujna potreba prosilca, in sicer proti oddaji točk oblačilne nakaznice v 6mislu doslej veljavnih predpisov.
Člen 5. Prodajalci so dolini voditi poseben seznam prevzetih nabavnic.
Člen 6. Prestopke določb te naredbe kaznujejo red. sodišča s kaznijo strogega zapora do 5 let in z denarno kaznijo do 300.000 Lir. Poleg tega sme sodišče izreči tudi zaplembo blaga in odvzema obrtne pravice začasno ali za vedno. Pogojne kazni se ne izrekajo. Postopek je pospešen.
Podaljšanje roka za zamenjavo poslovnih
f MV»
knjižic
Člen 1. Izvedba določb člena 4. nared-
be Visokega komisarja za Ljubljansko po krajino z dne 4. aprila 1943, št. 47, Službeni list št. 12-36 iz 1943, glede obvezne zamenjave poslovnih knjižic za delavce in legitimacij za nameščence se do nadaljnje odredbe odloži.
Tragedija na
Streli so sprva padali bolj poredkoma, ko pa se je bojna črta nekoliko uredila in raztegnila, pa je streljanje vodno bolj naraščalo. Tudi strojnice so že začele peti svojo smrtonosno pesem. V prvem, divjem naletu so nas vrgli komunisti nekoliko nazaj, vendar pa ne za dolgo. Naše čete so se kaj hitro znašle na položajih in 6e uredile. Uredile so se tako kot je treba, pa so tudi udarili tako kot znajo le naši fantje. Joj, to ie grmelo in pokalo, da je nazadnje bilo že kar prijetno poslušati. Veselje pa je bilo gledati fante, kako so skakali in letali naprej, zdaj eden, zdaj drugi in tako se je pomikala naprej vsa fronta. Nič ni pomagalo besno streljanje komunistov in divje kričanje njihovih komandantov — umikati so se morali.
Prvi boji — prvi uspehi
Grad je bil že za nami in sc ni več
videl. Vse je kazalo, da bomo morali grad
naša smrtna žrtev. Fantje, posebno iz njegove čete, ko to zaslišijo, zaženo hrup in napadajo še z večjim veseljem in večjo drznostjo. Pa priteče tudi z druge strani mlad fant — takoj na prvi pogled mu je opaziti, da še ni slulil vojakov — in sporoči, da 60 naši obkolili dva avtomobila, obenem pa odda komandantu strojnico, ki jo je v boju zaplenil. Sreča mu je žarela iz mladih rdečih lic in ni vedel, kaj bi napravil, od samega veselja. Poskočil je in odhitel nazaj in žvižgal sije kot da gre na pašo in ne v borbo. Taki so ti naši fantjel Sama korajža jih je, pa naj je tu ali tam, povsod je enak.
Poldne je že davno minilo, pa na hra no se šc nikdo ni spomnil. Kje pa ima vojak v fronti čas misliti na take stvari. Pa ne, da bi kdo zopet rekel, kakor sem že tolikokrat slišal sedaj v Ljubljeni, da nam je hrane zmanjkalo. Prvi dan že celo ne! O, pa smo jo imeli za ves teden dosti in bi jo imeli še dalje, da nam je niso
zin»n.«Ka	______________________________nQ P°sadka' šli smo vedn0 dalje, prvi
V Grčaricah so našli smrt pri napadu 10. gozdovi so nam le tudi bili za hrbtom, septembra sledeči: l erlinc Marjan, dijak , Naenkrat prinese nekdo ža.oslno sporo* iz Liubliane; Kran,'c Milan, aktivni kape- eilo, da je eden naših fantov ze padel, lan lz Ljubljane; Koprivica Danilo, žan- 1 Bil je to neki Jože iz Škocijana - prva
zapustiti in da bo v njem ostala le mejh- | komunisti ob zaključku zaplenili in od-' ' —1 peljali neznano kam. lako pa smo morali ves čas, pa še v svobodnem raju, kjer je
vsega dosti — seveda samo za nekatere izvoljene Judeže - stradati. Torej na hra no nismo imeli časa misliti, ker smo imeli
važnejše opravke. Nekaj nam zopet za-trepeče prav na dnu 6rca, pa sam ne vem, ali je bilo od veselja ali od žalosti, ko smo zaslišali brnenje avtomobila. Bali smo se, da so morda komunistični tolovaji prodrli našo fronto in da sedaj prodirajo že proti gradu. Pripravili smo se in žc je bil avtomobil pred nami. Zakričali smo in tisti, ki so bili v bližini in videli prihajati avtomobil, so potegnili z nami, tako da se je naše vpitje razlegalo, preko hribov in dolin tja do Rašice, prav do zadniih tolovajskih vrst, ki so nas napadle. Na avtomobilu je bil nemreč naš vozač. Avtomobil — zaplenjeni Tak je bil naš vozač, da bi se od samega ljubega veselja kmalu zvrnil z avtomobilom vred. In drugi vozač, ki je vodil drugi zaplenjeni avtomobil, tudi ni bil nič boljši. Kako tudi ne, saj veseli smo bili vsi. Kdo bo pa mislil naprej in pomislil, kaj bo čez teden dni z nami. Tudi za take stvari nismo imeli časa.	(Dalje.)
»Tovariši in tovariiicc, zatrditi vam smemo, da Osvobodilna Ironta ni več koalicija in kup različnih strank, strančlc, grup in grupic. OF je popolnoma enotno gibanje slovenskega naroda.« (Govor Borisa Kidriča dne 1. oktobra na zborovanju komunističnih odposlancev.)
»Ostati zvesti pravi demokraciji, sc za nas pravi, ostati zvesti narodno osvobodilni poti, ki jo zastopa komunistična partija Slovenije. Vsi mi člani najvišjih forumov OF, ki nismo patriciji, polagamo pred vas prav tako svečano obljubo, da nikdar ne bomo zapustili ali celo izdali komunistično partijo Slovenije.« (Govor predsednika izvršnega odbora OF Josipa Vidmarja,)
S to »javo tajnika izvršnega odbora komunistične osvobodilne ironte Borisa Kidriča je nekako uradno razglašena uni-fikacija vsega levičarskega pokreta v Sloveniji, ki jo je izvedla komunistična stranka. Sedaj je torej prišlo uradno priznanje, da v tem pokretu ni več mesta za nobeno drugo mnenje, ki ne bi bilo komunistično. Že pred poldrugim letom smo opozarjali, da je takozvana koalicija raznih skupin v OF le pesek v oči tistim, ki so videli v tem pokretu svobodo vesti in prepričanja, že takrat smo na-glašali, da OF ni nič drugega, kakor slepo orodje komunistične stranke, ali bolje organizacija, ki sc mora v celoti istovetiti s komunizmom. Toda lahkovernost in trmoglavost nekaterih ljudi je bila tolika, da so vse do danes osporavall tako lasno resnico. Sedaj, ko sc |c o tem izjavilo vodstvo OF samo, ne bo pa6 nobenega nesporazuma. Sedaf Uhko zvedo tudi tisti trmoglavi in zaslepljeni nežna-čajneži, koga OF v resnici predstavlja: komunistično stranko Sloveaije.
Da bo pa ustreženo tudi tistim, ki ie vedno upajo na neko spreobrnitev komunizma, na neko srednjo pot, ki naj bi pomirila in združila oba tabora, navajamo še sledečo resolucijo, ki jo (e izglasoval zbor komunističnih odposlancev dne 1, oktobra 1943 in ki jo »Slovenski poročevalec« takole navaja:
»S tem fe dal nai slovenski narod, fe dalo naše slovensko ljudstvo kar najod-ločnejši odgovor vsem ti9tim ljudem, ki bi radi pomirili ogenj in vodo.«
In prav tako navajamo izjavo suspendiranega duhovnika Metoda Mikuža, ki jo je dal pred istim iorumom in ki jo prinaša isti Slovenski poročevalec«:
»Na koncu diskusije se le priglasil k besedi še tov. dr. Metod Mikuž, verski referent pri Glavnemu štabu NOV in POS. Govoril (e v kratkih in preprostih stavkih, kakor zna samo on. Govcril je o različnih vrstah duhovnikov, ki jih je obiskoval na osvobojenem ozemlju, govoril o tistih lantih, ki so bili zapeljeni in se borili proti partizanom in ki zdaj z delom delajo pokoro. Ob koncu je rekel: »Neki župnik me je vprašal: ,Kako zmo-reš vse to, ko so vendar toliko pisali proti tebi?' Dejal sem samo tole: .Poslušajte, gospod župnik, nekaj je: imam velikega zaščitnika, veliko desno roko.' In vprašal me je, kdo ic tisti. Odgovoril sem mu: Komunistična partija. Ni mi sicer verjel, pogledal me |e debelo, kajti samo ob sebi razumljivo je, da stari gospod ne more razumeti tega. Vendar dopovedal sem mu. Vam pa, Iti razumete, to poudarjam slovesno na tem zgodovinskem zborovanju, da sem bai med tovariši komunisti našel ne samo svojo desno roko, ampak tudi najiskrenejše prijatelje.«
Ob tem najbolj drastičnem primeru Metoda Mikuža, ki so ga hoteli razbojniki propagandno izkoristiti, češ, saj pri nas ni komunizma, saj je z nami tudi duhovnik, najbolj zgovorno zazija iz vsega razboiniškga delovanja nepobitna resnica: OF ni nič drugega, kakor komunistično razbojništvo. Iziava komunističnega funkcionarja in tajnika izvršnega odbora OF Borisa Kidriča to oznanja s stran: komunistične stranke same. Suženjsko priznanje nekdaj tako neodvisnega literarnega kričača Josipa Vidmarja kot zastopnika svobodomiselstva v OF to Kidričevo izjavo popolnoma potrjuje. Izjava Metoda Mikuža kot komunističnega »verskega referenta« resnico še bolj sankcionira in osvetli, Sedaj torej ni nobenega dvoma več o komunističnem značaju OF. Samo hudobija more drugače trditi in govoriti.
