PRIMORSKI DNEVNIK nr—guu■—■—mii————ipiimuus ■——im—ii———iniiiii i ■■ miiiiaiii m i GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Raka 45-301; Ljubljana «Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. «ss g III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST torek, 18. novembra 1947 Poštnina plačana y gotovini Sp^diMMieinabbonjosta^ Štev. 749 Nihče več i* m Pm ne verjame : Znani istrski CLN se je zopet ijfesil z novo «noto». Tokrat jo |jflaslovil na OZN in na itali-Msko vlado (pred osmimi dne-j bil skromnejši in je pisal De Gasperijevi vladi in pijanski ustavodajni skupšči-, V «noti» trdi, da kar ctisoci %in» iz Istre čakajo na dolnje za preselitev v Italijo .prosi zato Varnostni svet : ™, da pri jugoslovanski vladi ,™reduje, da bi na osnovi mi-11/*}® pogodbe izdala do 15. de-S t. 1. zakon o opciji istr-Italijanov za Italijo. Oberi® Zahteva, da se imenuje nič j, J kot posebna italijanska Jg^ija, ki naj bi jo poslali v i r°i zato da bi jamčila svojino preselitev optantov v Ita- j,Ž® Večkrat smo poudarili, CLN-ovske nacionalistične Ijkoke nočejo nikakor priznati, jV 1® Italija izgubila vojno in L.I® Premagana država, tem-8e vedo za lase privlečeni0 w<:|.vrin° gre za nov poizkus (ojj Clle; ki bi hotela po vsej sili jrjLpri, da vlada v Jugoslaviji s JUcenih področjih teror, ne-i’3e ^°®t itd., in s tem prikriti OB SKRUNITVI SPOMINA PADLIH BORCEV ZA SVOVODO LJUDSTVO ODLOČNO ODGOVARJA Civilna policija je na žalni prireditvi v Sv. Križu pretepala ženske in otroke ter aretirala štiri tovariše, med njimi vojnega invalida Škabarja •h. K Pril£ljucenik na&ih kra-\ a bi v tej zavesti nepre-Mč • ^ali svoje čitatelje, jim el° prav vsi «argumenti». jl^ teh «argumentov* pa ®avadno pokaže kakšna *®Slo poluradna izjava k °anieriške vojaške uprave bila na primer tista, o >ts0 ! I® pisal rimski ameriški ta d «Rome Daily American* (r4Vj?lekaj dnevi. Tam namreč >r0l°’ da avtoritarni ameriški W.v Trstu trdijo o jugoslo-W ‘‘ zahtevi za ustanovitev Wanfa angloameriško-jugo-jakega organa na STO-ju, a ta jugoslovanska zah- &H: >h *}ste cilje, ki jih je imel ^ poskusom vkorakanja Vjsce* v mesto maršal Tito če take izjave, potem je va- 15, septembra.* ^Vm;8,1 torej zaščitnik CLN-a »Vlv VC| J v Vil' iVj j 0® dovoljeno vse kaj več. kioj.^udar zato tukaj, da bo 1• predstraža. Glavno Iteje Je c'Ij — neprestano bla-,4n n°ve Jugoslavije — do- bak*ni in podobnim i fašisti, ustaši i. ®Jki svobodno sprehajajo »Vbtu- S0DOm° Poleg vsega še po-r h vštevali primerov krSe-jih narodnostnih pravic. ^ v' v*ak čitatelj dnevno naj-jvij aašem listu. Tudi danes r(Hia 0 novem poskusu tega S to pot na račun Hr-'k bTO-ja. In tako skoro s ‘š a • ,Sniato se od časa do časa C®o • da se vse to imenuje ‘P zvesto izpolnjevanje i r°vne pogodbe*, česar "i vHf"v®da nihče več pri naj-. °*ji ne more verjeti. fc&aourr- ;e tt VV'aPri grndnji proge, orga-Stckliolmu zborovanje, Ob otvoritvi , '-.1'teu. Samac-Sarajsvo Je ®dinskn brigada, ki je Pritisk, ki so ga angloaraeri&ke okupacijske in njim podrejene oblasti začele izvajati proti tukajšnjim demokratičnji) množicam že 1. 1945, se stalno stopnjuje in se sedaj ne omejuje več na kršenje demokratičnih načel, ampak gazi že najosnovnejši čut človečnosti. Da včerajšnji dogodki v Sv. Križu niso sporadičen primer, ki bi ga povzročil «neodgovoren element*, se jasno vidi iz dolge vrste enakih dogodkov v zadnjih dveh letih in iz poteka včerajšnjih dogodkov samih. Kakor so demokratične množice Trsta, delavci v raznih podjetjih in okoliške vasi v svojem ožjem krogu hotele počastiti svoje borce, ki so padli v borbi proti fašizmu in nacizmu, s tem, da so jim postavili spomenike kot majhno oddolžitev, tako so tudi prebivalci Sv. Križa portav-.li spomenik svojim 36 žrtvam iz narodno osvobodilne borbe. Za odkritje tega spomenika je bila določena nedelja. Okoli 14. ure popoldne so se vaščani ter prebivalci okoliških vasi začeli zbirati pred pokopališče«), kajti vrata na pokopališče je za-stražila civilna policija. Matere, žene, bratje in otroci padlih bi torej ne smeli na pokopališče, bi ne smeli počastiti svojih junakov. Na pokopališče ni smel niti svetokr žki župnik, ki bi moral blagosloviti spomenik. -Policija mu je zabranila vstop. Vendar policija, ki je stražila vhod na pokopališče, ni mogla ubraniti množici, d,a ne bi vdrla na pokopališče, kjer je nato bila svečanost, seveda ne v predvidenem obsegu in niti v tistem razpoloženju, ki je primerno takim prilikam. Med tem časom se je namreč izven pokopališča dogajalo nekaj nepojmljivega. Skupini agentov civilne policije je prišla pomoč. S Proseka •n Opčin je pridrvel kamion policistov, avto z gasilsko brizgalko, še en policijski avto ter pozneje dva avtor obila z dvema angleškima oficirjema v spremstvu devetih policajev na motorjih. Kdor bi ne poznal civilne policije in njenih znanih podvigov od njene ustanovne do danes, kdor bi ne poznal njene sestave, bi ne mogel verjeti svojim očem. Kot pobesneli so se policaji zaghali proti miml množici in bili vse križem ne oziraje se na ženske, starčke ali otroke. Med pionirji, ki bi moral; nastopit; pri odkritju spomenika, je nastal preplah in vrišč, ljudstvo je bilo razburjeno do skrajnih meja, vendar se je vedlo v vsej svoji užaljenosti dostojno. Toda policija se ni zadovoljila s tem. Aretirala je štiri tovariše, in sicer invalida narodnoosvobodilne borbe tov. Škabarja, ki so ga najprej surovo pretepli, Sed-jnaka Rada, Laharnerja Henrika m Košuto Virgila. Člani civilne policije št. 4567, 4866 ;n 4707 so se v pretepanju in divjanju izkazali za res vredne svojega poslanstva. Ce bi jih njihov; gospodarji kolo- nizatorji videli, bi bil; verjetno že danes odlikovani. Toda žalna svečanost se je v sicer zoženem programu izvršila. Govorila sta tov., Petronio ter tov. Gombač m domači pevsk; zbor je zapel žalostinka «2rtvam». Zrelosti demokratičnih množic se je treba zahvaliti, da ni prišlo včeraj do hujšega. Vsem, od naj-primltiVnejših do najbolj civiliziranih narodov so mrtvi nekaj svetega, česar se nihče ne sme dotak* niti. Tega se gospodje pri civilni policij; in njihovi gospodarji zavedajo, zato so s svojim včerajšnjim početjem hoteli zadeti ljudstvo v živo in povzročiti incident. Ta napad je veljal spominu mrtvih in tudi našim živim purt/za-nem, to je tistim, ki so šli v borbo proti nacizmu in fašizmu za velike ideale demokracije in svobode, tistim, ki so se kakor angleška in ameriška vojska borili in zmagali, tistim, k; so svojim idealom ostal; zvesti tudi po zmagi, tistim ki predstavljajo še danes najhpijšo in najčuječnejšo stražo in zaščito demokratičnih načel in so zato v napotje onim, ki sočejo ta načela zatreti in ponovno vzpostaviti fašizem čeprav v drugi obliki. Načrt jim ni uspel. Sicer so svečanost oskrunili, oskrunili so spomin najboljših naših sinov, oskru-nili so spomin tistih, katerim se morda tudi kdo od njih lahko za- hvali, da ni poginil v kakem nacističnem taborišču ali ječi ali pod