57. številka. Ljubljana, sredo 10. marca. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
I».».hj». vsak dan, i/.vzeinši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti pnjriuan m a v s t ro - oge r ■ k e dežele za celo leto 16 gl., pol lata H gl. «* toCri leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. :0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSil janje na dom »e racnna 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt teta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje M ljudskih sol" li in ■a dijake velja znižana rt na in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f.o kr. po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrate B kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., te se dvakrat, in 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole iraukirati. Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi st. 9 ^gledališka stolba". Opravn is t \ o. na katero iaj   e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j.' aihiiinistrath ne stvari, je v „Narodiuj tiskarni" v Koluianovej liiSi.
Taaffejeva vlada in deželni zbori.
Dne 12. avgusta 1871) je prevzel grof Taafle predsedništvo v avstrijskem minister-fltvu; od tega dogodjaja smo se Slovenci mnogo nadejali, kajti Taaffeja so opisavali kot moža, ki ljubi in spoštuje pravico. Tako smo se nadejali poleg tega, da naš narod vsaj pod njegovo vlado ne bode več nakovalo, tudi to, da se popravi krivica, ki je personificirana v zdanjem kranjskem deželnem zboru, v katerem je nas Slovence jekleno kopito brutalne Auer-spergove vlade potisnilo v manjšino, tako, da peščica Nemcev ukazuje slovenske j Kranjskoj. Ali kij ubu Tnali«'je v i m besedam, ki jih je govoril centralistom v državnem zboru, da on ne trpi, da bi se avstrijski Slovani na steno pritiskali še dalje, — ostalo je do denes še vse pri starem, niti za las Slovenci nijsmo še na boljem: šole se na dalje nemčijo, ustavaški „pedagogje" Še zinirom proganjajo narodne učitelje, uradni Časopisi se neprenehoma huj-ekajo in kriče na nas. Upali smo, da, ko se kranjski deželni zbor zopet snide, da v njem ne bodemo našli več ono razmere, katero je ustvarila prejšnja nemška strankarska vlada, in, ker deželni zbor naš zdaj uže celi dve leti nij zboroval, da se mu bode vsaj letos odločilo malo več časa, da bi mu bilo moč urediti deželne stvari, sicer najpotrebniše. Tudi v tem smo se zmotili.
Meseca junija se zbero namreč deželni zbori, njih zasednnje pa bode trajalo samo četiri tedne. Spomnimo se, da se je v p r e-stolnem govoru, s katerim je bilo otvor-jeuo zdanje zasedanje državnega zbora, naglasak), da se morajo vsi ljudski zastopi redno sklicavati, ter da se ne sme nobenemu kratiti odmerjenega potrebnega časa; in v adresi do
Nj. veličanstva cesarja je avtonomistiška večina naglasila, da se morajo deželni zastopi popolnoma razviti, ker to je v interesi posamnih dežela in njih prebivalcev. Ali se pa četirito-denski obrok, ki se je odločil deželnim zborom za prihodnje zasedanje, strinja s prestol nim govorom in z državnozborsko adreso do cesarja?  In kdo je zakrivil, da ta ukrep, ki ne ugaja ni deželnim zborom ni ljudstvu, se bode baje vse jedno izvršil ? Avtonomistiška stranka je dosle podpirala Taatiejevo posredujoče delo, ali ako g. ministerski predsednik to „posredovanje" tolmači tako, da se spomni večine državnega zbora samo takrat, kadar je potrebuje, sicer pa se njegova vlada ne ozira nič na želje ljudstva, katero zastopa avtonomistiška večina, nego se dobrika samo usta-vakom ter jim dela vse po volji, dakle je pa treba vendar pomisliti, koliko časa bode avtonomistiška večina državnega zbora podpirala še Taattejevo vlado.   Spominjajmo se le nazaj, na koga se je Taafl'e dosle zinirom bolj oziral.   Ne-li na centraliste, ki so mu zinirom metali polen pod  noge V — Nadalje, da Taafl'e nij razpustil kranjskega deželnega zbora, da-si mu je znano, kakim potom so bili nemškutarski deželni poslanci voljeni, in da je dr. Blei\veiss temu istemu deželnemu zboru na čelo užgal znamenje ilegalnosti, ali ga nijso k takoj popustljivosti prisilili oziri na centraliste,  bankerotne  v  vseh   slojevih V Ako ostane Taafle tudi še do onega časa na krmilu, ko bode kranjski deželni zbor pričel svoje zasedanje, tedaj se bode pa lahko zgodilo, da bode moral stisniti v žep veliko in sijajno nezaupnico,  katero bi  lahko sklenila — ako se tega domisli kak gospod Kecolj — C6htrali8ti&ka ustavaška večina kranjskega deželnega zbora. Ako je mislil grof Taafle po-
sredovati in miriti, tedaj mu je njegovo polovičarstvo naredilo veliko Črto črez njegov račun, ali bolje: zmešalo mu je račun njegovo nagnenje do centralistov. Zaupanje, s katerim je avtonomistiška stranka po« zdravila nastop Taaflejev, ohladilo se jo uže tako mej nami, kakor mej Čehi, in praška ,,Politik" meni nekako, da avtonomistiška stranka ne bode več dolgo podpirala Taafle-jeve vlade, ker ne zasluži tega. To je tudi naše mnenje: slabše no more priti za nas, nego je tudi denes, in na naše težnje se tuli druga vlada ne bode menj ozirala, nego se zdanja. Kdor je v Avstriji ministerski predsednik in notranji minister, ta mora pravično Vladati z vsemi narodi, in tak pride, če no za Taaflejoin, vsekako za kako drugo nam sovražno vlado, — poguma ne zgubimo. V
Politični razgled.