V.
Ne odlašajte z naročilom
»Slovenčeve knjižnice«
Naročnike za III. letnik bomo sprejemali le še do meseca decembra t. I. V »Siovenčcvt knjižnici« bo zastopana književnost 15 narodov.
V petek, 12. t, m., se bodo brale po vseh farnih cerkvah v LJubljani, ob 8 u r i zjutraj slovesne maše-zadušnice za vse tiste Slovence, ki so postali neposredno aH posredno žitev brezbožnega in zverinskega komunizma, — Počastimo spomin teh žrtev z ud?ležbo pri zaduš-nlcah v čim večjem številu.
Trafikant, ki je slabo naletel
L|ubljana, 11, novembra. | Visok ln zelo odločilen gospod v Ljubljani je zvedel, da vlada v mestu eika »tiska ca cigarete. Začudil se je In poizvedel v glavni zalogi, kako je z razdeljevanjem tobaka. Povedali so mu, da trafika dobivajo v redu določeno količino. Go- j »pod kadi cigarete »Neretva«, ki so ie po- ' polnoma izginile iz prometa, dasi ie znano, da jih na debelo tihotapijo iz Ljubljanske pokrajine. Povedali so mu, da so pred nekaj urami oddali precej&njo količino takih cigaret nekemu trafikantu. Gospod je odšel v to trafiko in se najprej začudil, ko je zagledal na vratih tablico: »Tobak razprodan«. Trafikant go-
— II
Zgodovinski paberki
12. listopada: I. 1875. jo umrl v Grižah pisatelj Globočnik l'elicijan, rojen 19. oktobra 1810. v Uraslovčah. Gimnazijo je obiskoval v CeHu, filozofijo in teologijo je končal v Celovcu. Po posvečenju je služboval na raznih krajih po Štajerskem kot kaplan, nato kot župnik v Kotlah na Koroškem in v Grižah. Bil jo v celovškem bogoslovju za Slomškovega spiritualstva ter pripada duhovniški generaciji lavantinske škofije, ki jo je Slomšek vnel za slovenstvo in slovensko pisateljevanje, a ii obenem vtisnil tudi pečat svoje smeri. Njegovo pisateljevanje se je vršilo od začetka do konca v Slomškovem duhu in pod Slomškovim protcktoratom. Oba pre-
»poda ni spoznal in je skoraj surovo na- | hrulil obiskovalca, ko je ta vprašal za cigaret«, češ, ali ne znat« brati? Toda gospod je zahteval celo »Neretva«: »Zve- ' del sem, da ste jih prav danes dobili v j glavni zalogil »Trafikant je odvrnil, da jc gospod z«lo slabo poučen in naj še en- j krat vpraša v glavni zalogi. Gospod je ! odšel in nato obvestil finančno stražo, { kako je bil zadovoljen s svojimi poizve- j dovanfi v glavni zalogi in pri tem trafi- j kantu. Finančna straža in protidragin|ski oddelek sta potem seveda napravila pri trafikantu red in trafikant je na svoje začudenje žele potem zvedel, ketnu je odklonil prodajo cigaret.
voda Krištofa Schmida. katerih izdajo mu je oskrbel Slomšek, je zasnoval najbrž še v Celovcu. Pesmi so ostale : večidel v rokopisu in se jih je precej porazgubilo, kar je tiskanih, so izšle , vse po Slomškovem posredovanju. — Slomšku jo pomagal tudi pri raznih poučnih in nabožnih spisih —
1. 1920. sta SI1S in Italija podpisali ! rapallsko pogodbo. Italija je v smislu tega dogovora pomaknila svoje meje i iz leta 1914. preko Trsta in Gorice na ; alpske in kraško prelaze, zasedla Istro, ! otoka Cres in Ix>šinj v Kvarncru, do- j bila Zader v Dalmaciji in otoški sku- | pini Lastovo in Pelagruža. Reka je ostnla svobodna država. S tem dogovo- i rom ja prišlo v okvir italijanske drža- \ ve nad pol milijona Slovencev in Hrvatov.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Vrhovno sodišče v Ljubljani
»Slovenec« je objavil v številki od 11. t. m. zanimiv članek, ki je obširen posnetek naredbe des Obersten Kommissar in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« od 26. X. t. 1. Po tej naredbi je v Ljublj. pokrajini zadnja in najvišja sodna instanca apcla-cijsko sodišče v Ljubljani, ki obsega dve okrožni sodišči v Ljubljani in Novem mestu in 11 okrajnih sodišč. Vrhovno sodišče je 1. t. m. v smislu gor-nje naredbe prenehalo poslovati. Ta doslej najvišja sodna instanca v pokrajini je začela v Ljubljani delovati 1. novembra 1939, torej pred 4 leti. Vrhovno sodišče je nastalo lz oddelka B, ki je bil leta 1920 organiziran pri stolu sedmorice v Zagrebu za Slovenijo in Dalmacijo kot kasacijsko sodišče, za pokrajini, kjer so prej bili v veljavi avstrijski civilni in kazenski zakoni.
Prvi led na stoječih vodah.
Noč je bila jasna in mrzla. Pritisnil je od severa val zmernega mraza. V četrtek zjutraj je bilo mrzlo, jutranji temperaturni minimum je že v četrtič novembra padci pod ničlo in je 11. t. m. dosegel —3.4° C Po stoječih vodah, lokvah in mlakah se je napravil prvi led, ki je debel že nad 1 cm. V sredo podnevi je bilo jasno in sončno. Sonce jc zlasti prijetno sijalo popoldne, bili so lepi sprehodi v okolico in nn bližnje gričke, kakor na Rožnik in deloma na Golovec, kjer ljudje še vedno marljivo nabirajo razne poznoje-senske in zgodnjezimske gobe. V sredo se je temperaturni maksimum dvignil na +7.2 stopinje Celzija. Temperatura se podnevi dviga, zrnčni pritisk pa pada. Barometer je v četrtek padel na 770.4 mm.
Ponarejena Franckova kav«
Franckova kava, ki je bila vedno v naših krajih pri vsen gosjv>dinjnh najbolj čislana in je bilo po njej vselej veliko povpraševanje, je. postala v ten časih predmet brezvestne in sleparske špekulacije ter predmet ponarejanja. Nek veriž.nik, Ki je hotel na liiter in cenen nnčin obogateti in si od lahkovernih ljudi pridobiti mastne zaslužke, je zasnoval nelegalno podjetje, ki je začelo izdelovati ponarejeno Fran-ckovo kavo. Napravil je neko zmes iz želoda in drugili snovi, vso zmes lepo zavil v zavoje, ki so bili natančna imitacija Franckovih orignalnih zavojev 7.a kavo. Nato je začel ta verižnik po svojih pomagačih raz.pečavati v mestu in okolici to zmes kot pristno Fran-ckovo kavo. Mnoge gospodinje so jo hitele kupovati, toda debelo so gledale, ko 6o ugotovile, da je v zavojih sežgan želod, ki nima niti najmanjšega okusa po pravi Franckovi kavi. ven-ž.nika so sedaj zaprli.
Velike tatvine tobaka.