nacifašističnim svincem, toda v svojem cilju niso uspeli. Aretirali so štiri antifašiste, ampak vse to ni nič drugega kot besni zliy nemoči. Demokratične množice se zavedajo manevrov in provokacij, zavedajo pa se tudi svoje moči in dolžnosti. Okupacijske oblasti so začasne in ravno tako začasna je tudi njihova policija. Demokratična načela so pa mnogo trajnejša. Tisti domači in tuji krOgi ter ljudje, ki so si postavili v načrt, zatreti pri nas demokracijo in skušajo zato uprizarjati incidente in izvajati teror, b: se morali že enkrat zavedati, da ne bodo uspeli. Leto 1921, dolga fašistična tiranija, težka narodno-esvobpdilna in že preko dve let; trajajoča politična borba so našemu ljudstvu dobra šola, da ne sme popustiti, da ne sme odstopiti niti za korak. Zato bo vsak poizkus uničenja tega, za kar so dalj življenje toliki naši borci, gotovo propadel. Sodelovanje istrske mladine na mladinski progi Reka, 17. —r Istrska in reška mladica je mnogio prispevala pri gradnji proge Samac-Sarajevo. Sodelovalo je 3500 istrskih hrvaških m italijanskih mladincev. Vseh-14 brigad, ki so se udeležile dela, so proglasili za udarne. Najboljša brigada Vladimir Gortan je bila štirikrat proglašena za udarno in 60 mladincev od te brigade je ostalo na progi do zaključka dela. 600 mladincev te brigade je bilo istrskih Italijanov. Tudi puljska brigada Lino Mariani je bila proglašena dvakrat za udarno. Mladen Evekovič pri Sforzi Rim, 17. — Zunanji minister Storža je danes sprejel jugoslovanskega poslanika Mladena Ivekoviča. Raz-, govarjala sta se o vpraišanjih izvajanja trgovinskega dogovora, ki ga bodo podpisali v Beogradu. Velika udeležba pri volitvah v KLO na Primorskem Postojna, 17, —. V nedeljo so bi/e po vsej Primorski volitve v krajevne ljudske odbore, ki sa jih je ljudstvo skoraj 100% udeležilo. Vse vasi so bile lepo okrašene, posebno pa volišča. Do osme ure so že volili 100% v Volčah, Crpnein, Velikem ITbeljskem, Otočah, Strmi-oi, Dolenji vasi, Orehku. V večini vasi so končali z volitvami že ob 9. uri dopoldne. V splošnem so volitve uspele 98 do 99%. Po še nepopolnih podatkih znaša volivna udelf-žba v okraju Ilirska Bistrica 99.75%, v okraju Sežana pa 95.84%. Preprečili bomo načrte hujskačev na novo vojno M v Govor maršala Tita ob otvoritvi mladinske proge Samac-Sarajevo Sarajevo, 17. — V nedeljo Je bilo v Sarajevu v navzočnosti maršala Tita veliko zborovanje ob prihodu prvega vlaka na progi Samac-Sarajevo. Zborovanja se je udeležilo nad 40 tisoč mladincev ter ogromna množica iz Sarajeva okahcf in drugih krajev. Vse mesto je bilo okrašeno. Maršal Tito je zbranim mladincem dejal: Ta proga je ogromne važnosti za vso našo državo, sa naše federativne republilce, za naš petletni načrt in sa njegovo izvedbo. Bogastvo Bosne je s to železnico postalo bolj dostopno vsem našim narodom. To bogastvo ni sedaj več na razpolago posameznim kapitalistom, pač pa vsemu ljudstvu, delavcem in tisti m, ki delajo. Ta proga pa je tudi velikega pomena za Bosno in Hercegovino in za njen razvoj, ker bo tesneje povezala te kraje z drugimi deli države. Mladinska proga je dalje velikega političnega in moralnega pomena za naše narode. Vaše delo na mladinski progi — kakor delo na progi Brčko-Banoviči — je imelo velik odmev v svetu. S svojim delom in s svojimi žrtvami ste visoko dvignili ugled naše države. S svojim delam ste odpravili vse govorice o dozdevnem neredu v naši državi. S svojim delom ste pokazali vsemu svetu, da je Jugoslavija zemlja miru, da Jugoslavija dela in gradi, da bi se dvignila iz vojnih ruševin, ki so jih povzročili vojni ES zahtevajo prepoved odpustov Izvršilni odbor zveze Enotnih sindikatov STO-ja je poslal generalu Gaitherju, višjemu oficirju za civilne zadeve in oddelku za delo ZVU naslednje pismo: Sindikalna organizacija ugotavlja vznemirjenje, ki je nastalo v industrijskih krogih zaradi znižanja cen nekaterim predmetom najnujnejših življenjskih potrebščin. Poleg tega ugotavlja, da so nekateri industrijci ž« odpustili dil delavstva, ker pričakujejo omejitev špekulacij, katere so vršili dve leti in pol, ter pripravljajo druge odpuste in se pri tem prav nič ne ozirajo na stanje, v katerem je delovno ljudstvo ob začetku zime. Da bi kolikor je mogoče omilila gospodarske težkoče mnogih družin delavcev in da bi pomagala pri obnovi industrije v STO-ju, zahteva sindikalna organizacija, da oddelek za delo ZVU uradno izda splošen ukaz o zapori nad odpusti. Ta ukaz mora stopiti takoj v veljavo in mora veljati, dokler se ne najde rešitev sedanjemu izrednemu gospodarskemu položaju na STO-ju. Vprašanje madžarskega tranzita skozi govorniki poudarili h tega dela. Kakor je našim čitateljem že znano, se je te dni mudil v Trdu Višji uradnik madžarskega ministrstva za zunanjo trgovino, da bi preučil možnosti obnove tesnejš h trgovinskih stikov s Trstom. Dr. Gcrgely je gladko izjavil da bo Madžarska za svojo zunanjo trgo lino uporabljala tiste luke, ki ji bodo dale ugodnejše pogoje. Madžarska zunanja trgovina ima na izbiro v glavnem dve luki: Reko in Trst, da ne omenjamo črnomorskih luk, do katerih vodita Tisa in Donava. Za časa Avstro-ogrske so Madžari sami vladali na Reki in so vse svoje prometno omrežje usmerili proti tej luki, kakor je APsttija kanalizirala ves promet proti Trstu, Madžari so tedaj bili tudi gospodarji Hrvatske in Slavonije, to se pravi vsega za-ledta Reke. Ko so po razpadu Avstroogrslce izgubili Reko, in ko je tranzit na poti proti Reki mora/ čez jugoslovansko ozemlje, so posvetili večjo pozornost tržaškemu pristanišču, kar je ugodno vplivalo na razvoj prometa na progi Budimpešta-Pragersko-Trst. Pri vsem tem ni železniški promet med Madžarsko in Trstom po jjrvl svetovni vojni presegal meje nad s in 7.4% vsega železniškega prometa v Trstu. Madžari so vozili v glavnem čez Reko, na Crno morje m čez Hamburg, ki je s kombiniranimi tarifi prodrl globoko v Podonavje. Italijanska politika je tudi zahtevala, da ohram Reka svoji promet vsaj na določeni Ošini, ker je njena Nemški stroji na račun reparacij Frankfurt, 17. — Iz Frankfurta poročajo, da je zavezniška nadzorstvena komisija razdelila 4.482 ton industrijskih oprem ter strojev, ki izvirajo iz demontiranih tovarn v angleSko-nmeriški coni, na račun reparacij sledečim državam: Sovjetski zrvezi, Jugoslaviji, Češkoslovaški, 7, D A, Angliji, Franciji, Albaniji, Belgiji, Indiji, Norveški in Holandski. priključitev k Itdliji imela Še bolj katastrofalne posledice m njeno gospodarstvo kakor priključitev Trsta. V trenutku, ko je tudi Jugoslavija — poleg Madžarske, Avstrije in Češkoslovaške — sprejela «jadranske tarifen, ni mogli več vplivati na madžarski tranzit, v smeri Reke. Hortgjeva zunanja politika je bila tudi povsem na liniji Mussolinijeve, zato se je toliko laže tudi trgovinska politika Madžarske prilagodila italijanski. Danes pripadata Trst in Reka dvema različnima državama; Jugoslavija obvlada prometno vse zaledje obeh pristanišč razen ponteb-ske