V Ljubljani 0. marca. Avstrijski cesarjevič naslednik ltii«lt»lf'se
je v nedeljo dopoludne na gradu Laeken zaročil s princesinjo Štefanijo, kakor se javlja iz Iirusclja. Navzočim je bila vsa kraljeva rodbina in grof CbOtek. Zvečer je bil velik obed na čast mladima zaročencema.
Polu-uradno se poroča, da namerava vlada <'<>«li«'iiiu deželnemu zboru predložiti nov volilen red, v katerem bode najvažnejša določba ta, da se zagotovi vsakej manjšini v velikem posestvu primerno zastopstvo.
V nedeljo je bil pokopan v Pragi dr. Karel 8tadkovsky; s pogrebom so Sla vsa narodna društva z zastavami svojimi, mestni zastop in župan, deželni odbor. V ulicah, skozi katere je šel sprevod, je bil plin prižgan.
ViiisiiJ«* držane.
ICiimM poslanik v Parizu, Orlov, gre v kratke m na o il p u s t v Peter b u r g;
Kratek pregled zgodovine razvitka ruskega književnega jezika.
(Nastopno predavanje P lato n a K u 1 a k o v h k e ga, profesorja ruskemu jeziku na visokoj Auli v Bolem gradu.)
Gospoda!
Najpopolnejši iz najveroejši izraz vsakega naroda je iskati v njega jeziku. Znati jezik, znati izvirno književnost narodovo je toli, kakor poznavati dušo in mišljenje tega naroda ali razumevati tudi tajne izjave tuje misli, tuje duše. V besedi je vsa miuolost narodna, njega bogastvo in krepost, njega dobra in slabejša STOJBtva, njega nadoje, njega težnje in njega ideali . . .
Ko je Vuk Stefanović Karadjić, nepozabljeni zbiratelj in izdavatelj srbske pri povedne literature, izdal prve zbirke srbskih |
narodnih pesnij, katere je on nabral, je vsakdo nanje obrnil svojo pozornost in po njih je izvedel svet miuolost srbsko v pesniškej delavnosti narodne trudoljubivosti in pomislil o bodočnosti čilega naroda, kateri je bil tokar izvojeval sebi svobodo z mnogo krvijo. — Brez jezika nam nij moči misliti si naroda. To so tako dobro razumevali »Slovani v obče, da je v ruskem in druzih slovanskih govorili za stare dobe beseda jezik značila jezik, kateri so govorili, in narod, kateri ga je govoril. Ako se narodu odvzame jezdi in zamenja s tujim, gubi narod svojo i n d i v i d u v al no s t in bode članom om mu narodu, čegaver jezik je sprejel. Jednakih primer v obče, a v slovanskej zgodovini osobito — je vrlo mnogo. Kam so prošla ona nebrojna slovanska plemena, katera so se naselila po vseh zemljah ob MIhi in baltiškem morji, Od pokrajin današnje Iiusije tija do Danske? Danes nemarno o njih niti sledii! Slovanska imena krajev, mest in rek, ali samo
nekateri njih ostanki so se ohranili v današnjih stanovnikib — to so vam ti nadrobni spomeniki tam, kjer je nekoč žil narod, katerega so pribrajali Slovanom: zdaj bivajo tamkaj ljudje po vsem tuji Slovanom, neprijatelji Slovan :ii — N e m c i.
