katolški cerkveni list.
t|; ft,	V četertik svečana.
In kadar hc (i da prejeti. ukaj .
S teboj .Mu poje truma angelska: Objemi Ga . terdo se Ga okleni . Ter prosi: I)aj l.jubczcu. Jezus, meni!
P— k.
Edina pot v nebesa
ali
podučenje od razločkov prave katolške vere inetno drugih nekatolskih ver.
(V pogovorili med duhovnim pastirjem in verni kam.)
Spiral Pctor llicin*cr.
Enajsti /nHfovor.
\ a u k o d z a k r a m e n t o v s. pokore, s. p o s I c d-n j i g a olja, s. nt a š n i k o v i g a p o s v e c t* v a n j a i n s. % a k o n a.
L). Kteri jc četerti zakrament, ki ga katolška cerkev ima?
V. Je zakrament s. pokore, tukej v to postavljeni mašnik namesti Hoga grešniku po s. kerstu storjene grehe odpusti, ako se jih z greva in čisto spove, tudi resnično voljo ima, se poboljšati in pravo pokoro delati.
0. Glejte tukej, nam pa novoverci precej nasprot veržejo besedo, tle pokora ni zakrament, sam zase. ampak dolžnost.
V. Beseda pokore se po katolškim nauku na več strani vzame. Je namreč pokora nar pred čednost. kolikor namreč človek svoje grehe sam pri sebi in pred Bogam spozna in obžaluje, svoje življenje poboljša, in za storjene krivice zadostuje; in takošna čednost je bila vsaki čas dolžnost za grešnike, ako so hotli odpušenje zadobiti. pred Kristusam in po Kristusu. Pokora je dalje tudi ena stran te čednosti, kolikor zapopadc le dela zado-stovanja in zatajevanja, naj si tc dela grešnik sam, ali naj mu jih cerkev naloži. Pokora pa jc v novi zavezi tudi zakrament, kteriga j»* Jezusgresnikam v pomoč postavil, ko se je aposteljnam dan vstajenja prikazal, jc v nje diliuil in rekel: ..Ppjmite
Pred rCMiijliu Telc*am.
( Pesem s. Alfonsa Liguori )
Cvetice ve! ki noe in dan cvetele
Pred Je/.usam , o trikrat blagor vam! Očesec vele dokler ne zaprete,
Sc . sreene. pred ne ločite od tam; 0 dc bi mogel jez, kjer ve inerjete,
\a vaši stopnji bit' pred Jczusam! De bi pred Njim za Njega dal življenje, Ki dal je Sebe v moje odrešenje !
Tud blagor vam. ve svctlobele sveče!
Tam gorite Zveličarju ua čast ; O de bi jez deležin bil te sreče
Goreti zanj . vtopljcn v nebeško slast ! Dc bi, enako vam. sercc goreče
Povzilo v meni se Gospodu v last : Bi jez zamenjal z vami stopnjo svojo, Doseglo kaj bi srečo, radost mojo?
Hod slava tebi. blažena posoda!
Ki v tebi On prebiva, ljubi moj, Vdeljena ti je prečastna osoda.
Kot božji hram se svetiš pred menoj: O. ko bi služba, v ni hranit Gospoda,
Mi dana bila le en dan — nocoj! Ves gorel bi. ljubezni se povžival. Ker bi Ljubezni plamen v men' prebival.
Al vender kclh. in sveče, in cvctice !
O kolko srečniši sim jez. kot vi! Ce pride k meni zvest Pastir ovčice ,
Mi vžiti svoje da Meso in Kri; Cc v Jezusu prejmem nebes slaščice,
In v scrcu moji in Kristus sani živi , Takrat medlim, merjem moči ognjene. Ker sc Zveličar moj sam z inanoj sklene
O duša. kakor vcšica sc sukaj Okol te l.uei neprenehama , Od vere in ljubezni živi tukej. Ogrevaj se v svetlobi l.jub:ga.
s. Duha; kterim bodete grehe odpustili, so jim odpušeni, kterimjih bodete zaderžali, so jim zaderžani".