Obširno policijsko poročilo je omenjalo, da je v čnsu od decembra lanskega leta pa do konca marca letos v tobačni tovarni zmanjkalo do 89 kg tobaka v celotni vrednosti 30.000 lir. Policiji se je posrečilo prijeti nekatera osebe, ki so bile v zvezi s tatvinami tobaka in so bile te osebe izročene okrožnemu sodišču v Ljubljani. Pred malim kazenskim senatom je bila pred dnevi daljša razprava. Zaradi zločina tatvine tobaka je državni prnvdnik obtožil dve osebi, tri pa zaradi rnzpeča-vanja ukradenega tobaka. Glavni obtoženec Mihael Janželj, 6tar 41 let, samski delavec, stanujoč na Sv. Petra ccsti štev. 42 je bil zaradi zločina tat- J vine obsojen na 7 mes. strogega zapora, obtožen, da je v omenjenem času odpeljal med vrečami za sol ve'č paketov tobaka v teži 23 kg. Tobak jo izročil črnoborzijancu Alojziju Lahu, ki ga jo prodajal raznim interesentom, tako Matevžu Langeršku, krojaču na Sv. Petra nasipu št. 41 okoli 23 kg tobaka za ceno 9131 lir. Janželj je dal Lahu nagrado 1300 lir. Na Sv. Petra cesti št. 42 stanujoči samski delavce Alojzij Lah jo bil zaradi prestopka razpečevanja ukradenega blasra obsojen na 3 mesece strogegu zaporft in na 100 lir denarne kazni. Neki delavec, ki je liil obložen sodelovanja pri tatvini, je bil oproščen
zaradi pomanjkanja dokazov. Proti dvema obtožencema jo bilo kazensko postopanje izločeno.
Razne nesreče na deželi.
V Ljubljansko bolnišnico je bilo pri- 1 peljanih več jionesrcčencev. Hudo j>o-škodovani so bili med drugim: Cecilija Novakova, 71 letna delavčeva žena v Zgor. Knšlju si je pri padcu z lestve zlomila levo roko. — V Cerknici se je 13 letni posestnikov sin Jože Tavžclj igral s smodnikom. Vrgel je pest smodnika v ogenj. Puh mu je poškodoval oči. Poškodba je huda. — V Babni gorici na Barju se je v desno nogo hudo usekal 17 letni posestnikov sin France Švigelj. — V Tomišl ju na Igu se ie 15 letna služkinja Pavla Štrumbfjeva zliodla z gnojnimi vilami v desno nogo. Rana se je zaradi nepazljivosti infici-rala. Nastalo je zastrupljen je, da je morala deklica v sploiuo bolnišnico.
Nezvest inknsnnt.
V knjigarni in prodajalni časopisov Parovel nn Bleiweisovi ccsti št. 23. jc bil zaposlen kot inkasant 30 letni Bruno Nalli, po poklicu pek, italijanski državljan, stanujoč v Morijanski ulici št. 13. Letos septembra je za tvrdko pri raznih trafikantih za prodane časopise inknsiral skupa j znesek 3661 lir, ki ga pa ni oddal tvrdki, marveč porabil za sebe. Pred kazenskim sodnikom poedinccm na okrožnem sodišču je bil Nalli zaradi prestopka jionevcrbe obsojen na 4 mesece strogega zapora.
Za današnji dan
Koledar
Petek, 12. listopada: Martin I„ papež iu mučenec; Kunibert, škof; Emilijan, »poznavalec.
Sobota, 11. listopada: Stanislav
Kostka, spoznavale«; Nikolaj I. papež; Didak, sp>oznavalec.
Lunina sprememba: 12. listopada ščip ob 2.26. llerschel napoveduje sneg in vihar.
Dramsko gledališče »Potopljeni svet«. — Izven. Ob 16.30
Operno gledališče
Zaprto.
Kino Union
»Ženske niso angelske« —predstave ob 15,30 in 17.30.
Kino Sloga
»Zaupam ti svojo ženo« — predstave ob 15. in 17.
Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne: mr.
Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, Oosposvetska c. 10, in mr. Bohinc ded., Cesta 29. okt. 31.
Praktični nasveti
Za petek; bodimo po možnosti čim več doma; perilo in druge podobne reči, ki so zunaj, pravočasno pospravimo. Dobro zakurimo peči.
Za soboto: Za zunanja opravila ugodno.
Vse radijske poslušalce opoiarjamo na oddajo, ki bo jutri, v soboto, 13. novembra 19-13, od 19 do 19.30. — Oddaja je posvečena spominu vseh slovenskih žrtev, padlih za ohranitev slovenskega narod« ▼ dveletni borbi proti zločinskemu komunizmu.
Osebne novice
Diplomira) je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze g. Jože Os a na, sin gimn. ravnatelja Jog, Osana, Iskreno čestitamo!
Dramsko gledališče
Petek. 1* novembra, ob 1(1.30: »Potopljeni
»vet«, Izven. Cena od IS lir navulol, Sobota, 11. novembra, ob 10.30: »Kavarulca«.
Izven. Cnne od 20 Ur navzdol. Nedrij«, 14. novembra, ob IV. »Kovamtvo In ljubezen«. Izven. Cono oil 22 lir navzdol, Ponedeljek, H. novembra: Zaprto.
Operno gledališče
Petek, 11. novembru Zaprto.
Sobota, 11. novembra, ob 16: »OrfeJ tn Ev-
rldllta«. Red Sobota. Nedelja, 14. novembra, ob K: »Madame Ilut-
terfly«. Izven. Cene od .12 Ur navzdol. Ponedeljek, IS. novembra: Zaprto.
Poizvedovpnjn Zlato zapestno aro sem zirublla 10. t., m.
ob 8-30 na poti od Ceste VII, Kotna dolina, do tramvajsko postaja pri Milarni, ali nato v tramvaju do Dramo. Poštonega nnjditelja naprošam, da ml Jo prinese v Dramo alt na dom. Dobi nagrado, PliberSek, ltoina dolina VII-8.
Oseho, ki jo dn« 9. t. m. vzela v Predo-vtčevl ulici domačo obleko, ki ee je »ušila na vrvi, so s tem poziva, da Jo nemudoma vrne. Bila je opazovana od osebo, stauujočo v sosedni hiši, ujej dobro poznano.
Drobne vesti
V počastitev apomtnm g. Konrada F.lsba-ehorja so darovalo g«. Kristina farnena, Ljudmila MuukoJ in Karla Modlo 300 tir za begunce. V iraouu beguncev Bos plačajt
Druitna Zagore se e tem zahvaljuj« vsoin oskrbovalcem groba družine Zagoro.
Boljla nalivna peresa, dobro ohranjena, kupuje po najvUjl dnevni coni tvrdka Everest, Prešernov« 44.
Ce telite prodati vaS radio aparat obrnite ee naprej na tvrdko EVEBEST, Hro-Sernov« 41, kjer boste aparat lahko hitro In po najvišji dnevni oenl ln proti takoj-Injorau plačilu prodali.
Zapomnite «1 dobro, da boste dosegli za vaS pisalni stroj, kl ga nameravate prodati, najvišjo dnovno ceno pri tvrdki EVEItEST, Prešernova 44
Učile se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 15. novembra. Specialna strojepisno (ola: največja moderna atrojeplsnle«. Desetprstna metoda. — Učnln« niika. Speol-alni tečaji tudi ta atanograftjo, knjigovodstvo, jezike Itd. Iuforniacijs to prospekte dnjei Trgovsko nflllsfe »Chrlstofov uCul zavod«. Domobranska II.
Naknadno vpisovanje v trgovsko oPUl-Sfe »Chrlstofov učni zavod«, l.Jubljana, Domobranska 15. ia Enoletni trgovski tePaj s pravico Javnosti ln za VUJi trgovski tečaj ler vso oalnle tečaje so vrli dnevno. Informacijo in novo prospekte dajo ravnateljstvo.
Vsakovrstni pergnraentnl senčniki ae Izdelujejo pri M. Ti čar, Ljubljana.
Na II. lenskl realni gimnaziji v Ljubljani se pridne s ponedoljkom, 15. novembra, pouk tudi z»	ln razred. Touk za te
razredo bo v po«lopju učiteljske (tenckl oddolek) tole na Itesljevi e.eatl. Učenke 1. razreda naj pridejo k pouku v ponedeljek, 15. t. m., učenko 4. razreda » torek, IS. In učenke t. razrod« v sredo, 11. novembra, vsakokrat ob 14.