proge, katere položaj je nasproti Podonavju ekscentričen. Poleg tega je Jugoslavija madžarskemu tranzitu proti Reki že dovolila posebne olajšave (direktna znižana železniška tarifa Ud.). Vprašanje madžarskega tranzita v smeri proti Trstu po jugoslovanskih progah je bilo na praški tarifni konferenci sicer načeto, vendar ne dokončna rešeno in se bo konkretneje obravnavalo na prihodnji tarifni konferenci. Da bo slika celotnega položaja Madžarske glede zvez z Jadranskim morjem popolna, moramo še naglasiti, da se da tranzit iz zapad-n/h krajev Madžarske, ki predvsem prihajajo v poštev za promet s Trstom., racionalno usmeriti proti tržaški luki edino čez jugoslovansko ozemlje. Končno je treba zabeležiti še dejstvo, da so pobudniki dunajske tarifne konference, ki je razp-av-Ijala o uvedbi neposrednih tarif na progah iz zaledja v Trst in katere so se udeležili predstavniki češkoslovaških, avstrijskih, italijanskih in tržaških železnic, prezrli Madžarsko, kar je seveda zbudilo v Budimpešti upravičeno nejevoljo. Na zadnji tarifni konferenci v Pragi se je ozračje odnosov med državami v zaledju in Trstom precej razbistrilo, vendar bo treba še mnogo dela, dtt se dokončno uredijo vsaj tehnično-prgmetni odnosi med STO-jem in vsemi državami zaledja. NEMI IN TOGLIATTI OBSOJATA protčijucžsko delo Be Gospcrijeie vlade Upravni aparat v Italiji je še vedno fašističen - Tudi v nedeljo so bile v raznih mestih delavske manifestacije -Resolucija Centralnega komiteta komunistične partije Italije Te besede so bile preveč za ne- Rim, 17. — Tudi včeraj so v nekaterih mestih Italije delavci demonstrirali proti, fašističnim izzi-vnčem ;n povsod odloči.,o nastopili. Danes so v Rovigu proglasili protestno stavko proti fašističnim izzivanjem. V Padovi je včeraj velika množica demonstrirala pred sedežem Uomo qualunque. Dva q,uanquista sta z lovsko puško ranila sedem oseb. Na kongresu milar.ske komunistične federacije je Togliatti govoril o sedanjem položaju v Italiji. Omenil je odločen odgovor, ki so ga delavci dali fašističnim izziva-čem v Milanu, Turinu, Firencah, Genovi, Neaplju in Palermu ter v drugih mestih Italijč, Poudaril je tudi, da pade vsa odgovcur,ost za stavke in nerede na kapitalistične in reakcionarne skupine. Opomnil jc- nato vse tiste, ki mislijo, da bodo v Italiji obnovili fašizem, da bodo prisil j tri obračunati z organizirano silo delavcev. Dejal je, da vodi sedanjo italijansko vlado stranka, ki se je povezala z novimi fašističnimi silami. Jasno, da je položaj v Italiji vezan na mednarodni položaj, ki prikazuje zaostritev med demokratičnimi in imperialističnimi silami. Verujemo v mir, je na-dašjeval Togliatti, (predvsem ker sile miru vodi Sovjetska zveza. V Gross :ttu je na velikem zborovanju govoril Pietro Nenni, ki je dejal, da je nastop ljudstva neizbežna posledica sodelovanja vlade s krajno neofašistično desnico. Pripomnil je nato, da je vsa uprava v državi še fašistična, ki s; ravna po vladi. Ker se ta naslanja na gllasove skrajne desnice, ravnajo povsod s socialisti kot z uporniki in s komunisti, kakor da bi bili izven zakona. V tem je iskati vzroke za širjenje fašističnega tiska in terorizma, kar opravičuje reakcijo ljudstva. Ljudstvo je plačalo z 29 leti diktature, s tremi vojnami in s porazom, pomanjkanje ustav- nega stanja v letih 1921-1922 in je zato danes pripravljeno z vsemi sredstvi preprečiti obuovitev črnega terbriam,.io..boriti.se,proti novim Giolittijem in Factom. Trije so možnost; za rešitev sedanje krize: Al; bo krščanska1 demokracija na svojem kongresu v Neaplju spoznala neuspeh svoje vlade; druga možnost je ta, da skupščina reši državo sedanje vlade; tretja rešitev pa je možna in bo tudi do nje prišlo pri volitvah v marcu, ko se bodo vse levičarske sile zedinile za enotno listo ali pa vsaj za enoten vladni program. Centralni komitet italijanske komunistične stranke je ob zaključku zas.danja izglasoval resolucijo, s katero obsoja De Gasperijevo vlado, ki ni hotela in n; znala rešiti države angloamerijltega vmešavanja in nadzorstva na vojaškem, gospodarskem in političnem področju. Ta vojaška in gospodarska pod-ložnost bi znala spremeniti Italijo v bojišče za vojno, ki jo ameriški imperializem pripravlja s sodelovanjem svetovnih reakcionarnih sil, Vatikana in desničarskih socialistov proti Sovjetski zvezi, državam nove demokracije i« miroljubnim narodom. Zato je bolj ko kdaj prej prej potrebna, borbena enotnost vseh patriotičnih, demokratičnih in republikanskih sil v borbi proti De Gasperijevi vladi. Italijanska zunanja politika s« mora odločno usmeriti v obrambo miru in se mora konkretizirati v prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in z vsemi državami Vzhodne Evrope. Italija mora sodelovati v svetovni fronti miru. Italijanske šole v Istri Reka, 17. — Italijanska manjšina v Istri je organizirala na Reki 13 šolskih odsekov s 350 učenci, 9 osnovnih šol z 2116 učenci in srednje Sole, ki jih obiskuje 1400 učencev. Francoski delavci bodo onemogočili mroto degolistov Stavke se širijo - Ugibanja o razširitvi vlade Pariz, 17. — Politični krog', tisk in javno mnenje se še vedno bavijo z usodo Ramadierove vlad?. Njena kriza je odprta, vendar ni izključeno, da bo prevzel Ramadler če-titič vodstvo vlade, obdan z dvema bivšima vladnima predsednikoma, to je Blumorn in Reynaudom. Zadnja dva v tem trenutku odlo. čata o Ramadierovcm položaju. Po razgovoru Raniadi ra z Rey-naudom smatrajo politični krogi, da bo prišlo do razširitve vlade, pri čemer bi prevzela Blum in Rey-naud mesto vladnega podpredsednika. Blum naj bi na splošno vodil vladno politiko ln branil sedanji režim, Rejrnaud»»pa naj bi prevzel gospodarsko In finančno stran. Cim bi nastopila politična pomiritev, maj h; Ramadler odstopil ter prepustil vlado Roj-naudu. Toda vrenje, ki preveva vso deželo in ki izvira iz razpoloženja povzročenega iz sedanje vladne krize ter gospodarskih teikoč, je naj-večja skrb Francije. Tako prihaja iz Marseilla vest, da je včeraj prenehal ves avtobusni im tramvajski promet, ker so nameščenci za javni promet isto tako stopili v stavko. V severnih področjih Francije, zlasti v okolici Calaisa pa je pričelo stavkati 10 tisoč radarjev. Danes se je sestala sindikalna zveza pariškega okrožja. V pozivu za zborovanje navajajo, da je postal položaj delavstva obu- p n. O sedanjem francoskem političnem položaju, v prvi vrst; o stališču De Gaulla priobčuje «Pravda» članek, v katerem poudarja, da je De Gaulle v zadnjem času, zlasti odkar je dosegel svoj prvi uspeh pri zadnjih občinskih volitvah, postal jasnejši. Posebno se je opogumil zaradi ofenzive, ki so jo proti Franciji sprožili ameriški imperialisti, ki pomagajo vsem evropskim reakcionarjem. Danes govori De Gaulle besede, tako nadaljuje »Pravda*, ki so značilne za vse one, ki so v službi ameriških imperialistov. Toda, tako zaključuje »Pravda*, ni dvoma, da bodo francoske demokratične sile, ki tih vodi delavski razred, onemogočile zločinsko zaroto degolističnih fa-Šistovu V Istri so ustanovili 12 srednjih Sol in 49 osnovnih šol. Italijanske osnovne šole v Istri obiskuje 6000 Učencev, srednje 2500. V Pulju, Rovinju in Reki delujejo tudi konvikli za italijanske učence. Mnogo pripomorejo pri učenju učitelji, ki so prišli iz Italije. Razen tega zo organizirali poseben tečaj za italijanske učitelje v Opatiji, ki ga obiskuje kakik 30 dijakov. Na Reki so ustanovili učiteljišče s konviktom. Italijanska zveza je organizirala potujočo knjižnico. 