D. To ste prav razločili. Katolška cerkev oboje derži; grešniku pokoro delati zapoveduje, in mu v zakramentu odpušenje deli. Besede, ktere je Jezus aposteljnam dan vstajenja govoril, očitno nekaj posebniga pomenijo. Gospod je popred to besedo izrekel: Kakor je Oče mene poslal, jaz vas pošljemin vsak si mora potem spomniti, kako de je Jezus sam marsikterimu grešniku rekel: „Zau-paj! tvoji grehi so ti odpušeni;" in nihče si pri pravim umu ne more drugač misliti, kakor de je taka oblast grehe odpušati tudi aposteljnam in njih na-stopnikam, škofam in mašnikam, dana hila. De je od posebne oblasti cerkve grehe odpušati tukej govorjenje. tudi razločik v besedi kaže. de ako jih aposteljni odpuste, so odpušeni, ako jih zaderže, so zaderžani. Ako pa v s. kerstu spoznamo zakrament. ker je ondi poerbani greh odpušen; moramo gotovo tudi tukej zakrament spoznati, kjer se drugi grehi odpušajo.
V. Sej je pač še kako drugo spričevanje od tega zakramenta v s. pismu, ali pa v zgodbah cerkve najti ?
D. Je posebno tista Jezusova beseda: »Kar koli bodete zavezali na zemlji, bo tudi v nebesih zavezano: in karkoli bodete odvezali na zemlji, ho tudi v nebesih odvezano". Dalje pa, desiravno so zgodbe in nauki aposteljnov v s. pismu dostikrat le ob kratkim naznanjeni, se najde svetlo spričevanje od zakramenta s. pokore v ravnanji s.Pavla s Korinčanam. Tega je apostelj zavoljo hude pregrehe iz družbe vernih odločil, ga je pa potem zopet v njo sprejel, ter mu odvezo dodelil rekoč: „Kar sim odpustil, sim odpustil zavoljo vasnaKri-stusovini mestu". Potem pa pričujejo za ta zakrament vsi časi svete katolške cerkve. Kakor je apostelj ravnal s Korinčanam. tako so ravnali cerkveni pastirji v pervih stoletjih sploh z očitnimi grešniki; znano je. kako ojstro so njih hude dela sodili, kako težke pokorila so jim nakladali, kako so jim dostikrat še le čez dolgo časa zopet mir, to je odpušenje greha delili: pa tudi skrivni grehi so bili v cerkvi tanko, desiravno raji na tihim sojeni. Izreki učenih in svetih cerkvenih poglavarjev in sklepi mnogih cerkvenih zborov so zaterjevali, de naj se veliki grešniki ne sprejemajo prenaglo v družbo vernikov, naj se jim ne deli prehitro odveza. Ravnanje z grešniki zastran pokore ni sicer vse čase enako ojstro ostalo: pa je zmirej takošno bilo, de je za oblast cerkve kakor v zakramentu pričalo. Šc le Luter in Kalvin sta zakrament s. pokore tajiti začela: vonder Luter še ne precej od začetka, in tedaj je Tridentinski zbor katolško prepričanje od tega zakramenta očitno poterdil. De je greška cerkev v teni z nami enake vere, ni treba povzemati.
V. Xi lahko zapopasti, kako sta Luter in Kalvin ta zakrament zavreči mogla, ko so vonder besede Kristusove tako svetle, in verli tega je cela cerkev vse čase ta zakrament pričala.
D. Zmota zmoto za seboj pripelja; ona sta že popred cerkvi oblast grehe odpušati odrekla, po nju misli le vera opraviči, in v s. kerstu je že naprej odpušenje prihodnjih grehov dano; tedaj jima tudi za zakrament s. pokore ni bilo mesta: nar večji uzrok pa je bil pred ko ne strah pred težavo pokore, kakor jo katolška cerkev ima. de Luter in Kalvin in vsi njih nasledniki tako terdo-vratno ta zakrament zametvajo. Vonder pa jc v s.
pokori toliko tolažbe za potertiga grešnika najti, in toliko je potrebna za vsaciga, kteri je hudo grešil. Kaj namreč se zadobi v zakramentu s. pokore ali po odvezi mašnikovi ?
V. Odpušenje grehov in večnih štraling, gnado božjo iA mir vesti se zadobi po s. pokori.
D. Res grehi so odpušeni, naj so še tako veliki , in prijaznost božja in pravica do nebe*, ki je bila zgubljena, se zopet k človeku poverne. Po-sebin razločik pa je tukej memo s. kersta, kar odpušenje štrafing zadene; večne štrafinge so odpu-šene, časne pa večidel ostanejo. Kakor pravi Tridentinski zbor, je Bog grešnike po odpušenim grehu večkrat še časno štrafoval, kot Adama in Davida; božja pravica namreč tirja, de grešniku lastna hudobija ni vselej tako lahko odpušena, in grešnik mora tudi od greha bolj ostrašen biti. Kteri pa so potrebni deli k zakramentu s. pokore?