Jedina krepost jezikova jih je prestvarila v Nemce. In še celo pred našimi očmi, v današnjih dneh, 86 dogaja isto. M ijhoni otočec Lužica se čim dlje tem bolj pogreza v morje nomštva : tako vsak dan umira Slovanstvu del tega malega naroda, sprejemajoč nemški jezik in pozabljajoč domačega. Tudi v (Vškoj nij malo okrajev, kjer se je izgubila češka narodnost in so se poneničili. Tako gine Slovanstvo tam, kjer je dušno in telesno slabejše od svojih sosedov.
V hrambo samih sebe, za srečno zmago v boji s tujo kulturo, s tujim jezikom, treh*, je iskati kreptfsti v samem sebi in bližnjih sosednjih rodnih plemenih.   Umen trud ter
učitelja, predtelovadei somu učitelji; to pa je tem višje ceniti, ker druga jednaka društva netnajo z učiteljem pokazati niti polovice taeegn uspeha, kakor se more ponašati ljubljanski ,,Sokolu. Vzadnjič čudilo se je telovadnim produkcijam posebno „Sokolov" Ka-lišnika, tJilntberja, Mulačka, Krie-gerja, Magoliča in Mil a ve a; žal, da so nam imena posameznim vajam neznana, sicer bi jih naveli na tem mesti. Vse gledalište se je ta večer navdušilo za ,,SokoIce"; želi so vsi odkritosrčnega odobravanja: ta večer je društvu „Sokolu" utrdil bodočnost in mu jo os i gu ral.
Fo dovršenem pevskem in telovadnem od-doli so Dramatičnega društva" dobrovoljci provnjnli jednoaktno veselo igro „Igralka" :f), slovenskemu občinstvu uže znano iz prejšnjih — boljših časov. Naravnost govoreč moramo izpovedati brez okolišev, da se nam ta igra nij
*) Kakor so vri« ponfglav in triaden pel na mirnoga, mimo njega idućega potniku, tako jo popal I j u b 1 j .'i u h k i hiitelj, recte „Taghhitt", v svojem poročili o nedeljskoj ,,akademiji" v deželnem glcdaliAči neposredno tudi prelagatelja veselo igre „Igralka", nazivajoč jo: ,,den pikanten, selir un vcnhui'ich aus dem Kranzosischen ins Sloven m-he tihorsetzton Kin-aetor". Ker je to igro nagradilo in natisniti dalo slavno „dramatično društvo", res butoglavi neniSki „knounothing" daje slabo čast gospodom od bolnikom tega društva, akopram sodo na njega sovčt-ni&kih stolih možje, katerih imena so na najboljšem glasi celo tudi v poštenih tujeili. Kakšno sloveti-fićino urno nuli ,,nemški voftčaki" iu kako neprehavno prelagajo saud, o tem, so ve, nčinajo srca govoriti, antl dobro znajo, da so ameAč v razumnikih, kakor n. pr. so si v ponedeljek snujoč so po kavarnah podajali narodnjaki prilogo ,,l,ail> Ztg.", ki v prav klasičnoj slo\onščini prinaša vest o cesarjeviča R u-dolfa zaroki, in Se to ho nsAi notnlkl jezikoslovni (V!) Khadamanti najbrž so silo dobili, v svojej zadregi „mutatis intitaudiH" krieeĆi s Keanom: A translator, a translator, a kingdoiu l'or a translator?
Nas Itoris Miran, kateremu jo UaA tisti ,,'1'ag-blatt." nekoč (1, 1H(J'.». in tudi su poleni) mnogo neželene in nič eenjene hvale naklonil, poje nekje:
„fircili'tf .ve Nini*: iHitjItirec P blato", in mi, shiSajoč ta sovčt ter poznajući „ Tagblattovo" kačjo  zalogo,  zapišemo  lo  se  v  spomin naslednje graneso njega Hiirovemu „ubjntu", živečemu ob škandalih:
Kar v lu/.i kalucj so plodi, valt, Naj žaba jo ali ostudna krastača,
Naj raj še v svojej prvini živi,
Najdr/.iicjše tam kozolce prevrača.
In res, čemu perutnice žabi?
Vesela Je krakov in golt da jej rabi! —
Uredništvo.