12 kulturnih krožkov pripravlja program za bodočo veliko italijansko kulturno manifestacijo, ki bo na Reki. V kratkem bodo odprli tudi razstavo, ki bo prikazovala vlogo istrskih Italijanov v borbi proti okupatorju. Truman zahteva izredna pooblastila Waahlngton, 17. — Na današnji izredni sej: kongresa je imel predsednik Truiran govor, v katerem je zahteval naj mu vlada dovoli izredna pooblastila, na podlagi katerih bo "podvzel ukrepe za preprečitev inflacije v ZDA in za izvedbo nujne začasne pomoči Evropi, zlasti Franciji, Italiji in Avstriji, za katere predlaga kredit v znesku 597 milijonov dolarjev, ln sicer 328 za Fran-cijc, 227 za Italijo in 42 za Avstrijo. Truman je omenil, da obstoji nevarnost inflacije, kajti cene, ki se neprestano dvigajo, 'utegnejo povzročiti to, kar hi Škodovalo ameriškemu gospodarstvu. Komisija senata za zunanje zadeve j? danes sestavila osnutek posebnega zakona za otvoritev kreditov Franciji, Italiji in Avstriji, ki jih zahteva vlada. Vandenberg je podpiral osnutek zakona s tem, da bo vladni organ, ki bo izvršil nakupe za Evropo, • lahko storil to izven ZDA. Sporazum med ZSSR in ZDA o delitvi Palestine Lake Success, 17. — ZSSR in ZDA sta se sporazumeli o načrtu za razdelitev Palestine, ki predvideva, da bo mandat prenehal na dan, ki ga bosta sporazumno doli-člli Velika Britanija in komisija OZN in ki ga bo naio potrdil Varnostni svCpiTo pa vsekakor ne bo pozneje vj J. avgusta 1948. Na današnji plenarni seji glavne skupščine OZN je predsednik A-ranha sporočil, da bodo tvorile komisijo, ki bo izbrala kraj v Evropi, kjer bo prihodnje zasedanje gtavne skupščine, sledeče držaVe: Ukrajina, Avstralija, Abesinija, Indija, Holandska, Norveška, Panama, Uraguaj in Libanon zločinci, ki danes zopet hujskajo na novo vojno. Maršal Tito je nato poudaril, da je mladina prva sodelovala za izvedbo velikih nalog, ki so združene s petletnim načrtom. Mladina je dala velik doprinos za izvajanje tega načrta. Mladina je bila za vzgled pri delu in tako mora biti tudi v bodoči. Vendar pa bodo morale biti v bodoče te naloge lažje kot do sedaj. Mnenja smo, da je dolžnost vsakega državljana, da prispeva k skupnemu naporu jugoslovanskih narodov in da daje vzgled kakor mladina. Prva dolžnost mladine je učenje. Sele jo učenju pride delo. Kdor to zanemarja, dokazuje, da ne razume duha nove Jugoslavije. Nova Jugoslavija potrebuje novo izobraženo in izurjeno generacijo, ker je bilo že dokazano, da je njena mladina pripravljena na še večje žrtve. O petletnem načrtu je maršal Tito dejal: V prvem letu naše petletke smo do sedaj izvedli vse določene načrte v rekordnem času. Do sedaj je bilo mnogo napravljenega. Nimam namena naštevati, kaj smo že izvedli, lahko pa povem., da smo napravili, če ne več, vsaj toliko, kakor je bilo v našem načrtu. Na številnih področjih pa smo prekoračili določene meje. O življenjski ravni je maršal Tito poudaril, da se položaj v Jugoslaviji stalno boljša. Mnogi škodo-željnežj so napovedovali, da bo petletni načrt povzročil pri nas nizko življenjsko raven. Lahko pa ugotovimo, da se je ta za naše delpv-no ljudstvo zvišala in da se je zmanjšala samo za tiste, ki ne marajo delati. Pri našem delu smo že dosegli take uspehe, da že jasno vidimo svetlo pot, ki pelje k socializmu v naši državi. Socializem pomeni ustvariti za slehernega državljana človeka vredne življenjske pogoje. Socializem pomeni graditev številnih rnjvih tovarn, pomeni industrializacijo države, pomeni iz-i'edbo elekri/ikacije v deželi in ustanavljanje novih šol. V Jugoslaviji smo nacionalizirali tovarne •in izvedli agrarno reformo. Odvzeli smo zemljo veleposestnik&m in smo jo dali kmetom, medtem ko smo delavcem, to je ljudstvu dali tovarne. Toda to še ni socializem. Brez tehnike in industrije se socializem ne more graditi. Socializem zahteva uporabo vseh zmožnosti v korist ljudstva, zahteva tehnično racionalizacijo naših industrijskih podjetij, naših rudnikov, tako da se * manjšim naporom več proizvaja. Osttaritev socializma, industrializacija in elektrifikacija naše države zahtevajo ogromnih naporov. Vse, kar je najboljšega v deželi — ln vi mladinci v prvi vrsti — je bilo mobilizirano. Mobilizirali smo pošteno delo našega ljudstva. To pa še ni dovolj, ker moramo uvažati iz inozemstva, kar nam manjka. Potrebujemo stroje in za te maramo dajati, kar sami imamo. Imamo delovno silo, da iz zemlje črpa- mo bogastvo in da v zameno za to bogastvo' lahko dobimo stroje. Prišel bo dan, ko nam ne bo treba dajati več vsega tega, pač pa bomo lahko uporabili ta bogastva doma. Za sedaj pa moramo izvažati in bomo morali morda v skrajni potrebi izvažati tudi nam potrebna živila, da bomo lahko dobili stroje; to pa delamo tako, da ljudstvo ne bo preveč občutilo. Izvesti moramo naš petletni načrt, lava s priznanimi tehniki in so-nadaljnl razvoj naše države. Ne maramo biti zaostala dežela, ker so te vedno premagane in jih vsakdo skuša zasužnjiti Napredna država s prizaninmi tehniki in socialističnim redom je močna država, ki je nobena sila ne moro premagati. Vzemite si za irzgled Sovjetska zvezo, ki je po izvedbi socialističnega reda ni mogel noben sovražnik premagati. Glede sovražnikov demokracije v Jugoslaviji, ki izkoriščajo mednarodni položaj in ustvarjajo psihoza bližnje vojne ter širijo neresnične vesti, ‘je maršal. Tita izjavil: To so fantazije. Glede vojnih hujskačev moram poudariti, je dejal maršal Tito, da se ravno oni morajo bati nove vojne. Gorje njim, če bi prišlo do vojne. Maršal Tito je nato nadaljeval: Mi nočemo vojne in Je nismo hoteli. Dobro vemo, koliko ktvi je bilo prelite in koliko človeških življenj nas je stala. Sovražniki bi morali vedeti in mi smo jim ponovno izjavili, da ne spimo. Zavedajo naj se, da vemo vse o njihovih. namenih. Nihče naj ne misli, da jugoslovanski narodi, ki se borijo proti težkočam, ki sq v zvezi z obnovo države, ne skrbijo hkrati tudi za svojo varnost. Vojni hujskači in vsi tisti, ki želijo vojno, tako doma kakor v inozemstvu, niso pripravljeni na žrtve. Hoteli bi, da se drugi žrtvujejo zanje. Toda danes je de-laski razred v kapitalističnih državah dovolj izučen in si ne želi vojne, ki bi,bila v korist posameznikov. Iz tega vzroka ni nobene nevarnosti za novo vojno. Ne bomo dovolili reakcionarjem, da bi s svojimi vojnohujskažki-mi govori izvedli svoje načrte in ovirali našo obnovo ter ogrožali naš mirni razvoj. Maršal Tito je končno dejal: Omenil sem zadevo vojnili hujskačev, ker je zadnje čase prešlo v navado postavljati razne težkoče v organizaciji Združenih narodov i' 'upanju na novo vojno. Mednarodna reakcija, vojni hujskači m naši reakcionarji so širili te vesti z namenom, da povzročijo zmedo med narodi. S svojimi vojnohujskaškimi govori skušajo ti ljudje z namenom, da bi izvedli svoje imperialistične načrte, prestrašiti narode, posebno pa- demokratične narode, ki si želijo trajnega miru. Maršal Tito je zaključil svoj govor z loščili junaški mladini, ki gradi novo in lepšo Jugoslavijo. 