Tramvaj In MagUlrov avtohus. Ker aino zadnjič med »Pismi nam ln vam< objavili lelje nekega naročnika, naj bl apet vozil za Bežigrad Magistrov avtohus, ker le n* vozi tramvaj, moramo tudi poročali, da je Magiatrov avtobus te apet zaPel voziti. Oh»-nem pa moramo popraviti nekatere smole, kl Jih je zagroSil pluoo piama a avojo trditvijo, da severni del mesta nI dobil tramvaja, ker je zasebno podjetje Imelo » iniv atom pogodbo za to progo. To namreč ul resnica, pač pa mestna občina nI mogla električne eeMne ieleznlee Izpeljati po sedanji Ciril Metodovi cenil, čeprav ao Je vsi načrti pripravljeni, predvsem zaradi name-ravnne razširitve In preureditve ccate ter tarndi telnve z lolezniško upravo zaradi železniškega prelaza.
Otvoritev sedmega semestra na medicinski fakulteti
PočenSi s šolskim letom 1943-44 se odpre sedmi semester na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani.
Pesnik in reformator
Bila nas je večja družba akademikov in bogo-slovcev v Dalmaciji. Hodili smo vsako leto tja na taborjenja in križarjenja z jadrnicami po Jadran, morju. Ker smo bili otroci eks-presionistič-nega časa, smo si za šotorišča in za okvir svojih doživetij zbirali približno taka okolja: v sredi jc bil hribček s cerkvico, kjer je tiste tedne, dokler jo bil z nami, maševal br. Tomaž Ulaga iz Beograda, v levem zalivu je bila vasica, v desnem zalivu pn je bilo sidrišče za našo jadrnico. Bili smo prav na začetku ves svet preobrazujočih »karier« in v enem teh razgovorov je bil postavljen br. Edvard Kocbek ob — zid.
1. Zakaj nisi Savonarola?
Dopoldne je bilo morje še prehladno, pa sami smo bili tako spočiti, da smo bili godni samo za duševno delo. Sedeli smo na svojem tečaju v zatišju podrte apnene peci, br. Edi je sedel na vrh najbolj izrazitih in pisanih razvalin. Že tedaj je ljubil razvaline pod seboj.
Vsakdo izmed nns je moral imeti predavanje, ki je bilo čimbolj izvirno, bogoslovec Edi je imel seveda predavanje o preobrazbi slovenske cerkvene hierarhije. Toda njegov laični tovariš na levici z njegovimi spoznanji nikakor ni bil zadovoljen; predavanje je bilo vse preveč krasnoslovsko in prepolno teluričnih leporečij. Rekel bi, da je bilo bolj pesniško ko pa tehtno, liolj samoljubno ko pa objektivno.
Prerivali smo se v debati za stvnr-niih drobcem, za tisto nitjo, ki nnj bi zajela tok celotne smeri tečnjn. Ko le ni šlo, ga je tovariš knr naravnost vprašal:
»Edi, znknj nisi Savonnroln? Kreni nnprej, stop! nn pot odločnih in energičnih dejanj, razkrinkavanj in ruši ter razdiraj kopreno z obrazov svoje okolice...«
Ko je Edi še nekoliko vprašujoče gledal, ga je še globlje zajel: »Pesnik in pisatelj si. Zagrabi Savonarolo tako, dn boš lahko iz njegove zgodbe spisal drmno, največjo tragedijo slovenskega verskega poslanstva... Drama mora biti taka, da bodo ljudje iz Drame krenili naravnost pred Šenklavž in kričali tako, da se bo katedrala majala.«
Skoraj petnajst let pozneje je Edi zagrabil za ta program, postal je po-kveka Savonarole, ki rusi pod seboj cerkve, uničuje umetnostne zbirke in seda na razvaline naših ubornih ljudskih prosvetnih domov. Ostal je strupeno zvest blodni misli in sednj, ko pošilja slov. katoličanom čez tajno radijsko postajo svoje pastirske poslanice in obsodbe, ostaja zanj samo en korak: Ko je, kot Savonarola v srednjem veku, sedaj v okviru svoje epopeje toliko podrl in uničil, mora samo še sesti nn svoj prestol krvi in ognja in se okli-cati za vrhovnega poglavarja-»pupeža« svoje krvave »cerkvc«..,
2. Oton Habsburški in Edvard Kocbek.
Tiste čase je bila med nami zelo razširjena struja, ko se je predajala nazorom, ki jih je širil Mcunier v svoji reviji »Esprit«. Za to revijo so bili sicer tudi pisci, kakor Aron in Dandieux, ki sta bila velika desničarja in blizu belgijskemu »Rcxu«, vendar to naših domačih posnemovalcev ni motilo — v Ljubljani je to gibanje moglo biti in postati »levičarsko«, samo da so mogli prinesti izkaznico o progresivni usmerjenosti.
Zn revijo »Dejanje«, ki je pisala v tem smislu, so seveda morali izvedeti tudi v Parizu in tudi po Švici in na — Madžarskem. V Budimpešti je bil krog mladih vojvod, princev, knezov, grofov in baronov, ki so sc odločili, da se bodo šli najradikalnejše socialne reformatorje. Ti ljudje so bili zelo bogati, lahko hi rekli prebogati, da bi se odločili zato, dn bi pomagali revnemu madžarskemu prebivalstvu, ki je bilo podpore zelo potrebno. Ne — tudi ti arisfokratje so se pripravljali na svojo »epopejo« in so tipali drugod po Srednji Evropi za poinagačl zn njihovo lastno zamisel.
Tnko se je zgodilo, dn je nelco no? izstopil nn ljubljanskem kolodvoru iz budimpeštanskegn brzovlakn eleganten mladenič, ki je navajal, da potuje v
Švico. Obiskal je njim sorodno revijo »Dejanje« in ponudil velike vsote denarja ter tolmačil čustva madžarske mlade aristokracije.
Oton Habsburški je poslal svojo vizitko Ediju, ki je tedaj že postajni stanovski tovariš »velikih« politikov v areni slovensko krvave epopeje.
3. Mcfisto, ki ni kavalir.
Korak Iz leve na desno je bil Ediju včasih zelo lnhnk... Iz teženj za verskega reformatorja je postni »narobe papež« nli satan, v litcrnrncm jeziku Mefisto; iz »partnerja Otona Habsburškega« jc postni komunistični minister v Vidmorjevl vladi, iz pesnika in mistika jc postni avtor reklamnih komunističnih plnkntov in spomenic v žargonu letakov,
V Faustu jc Mefisto eleganten In viteški, pravi kavalir... llcrojstvo Edi-jevega Mcfista je obtičalo nn lobanjah 13.000 poklanih Slovenccv. Tudi druge revolucije so rabile vznesene pesnike, ki so klanje proslavljale na religiozen način. Tako jc Aleksander Blok spesnil »Dvnnajst apostolov«, ko je pa obstal pred zadnjo resnico, je bil tako »pošten in dostojen« Judež, da je vzel vrv in se obesil... Ko jc Majakovski v Parizu spoznal prozno resnico Stalinovih procesov v Moskvi, si jc na Montparnassu v najodličnejši družbi pognal kroglo v glavo in v zadnjem pismu, labodjem spevu, pojasnil, da je to storil zaradi tega, ker meni, dn more snmo nn tr. način dovolj glasno protestirati proti moskovskim goljufijam.
Naš najpopularnejši ljubljanski pri-dignr p. Odilo, nnš sodobni Abraham n Santa Clara, se v svojih pridigah trudi našemu ljudstvu dopovedati, da hodi po r.nši zcin-tj i satan in da ima zelo pisane oblike in obleke. Satan krvave komunistične epopeje nn Dolenjskem nI niti kavalir, niti vitez, ni več pesnik — je snmo še plnka-ter, demagog in zločinec — to se pravi, da je že zelo blizu svojim glavnim knrak- Mefisto v eni izmed teristiknm.	tlovenskih izdaj
Nemogoče!