živim jezikom nij moči ravnati takisto ; v njem je vse polno krvi, povsod se pokazuje življenje, vse je še promembno iu nestalno.
Puški jezik se je rano odločil od oboe slovanske obitelji, in povestnica gu navaja liki posebno narečje, katero se precej loči od drugih. Ali sorodnost slovanskih jezikov v IX. in X. veku je bila še vrlo znatna: dovolj je, ako primerjamo list češkega evangelija \. veka z listom Ostromirovega evangelija, pisanega V Novem gorodu 1. 1066., in overimo se, kako neznatna razlika je bila tedaj mej jezikoma obeh rnzlnčcnih slovanskih plemen. Toda zveza moj junimi in severnimi Slovani, kar se more po vsej pravici reči, se niti nij pretrgala nigdar: mnogo rokopisov, prevodov srbske in bolgarske redakcije, - prenesenih v Rusijo početkom rU8kega državnega života, hrani se po arhivih in knjižnicah ruskih. Tudi v zgodovini znanstvenega in političnega života južnih in .severnih Slovanov je v njih ostalo mnogo pismenih spomenikov. CaS in zgodovina sta takti razdelila slovanske jezike, da se jih je zdaj
baš zdela srečno izbrana.   Vsebina te igre je 1 prvič našemu narodu tuja;  nadalje so v njej pač le četiri naloge, a te četiri so vse jednako važne, lahka pa nij nobena; vzlasti za naslovno 1 nalogo je neobhodno treba izrednih, i pri- i rodnih i umeteljniških sposobnosti j.   Kadi pri- i znamo, da so si vsi sodelujoči pošteno priza- | devali zadostovati težavnej zadaći, pa zamol- | čati ne moremo, da je  po  našem  mnenji  le i gOSpt* Valenta popolnem ugodno rešila svojo nalogo in g. Kaj zel.  Občinstvu in  — stvari ] bode vsaka ko bolje ustreženo, će „Dramatično društvo" zmirom le take igre na oder spravlja, katerim so povse kos igralne moči, s katerimi i razpolagati more društvo. Sicer pa naj pristavimo, kar smo slišali izza kulis,  da je zaradi | gledališke igre pri tej  hlngntvnritoljnej akademiji  odbor moral boriti se z interesauttiimi „rodoljubnom" spletkami, vsled katerih je bila igra tako rekoč stoprav zadnjo uro osigurana. To tem takem se nij čuditi,  da so poslednji čas  slovenske  gledališke  predstavo  tako — redke! In zopet to je, razen druzih politiških, tudi uzrok, tla se narodna društva tako redko javno oglašajo. V. II lav k a.
Domače stvari.
— (Pogoreleeni v (Jorenjej Pod-gori) v okraji črnomeljskem je iz svoje zasebne blagajne poklonil cesar (JOO gld.
— ((' i s t c g a dohodka) je prinesla gledališka nedeljska dobrodelna predstava na korist Istranom in Notranjemu 'J'2(» gld., — gotovo lepa podpora osiromašenim našim rojakom !
— (Mesečni živinski semenj v Ljubljani) je bil v ponedeljek dne 8. t. m. zelo živahen. Govedi so ljudje prignali nad 1000 glav. Cena jim je bila precej visoka. Naši mesarji so si nakupili najlepših pitanih volov; a kakšnih dve sto so si jih izbrali tržaški živinski trgovci. Konj je bilo na semnji okolo 100, in, dasi so bili dragi, se jih je vendar mnogo in lepih poprodalo v Italijo. Tudi domačih kupcev smo videli dovoljno število na tem živinskem semnji, katerega obi-skovanost je najbrž pospešilo prekrasno vreme zadnjih dnij.
— (Umrl) je minole nedelje v Ljubljani 74 letni krojač .1. Penn, oča znanemu Henriku Pennu, prelaga tel j u mnogih Prešir-novih posnij in sedanjemu uredniku v Brni na
treba posebno učiti onim, kateri se žele upoznati z njimi.
Kakor srbski, tako se je tudi ruski književni jezik razvijal pod jednakim uplivom jezika, katerega obično nazivlju starosloven-skim, cerkvenoslo venski m. uegav je bil ta jezik V Znanost ima popolnih dokazov, tla je to bil — tako rekoč — jeden bratskih slovanskih jezikov, kateri žive tudi tlandenes. Ali kateremu plemenu je rabil, to je drugo vprašanje, o čogavor tolmačenji se učenjaki še nij80 sporazumeli: jedni mislijo, tla so ga govorili pradedje sedanjim Bolgarom, zatorej ga inienujd s t a r t) h o 1 ga r šč i n o , drugi pravijo, daje svojina Slovencem, naselivšim se v staroj  Panoniji.      1 'oslednje je verjetnejše.
