Kaj je novega? Otvoritev evharističnega kongresa v Chicagi in usoda Jugoslovanskih romarjev. Zadnji pondeljek se je vršdla otvoritvena seja evharističnega kongresa, na kateri je bilo navzočih 12 kardinalov, 400 škofov in 3000 duhovnikov in deset miljonov udeležencev. V 367 cerkvah se je bralo 6000 maš. Na dopoldanskem zborovanju je imel otvoritveni govor kardinal Bonzano. Zborovali so v 22 jezikih. Popoldne je kardinal Mundelein pozdravil papežkega legata. Kongres se je obrnil tudi na drugoverce, naj bi tudi oni črpali novega življenja ob uspehih tega kongresa. V nedeljo je prejelo 1 miljon romarjev sv. obhajilo. Ameriške izseljeniške oblasti so 64 od 77 jugoslovanskih romarjev, ki so dospeli v Newyork, da potujejo na kongres, odrekle pravico do nadaljnega potovanja, ker ne nudijo dovolj jamstva, da so prišli v Ameriko samo radi kongi*esa. Birmovanje meseca julija se vrši dne 4. julija v Podčetrtku, dne 5. julija v Olimju, dne 6. julija na Bučah, dne 7. julija v Polju, dne 8. julija pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. — Dne 10. julija v Podsredi, dne 11. julija v Kozjem, dne 12. julija na Pilštanju, dne 13. julija na Predorju, dne 14. julija v Zagorju, dne 15. julija pri Sv. Vidu na Planini, dne 17. julija pri Sv. Marjeti na Planini, dne 18. julija na Dobju. Mašniško posvefienje prejmejo v nedeljo dne 27. t. m. letošnji novomašniki. Vcrsko-misijonski dan. Misijonska zveza duhovščine za lavantinsko in Ijubljansko škofijo priredita v četrtek, dne 1. julija 1926 pri sv. Jožefu v Celju versko-misijonski dan za duhovnike. Spored bo obsegjil te-le točke: Dopoldne. Ob 8 meditacija (Jeziis Kristus Kralj). Ob YS sv. maša (daruje prevzv. škof lavantinskl). Po sv. maši posvetitev Kristusu Kralju pred Najsvetejšim. Ob ^10 zborovanje s sledečimi referati: 1. Važnost in pomen ^družbe Unio Cleri za katoliško Cerkev. (Ref. dekan Anton Skubic.) 2. Misijonsko delo po naših organizacijah. (Ref. prefekt Jož. Krošl.) 3. Misijonska misel med protestanti. (Ref. prof. dr. Fr. Trdan.) Ako bi se snov ne mogla predelati v dopoldanskih urah, se bo zborovanje nadaljevalo ob 2 popoldne. Opoldne skupno kosilo. Popoldne. Ob 3 redni občni zbor Misijonske zveze z volitvijo škofijskega vodstva. Ob xAb misijonska kateheza pri šolskih sestrah. Ob K6 misijonska meditacija in sklepna pobožnost v kapeli (prav tam). Spored je tako zasnovan, da bodo mogli udele- ženci priti v Celje z jutranjimi, odpotovati pa isti dan z večernimi vlaki. Radi skupne hrane (kosilo in malica) prosimo, da se udeleženci javijo do 27. t. m., in sicer iz lavantinske škofije na naslov: Dr. Ivan Tomažič, stolni dekan, predsednik UC, Maribor, iz ljubljanske pa na naslov: Dr. Lambert Ehrlich, univ. prof., predsednik UC, Semeniška ulica 2, Ljubljana. Stroški za skupno prehrano majhni. P. n. gospodje duhovniki se vljudno vabijo, da se poslužijo lepe priložnosti ter se poučijo o važnosti in potrebi misijonskega dela. Nekaj mariborskih novic. V soboto popoldne je skušal neki Anton KTamer priti poceni do kolesa. V veži Schoberjeve pekarne na Kralja Petra trgu je opazil kolo brez gospodarja, ga Mtro zasedel ter se odpeljal proti Pobrežju. K sreci je lastnik kolesa tatvino takoj opazil ter jo hitro ubral za tatom, ki ni mogel v majhen hrib poleg mosta tako hitro voziti. Že ga je zgrabil, ko je Kramer hitro skocil s kolesa ter skušal peš pobegniti. Delal pa je račun brez policijskega stražnika, ki mu je prekrižal pot ter ga aretiral. Tat se je pozneje izgovarjal, da je bil pijan ter ni vedel, kaj dela. — V soboto je prišlo v gostilni Kožuh na Koroški cesti med dvema znancema F. in B. do prepira, ki je kmaln postal tako silovit, da je B. zgrabil kladivo ter udaril z njim slikarja F. dvakrat po glavi. Udarjeni se je zgrudil nezavesten in rešilni oddelek ga je moral prepeljati v bolnico. — Nasilnega B. je policija zaprla. — V nedeljo popoldne med 5 in 6 so skušali štirje mladi fantje vlomiti v vilo industrijca Berga v Mariboru, Trubarjeva ulica 15. Odklenili so vrata s ponarejenimi kluci in dočim je eden stal zunaj na straži, so drugi šli v stanovanje, ki je bilo prazno — lastnik je odpotoval, a služincad si je vzela popoldan prosto. Prebrskali so vse omare in shrambe. Med tem časom je opazil neki mimoidoci orožnik fanta na straži pred vilo in ker se mu je zdel sumljiv, ga je vprašal, kaj dela tam. Fant je odgovoril, da je tu doma in pričel klicati proti hiši »Mutter, Mutter!