Ko je naš list objavil članek, da so komunisti v Črnomlju pripravljali še nov množični »proces« ter da je bil zanj določen kot preiskovalni sodnik znani ljubljanski odvetnik dr. Boris Pue, smo očividno zadeli ljubljanske snlonsk'' komuniste v živo, Takoj so se namreč pričeli javljati in pretakati krokodilske solze ter zatrjevati, da ie dr. Boris Pil C vendar sin znane ljubljanske nacionalistične družine, da je popolnoma nedolžen ter da ie med komuniste odšel ter se v njiliove vrsto vrinil snmo zato, dn bi rešil čim več naših ljudi- Kakor vidimo, se sedaj po-nuvlja ista pesem, kakor svoječasno s Sernccem, ko so ga varnostni organi izsledili ter kot ministrskega Člana OF vtaknili v zapor. Po vsestranskem mo. Icdovanju in zatrjevanju, da je nedolžen, da z OK sploh nima nobenih stikov, da obsoja divjanje tolovajskih komunistov po slovenski deželi in na posredovanja z vseli strani, je bil inž. Scrnec izpuščen na svobodo. Pozneje je pn vendarle isti Scrnec sani priznal, da jc član plenuma OF. Ali, kakor je omenil že g. Velikonja v svojem lepem radijskem govoru, sta prišla gospo Natlačenovi izrazit sožalje ob umoru pok. dr. Natlačena tudi pokojni dr. Brecelj in dr. Stanoviuk. Za pokojnega dr. Breclja j« napisal spominski članek zopet inž.. Scrnec ter je v njem slovenski javnosti sporočil, da je bil član plenuma OK tudi pokojni dr. Brecelj. Vodstvo OF jc pu sedaj tudi snmo objavilo, da je član njenega plenuma tudi dijak Stanoviuk, to je »in ljubljanskega odvetnika dr. Stunovuikn. Tako sedaj prihajajo na dan zopet isti ljudje ler zatrjujejo, da je inlndi dr. Puc nedolženl
Pa pustimo tu govorico in preidimo na dejstva sama: Vse te in podobne ljubljanske komuniste in naivne Ljubljančane, kuteri jiin stalno nasedajo, vprašamo samo to-le: zakaj je dr. Puc zupuslil Ljubljano po osmem septembru, t. j. tedaj, ko je že vsak vrabec na strehi čivkul, da jc hadoljevski general Cerutti izročil vse orožje svoje divizije komunistom, ki so potem z hndoljevci pričeli zasedati Dolenjsko, znkai je ravno tedni moral oditi i/. Ljubljane dr, Boris 1'uc in zakaj je s svojimi elegantnimi kovčeji zavil naravnost v glavni komunistični stani'
če je dr. Boris Puc res tak nacionalist, kakor ga danes slikajo po Ljubljani salonski komunisti in njihovi simpntizerji, zakaj ni odšel v družbo ostalih nacionalistov in doslednih Sokolov, knkor so to storili poročnik Marijan Slerniša, kapetan Pavle Vošnar, zjiuni viški nacionalist in načelnik vi-»kega Sokola Rudolf Marinčič, Ivan Lisec, Drago Tomažič, major Danilo Koprivica ter duhovnika Malovrh in šiiiknr, knkor tudi v.si ostali nacionalisti mučenci, kateri so svojo nacionalnost potrdili in zapečatili z lastno krvjo iu smrtjo?
Dr. Boris Puc se ni pridružil tem nacionalistom, temveč jc odšel v glavni štab OF!
Knko jo mogoče, vprašamo dalje vso ljubljanske salonske komun ste in iiuivno Ljbuljančane, da so komunisti ruvno dr. Borisu Pucu takoj zaupali tako važno vlogo preiskovalnega sodnika, čo je bil dr- Puc res tako velik nacionalist in nasprotnik komunistov!' Kako vendar to?
In vprašamo dalje: Ko je dr. Boris Puc videl, da se Črnomlju bližnjo Nemci, zukaj ni ukrenil vse potrebno, da bi iz zaporov izpustili zaprtih 48 oseb. »Nacionulist« dr. Puc tega ni stori}, temveč je vseh 48 nesrečnikov pustil še nadalje v zaporu, da so bili tam izročeni na milost in nemilost komunističnim rabljem, ki so jih skušali v zadnjum trenutku vse pobiti in postrelitil Namesto, da bi jih rešil, je dr. Boris Puc z ostalimi vodilnimi komunisti zbežal pred Nemci!
Ob koncu pa samo še to vprašanje: Če je dr. Boris Puc res tako nedolžen. kakor ga sedaj želijo prikazati njegovi prijatelji ljubljanski salonski komunisti, zakaj se sedaj ne vrne domov in preda nemškim oblastem ter ne pove in pojasni, zakaj jc sploh šel na Dolenjsko' in kako je jirišei sploh do položaja komunističnega preiskovalnega sodnika?
Izgleda, da je tu nekaj drugega po sredi; dr. Borisu Pucu prede sedaj trda ter mu gre za osebno in materialno odgovornost, knr bi sedaj rad zaščitil in zavaroval in samo zaradi te odgovornosti, kuteri se ne bo mogel izogniti prav nihče, kdor ima kaj »masla na glavi«, vpijejo sedaj po ljubljanskih salonih: dr. Puc je nedolžen! On se je hotel samo žrtvovati! Gospodje! Tudi mi nismo tako otroško naivni! Sporočamo vam samo tole, da si tudi vi dobro zapomnite: Sa-lus rei publicae, suprema lex! Važno za vsakogar, pn tudi za mladega — dr. Borisa Puca!
Radio Ljubljana
dnevni spored za 12. november:
8.30 Jutranji koncert — 9 Poročila v nom-Sčini in alov»n$činl — 12.20 Glasbeni uvod — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.4.") Koncert glasbe za razv^lrilo — 14 Poročila v nemSčini — 14.15 Popoldanska glasba — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Virtuozna glasba — 17.45 Iz pesniškega »vela — 19 Komorno glnsbo izvnjntn L. M. Škerjano, klavir, I.eo Pfeifer, violina — 19 30 Poročila v »lovenSčlni, poročilo nemSkoga vrhovnega poveljstva v Itnlijan-Sfini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45 Mata medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Pison večer priredi Ljubljanska radijska postaja, sodelujejo orko«ter, zbor in balet opernegn gledališča, vodi Samo Hiihad; nato soprunlstka Manja MleJ-nlk, tenorlat Drago fudon, soloplesalks 01-zeln Bravničar, ritmični orkester, kvartet »Fantje na vsa!« in mnogo drugih — JI.30 Intermojzl - 21.40 Prenos »poroda beograjsko vojaške oddajno postajo — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Dvajset minut tanga.
Džingiskanovi Mongoli na pohodu
Končno se je iz Kitajske vrnil v domovino. Na vseh svojih vojnih pohodih res ni imel dovolj časa. da bi se posvečal razmeram v domovini. Zato je bilo marsikje in marsikdaj vse polno zadev in vprašanj le zasilno rešenih. Marsikdaj pa je šlo celo vse skupaj hudo navzkriž.
Mož iz pastirskih rodov, raztresenih po širni stepi ni bilo mogoče kar čez noč zediniti v en narod. Zato so posamezni rodovi, združeni sicer pod poveljstvom silnega Džingiskana, živeli življenje po svojih starih navadah naprej. Potikali so se 110 puščavi sem in tja in so živeli tako, kakor so bili navajeni od pamtiveka: ropali so in kradli, kjer se je le dalo. Pobijali so se med seboj kot so se pobijali v prejšnjih rodovih, če so slučajno trčili skupaj. Natikali so glave na kole. tigrab-ljali žene iz tujih šotorov, kradli otroke in konje ter zadovoljni mislili pri tem, da se lepše, bolj zdravo in prijetnejše ne du živeti.
Ko se je Džingiskan vrnil v svojo prestolnico v Karakorum, je to početje spočetka le mirno opazoval. Kmalu pa se je zbudil v njem — sinu širne mongolske 6tepe--ki ni znal ne pisati
ne brati in ki ni niti slutil ničesar o
duhovnih vprašanjih drugod po svetu, čudovit sen.	, I
In kakor da bi bila malenkost, se je lotil, da to naravnost neverjetno sanjo uresniči. Že od nekdaj je poz.nal svoje pastirske rodove in že od nekdaj je vedel, cla so v svojem jedru bojevniki in vojščaki. ki jim ni para. In prav to bi bil predpogoj, če bi bil hotel uresničiti svojo veliko zamisel.
Zavedal pa se je, da to še ni zadosti, zakaj svetovnega cesarstva ne Vo mogel osvojiti in obdržati 7. njihovo hrabrostjo, žilavostjo, skromnostjo in požrtvovalnostjo. Saj so vendar vsi skupaj strahotno neurejena množica! Zato se je najprej lotil, da bi napravil iz. svojih Mongolov — izbrance, temelj, na katerega bi se dalo zgraditi bodoče cesarstvo. Dobro je vedel, da te svoje sanje o svetovnem gospodstvu ne bo mogoče uresničiti brez krvi, zato se je naglo odločil, da bo prelil krvi kolikor bo pač treba. Nikdar ni namreč cenil — tuje krvi.