V. Je spraševanje vesti, grevenga in terdin sklep se poboljšati, spoved in zadostenje.
D. Ti deli so naznanjeni v priliki Jezusovi od zgubljeniga sinu, v nauku katolške cerkve in njenih učenikov tolikrat ukazovani, in v zadnje zater-jeni v Tridentinskim zboru, samo de zbor le tri imenuje: Grevengo, spoved in zadostenje; izpraševanje vesti je namreč zapopadeno v spovedi, sklep poboljšan ja pa v grevingi. Luter in Kalvin, ki sta zakrament s. pokore zavergla, in njih na-sledovavci tudi, kakor je bilo že popred v spomin vzeto, teh delov za odpušenje grehov potrebnih ne štejejo; le vera po njih misli človeku opravičenje dodeli, in Luter je še neke strahove vesti pride-val. Zdanji evangeljci se v tem razločijo od svojih sprednikov, de pokoro kakor čednost in pobolj-šanje tirjajo, za ktero Luter in Kalvin nista dosti prašala. Tisti novoverci pa, kterim greh ni druziga kakor gola slabost človeška, ali še celo taka ne, se ve, de tudi za nikakoršno pokoro in po-boljšanje ne vedo. Vsi novoverci pa so sploh zoper spoved, kakor jo katolška cerkev tirja: pravijo. de je le terpinčenje človekovo, v poznejih časih znajdeno; le toliko daleč jo z Lutram vred še nekteri dopuste, kolikor bi kdo za potolaženje serca in zadobljenje podučenja se prostovoljno kte-rimu cerkvenimi! predniku kakih grehov obtožiti hotel.
V. Spoved je saj potrebin del k zakramentu s. pokore; drugač mašniki niso v stanu razsoditi, ali so komu grehi odpustiti ali ne.
1). Ravno zato sploh katolška cerkev uči, de je spoved Jezus sam vernikam v tisti besedi zapovedal , v kteri je aposteljnam in njih nastopni-kam oblast dal grehe odpušati. Spoved pa je bila tudi v katolški cerkvi vse čase od aposteljnov sem v navadi, /e v apostolskih listih se najdejo besede: „Ako se svojih grehov spovemo, je Bog zvest in pravičin, nam greh odpustiti". „Povejte si med seboj, to je svojim duhovnim prednikam, svoje grehe". Dalje pa od spovedi priča vse ravnanje cerkve s spokorniki; kako bi se bilo pač delo pokore tako na tanko za vsake grehe odločiti moglo, ako bi ti grehi nc bili s spovedjo cerkvenim pastirjem razo-deti? Očitna in glasna spoved, ktera je bila v per-vih časih cerkve pri očitnih in celo velikih grehih \ navadi. je sicer pozneje nehala: skrivna in tiha pa jc veljala vselej , kdaj kakor zdaj. Nekdanji cerkveni učeniki žc opominjajo obtožbe grehov nc odlašati, iz strahu ali sramote prikrivati, praviga spovednika poiskati: in od slovitih cerkvenih pastirjev pervih stoletij se že bere, de so bili
vsaki čas grešnikam za spoved pripravljeni. La-teranski zbor pa, od kteriga si novoverci domiš-jjujejo, de je spoved vpeljal, je le zapoved dal, «aj enkrat v letu se spovedati, ker so nekteri spoved po več let odlašati začeli.
V. Stoji v tistih bukvicah: Tudi mi* slišimo vesele besede gospodove: ,,Zaupaj, in tvoji grehi ti bodo odpušeni". Koga pa tukej evangeljci menijo?
I). Vidite, to navado imajo evangeljci, de pred obhajilam jih opominja njih pastor, de naj vero v božjo milost obude, in tako jim napove, de jim bodo grehi odpušeni; od posebne spovedi tukej ni besede.
V. To pač je mahi namesti zakramenta s. pokore; ne to, de se mu obeta ali napoveduje, ampak de se mu grehov odpušenje da, to potolaži potertiga grešnika.
D. Še od odpustkov bi bilo nekej reči, zastran kterih je Luter ravno svoj prepir začel.
V. Odpustki so odpušenje časnih štrafing, ktere so po odpušenim dolgu greha in večne štrafinge grešniku še na tem ali na unim svetu terpeti.