30.000 URADNIKOV bo odpuščenih v Grčiji Grško-ameriški vrhovni štab za volno proti partizanom Atene, 17. — Radio grške demokratične vojake obsoja pred vsem svetom monarhofašistično vlado in izjavlja, da so se razna grozodejstva vršila po njenem ukazu z vednostjo in odobritvijo britanske vojaške misije, ki ima nalogo organizirati grško policijo. Radio javlja tudi, da so za orožnike natiskali navodila, kjer je med drugim rečeno: ...in nato odrežite jim glave, nabodite jih na palice in jih nosite po mCstih ter jih razkazujte ljudstvu. Danes je Tsaldaris sporočil,, da so imenovali grško-ameriški vrhovni štab, k; bo vodil operacije proti partizanom. Atenski listi poročajo, da je vlada sklenila odpustiti drugih 30,000 uradnikov iz avtonomnih ustanov ter iz občinskih uradov v mestih •n vaseh. Vprašanje novih poljskih mej Lcndan, 17 — Na seji namestnikov zunanjih ministrov uo preučevali vprašanje o načrtu za razorožitev in demilitarizacijo Nemčije, to je tako imenovani ((Bfcrnesov dogovor* in vprašanje nemških meja. Namestniki so sg zedinili, Ja bodo na dnevni red konference zunanjih ministrov postavili naslednja štiri vprašanja: Začasna politična organizacija Nemčije, postopek za sestavo mirovne pogodbe, poročilo komisije glede mirovne pogodbe z Avstrijo in gospodarsk; sistemi, ki Jih Jo treba uvesti v Nemčiji. Sovjetsko žito za CSR Frasa, 17. — Iz Moskve poročajo, da je bil nocoj pedpisan dogovor za izvažanje žita iz ZSSR v CSR. Pred zaključkom leta bo Sovjetska zveza izročila CSR 50.000 ton žita in 20.000 ton koruze. ZSSR se |e obvezala, dobaviti 200.000 ton žita od pridelka iz leta 1947. stom, dokler ne bo lahko svobodno sodelovala z ostalimi demokratičnimi narodi pri gradnji miru. Prrtidržavna zarota v CSR Praga, 17. — Notranje ministrstvo in ministrstvo za narodno obrambo »ta sporočila, da so na Češkoslovaškem odkrili zaroto civilistov in vojakov, ki so bili v zvezi z neko tujo državo in pripravljali oborožen upor proti državi. Aretirali »o 36 oseb. Proglas indonezijske mladino Djakerta, 17. — Kongres indonezijske mladine j« naslovil na demokratično mladino vsega sveta proglas, v katerem izjavlja, da B bo mladink z vsemi silami borila proti ostankom japonskega fašizma in proti holandskim iropcriali- «Hrvatski gias» še nima dovoljenja za izhajanje v Trstu Včeraj se je na AIS-u zopet zglasil predstavnik lista sllrvat-ski gkw*, ki je glasilo Hrvatov na STO-ju, z namenom, da dobi odgovor na prošnjo, kattro so pr d časom predložili v imenovanem iirofc, V prošnji so prosili dovoljenja za izhajanje lista t' Trstu, Ob tej priliki so pred-lotili, kaJoor so zahtevali mu AIS-u, vse potrebne prošnjo tn pojasnila o namoHei izhajanja ter stališču lista «Hrvatski glasa. S-f AIS-a je nato izrazil svoje začudenje, zakaj lista ne tiskajo na primer v Pulju. Ob tem. vprašanju, ki ga je poštami, nam ni jasno, ali je hotel enostavno spozabiti* besed« g. Gaitherja na poslednji tiskovni konferenci, ali pa so bile tiste besede čisto slučaj-nOstne. *Pro memoriam* — za osvežitev spomina zato ponavljamo, kar smo slišali: *Jae in moj personal!*, j« rekel g. Gaith-r, onziana Lj. 2:1 (2:1) V nedeljo so v Ljubljani odigrali prijateljsko tekmo med tamkajšnjo Enotncstjo ter Ponziano Lj. Čeprav Ja Ponziana izgubila tekmo. Je bila premoč vedno na njeni strani, saj so igrali v drugem polčasu izključno v polovici igrišča Enotnosti, kar dokazuje tudi razlika v kotih in sicer 11:3 v korist Ponziane. Hajduk in Dinamo izločena iz nadaljnega tekmovanja za «Ju-goslovanski pokal* V nedeljo so se nadaljevale tekme za jugoslovanski pokal. Medtem ko bo premaganci Izločeni iz nadaljnega tekmovanja, se bodo zmagovalci pomerili med seboj. Rezultati nedeljskih tekem so sledeči: Spartak-Hajduk 3:2 (1:2); Rdeče Zvezda-Gam. J. A. Novi Bad 6:1 (3:1); Sloga-Polet 5:3 (3:1); Parfiznn-Proleter 2:0 (0:0); Mor-nar-Kvarner 4:0 (3:0); Sarajevo-Dtnamo 3:0 (1:0); Budučnost-Jakič 3:2 (1:1). Včeraj se je zopet včs dan nadaljevala razprava proti majorju R.chardsonu in vse kaže, da se bo Še dolgo vlekla. Razprava postaja vedno bolj dolgočasna, ker se vedno atova ponavljajo pri vsaki priči ista vprašanja in občinstva je zato vadno manj. Razprava se je pričela z zasliševanjem Riccija s strani branilca. Ricci je med ostalim povedal, ca ja dobival iz Gradeža v dar tolikšno število rib, da jih je dajal raznim uradnikom in celo svojim sostanovalcem. Z njim je pričal gradbenik Bri-schi, ki je bil na proessu proti gradbenikom oproščen. Dejal je, da mu je Ricci izsilil 5,5 milijona lir. Nadalje je dejal, da ni Richardson nikoli zahteval denarja. Gradbenik Angel Comelli, ki je bil obsojen, je dal Ricciju v njegovem uradu 1,7 milijona lir, to pa zato, ker se je bal, da mu bodo delali sitnosti pri njegovem delu. V pogodbi je bil namreč pristavek, po katerem jo je lahko Genio Ci-vile vsak trenutek razveljavil. Ricci je dvakrat ali trikrat zahteval od njega denar. Na branilčevo vprašanje je dejal, da prej pod Italijo ni bilo v pogodbah tega pristavka. Tudi njega je Richardsonov branilec vprašal, če se je kdaj pogajal z Richardsonom. Comelli je dejal, da ne. Gradbenik Colombo je dal Ricciju 1,5 milijona lir, potem ko ga je ta dvakrat izsiljeval. Nato je ponovno prišel pričat polk. Pagnotta od CIC-a. Govoril je o Richardscnovi aretaciji, o preiskavi in zasliševanju. Nato je branilec prebral še izjave raznih prič, 2a tem pa sta nastopila kot priči poročnik Smith in neki narednik, ki sta majorja Richardso-na stražila v hotriu Ezcelsior. Iz njunih izjav je razvidno, da je major Richardson obedoval skupaj s svojo družino in stanoval v lepi sobi. Odvetnik Je tem pričam po- Prof. Sai na zadnji poti V nedeljo popoldne so Tržačani spremili k večnemu počitku prof. Sai-ja, znanstvenika in specialista za duševne bolezni. Njegova smrt se je globoko dojmila vseh, zlasti pa tržaških zdravniških krogov. Prof. Sai je bil eden izmed redkih zdravnikov-znanstvenikov v Trstu, ki se je bavil z raz skovanjem ergo-terapije ter se zanimal za božjast in bolezni možganov. 