Sveta slovanska apostola Ciril in M etod, z.ivršivša prevod svetili knjig na jezik slovenski, sta polo/ila temelj razvitku  rodnemu jeziku slovanskih plemen,   in   sta takt) pomogla ■ razvitku plemenskega jezika bas tedaj, ko je » zapadna Kvropa, prejemajoča kristijansko pro-j sveto iz I i ima,  imela jezikom  književnim —
Moravskem izhajajočega tlnevnika „Miihrisch-sehlesischer ('orrespontlent".
— (Radeckega spomenik), in sicer kip od brona v nnrnvnej velikosti, ki ga je bil na razstavi londonskoj leta 1H1. kupil in mestu poklonil graditelj tukajšnjega kolizeja. pokojni \Vithalm, nameravajo letos postaviti pred tivolskim gradom, bivšo svojino tega slavnega avstrijskega vojskovodje.
— (Ura ti na slovenščina.) (Jlasovita priloga It 55. „I.aibachor Zoittmg", katere se dostojno spominjamo uže spredaj v opombi uredništva pri članku .o velikoj akademiji v deželnem gledališči", slove od besede do besede tako: „Vsled telegrama Njih exeelence gosp. ministerskoga predsednika se je včeraj zgodila zaroka Njegove cesarske kraljeve Visokosti presvitlega česat jeviča nadvojvode Rudolfa s kraljevo princeso Štefanijo, hčerjo Njih Veličanstva kralja Pelidje. /,x c. kr. predsednika dvorni svetnik: Dr. Anton Uitter Schoppl von Sonmvalden."
— (Iz Dobro polja) se nam dno 8. t. m. piše: Tukajšnjemu trgovcu Antonu Novaku je bilo v nedeljo dno 7. t. m. mej prvim
duhovnim opravilom 600 goldinarjev ukradenih. Trgovec, duri dobro zaklene, ne vetloč, da je notri zaprl tatu, ki se je bil baje na podstrešje skril, a potem zvršivsi hudobni čin zapahe pri durih odtrgal in jo tako popihal z novci. Soditi je, tla je bil kakšen domačin, ker je natanko znal, kje je denar spravljen. — PredveSet tega dneva je pa v bližnjoj vasi Z a gorici ogenj upepelil dvema posestnikoma hiši, a nekej zasebniei je zgorela telim, ki jo je imela v hlevci, hiše se držečem. Ogenj je nastal po neprevidnosti. Posestnika sta bila zavarovana. Da se pogubni element nij dalje širil, zabranile so brizgalniee, ki so bile kaj hitro na svojem mesti.
■.In«iiI<»u uredni*!« it. Uos|i. A. A. I*. Ivanovim v bj.: It desiut . . . Kadi bi ustregli VaAej žčljl in natisnili Vaše .Ubogo srce", y— vendar, če tudi smo mi res g globokim čuvstvom brali VaS kratki roman, v i.forističncj uiitnčri p-san ne vemo, kak»\ hi ugajal našim č. naročnikom, 1'ujlo, dandenes, ko so nule ljudstvo naši izvrstni pripovedovalci J Levstik, JurčiČ, Stritar, 'Tavčar, Krsnlk iu dr. ruzvadili se svojimi deli, bi Vi lo težko nuAli ,,nagnciiih uAes". Hodite zategadelj zadovoljni, ako so Vam mi zahvaljujemo o tečnoj du.Miiej lirani, katero smo ncvošrljivoi použili „inter niitrns", ter Jo potem izročili svojemu blgdar nasičenemu uredniškemu košu, a navzlic temu: lo naprej, iu bodočnost je Vaši! — KOSD, V. S. v 0«! Hvalo o posla cm članku! D piši o stanji koroških Slovencev dobro doMi. 0 Vušej listnici" nam nij znano ničesar. Zdnivstvujto !
jezik svojih svetih knjig in svojega obretlo-slovja — namreč jezik latinski. — Itusija, sprejemša kristijanst vo I. !)88. iz Carigrada, je prejela od totl tudi bogoslužje v slovenskem jezici iu slovenske knjige. .leden najstarejših spomenikov slovenske besedo — (Vstrotnirov evangelij, pisan v Novem gorodu I. 1056., — ostaje še dandenes jeden najvažnejših in najstarejših spomenikov slovenske pismenosti, brez obzira na mnoge nove spomenike, odkrite v poslednjih 25 letih. S tem spomenikom navadno počimajo književniki zgodovino ruskega pismenega slovstva iu zgodovino ruskega jezika po spomenikih.