Predpogoj za izvedbo tako velikanskega načrta pa je armada. Njegova vojska mora biti urejena, mora biti hrbtenicu njegovih načrtov v notranjo-,sti in vodilo njegovih veličastnih sanj na zunaj. Pri organizaciji svoje vojske
Ea mu je bila sreča naklonjena. Ni mu ilo treba vbijati v glavo svojim ljudem, kaj vse pomeni oborožena sila. Ni jih liiio treba za vojaško službo in za vojskovanje navduševati. Vsak od njegovih rojakov je bil po sili razmer žo od najmlajših let voj.ščnk: doma v sedlu in izvežban v rabi vseh poznanih orožij. Tudi 11111 ni bilo treba novačiti in izbirati za vojsko sposobne. Vsak dečko je bil v njegovi deželi vedno vojak.
Pač pa so bili vsi ti vojaki raztreseni po ogromni in širni pustinji. Živeli so v svojih rodnih krdelih, po svojih domačih, v ustnem izročilu za-popadenili zakonih. i>o starih šegah in navadah in če hočete — tudi prepirali in pobijali so se med seboj. Vsi skupaj še zdaleka niso bili urejena armada.
Džingiskan pa se je odločil, da bo iz svojega cnrstvu zgradil vojaško državo. Prav dobro se je zavedal, kako usodna in nevarna postane lahko vojaška država vladarju samemu. Vedel je, kakšne posledice rode lahko vojaški upori za vladarsko rodbino. Vse preveč dobro je poznal navite nakane, ki bi jih utegnili spočeti in skuhati nezadovoljni ali celo častihlepni generali.
Prav zato pa je Džingiskan ustvaril pravo mojstrovino, vzor vojaške organizacije z.a tedanje čase in razmere. Nikdar ni prišlo v vsem n jegovem širnem cesarstvu do vojaškega upora. Kaj
takega se ni zgodilo niti ne po njegovi smrti, za vlade njegovih sinov, niti ne po njihovi smrti, ko so vladali že njegovi vnuki.
Leta, ki jih je Džingiskan prebil v svoji domovini, je vsa izkoristil zato, da je podrobno izpeljal ureditev armade. Uredil jo je vprav genijalno
Doslej so bile posamezne vojaške enote vedno sestavljene iz moštva nekega določenega rodu. ali celo le neke čeprav številne rodbine. Čisto razumljivo je bilo Džingisknnu, da se v takih razmerah v posameznih vojaških skupinah častihlepne glave lahko lotijo raznih prevratniških načrtov. Zato je vse take rodbinske in plemenske skupine razpustil.
Vso svojo velikansko armado pa je razdelil na enote, od katerih je vsaka štela 10.000 mož. Taka enote seje imenovala tumnn in je bila zaključena vojaška skupina. Imela je dolekosežnn pooblastila in veliko samostojnost. Turna 11 u ni poveljeval noben general, ampak vladar sam in samo od njega je tuman sprejemni fiovelja. Nihče v vsej armadi ni imel pravice v tumanu samem preurejati kar koli. Tuman je ostal brezpogojno in v vsakem oziru zaključena in stalna enota. Niti en sam mož ni smel biti prestavljen iz enega tunin-na v drugega. Niti princi kraljeve rodbine same, ki so sicer uživali najrazličnejše prednosti, kaj takega niso smeli storiti. Dalje je Džingiskan odredil, da
je pripadnost posameznega vojščaka k določenemu tamunu dedna.
S to odločitvijo, da se pripadnost k določenemu tamunu podeduje iz roda v rod, je Džingiskan omogočil neverjeten razvoj tumanu. Vsak tuman jo ( namreč stremel za tem, tla bi bil deležen čim večje slove, čim večjih zmag. Posamezni pripadniki tumana in določenih skupin v tumanu pa so zopet tekmovali med seboj, da si pribore čimveč slave. Slava, ki si jo je posameznik pridobil v tumanu, je bila tako rekoč dedna! Saj je sin tudi služil v isti enoti in se baliul z junaštvi svojega očeta, prav tako vnuk itd.
še po stoletjih so služili potomci prvih borcev v istem tumanu in pod isto zastavo kot njihovi pradedje!
V tumanu samem je genijalni organizator kar najbolj upošteval sfara izročila nekdanjih divjih pastirskih plemen. Dovolil je, da so si posamezne skupine mož same volile svoje vodnike. Tako jim je dovolil, da so obdržali staro šego in navado, tako značilno za rodove v pustinji. Vsakih deset mož si je laliko volilo svojega desetar-ja. Desetarji so nato izvolili izmed sebe stotnika; ta je vodil že stotnijo. Prav tako je bil izmed desetih stotnikov izvoljen poveljnik celega tisoča. Po tem načinu so volili višje in višjo poveljnike vse naprej do genela tumana samega.
(Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Pomembna nova srednješolska knjiga
Starocerkvenoslovanska slovnica in čitanka za višje razrede srednjih šol. — Priredil prof. dr. France Tomšič. Pokrajinska šolska založba. Ljubljana, 1943.
V zadnjih desetletjih so bile naše srednje šole brez vsake knjige, ki bi jim bila v pomoč pri študiju starocerkvenoslovanskega jezika in književnosti, dasi jo je učni načrt za peto in šesto šolo predpisoval. Pred kratkim smo vendarle dobili v Tomšičevi priredbi posrečeno pomožno knjigo za ta študij, ki je v marsičem podlaga za razumevanje slovenskega jezika in literature.
Knjiga je razdeljena v tri dele: v uvod, v samo slovnico staro cerkvenoslo-vanskega jezika in v čitanko. V kratkem, a jedrnatem in za srednješolca zadostnem uvodu prikazuje prireditelj podobo razčlenjenosti indoevropskega jezika, posebej praslovanščine, starocer-kvenoslovanskega jezika in najstarejših slovanskih spomenikov, navaja vse pomembne glagolske in cirilske rokopise ter starocerkvenoslovansko zbirko. Vsa ta krajša poglavja uvoda so pregleden prikaz jezikoslovnih vprašanj, morda bi za srednješolski pouk koristila še pregledna skica o razcepitvi indoevropskih jezikov. Prav tako bi kazalo nekaj malega omeniti Cirilovo in Metodovo delo, kolikor se tiče samih jezikoslovnih problemov.
Slovnični del knjige obravnava na kratko pogled v glasoslovje in oblikoslovje starocerkvenoslovanskega jezika. Oba oddelka slovnice sta prav dobro in dovolj temeljito obdelana; posebno pohvalno bi omenil kratke opombe prire-diteljeve, s katerimi se ozira na razvoj posameznih jezikovnih pojavov iz praslovanščine v slovenščino, dasi so ti pogledi v slovenščino pri nauku o samoglasnikih morda le malo preskopi. Tudi poglavja o poudarku morda ne bi kazalo popolnoma opustiti, kakor je gotovo namenoma storil prireditelj, ker je to ppglavje pač pretežko brez globlje izobrazbe, ki je pa realci in realni gimnazijci zelo pogrešajo. Že tako je na premnogih mestih opaziti, kako bo klasični gimnazijec z znanjem latinščine in zlasti grščine laže sledil knjigi kot rea-lec. Podrobneje se z obdelavo glasoslov-ja v Tomšičevi slovnici starocerkvenoslovanskega jezika nameravam pobaviti na drugem mestu, tu bi le omenil, da je prav to poglavje zelo izčrpno in zadovoljivo podano, vse primerneje za srednješolca kot poglavje iz oblikoslovja.
V poglavju iz oblikoslovja bi bilo namreč zlasti pri samostalniku primerneje obdelati sklanjatev po osnovah in nato prikazati razvoj v posameznih slovanskih jezikih, posebno seveda glede na slovenščino, po spolih. Tudi bi bilo
pregledneje podati posamezne paradigme po šesterih indoevropskih osnovah, ne pa po spolih, ker je taka delitev pač šele kasnejša in mlajša. Podrobneje bi tukaj trebalo prikazati razvoj v slovenščino po posameznih sklanjatvah in posameznih sklonih, ker je to pač dostopnejše gimnazijcu kot poglavja iz glaso-slovja, kjer ie takih razvojev več. Ločitev osnove in spola bi bilo v tem poglavju vsekakor jasneje opredeliti, kakor je to storil prireditelj.