1936. leta je priobčil važno razpravo iz te snov: in ustanovil air.bulatorij za reveže, ki bolehajo na tej bolezni. Nad 40 let pa je bil ravnatelj umobolnice, kjer je bil med bolniki znan po svojem socialnem zadritanju. Z veliko ljubeznijo se je posvetu zlasti onim, katerih stanje je b.lo silno težko, tako da jim je lajšal njihovo gorje. Prot. Sai je vseskozi deloval v korist skupnosti, Tržačani pa so ga spoštovali kot človeka, znanstvenika in zdravnika. Razstava slikarja Piera Marussiga Opozarjamo naše občinstvo na slikarsko razstavo enega najpomembnejših sil tržaških umetnikov polpretekle dobe, ki je umrl pred desetimi leti. Galerija Scorptcne, na oglu med ul. S. Spiridione in ul. Rossini je odprta vsak dan od 11. do 13. ure in od 16. do 20. V nedeljah pa od 10. do 13. ure. Oceno dela in razstave bomo prinesli v bodočih dneh. M S*!!®! KINO OB MORJU. 15.30: »Tulon-eki kaznjenec*. Po romanu Viktorja Hugo ja »Nesrečneži*. PENICE. 15.30: »Zvezda je zbeža-la», J. Powell, S. Kaye. ROSSETTI. 15.00: »Gospa Mini-ver», Gree Garson in W. Pigeon. FILODRAMMATICO. 15.30: «M.ost v Waterloou», V. Leigh in R. Taylor. GARIBALDI. ■ 15.30: »Srebrne dr- salke*. Belita. CENTRALE. 15.00: »Arizona ekspres*, George 0’Brlen. MASSIMO. 15.30: »Ubežnik je trkal na vrata*, J. Arthur, G. Grant in R Colman. IDEALE. 15.00: »Nevidni človek se je vrnil*, C. Hardvricke. RADIO. 15.80: »Sveti ogenj*, VI-viane Romance in G. Flomant. ARMONIA. 15.15: »Indijanska devica*. MARCONI. 15.30: »Sovražniki postave*. BELVEDERE. 15.30: «Kletka za slavčke*. stavljal taka vprašanja, iz katerih bi bilo razvidno, da so bile izjave, ki jih je dal Richardson Pagn otti, nekako izsiljene. V ta namen je nastopila kot priča tudi Richardsonova žena, suhljata in že osivela ženica. 8. julija je prišel na njen dom Pagnotta in ji dejal, naj vpliva na svojega moža, da bo govoril resnico in da tako ne bo kaznovan. Povedma je tudi, da se je po hodniku pred Ri-chardsooovo sobo v hotelu vedno sprehajala straža, kar naj bi bilo po njenem nekak psihološki pritisk na obtoženca. Za njo so zaslišali majorja Ri-chardsona v vlogi priče, zaradi česar je moral prej priseči, da bo govoril resnico. Izprašali so ga samo v zvezi z aretacijo in zasliševanjem, ne pa o njegovi krivdi. Njegov branilec je skušal z vprašanji dokazati, da je Richardson dal Pagnotti svoje izjave pod pritiskom in da zato niso veljavne. Branilec je še vedno vztrajal, da Richardsonove izjave niso bile prostovoljne, tožilec pa ga je pobijal ir. dejal, da so z Richardsonom zelo dobro ravnali ter da so zato njegove izjave prostovoljne. Končno je te izjave prebral. Proces so odgodili na danes ob 9. uri. Skupščina brivcev in frizerjev Brivc. in frizerji so ena najbolj prizadetih strok, saj jiimi njihovi delodajalci nočejo priznati rii-t. sindikalnih sporazumov ter se na vso načine otepajo povišanja njihovih plač. Zato so že več mesecev vleče spor med delodajalci ter njihovimi brivci in frizerji. Hkrati pa so razlike v mezdah od delodajalca do delodajalca. Da bi to nemogoče stanja uredili, so se brivci že večkrat seste.li r.a skupščinah- Tako so imeli brivci in frizerji skupščino tudi pre- teklo nedeljo. Tajnik Enotnega sindikata je podal v prostorih obrtniške zveze in urada za delo poročilo o pogajanjih. Pri tem je treba opomniti, da se je s tem poro-ročilom' strinjal tudi OSS te stroke. Skupščina je soglasno odobrila poročilo. V pričakovanju ugodn ?ga zaključka sporazuma za brivca so na skupščini samo sklenili, da bedo preklicali pogodbo o enournem delu, ki ga brivci in frizerji vsak dan opravljajo po eno uro zastonj. Ta izredna ura pa bo veljala v onih obratih, katerih lastniki so uveljavili sporazum, ki je bil podpisan 30. junija na uradu za delo. Sklenili so tudi, da bodo ob zaključku mezdnih pogajanj sklicali splošno skupščino, na kateri se bode odločili, kako bodo najbolje branili svoje interese. Pomagajmo revnim tržaškim otrokom! — Prispevajmo za otroško božičnico 1947! sizma pričeli v znak protesta zaničljivo mrmrati. Ko pa je tov. Marsič obsodil nekatere skupine k; si lastijo monopol nad univerzitetnim življenjem, je bilo kakor da bi nastal ogenj na strehi. Neki predstavnik dvatisočletna kulture je udaril z nogo po tleh in z živčnimi! gibi glave zahteval, naj neha govoriti. iV nadaljevanju svojega govora se je tov. Marsič poklonil dijakom vsega sveta, ki so v borbi proti nacifašizmu, darovali svoje mlado življenje. Zastopnik češkoslovaškega konzula mu je ginjen podal roko in mu izrekel zahvalo za njegove lepe bi sede. Po njegovem govoru je stopil na govorniški oder «visokcšolec», kii je protestiral proti Marsičevenvu govoru in pred enominutnim molkom, e katerim je bila žalna svečanost zaključena, dejal: «Proslava se je dobro začela, vendar se je slabo končala!* S temi besedami je izpovedal fašistično gnilobo dela tržaških visokošolcev, ki v svoji politični in moralni pokvarjmosti zganjajo šovinizem ,pri žalnih svečanostih za najboljšimi sinovi človeštva ter skrunijo kri, ki so jo prelili v vojni, katero so morda prav oni zahtevali z vzkliki: «Vogliamo la guer-ra», ko so navdušeno pozdravljali in odobravali svojega voditelja Mussolinija- KOLEDAR Torek 18. novembra Odon. Milko Sonce vzhaja ob 7.07, rzlazj ob 16.29. Dolžina dneva 9.«- Jutri 19. novembra Elizabeta, Liza. Spominski dnevi 131,3 so partizanske enote pričele zasedati Tolmin. Kmetje, delarvai in poštena inteligenca so trije Čin it el ji, od katerih mi nobeden važnejši od. drugega, vsi so enaki. Preskrba Visokošolske pristojbine In ZVO V zvezi 100% poviškom visokošolskih pristojbin je skupina visokošolcev Zveze tržaških visokošolcev zaprosila za sprejem pri šolskem odseku ZVU, da bi izvedeli za vzroke, k; so napotili ZVU, da je izdala to odredbo. Dijaki pa pri načelniku odseka polkovniku Shik’eju niso bili sprejeti, ker ga takrat ni bilo v uradu. Polkovnikova tajnica jim je zagotovila, da j-m bo sporočila dan sprejema. Mnenja smo, da bi ZVU zaradi važnosti problema, ki onemogoča vstop na univerzo revnim dijakom, morala vzeti stvar v pretres -n odredbo razveljaviti. Konec stavke v Tržaški banki Včeraj ob 8.30 so se uradniki Tržaške banke zopet vrnili na delo, ker so sklenili sporazum s svojimi gospodarji in dosegli izboljšanje svojih plač. Kasacijsko sodišče obravnava sodbo proti Lonlercem Včeraj zjutraj je tržaško kasa-cijsko sedeče eačelo obravnavati priziv proti sodbi tukajšnjega sodišča, kj jo je izreklo letos spomladi proti skupini Lonjercev. Priziv proti sodbi so vložili branilci, zastopniki zasebnih udeležencev (civilnih strank) in državni tožilec. Odvetnika Tončič in Okretič zastopata Gombača, G la vina in Coka, odvetnik Turola pa Udoviča. Odvetnik Falconer pa zastopa obsojence s odsotnosti. Zasebne udeležence zastopata odvetnika Zenna-ro in Jona. Prvi je govoril odvetnik Jona, zastopnik zasebnega udeleženca pokojnega Mungherlija, fašista, in Zarottija, policista z ul. Bellosguardo za časa nacistične okupacije. V svojem govoru m r'če-sar novega povedal, kar ne bi že bili slišali spomladi med razpravo. Za njim je spregovoril odvetnik Zen-nafo. ki je zastopnik zasebn-h udeležencev svojcev pokojnikov trgovca Sovija-Schvvaba in njegove žene Canove. Tudi on je ponovil argumente, katere je že poudarjal na razpravi. Preden je sodišče odgodilo razpravo na danes zjutraj, je spregovoril še odvetnik Turola. Predsednik sodišča