Dežele,   katere zavzcmlje Uiisija,  so bile pot prehodu narodov od iztoka na zapad, /a onega časa, ko se je drŽava ruska snovala, še nij bilo po vsem zvršeiio ono veliko premikanje ■ narodov z iztoka na zapad,  katero obično na-
i zivajo velikim preseljevanjem.
I halje piih.)
porot'', se sicer, da pride meseca aprila nazaj na svoje mesto, ali, da gre zdaj na odpust, ko francoska vlada zločinca Ilartinana nij izdala ruskoj vladi, to je sumnjivo.
Narodno sobranje w li <» «1 u )<•-r u m «■-HJOto se bode zbralo 1.1. t. ni., to je prihodnjo soboto.
V r o d o p s k e m pogorji so se ^brali mohanifd mski vstaši; porta je za to baje poslala tja vojakov, da M ne prične zopet kako klanje.
Iz Iti m;» se poroča, da je na godovni dan Tomaža Akvinskoga v nedeljo Opotlldne zbralo se pri papc/i okolo 8000 katoliških učenjakov Papež jih je ogovoril in jim doka zal, da je filozofija Tomaža Akvinskoga jedina rešiteljica denašnjouiu pokvarjenemu svetu in da je za slogo cerkve od velike koristi.
V poslanskej zbornici fJruttGoelccJ so pristaši svobodne trgovine dosegli, da se bode od vlade predloženi čolni tarif rešil v enej samej seji, tako da pristaši branibeuega cola ne bodo mogli priti na dan se svojinu predlogi.
V ;tl»yMiiil.|i se je prebivalstvo uprlo zoper svojega kralja Johanesa. Kralj je ubežal v provincijo Ambaro ter zbira vojakov, da uduši upor. Egiptovska vlada ga podpira. Podaniki so se baje zato zoper njega uprli, ker je od njih pobral velik vojni davek z i/govorom, da bode za vojno zoper Egipt, potem je pa mož vse novce — zabil.
tuiK'I<»*K«ft vladajo naznanila v spod nje j zbornici, da razpusti parlament o vebkej noči, novi pa da skliče početkom majnika.
Veliku slovenska akademija v deželnem gledališči.
Žalostnim čutom sprehajaš se narodnjak slovenski mimo ljubljanskega Talijnega lirama; ta govor, ki se dandenes čuje iz njega, to nij tvoj govor, jezik ti je tuj, tuja ti igra, tuje občevanje, tuje mišljenje! In vendar, brate, ti vzdržuješ to gledališče, tvoj rod mora leto za letom sezati v žep, plačevati toliko in toliko tisočakov — zakaj V Zato da ima nemška inteligencija in inisera plebs nemška svojo zabavo tam notri, — da hodijo gledat Zulu-Kafra. Da, ker hodi pri nas užo dandenes vse i>o glavi — tam kjer je nemški, moralo bi biti slovenski, in kjer bi  moralo biti
— internacionalno, — mi pravimo me j narodno, — tam je zopet nemški — nu dakle hodi tudi v sredini Slovenije nemško gledališče. Jedna ironija in krivica več ali menj pri nas, na koga to še kaj upliva?
Leta 1878. je bilo nekoč, ko smo Slo venci zadnjikrat čuli slovensko besedo raz favnega odra, „ki poinenia svet". Potem pa je vse zamrlo, vse je potihnilo, in, kadar sem šel
mimo na Sega gledališča, menil sem da vidim tam gori sč slemena vihrati črno zastavo! Halucinacija! Saj so Be notri veselili ljudje! Itajali so in frenetični smeh je zatiral vzdih-Ijaj človeka, ki ljubi svoj rod!