Prav tako bi pri poglavju o zaimkih kazalo podrobneje ločiti posamezne vrste zaimkov, nc pa jih deliti samo na osebne in neosebne. Saj to podrobnejšo ločitev študentje že tako poznajo iz Breznika in slovnice za III. in IV. razred srednjih šol. Sicer pa je prav poglavje o zaimkih odlično obdelano in podkrepljeno z dolgo vrsto paradigem, ki so morda tu in tam celo preštevilne, ker so si pač premnoge tako podobne. Dobro so obdelana poglavja o pridevniku, števniku in glagolu. Pri glagolu se mi le čudno zdi, zakaj je prireditelj obdelal skupaj poglavje o časih s poglavjem o naklonih. Poglavje o razvoju v slovenščino bi morda pri glagolu kazalo prikazati rajši v obliki paradigem, ne samo v kratkih pripombah, saj je ravno poznavanje slovenskega glagola bistveno poglavje iz slovenske slovnice, ki naj bi postalo že študentu čim najbolj jasno in predelano. Taka nazorna prikazovanja jezikovnega razvoja, poudarjam znova, so odličen metodičen pripomoček v srednji šoli ne samo na nižji, marveč prav tako tudi na višji stopnji. Pri vprašanju krepkega in sigmatskega aorista se posebno občutno opazi, kako vse bolj bi bilo treba danes upoštevati realca kot klasičnega gimnazijca, saj teh in takih pojmov sploh ne pozna. Zato bi jih bilo treba vsaj na kratko tudi v pričujoči knjigi obrazložiti. Pri časih in naklonih bi se morda več kazalo ozreti na razvoj v slovenskih narečjih, ker naš knjižni jezik kaže tukaj le preveliko obu-božanje, da bi bil študentu razvoj iz praslovanščine razumljiv. Pri poglavju o imenskih glagolskih oblikah bi se morda prireditelj vsaj v malem ozrl na tako imenovani dvojni nedoločrdk, dolgi in kratki, ki sta zopet oba tako pomembna za poznavanje slovenskih narečij in celo knjižnega jezika.
Zadnje poglavje ▼ Tomšičevi slovnici starocerkvenoslovanskega jezika tvori čitanka. Prireditelj j e zelo posrečeno izbral posamezne odstavke iz cerkveno-slovanskih zapiskov, iz vsakega izmed glagolskih in cirilskih, tako da študent v kratkem spozna vse značilnosti jezika v prvih in drugih in vsakega posebej. Odstavki so dobro izbrani iz poglavij, ki jih študent že lahko pozna iz nedeljskih evangelijev in listov, zato mu bo prevod in razlaga zelo olajšana. Morda bi za na
zorni pouk kazalo pridati še primerek oglate glagolice, ko je že prikazana okrogla. Prav je tudi, da so odstavki opremljeni s primernimi komentarji, ki bodo odlično služili ne samo študentu, marveč tudi profesorju. In ob koncu te komentarje dobro izpopolnjuje še poseben slovarček manj znanih praslovanskih besedi. Tudi faksi-m i 1 e spovednega obrazca in Sinajskega obrednika je potreben in koristen, da študentje vidijo izvirni posnetek stare pisave in spomenika kot takega.
Navedli smo nekaj pripomb ne zaradi graje, marveč da bi bila prihodnja izdaja v ponatisu šc popolnejša, kolikor se bo prireditelju zdelo primerno in koristno za čim uspešnejši pouk slovenščine v višji srednji šoli. Na splošno pa moramo reči, da smo s to učno knjigo tako zadovoljni, kot morda zlepa žc nismo bili s katero! Tomšič jc po dolgih letih prvi izpolnil občutno vrzel v pouku materinščine na naših gimnazijah in tako prehitel celo pisce književne zgodovine, ki je tudi že cela desetletja pogrešamo v srednji šoli. Naj bi prireditelju starocer-kvenoslovanske slovnice in čitanke čim prej sledili tudi pisci slovenske književne zgodovine in naj bi svoje delo opravili prav tako odlično, kot je to storil prof. dr. Tomšič!
Z Gorenjskega
Tečaj za filmske operaterje na Bledu.
Podružnica nemške filmske organizacijske službe na Bledu je priredila v zadnjem času prvi tečaj za filmske operaterje na Gorenjskem, Tečaj je bil na Bledu ter so na njem predavali udeležencem o elektrotehniki ter o filmski tehniki vodja izobraževalnega oddelka v nemški filmski
zbornici dipl. inž. Hauptmann, ravnatelj Schliiter in tehničar Anton Stanko. Udeleženci filmskega operaterskega tečaja na Bledu so nato po končanem pouku polagali izpite pred posebno državno komisijo v Celovcu, Vsi so ga položili z dobrim usppehom ter so se tako usposobili z9 filmske operaterje.
Iz Hrvaške
Seja hrvatske vlade pod Poglavniko-vim predsedstvom. Te dni je imela hrvatska vlada sejo, na katero je prišel tudi Poglavnik ter^je imel na njej daljši govor o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na hrvatsko državno in nacionalno življenje.
Upokojitev ministra. Na predlog predsednika hrvatske vlade dr. Mandiča je Poglavnik podpisal odredba o upokojitvi hrvatskega državnega ministra dr. Milo-vana Žaniča.
KUPITE TAKOJ
eno najlepših knjig letošnjega leta
svetovno znani Walter Scottov zgodovinski roman
»IVANH0E«
ki ga j'e založilo in izdali uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. Broširana Izdaja velja 35 lir, v polplatno vezana 45 lir, v celoplatno na najfinejšem papirju pa 80 lir.--Naroča se
V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«.
IEL KINO UNION " "
Najnovejše dolo znamenitega režiserja Wil1lja Forsta
»Ženske niso angelčki«
V Rlavnih vlogah: Mnrthe llarell, Axcl v. Ambcsscr, Richnrd Romauovsky in drugi odlični igralci.
PREDSTAVE ob delavnikih ob 15.10 In 17.10.
TEL
SO
KINO SliOGA
Obilo prisrčnega »meha In zabave vam nndi najboljši nemški humorist lleinz Riibrmann t svojem filma
»Zaupam ti svojo ženo«
Heinz Ruhrmann kot neprostovoljni varuh lepe žene — pomeni vrsto blaznih pustolovščini PREDSTAVE ob delavnikih eb IS In 17. ob nedeljah: 10.10, 1S.I0, 15.50 In ob 17.10.
MALI OGLASI

72, »Noč j'e tiha, zadnja ura grozo diha: spi, le spi, le spi!« je brnela zlata ura na kaminu dvanajst. A Marija je ni več slišala. Spanec, podoben brezčutni nezavesti, jo je omotil.
POSTREŽNICO zanesljivo in vajeno gospodinjskih del sprejmemo zn dnevno pomor. Predstaviti se takoj: Cjiristof. Pnv-šetova ulica 33-a (Ko-deljcvo).
Mansnrdno SOBICO In KUHINJO
čisto, oddom ccno 2 osebama, Upokojenec ima prednost. Ponudbe nn upr. Slov. pod »Periferija« št. 7673.
ŠPORTNO SUKNJO svetle barve, po ugodni ccni prodnm. Krojač Ilovar, Zvezna 8, Zelena jama.
BREZOVE METLE držaje za lopate, ometa itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Btei-weisova 29 in Maistrova tO.	(I
NAPRODAJ: Industrijsko podjetje, pripravno zn . vsnko stroko, z velikim zemljiščem.
Enonadstr. hiša, trgov-ska, z večjim vetom na najprometnejši cesti ob tramvajski progi. Zazidljive ploskve 200 kvadratnih metrov. Dvonadstropna hiša, nova, z 7 stanovanji po dve tobi in kabinet.
TrnAik » Izmeri 12 tisoč kvadr. metrov, v Rožni dolini. Zemljišče, 20.000 m« In 10.000 tu'. Gramozni teren. znotraj bloka. Parcele v Šiški in ns vzhodni strani od lir 41.000 dalje. ZAJEC ANDREJ, renll-tetna pisarna Tavčarjeva nI. št. 10.
ZELJE V GLAVAH
in REPO zn ribanje kupuje »Gospodarska zveza«, Bleivvcisova c. št. 29.	(k
Boljša
NALIVNA PERESA dobro ohranjena, ko-puje po najvišji dnevni ccni tvrdka »EVE-HESTt, Prešernova 4«.
»TOXIN« PRAŠEK zanesljivo uniči mrčo« uši. stenice, bolhe itd. »DROGER1 JA KANC«, Židovska ulica šl. 1.
POSODO ZA KISANJE REPE
dobite pri Gospodarski zvezi, Biciwcisova ccsta št. 29.
Moško in dnmsko ČRNO SUKNJO za srednje postave — ugodno prodam. Zbaš-nikova 10, Kolczija.
LUKSUZNI CABINETT in »SINGERc šivalni stroj z okroglim čol-ničkom prodam. Pnd-milščakova 23, Bežigrad._
KUPIM REPO. PESO in korenje. Stirn Marija, Lnnfarsku steza št. 10 (poleg »Ljudskega donia«),
VEC VOZ STELJE z Rožnika oddam za seno ali slnmo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7074.