D. Glejte časne štrafinge, ktere grešniku še ostajajo, se z zadostenjem ali z deli pokore iz-brisujejo, ktere imajo po Kristusovim zaslužen ji vrednost. Ker je pa Bog usmiljen, tedaj on grešniku pri njegovi posebni gorečnosti rad še v težkim delu pokore pregleda, in zatorej je cerkvi v pogledu na neizmerjeno zasluženje Jezusovo in prošnje svetnikov oblast dana odpustke deliti, in ti so gotovo težko obloženimu grešniku v prid. To je novovercam nasprot razločil Tridentinski zbor.
V. Odpustkov pač nihče ne more tajiti, ako le besede Jezusove prav razumeti hoče: „Karbotc na zemlji odvezali, bo tudi v nebesih odvezano:;.
D. Res te besede pričajo za odpustke, ktere deliti imajo oblast višji cerkveni pastirji, škofje in zlasti rimski papež. Priča pa zato tudi ravnanje s. Pavla s tistim Korinčanam, ker ga je hitreje v družbo vernih vzel, de bi ne bil brez tolažbe ostal. Ravno tako ravnanje s spokorniki je bilo sploh v pervih časih cerkve navadno, de so se jim dela pokore polajšale ali odnehale, ako so posebno gorečnost kazali, in de se jim je popolno odpušenje tudi pred Bogam zagotovilo. V poznejih časih je sicer ravnanje cerkve, kar odpustke zadene, drugačno, ker jih ona o svojih časih vernikam že naprej ponuja , ako posebne dobre dela opravijo, in pred vsim vredin sad pokore prineso. Ako so se v delitvi odpustkov kterikrat kake napačnosti vrinile, jih cerkev nikdar ni poterdila, jih je v Lateranskih in v Tridentinskim zboru še Ic ojstro prepovedovala. Zatorej Luter in njegovi nasledovavci niso imeli nobene pravice, cele cerkve zavoljo odpustkov toliko grajati; sami pa vonder so še nar večji napako obderžali, ker po njih misli je vsakimu grešniku vse odpušeno, ako samo vero ima, brez dc mu bilo treba se posebno pokoriti.
V. Že večkrat sim spoznal, de novoverci sami večji napake obderže, kakor jih pa katolški ccrkvi očitajo.
O. Vzamimo zdaj še zadnje tri zakramente; od kterih novoverci pravijo, de jih Kristus ni postavil.
V. S. poslednje olje jc zakrament, v kterim bolnik po maziljenji s s. oljem in mašnikovi molitvi zadohi gnado božjo za odzdravljenje duše, to jc odpušenje malih in drugih grehov, kterih se iz slabosti ali pozabljivosti ne more izpovedati, poterje-
nje in potolaženje svoje duše, in večkrat tudi gnado za ozdravljenje telesa, ako je duši v zveličanje.
D. Tudi ta zakrament je Jezus postavil, kakor je že nekaj naznanjeno v njegovi obljubi, de na bolnike bodo aposteljni roke pokladali, in se bodo boljši počutili. Svetlo pa oznaui ta zakrament s. Jakob: „Ako je kdo bolan med vami, naj pošlje po cerkvene mašnike, kteri naj molijo nad njim, in ga pomažejo z oljem; in verna molitev bo bolnika ozdravila, in Gospod ho dal, de mu bo boljši, in ako je v grehih, mu bodo odpušeni.u Ako ravno apostelj posebej ne pove, de je tako Gospod veleval, vonder vsa beseda kaže, de to maziljenje z molitvijo vred je Kristusova naredba. Dalje je pa vedno izročilo katolške cerkve, kakor se najde pri svetih učenikih, v vedni navadi, in poslednjic v sklepih Tridcntinskiga zbora, terduo spričeva-ije za ta zakrament. Greška cerkev ima ta zakrament ravno tako; samo de ondi pri delitvi več mašnikov pokličejo.
V. Kako pač so novoverci v stanu reči, kakor v tistih bukvicah stoji, dc poslednje olje je le človeška navada, za ktero niso nc Kristus, ne aposteljni, ne pervi krislijani vedili?
1). Po Lutrovi šegi ravnajo, kteri jc list s. Jakoba zavergcl, in namesti sebe aposteljna laži dolžil. Pač je slabo spričevanje novovereov, ker se morajo le zvijač poslužiti.
V. Enaka bo mende tudi pri zakramentu maš-nikoviga posvečevanja, v kterim tisti, ki v službo cerkve stopijo, duhovno oblast iu potrebno gnado za izpolnjcnjc duhovskih dolžnost zadobc.