Plebs! neumno ljudstvo, ki žaluješ! Ali ne znaš, ka ti ne potrebuješ pouka, ka je treba skrbeti za nristokratstvo V Kdo pa razume tvoj jezik, tvoj jezik slovenski? In pa neko „frajliee" ljubljanske, saj druzega ne znajo, nego nemščino „radebrohen"; Ilog, krivica, katera izmej njih bi se le „spustila ke dol do slovenske Sprane" V To so ljudje, kojih olika je grda sodrga, ki so sramuj«) priznati, katera mati da jih je rodila, ki nasesnvši se tujščine, sramuj«) se objeti svojo majko, (lo-tovo žalostne morajo biti nafte razmere, ako celo ob priliki, ko napravljamo tako svečanost, kakor je bila v nedeljo v gledališči, ne moremo zatreti svojih britkih Čutov — vzbujajo se nam v takem slučaji le bolj. Pozabili smo sicer za en trenotek svoje žalostno stanje, ko je nastopil čitalniški pevski zbor na oder, ko je „Sokol" sč svojo gibčnostjo prozival našo občudovanje, a kasneje smo zopet mislili: tako bi lehko bilo češče, da ne bi nas zatirala tuja krivična sapa, ki človeku jemlje veselje do delovanja, baš ker bi to bilo nevspešno, razvijala bi se laglje domača društva, ki goje samo ono, kar je lepo in dobro, ako bi mogla dihati prosto. Saj narod jo za nami, to je sijajno pokazala nedeljska zadnja predstava v gledališči; tako, kakor je bilo gledališče na-polneno v nedeljo po vseh prostorih na galeriji, v ložnh, v parterji in na sedežih, tako se nemškim predstavam nikdar ne pripeti, nam nij bilo na kvar, da je bil ob istem časi tudi drugod „koncert". In kako teško je občinstvo čakalo, da vidi zopet jedenpot javno, kako napreduj«) domača narodna društva! Prijetno vzburjeno po slavno-Btnej ouverturi, ki jo jo svirala gle'ališka godba pod vodstvom g. Majorja, nam Slovencem uže iz čitalnice znanega in — priljubljenega, je nastopivši čitalniški pevski zbor sprejel z burnim ploskanjem. Tišina nastane: „Kad navali tiran kleti svujnom silom kao more, kad kamenoj steni preti po sinove Crne gore, sva Evropa pokou gleda, svak se divljoj sili čudi, — al pomoči nikoneda!" Crnogore« toži, pomoči ne prosi, ve, da ne bi uslišana bila njegova prošnja, osamljen je sicer, „al amanet (biser) os ta sveti, ostala je još slo boda" — v duši jo hrani, vsak jo hrani: „Zu
slobodu Lazar pade, za slobodu Miloš vrli, Ivan, Milan, Jugoviči!" Vsi so zanjo pomrli I To je 11 a v 1 a s i n a „Umni ropu" ; Čitalniški pevski zbor je bil takrat srečen v izvolitvi tvarine; kompozicija „('rnoj gori" je velik glasben proizvod, ki se drži dobro po-pevanja j u gos 1 o v an s k ega. Druga točkat ki jo je imel Čitalniški pevski zbor izvrševati je bila Nedvčdova „Popotnik". Po mojem mnenji je to najkrasnejša Nedvčdova kompozicija in biser mej našimi domačimi skladbami; dvoje ima v sf-bi ta lepa kompozicija, zavolj česar seje slovenskim dobro izvežbanim pevcem tnko priljubila: prvič se lahko poje, drugič pa se lahko lepo poje. O. skladatelj je dal v to pesen takih olepšav, ki skrbe tudi za popoten efekt. Ozirajoč pa se osobito na to, kako da jo je popeval čitalniški pevski zbor v nedeljo, smelo trdim, da je g skladatelj, ki jo bil tudi v gledališči navzočen, malokateri-krat cul to svojo skladbo boljši izvršeno. Čitalniški pevski zbor ima tako moč v svojej sredi, katere j se vsak nalog izroči lehke vesti. (1. Meden čuti, on čuti morebiti še pregloboko in iz tega izvira dn izraz v njegovem glasi, ki seže poslušalcu in pevcu notri do kosti j. Vrhu tega je pa sč svojim glasom vzadnjič razpolagal popolnem po volji, za to je ta pot celo sebe prekosil. Kar se pa tičo zbora, omeniti je — ker je bila predstava javna, bodi kritika i strožja — tla je dinamika preveč trpela, pričenjanje in nehanje posamnih stavkov bilo bi smelo biti precizneje in gg. basisti so hoteli posebno ob