HARMONIKE za otroke, klavirske, kromatične in diatonič-ne, vseh velikosti, kupuje po najvišjih dnevnih cenah ali prevzame » komisijsko prodajo tvrdka EVEREST, Prešernova 44.
Amarilis bi želela, da bi oče bil dru- ! gačen. Bolje bi bilo, če bi od časa do časa zarentačil in rekel odločen ne. Če mu kaka stvar ni bila po volji, naj bi rekel: ni prav tako. Naj bi ljudem ne delal vtisa velikaša, ki se sklanja k majhnim in si prizadeva, da bi govoril z njimi na način, ki so ga najbolj vajeni. Želela bi, da bi v domači hiši, sredi zmede ne igral vloge božanstva, ki za vse skrbi, ne da bi kaj videl ali slišal, ne da bi kaj rekel ter gledal na vse z dobrohotno popustljivostjo, Sicer pa, ali je res poskrbel za vse?
Nevoljna je bila zaradi njegovega nespremenljivega vedenja ?Knko rada bi ga videla kdaj brez suknjiča in s slabo zavezano samoveznico. Kako je mogoče, da je človek vedno enako razpoložen? Začela je dvomiti, če ni morda to vedenje le narejeno, če ni ta nespremenjena liubeznivost le krinka. Skoraj bi bilo bolje, da bi bila res krinka.
Toda ti vtisi in te misli so bile kakor bežni oblački, ki se včasih prikažejo na jasnem nebu. Amarilis je lahko videla vse zlo in vso bedo; sočustvovala je in tudi trpela, ne da bi sreča njene duše to trajno čutila. Njena notranja sreča se je le za hip zasenčila, a kmalu zopet zasijala. Sreča? Brez dvoma bi se začudila,
če bi slišala (o besedo. Boljo bi rekli zdrav značaj, ki je bil kakor voda, ki se umiri, kakor hitro jo ne motimo več. Njen brat je trdil, da je podobna tistim mo-žičkom, ki imajo v podstavku kos svinca in se vedno znova zravnajo, tudi če jih skušamo prevrniti. Nikakor ni bila neobčutljiva aH lena in bi sprejela vse le zato, da se znebi bojev. Ravno nasprotno: bila je živahna in zelo občutljiva. Nič ni ušlo njenim svetlim očem, ki bi ob potrebi same razsvetljevale pot. Videla je vs-e in uganila. Poznala je domače nerednosti, ki niso bile niti majhne, niti redke, čeprav jih je zakrivala navada in razkošje, čeprav 60 kar izginile ob pokroviteljskem očetovem pogledu, Dozdevalo se ji je, da je bilo toliko hvaljeno bogastvo Pardije-vih le malo trdno. Prav tako je bila skoraj prepričana, da so velikopotezne kupčije, ki jih je oče včasih omenjal, ladje v Amsterdamu, električne naprave v Parizu in podobno, le pravljice in sanje, povečave majhnih slik ali celo podjetja, ki so vodila v propast. Na vsak način pa je vedela, da v njihovi hiši velja pravilo: vse najbolj redke in drage stvari, a o denarju niti sledu. Vzrok pogostega spreminjanja služinčadi je bila navadno plača, ki ni bila poravnana o pravem času: dvakrat ali trikrat na leto so menjali
mesarja, krojača... Nenadoma pa je zo- i pet prišla cela povodenj denarje, ki pa 1 je vedno splahnela prej, kakor jo je bilo mogoče prav usmeriti, prav kakor poletni nalivi, ki jih razsušena zemlja ne utegne izkoristiti. Nato zopet pomanjkanje. neplačani računi, terjatve. Nekega dne je z gotovostjo izvedela, da ni dobro iti v trgovino Verri. Spoznala je, da niti v tramvaju ne more najti več varnega kotička. »Oče,« je rekla tedaj, »tako ne more več iti dalje. Ne vzdržim več...« Ko pa je odšla iz pisarne in se vrnila na prosto, je ni bolelo več. Nikakor je niso premamile očetove besede o mili-jončku in tudi ni pozabila na to, zaradi česar je prej jokala. Vse ji je še bilo pred očmi; mislila je še na sto drugih stvari. A zdaj je vse to ni več bolelo. Čutila je v sebi toliko moči, toliko dobrote in toliko miru, c}a i° mogla nadomestiti in premagati vse. Premagati z mirom? Niti ni opazila nasprotstva. Bila je kakor mi vsi, ki vemo, da nas čaka trpljenje, a kljub temu pojemo in se sme-jemo, le če nas križ že ne teži.
Nekoliko težje se je pomirila, kadar je bilo bolj oblačno; kadar so prihajale druga za drugo, brez prestanka neprijetne in zoprne stvari. Njeni domači nikakor niso bili hudobni. Imela je mačeho, ker ji je mati umrla, ko je bila še otrok, polbrata Aminta in polsestro Ariano. Meti je večkrat ponavljala s svojim nežnim glasom: »Oh, če ne bi bilo te uboge Amarilis!...« Gospa Marija Luiza je bila zelo nenavaden tip. Drobna in vitka, da se je od daleč zdela še prav
mlada; od blizu pa je človek takoj opazil pomoto. Ne da bi od blizu pokazala svojih petinštirideset let. Njen obraz je sicer bil izumetničen, a le težko je bilo mogoče razločiti izumetničenost od naravnosti. Na primer gora njenih bledo-plavih las je bila prava ali umetna? Lasje so se zdeli kakor mrtvi; toda včasih so se zasvetili, kakor se zasveti oblak, ki ga osvetli sončni žarek. A oči? Zdele so se kar nemogoče zaradi njihove bledo modre barve in nenavadno okroglih pun-čic. Tudi polt je morda bila naravna. Njena obleka pa je bila vse prej kot naravna. Oblačila se je kakor bi dekletce polno domišljije oblačilo svojo punčko. Bila pa je podobna lutki tudi v svojih kretnjah. Zdela se je kar nekam skrivnostna. Kadar je začela govoriti, pa se je človek moral še bolj začuditi, kajti glas tega nenavadnega bitja je bil glas prave ženske, slaboten in nežen glasek, ki je ponavljal: ojoj, kakšna revica sem!.,, in s tem je začela dolg govor, ki se prav v ničemer ni razlikoval od govorjenja drugih žensk, ki pripovedujejo o svojih brezštevilnih težavah.
Trpela je zaradi nespečnosti, glavobola, imela je slabo prebavo, podvržena je bila prehladu in kašlju, če se je le malo spremenilo vreme. In kakor da bi ne bilo dovolj že teh resničnih slabosti, si je še domišljala o mnogih drugih in zasledovala njihov razvoj. »Potipaj tukaj Amarilis,« je dejala; »ali ničesar ne čutiš? Prav gotovo bo nastala kaka bula. »Mama je vedno v drugem stanu,« se je ob takih prilikah norčeval Aminta, »Vi-
deli bomo, kaj bo iz tega.« Mati pa je nadaljevala s svojim jadikovanjem, kakor da bi ne slišala ničesar. Sele ko je Amarilis z ostro besedo presekala bratove duhovitosti, se je mati zavedla, da nekaj ni v redu. »Oh,« je vzdihnila, »če bi ne bilo te uboge Amarilis!...«
IV.
A skoraj Iste besede je uporabljala ob neštetih drugih prilikah. Ce je psiček pobral cigareto, ki ji je padla na tla in ji jo nežno položil na kolena, ali če ji je služkinja zvečer prinesla čaj ravno o pravem času, ne da bi jo bilo treba klicati, ali če je šofer obstal z avtomobilom na primernem mestu, kjer je ne-opažena mogla opazovati svoje znanke.
Redko pa je uporabljala iste besede za druge domače. Pred možem je imela kar .nekak strah. Občudovala ga je nad vse, a skoraj se je bala njegovega odličnega nastopa. Predvsem pa jc občudovala njegovo razumnost. P i še nekaj. Amarilis se je čutila užaljeno, če je oče ravnal z njo kot z otrokom; gospej Mariji Luizi pa je to bilo po godu. Celo zelo ji je prijalo, da jo je ljubkoval in miloval kot malo punčko: čutila se je varno ob njegovem pokroviteljskem vedenju. A čeprav ni bila tako bistroumna kot Amarilis, je vendarle včasih začutila, da je ta velika dobrotnost le vljudnost. Zato pa je do moža čutila več hvaležnosti kot ljubezni. Nikdar si ni upala reči: »Oh, če bi ne bilo tega ubogega Hamilkarja ...« Tega si nikakor ni upala Nikdar je njegova dobrota ni tako prevzela.