I). Tudi tukej novoverci očitno spričevanje s. pisma na stran veržejo. Aposteljne je Jezus sam v mašnike posvetil, ko jim je v zadnji večerji rekel: .,To storite v moj spomin.u In ko je zopet govoril: ..Prejmite s. Duha: kterim bodete grehe odpustiti, so jim odpušeni: kterim jih bodete zaderžali, so zaderžani.u l)e se je duhovna oblast od aposteljnov na druge naprej presajala s posebnim s. opravilam, je zgled nad s. Pavlam in s. Barnabam, ktera sta bila v duhovno službo odločena s pokladanjem rok in molitvijo, in nad Timotejem in Titam, ktera je s Pavel sam tako v cerkveno službo postavil, in jima jc izročil druge tako staviti. V cerkveni službi so, kakor je bilo že pred govorjenje, trije veliki redovi, škofov, mašnikov in levitov: pokladanjc rok in molitev pa je pri vsih treh od kdaj vedno v cerkvi navadno bilo, kakor vse cerkvene zgodbe pričajo. In to pokladanjc rok z molitvijo vred ne more biti gola navada cerkve brez božje naredbe: s. Pavel piše namreč: v\o-bedin si ne vzame sam te časti, ampak kdor je od Boga poklican, kakor Aron.44 In vsimu besed vanju novovereov nasprot je Tridentinski zbor v več postavah razločil, de mašnikovo posvečevanje je zakrament. Ravno tako veruje in derži od mašniko-viga posvečevanja tudi greška cerkev. Pri lute-ranih, kal vini janilt in zdanjih evangeljeih le ljudstvo stavi cerkvene služabnike: drugač jc v katolški cerkvi, kjer po zakramentu velja Jezusova beseda do aposteljnov: ..Jaz sim vas od sveta izvolil. de greste in sad prinesete: niste vi mene izvolili.
V. Tako tedaj novoverci visoki stan mašnikov v prah tlačijo; gotovo ravno tako deva jo tudi zakon v nič, od kteriga vonder apostelj piše, de jc velik zakrament v Kristusu in v cerkvi.
1). Katolška cerkev zakon visoko ceni, ker to besedo aposteljnovo pomni, in bolj še besedo
Jezusovo: „Kar jc Bog zvezal, človek ne sme ločili**: ona ve. kakor je njeni vcdni uk, poslednjič poterjen v Tridentinskim zboru, de Bog sam, ko se v pričo cerkve zaročita, moža z ženo za vse življenje veže, de Kristus jima svojo obilno gnado deli v posvečenje zakonskiga stanu, v zveličanje zakonskih samih in njih otrok, v kratkim, de je zakon v resnici zakrament. Zatorej jc katolška cerkev tudi veliko postav dala, kako de se zakon s\el" skleniti zamore. \ovoverci pa zakon narpred s tem v nic devajo, dc ga z Lutram vred za zgol posvetili slan imajo, in mu nobene posebne gnade nc privošijo: potem pa mu tudi stanovitnosti nc puste. dajo namreč možu in ženi se ločiti, kakor jima ni v seč vkupej ostati, in jim nič ne branijo v drugo zavezo stopiti: celo so z Lutram vred nekteri več žen ob enim imeti pustili. Kako malo spoštujejo Jezusovo besedo, de sta dva v enim mesu. in de naj kar jc Bog zvezal, človek nikar ne loči! lireška cerkev spoštuje zakon tudi kakor zakrament, pav tem se od katolške loči, dc zavoljo prešeštva ločitev in drugo zavezo dovoli.
V. Tako je popolna resnica vonder le v katolški cerkvi najti.
Razgled po kersanskim svetu.
Rušo v sko. 21. prosenca je umeri v Petrogradu Kazimir Pmoehouski, nadškof Mohilevski . metropolit vsih rimsko-katolških cerkev v rusovskim cesarstvu, in predsednik v duhovnim rimsko-katolškim sobivališu v Petrogradu.