je dr. Alberti, javni tožilec pa dr. Lucci. Medtem ko je bila spomlad: med sodno razpravo dvorana vedno polna občinstva je včeraj bila prazna. Ed’ni poslušalci so bili policisti in zasebni udeleženci. Gradbeniki bi se radi na vsak način izmazali Čeprav je bu že v petek izrečen pravdorek in b; se morala razprava najkasneje včeraj končati, pa se zdi, da se najbrže niti danes ne bo zaključila. Včeraj zjutraj so namreč branilci najavili celo vrsto razbremenilnih prič, ki naj bi po pravdoreku govorili za omiljenjs sodbe. Prva priča je bil sam obtoženec Breltner, ki je s svojim zagovorom porabil ves čas jutranje razprave. Njegov branilec odvetnik Cavalieri pa je z stavljenimi vprašanji še podaljševal to pričanje. Popoldne se Je zvrstila skupina prič, ki so o Breitnerju vedele, povedati vse, samo tega ne, da Je podkupoval gospodo z urada za javna dela. Najprvo je govor*l 'ng. DOrigo, ki je zaposlen pri mestni občini. Tvrdka GAMA, katere lastnik je Breltner, pozna ta gospod že od 1928. leta. Seveda slabe besede na račun gospodarja in njegove tovarne, ki izdeluje bitumen, iz ust te priče nismo slišali. Zemljemerec Piscitellj z urada za javna dela Je s suhimi številkami povedal, koliko b.tumena je tvrdka preko urada za javna dela dobavila ramvm potrošnikom. Kemik De Marchi, ki je zaposlen v Breitnerjefi tovarni v Tržiču, je kajpada na vse načine dopovedoval sedišču, da je tvrdka V zaporu se je obesi! z brisačama V nedeljo zjutraj so našli pazniki zaporov v ul. Coroneo v kazr.itniški kopalnici truplo 32-letnega Aleksandra Di Bello ,ki se je z dvema brisačama obesil na okensko o-mrežje. Nesrečnega samomorilca je lani aretirala civilna policija in Je bil zaradi raznih prestopkov ohsojej na dve leti ječe. Pred svojo aretacijo je živel s svojo ljubico, s katero ata imela tudi otroke. Di Belio pa je imel neko težko bolezen, ki jo je predolgo zanemarjal. Verjetno je bila prav ta bolezen vzrok, da si je vzel življenje. Ko je jetnišk; zdravnik ugotovil smrt, so prepeljali truplo v mrtvašnico glavne bolnice. Iz drugega nadstropja je skočil V soboto pod noč so pripeljali v bolnico 25-letnega Ljubomirja Furlana, doma Iz Kopra, ki stanuje pri Zg. M. Magdaleni št. 142. Na obrazu je imel več ran in tudi roki je imel zlomljeni. Izjavil je, da se je hotel ubiti in je zato skočil iz drugega nadstropja hiše št. 26 v ul. S. Francesco. Zdravniki upajo, da ga bodo rešil'. Druga taka žrtev je bila uradnica Cressa Silvana iz ul. Tor. S. Piero 32, ki so jo pripeljali v bol-n!co včeraj okrog 14. ure. Tudi ona si je hotela vzeti življenje in je v ta namen zavžila 10 paatll »feno-barbital-a». Njeno stanje je precej resno. navadi trgovci in posestniki odsotni, kar tatovom v znatni meri olajša njihovo delo. Tako so že v soboto med 19. in 23.30 uro vlomili v stanovanje Gaetana Kogoja v ul. Concordia 15. Po stanovanju so brskali toliko časa, dokler so našli 400 tisoč lir. Niso se pa zadovoljili samo s tem, ampak so odnesli tudi razne dragulje v vrednosti preko 100 tisoč lir. V soboto zvečer so tatovi izrabili odsotnost Pavla Gutmanna in zlezli skozi okpo kopalnice v njegovo stanovanje v ul. Piocardi 25. V nekem predalu so našli 20.000 lir. Poleg tega so odnesli še 8 zlatnikov, fotoaparat in več kosov perila. Gutmann ima okrog 250.000 lir škode. V noči od sobote na nedeljo so tatovi vlomili tudi v krznarljo Franca Nazzija v ul. Foscolo ’ 9. Vidi se, da so imeli dovolj časa in jih ni nihče motil pri njihovem delu, ker so trgovino skoraj izpraznili. Odnesli so precej krzna :n več parov čevljev v vrednosti preko 1 milijona lir. GAMA ena Izmed na j več j ih tovrstnih tvrdk tu pri nas in v Italiji. Dobave b-tumena za vsa večja dela v Italiji je prav to podjetje vršilo, ker je bilo tehnično najbolje opremljeno. Tudi s postavitvijo ZVU je podjetje bilo največji dobavitelj bitumena. Toda prišel je Squlre s Huebnerjevo in konec je bilo dobav. Začela se je konkurenca in Breitner ni smel odpuščati delavcev, tako je trdil mg. De Marchi. S tem je ta gospod, ki mu Je obtoženec ves čas med pripovedovanjem pritrjeval, hotel mimogrede omeniti, da podkupovanje ne bi bilo ničesar izreadnega. Za tem. inženirjem je pričal gospod Proceli, tehnik jz Milana doma, dober Breitnerjev prijatelj, kakor se je priča predstavil. Govoril pa je o nekem krznenem plašču, ki naj bi bil vreden 1 do 2 milijcna lir. Tega je iskal obtoženec med svojim bivanjem po Milanu, namenjen .pa je bil za gospodično Huebnerjevo. Vsa ta pripovedovanja so bila čista resnica, tak videz je s svojimi kretnjami hotel ustvariti odvetnik Ma-resca iz Milana, k; skupno z Cava-lierljem brani obtoženca. Za pričevanjem te priče je odvetnik Anno-scia javil, da bo njegov klient obtoženec Lionetti, pričal zase m da bo zato govoril dve uri. Ker je bilo že kasno, je sodišče zaslišalo samo še dve pjriči, ki sta govorili o krivicah, ki naj bi se dogodilo LionetFJu. Nato je sodišče odgo-dilo razpravo na danes zjutraj. Zakuha za delavoe. Danes se bo začelo razdeljevanje po 600 gr belih testenin mestnim in podeželskim delavcem z dodatno nakaznico za težka in najtežja dela in sicer na vse odrezke zakuhe za mesec november. Konec razdeljevanja 30. t. m. 300 gr belih testenin dobijo na vsa odrezke zakuhe 15-dnevne živilske nakaznice, opremljene z žigom za mesec november, delavci, zaposleni pri težkih ali najtežjih delih pri zavezniških vojaških edinicah. Enotni sindikati Določila za drogerije in trgovine jestvin Higienski občinski jured^j&^jjj Dišave mešane s morajo nos:t; jasen m Ciuh prfr »umetno* oziroma »su-roga ; «umei.na* -mih povedana je prodaja lzVo4i šav mfšanih a surogati. J8]j v prodaji, ki ne bodo ^S ^ zeoraišnjemu ukazu bodo zaP ni in kršitelji bodo k-aznova Gospodarstvo Izšla je 6. številka ' stva», ka prinaša poleg raz spodarskfh poročil tudi t** ke: Ustvarimo gospodarsKo l STO-ja!; Gre za češkoslovaški z it; Suša, električna en°^Ho-sZ premog; Pred obnovo sovj ^ Zaupniki sledečih delavnic so vabljeni, da se nemudoma zglase na sedežu: Julijska ladjedelnica, Bensi, Nunzio Romano, Bastia, Netto, Dordei, Cilla, Oclauti, Vidk mari, Fumis, Missaglia, Pippa, Sca-bar, Climens, Tlustos, Saigir, Ba-gaoll, Crda C.le, Nascimbeni, Ta-lamona, Gregorin, Navarra, Marco-vigi, Reggente, Dobrilla, Giubilo, Canz, Cremascoli, Petruzzi, Zocco-lo, Zaghet, Zupančič, Zacad m Godi ani. Tekstilna in oblačilna stroka. Vse člane upravnega odbora vabimo, da se. zglase na sedežu danes 18. t. m. ob 19.30. Sindikat prehrambene stroke. Vabimo vse člane upravnega odbora, tovarniških odborov ter zaupnike, da se v sredo 19. t- m. ob 19. uri zglasž na sedežu v ul. Imbriani 5. M 18. t. m. Sindikat pekov. V tore ob 17. uri seja upravnega odbora. Sindikat tekstilne in oblačilne stroke. Danes 18. t. m. ob 19.30 bo na sedežu v ul. Imbriani 5 seja upravnega odbora. Sindikat mešanih strok. Danes 18. h mu ob 19. uri bo na sedežu v ul. Imbriani 5 seja upravnega odbora. Sindtkat hišnikov. Danes 18. t. m. ob 18.30 bo na sedežu seja