konci stavkov p r e-več ekscelirati sč svojimi glasovi. — Prvo in drugo točko jo občinstvo sprejelo s6 silnim navdušenjem, rokoplesk je pozdravil pevce, ko so nastopili, druga točka se je morala ponavljati in večkrat sta se morala gg. Meden in Valenta občinstvu prikazati. Zabilježim naj dakle fakturu, da je čitalniški pevski zbor dosegel popolen uspeh, popolnem je rešil svojo nalogo, čast staro si jo zopet javno utrdil. Opomeniti pa je še, da pet dnij, prodno je čitalniški pevski zbor nastopil v gledališči, niti vedel nij, kaj da se bode pelo. Železna volja povovodje g. Valente in pevskega zbora je ta pot zopet vse zmogla. —
„Sokol" je po vsej pravici vzbudil občno občudovanje; ta gibčnost, ta moč, ki jo je „SokoP* kazal na odru, je celo nasprotnike zanj navdušil in čuli so se glasovi, kakor: Ljubljana bodi ponosna na tako telovadno društvo!   „Sokol"  vrlo napreduje, in to brez
književni in znanstveni proizvodi  kakega bližnjega  narodni,   o   čegitver   prijateljstvu nij sunmeti, dajo novega orožja v borbi s tujimi načeli, katera uničuj«) život in bitnost naroda, z njim v boj stopajoče^a.   Razen  tega  je še druga stran  zelo važna — ta je  korist, katero imamo, kadar se naučimo bližnjega tujega jezika« Znati samo svoj jezik, svoje slovstvo, pomenja toli, koli: omajati se ač tesno ograjo svoje narodnosti, potiskati svoje poglede v od merjen krog, v katerem nij moči niti svojeg« pravilno ceniti, in tem načinom se človek naj več zataplja v pogreške, ležnjive zaključbc, tet ima obče zel«') ozko polje za presojo
V vsakem kulturnem narodu ima biti umni obzor širji; in sicer za tega dolj, da bi možno bilo, jasno določiti in pravilno oceniti BVOJ< narodne črte, naravno najdragocenejše za naroi kakor one, ki ga odlikuj«) od vsega, kar živ na   sveti.   Iirezuvetno  je  bližje in popolno
poznanstvo, prvič:  z  rodnimi plemeni,   njih | pojasnuje one zakone.
jezikom, slovstvom, zgodovino, bitnostjo, iu | Irugič: z druzimi tujimi narodi. A kakšen pot. treba izbrati si, da se upoznamo s tujim ali bližnjim, hodi si v sosedstvu ali v dalji žive-iin narodom; kakšnim načinom nam je moči zadolbsti se v mistd in dušo narodovo? J«'«lini najprimernejši pot je jezik, v katerem se izrazuje vsa krepost pogleda, in kateri pogpe-šuje poznavanje njega mišljenja in jdodov delovanja njega uma.
Narod živi in deluje, a delovanje so razvida iz nepretrgane vrste izvršenih dejanj, iz razvitka — in vse to delovanje odseva zopet v besedi — v jezici. Na svetu se menja vse; menjajo se dakle misli in čuvstva, in narodni ideali ter vse te promone, naj si bodo takšne
ali drugačne, izreka samo jezik. Te menjave nij so nič slučajnega, prigodnoga — ne; tukaj se vrši v.se jasnim zakonom, ima vse SVOJ razlog.   In smoter nauku je, da najde, ureja in
Ako se opiramo na prepričanje, da za temeljno znanje svojega jezika treba sposobnosti, tla ga primerjalno s tujini, lehkd vsaka-teri ceni važnost tujega jezika. Ali važimjše je, znati jezik sorodnih narodov, poznavati plodove njih znanstvenega in slovstvenega delovanja. Vsakdo mi hode pritrdil, da jezik ru-sk«'ga naroda zavzimlje najvidnejše mest«) mej slovanskimi jezici, ustrezajoč političnoj oblasti ndrodovej in njega Ogromnoj množini, a tudi Blovanskej minolosti in brzo razvijajočemu se njega znanstvu in književnosti.
Potrudimo se, načitati kratek pregled razvitka ruskega književnega jezika.
Jezika živ«'ga in jakega naroda nij baš tako leliko analizovati, liki jezik naroda, kateri je uže ostavit polje zgodovinskega delovanja. Kadar se ozremo n. pr. na latinski ali grški jezik, vidimo, da ležita pred jezikoslovcem kakor mrtev materijal, kateri moreš obdelavati po svojej volji, brez raznih ugovorov.  Toda z