Iz Kopra. Po dolgim zdihovanju sc je tudi tu-kajšnim Slovencam zaželena zvezdica prikazala: želeli so namreč evangeljskiga kruha, pa ga ni bilo. dc bi jim ga bil loinil. Po dolgim prizadevanji neutrudljiviga škofa Jerneja se bo upanje med tukajšnimi Slovenci kmalo spolnovati začelo, ker bojo škof v eni tukajšnih padru/nic po slovensko pridigovati zaukazali. Slo-veneov je tukaj silno veliko, kteri brez vsiga nauka božjiga živijo: res je. de nekteri od teh tudi manj ali več laškiga znajo, ali veliko jih je. kteri skoraj besede laškiga nc razumejo, in čc tudi kaj znajo in h kaki laški pridigi grejo. le kakšno besedo zapopadejo in komaj vedo. od koga de pridigar govori; in kdo nc posluša rajši nauka v svojim domačim jeziku, v kterim so ara ze mati učili začeli ? Zatorej se tudi milostljivi skof vedno trudijo vse svoje ovčice v pravi ovčnjak perpeljafi. Od njih se zamore zares reči. de so pravi pastir, in ne kakor najemnik, kteri. kadar sc volka cedi bližati vidi. zbeži, ampak je tudi svoje življenje zanje dati perpravljcn. In težko bo to brez zamere Lahov biti moglo . kteri od Slovencov še zdaj nič vediti nočejo : ali kterimu je zveličanje duš kaj mar . se ne da od posvetnjakov pregovoriti in prestrašiti po besedah »v. pisma: Kaj človeku pomaga, če celi svet zadohi. na svoji duši škodo terpi.
I/ .Mirne. 25. dan pretečeniga mesca jc bil za mirniške šolarje silno žalosten. Njih ljubljeni učitel, gosji. Alartin Pugelj. ic po kratki Idnevni bolezni v 20. letu svoje starosti umeri. Bil je vnet Slovenec, pobožin kristjan pa tudi dober učenik mladeži. Bral je vseslovenske časopise in je tudi na vse razun časnika naročen bil. Tudi serijsko mu je že gladko teklo. Navdajal ga jc tudi pesniški duh. kakor nam kaže ~sir3ta" v Ve-«ležu list 11». leta 1850. Škoda zanj. še dosti bi bil Slovtnii koristil, učil jc lc čisto slovensko. O pokopu iii h'»th» biti joka konce: šolarji so pred pokopani šc en-
krat okoli svojiga učenika stopili in naslednjo pesem milo in jokaje zapeli:
Oj stopimo šolarji Še krog truge enkrat vsi, , Kjer premili, ljubeznjivi Ucenik leži. — Oj povej nam vunder Ti rčenik dobrotIjivi! Kaj smo storili, de nas mili Ti zapustil si? Saj prosili smo Boga , Ile naj tebi zdravje da ; Smo častili, te ljubili "z celiga serca. Ce pa ravno si od nas Ti obernil svoj obraz. Glej učenci, kaj storili Bomo vsaki čas. Berž ko pride spet spomlad. Bomo tekli rožce brat'. Vence vili, k grob' nosili, Tebi jih darvat*.
Bo po letu pregorko Solnee grob pripekalo. Zbrani bomo narejali Senč co nad tebo.
Ko pa pride spet jesen, Bo na grob' tvoj duh meglen , Z listjem bomo odevali llribčik tvoj persten.
Ko bo prišla zima spet, Bo na grobu tvojim led, Prišli bomo te "z ljubezni Britkosolzni gret". — Vzame rože zime mraz, Smert nemila pa tud nas, Tam v nebesih te ljubili Ilomo večni čas. —
Bog daj veliko tacih učiteljev naši mladeži in vse drugači bodo naše šole slovele. Pred kacimi leti je bilo na Mirni 5—10 šolarjev, zdaj jih imamo 62. To je lep napredek! — Slava tudi tistimu gospodu, ki je svojim podložnim šolo toliko goreče priporočal!
Ljubljana. Ker so se gospod fajmošter od sv. Petra v Ljubljani, Matevž Svetličič, Kamniški fari 13. dan t. m. odpovedali, so milosti, knezo-škof namcst njih 14. dan t. m. gosp. Janeza Fink-a, teržiškiga fajmoštra za Kamnik izvolili. — Tudi gosp, podfajmošter Anton Šafer so se podfari Grahovo odpovedali, za kamur se mil. knezoškof gosp. Antona Gerčar-ja, kaplana v rudniškim mestu Idria. 14. t. m. poterdili.
Darila za east. misijonarja g* Dr. Iguaeja Hnolilelierja.
Od poprej . . 212 gld. 58 kr.
lT K k ( iz ZQie,nberka • • • • 2 r — r
Skupej . . 214 gld. 58 kr.
Opomba.
To. kar je bilo v treh poslednjih listih ..Zgodnje Danice" od presvetiga imena Jezusa povedano, se je v 1000 spisih posebej natisnilo in sc per L. Krcmžarju po 2 kr. dobi pod naslovam: rBukvicc od presvetiga Imena Jezusa". Spisal L. Jeran, duhoven.