upravnega odbora. Lesna stroka: glavni svet tovarniških odborov in zaupnikov ima danes ob 18. zvečer sejo, v ulicj Imbriani 5. Oddane« črteT,U(V,W,X J, Z na vrsti za žigosanje osebnih izkaznic, SIAU I. rajon. Predkongresne konference Predkongresnih konferenc naj se udeležijo člani sektorskega odbora, terenov, kakor tudi člani vseh demokratičnih sektorskih ustanov in aktivisti. Barkovlje: torek 18. t. m. ob 20. Greta: torek 18. t. m. ob 20. Rojan: sreda 19. t. m. ob 20. Skork-lja: torek 18. t m. ob 20. Mestno središče: sreda 19. t. m. ob 20. Te konference se bodo vršile na sedežih oziroma po shajališčih. Sestanek društva Vojka ^muc Nocoj ob 20. url ima kulturni krožek Vojka Smuc sestanek. Dramska družina ima nocoj ob 20.30 pri »Kraljiču* sestanek z zanimivim predavanjem dr. Jožeta Dekleve. Jutri v sredo ob 19. bo sestanek v istih prostorih vseh onih, ki želijo posečati tečaj za slovenščino. Prosvetno društvo «S. Jenko* šentjakobskega prosvetnega društva »I. Cankar* nastopi v četrtek 20. t. m. ob 17. uri v dvorani na Lovcu z Finžgarjevo dramo »Veni-go». Po končani predstavi veselo martinovanje. LISTNICA UREDNIŠTVA Simončič Fr. Trst. Prejeli smo Vaše pismo in Vas prosimo, da nam sporočite bolj natančno in obširno, s čim ste nas prav za prav hoteli »počastiti* z Vašim dodatkom našemu članku »Protislovje brez primere*. Smučarska telovadba Avto ga je povozil do smrti Milijonske tatvine čez nedeljo KINO V NABREŽINI: v sredo so-vjetaki film »Dvoboj*. Preteklo nedeljo so a: tatovi zopet lotili svojega posla v povečanem st.lu, ker so na ta dan. po V soboto popoldne j« pripeljal na Rdeči križ nek zavezniški kamion 58-letnega Pasqualinija Silvija iz Istrske ceste št. 50. Šofer je izjavil, da ga je našel ranjenega, ko je ležal v krvi na cesti. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili večjo rano na glavi in pretres možganov. V nedeljo ob 21.30 1e Pascualint, kt je po poklicu uradnik podlegel ranam in so njegovo truplo odnesli v mrtvašnico. Po vsem videzu je ponesrečenega povozil neznan avto in ga Je šofer pustil ležati na cesti. Planinsko društvo v Trstu priredi svoj tečaj smučarske telovadbe za novince ali že uvežbane smučarje. Dobrodošli tudi prijat-rijl-ne-člani. Vršil se bo dvakrat tedensko m sicer ob torkih in petkih od 20. do 21. ure zvečer v dvorani Poli-grafikov v ul. Trento 2/II. Začftek Je preložen na torek dne 18. t. m. ob 20. uri Telovadci naj prinesejo s seboj telovadne copate. Vpisovanje v trgovini Višin v ul. Roma 15. in v čevljarni Pirc v ul. Sečte-fontane 3. Vabilo na izredni občni zbor Zadruge vojnih oškodovancev z. z o. J. v Trst/u. ki se bo vršil na Opčinah x »Prosvetnem domu* v nedeljo 30. novembra t. 1. ob 9. uri S sledečim dnevnim redom: 1) poročilo predsednika; 2) 1-menovanje ovecovateljev zapisn.ka; 3) čltanje zapisnika zadnjega zbora; 4) poročilo blagajnika; 5) preustrojltev zadruge in sprememba pravil; 6) volitev nove uprave; 7) slučajnosti. Prcsimo člane in delegate po-družrdc za točno udeležbo. V primeru, da bi občni pbor ob določeni uri ne bil splekčen, se bo isti vr-žil eno uro kasneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom ne glede na število udeležencev. Tov. Marij Bisia je promoviral na jurldični fakulteti v Trstu. Prijatelji čestitajo. Rojstva, smrti in poroke Dne 16. in 17 .novembra 1947 se ja rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo je 16 ljudi, porok pa je bilo 8. CERKVENE POROKE: uradnik Anton Miniusai in profesorica klavirja Marija De Angelis, mehanik 'Humbert Gorjup in zasebnica Ana Bonassln, gradbenik James Orme-rod Raucendale in zasebnica Jožica Križman, radiotelegrafist Marcello Legovini in zasebnica Celestina Co-slovich, sobosllkar Henry Charles Selby in tislcarica Rachele Esposito, prodajalec Germano Beonsin in zasebnica Marija Slokar, častnik civilne policije Aldo Piscopello in zasebnica Roza Vertovec, agent civilne policije Jurij Sigante in uradnica Vlasta Milovič. UMRLI: 25-lčtni Kristijan Romee, 58-letna Giurco Silla, 10-letni Jurij Prassel, 64-letna Marija Bren-diero, 67-letni Bernard Brcsciani, 33-let^ Julij Rigo, 57-letna Marija VVoschitz, 63-letni Ivan Svagelj, 54-letna Marija Hadystratlc, 80-letna Ičlisa Amhauser, 58-letna Jožica Lo-renzini, 1 dan stajia Frančiška Li-gato, 57-letna Marija Ferluga, 82-letna Alojzija Ghisoli, 65-let.na Rozalija Luin, 58-letna Silvija Gabrielih gleških trgovinskih padni kapital in vojna; d IRI-ja pripada STO-ju; A“J,. Relija ree potrebna tuje >;s UJfcL ret, ptiLTCLfiio. r- lezniške zveze Trsta z Nove prometne smeri \z — S ----- ,-------------- . Hani#'' Evrope. Poleg omenjenih objavlja list obvestila °,ov. gospodarskega ud ru že n ja ^-i pregled. (Listi se naroča Tret, ul. Ruggero Manna Uprava železniške postaj® v Trstu sporoča, da bo s .jj-kom 17. t. mr začel voziti P^eii-vlak na progi Nabrežina- , Opčine z odhodom ob 19.30- Higienski občinski , vabi gostilničarje, da se dri*Jr* pisov v člena 13. od 15. okton ^ št. 2033 po katerem mora D 'cen-ka vrsta vina označena s P judi tom alkohola. Isto mora jrJjiiiili' na Vinških posodah po 8*1‘v jtr To pa ne velja za prodajo vi yj> klCnicah, ki imajo že oznac sto vina. jit R !% ! 'pci K tst ^0; ktei eite Tržaška prefektura (avt* ski urad) sporoča m*! Dospela je nova pošilj^^oi za avtomobile in sicer ® in tovorne avtomobile ^ $> 15475-TS do številke l7850'obi!e d motocikle in tovorne pri' Številke S493-TS, 4200-TS kr,lice od številke 764-TS, *l L-ne: Prizadeti so vabljeni, av* imenovane tablice pri »»■ ^ sk(m uradu prefekture s°B PROSEK-KONTOVEL ... Vabimo vse člane ** skega zbora, da ee udelež« bo danes 18. t. m- ob 19-JUp Zveza gluhonemih^ ^ Vabimo vse člane, da ee v ^ V 23. t. m. udeleže občnega bo ob 17. uri na sadežu. Tovarniški odbor _ ladjedelnice Sv. se zahvaljuje tovarišem^ skega dnevnika* v svoj«® ^ vi' tudi v imenu svojih Čl*n° ^ j: lav. likodušen dar 25.000 lir, kf ‘jjel»f’ darovali za božičnico otro cev te ladjedelnice. Družine padlih in po; gr^ J J* zahvaljujejo v«m, ki s~... jč- OC 4M.ll V Olj Uje JU mogli k postavitvi spomenl^ Um borcem na Konlovelu- Gledališče Verdi Danes s> vstopnic za s: bo pričela F, v’ imfanični kon ^ žaškega filharmoničnega ° p, & ki bo v soboto 22. t, m. ° or* V pod vodstvom Herberta K® Na sporedu je Beethovnova fjf Pri gledališki blagajni so ? polago sporedi letošnje i-*\eV, zone z vsemi pogoji abon® ~ V •hri tev Razkuženje vod« Ker je te dni bil dež, J® ^ ski urad pridal vodi še čino klora. Zaradi tega ča ljudem, naj puste vodo ljudem, naj puste vw*-v _ri po odprto nekaj trenotkov pijejo vodo. (jV# DAROVI IN PRISPE’ p Zigcn Jožko iz Vrtojbe !cC, rcval 2000 lir za Dijaško ® ^ Za popravilo Prosvčtn na Opčinah so darovali djj gradbene zadruge (Opčin®'p0 v. gi sovaščani kakor sledu. F lir tov. Daneu Alojz ter helm Rudi. Po 100 lir: Antonio, Ferluga Josip, dolf, Sošič Rudi, Cuk - Kralj Ladislav, Cebulec lalan Hinko, Mahnič I^re- 'po nič Mario, Brlšček lir: Purič Ludvik, Kralj An gK