«, očividno, da opozori tovariše na nevarnost. Posrečilo se mu je s tem ¦tudi prevariti orožnika, da je odšel. K sreči se je služinčad še pravočasno vrnila domov in lopovi so pobegnili. Policija je storilcem za petami, ker ima natančne osebne opise. V nedeljo popoldne je priplaval po Dravi skozi Maribor popolnoma prazen splav, ki se je utrgal najbrž kje pri Fali, ter ga je voda odnesla seboj. Po čudnem nakljuoju je splav neovirano prišel srečno skozi oboke vseh treh mostov. Pri železniškem mostu sta ga opazila Jožef Potočnik in Franc Anžič. Podala sta se s čolnom za ubežnim splavom, ga dohitela ter .pristala z njim na koncu Melja pri Konigovem posestvn k bregu. Lastnik splava se dosedaj še ni javil. Utonil je v Dravi Franc Beigolt, 77 let star. Najbri je padel v vodo vsled oslabelosti. Potegnili so ga iz Drave v itorek ob 1. uri popoldne dobri dve uri po nesreoi v Mariboru pri mestnem kopailišču. Vsi poiskusi, zbuditi ga zopet k življenju, so bili zaman! Otvoritev nove ceste Sv. Miklavž— Pohorje. Ob lepem popoldnevn, kakor ni bilo preje pričakovati, smo preteklo nedeljo odprli prometu novo cesto Sv. Miklavž—Pohorje. Pri odtvoritvi so bili navzoci komisar okr. zastopa dr. Leskovar, zastopnik vel. župana prosvetni referent dr. Poljanec, župani vseh peterih občin, skozi katere gre cesta, z oboinskimi odborniki in večja množica ljudi. Cesto je blagoslovil dekan iz Hoč g. Sagaj. Došle otvoritelje nove ceste je pozdriavil gospod občinski svetovalec Jakob Florjancič in dekan g. Sagaj. Mladina je izvršila svoj pozdrav s cvetjem. Pri otvoritvi se je razvil slovesen sprevod po novi cesti do Pohorja. Pri skupnem zagrizku se je mariborskemu županu, ki je komisar okr. zastopa, kateri ima največje zasluge za novo cesto s svojim prispevkom 280.000 Din., podelilo častno občanstvo vseh peterih obein. Za promet je nova cesta velikega pomena, ker združuje Slovenske gorice s Pohorjem. Gre namreč od Sv. Miklavža, ki je ob vznožju Slovenskih goric preko Hoč, čez polje, železniški tir in državno cesto do podnožja Pohorja. Zdaj bo mogoče voziti posestnikom v Slov. goricah v mline in na žage pod Pohorje, nasprotno bodo Pohorci lahko zvozili svoj les na železnico. Za gospodarski razvoj in medsebojno pomoč bo torej nova cesta prav izredno služila. Ker v Jarenini brezverski liberalci razun par sokolov nimajo ined ljudstvom pristašev, bodo na Pivkov shod na oraznik prignali iz Maribora sokole in večje število škricev liberalnih advokatov, profesorjev in verižnikov. Vtepsti 'hočejo nam Jareninčanom liberalno vero, zaupanje v Prebičeviča, Žerjava in Pivka ter ljubezen do velesrbskega centralizma, ki nas unieuje z neznosnimi davki. Liberalni advokati in škrici nam Jareninčanom, ki smo zvesti katoličani in zavedni Slovenci, ne bodo komandirali. Cerkveni in občinski trg, kjer hočejo zborovati, je naš. Laži in hujskanje liberalcev ne bomo poslušali. Ciril-Mctodove krcsovc bomo letos v nedeljo, 4. julija zvečer vsepovsod zažgali, da bo vsa Slovenija pokazala svojo versko zvestolK) in hvaležnost sv. apostolskima bratoma za najdražji dar svete vere. Rodoljubi, slorite povsod potrebne priprave! Novice iz Libelič na Koroškem. Dne 16. junija je začelo goreti pospodarsko poslopje libeliške<T?; grada v Avc-;fcriji- Tukajsni prebivalci so hiteii na pornoe in niso zapazili, da se je ogenj že pritihotapil čez mejo in začel na stolpu župniiske cerkve, kamor je veter goreče utrinke prinesel, divjati. Pogorel je stolp popolnoma, cerkev je neznatno trpela. Gasilska društva in prebivalci so na vso moč se trudili, da so rešili cerkev in vas. — Umrl je v Libeličah France Stifter, 74 let star. Bil je v mladih letih razumen mož in je sezidal dve čedni hiši v Libelicah. Pred iridesetimi leti se mu je um nekolko omračil in ni bilo prav, ce so nekateri ž njim neumestne šale imeli. Umrl je dve uri pred požarom! Ta bi bil tarnal, če bi videl stolp v ognju! Gasiistko društvo, katerega ud je bil čez 40 let mu je napravilo lep pogreb. N. p. v miru! Otvoritev postajališea v Pušencih. Na novozgrajeni železniški progi Ormož—Ljutomer—Murska Sobota se otvori na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija tek. let. Ob 10 uri 35 min. postajailišče v Pušencih pri Ormožu. Vlak, ki se bo prvič ustavil v Pušencih, odhaja iz Ormoža ob 10 uri 28 min. Po pripravljalnih delih, katere vodi tam-. kajšnji župan g. Martin Skoliber, obeta biti otvoritev jako sijajna in bo združena z veliko ljudsko veselico. Osnovalo se je več odsekov, ki so si vse delo med seboj porazdelili, da sprejmejo odlične goste čim bolj sijajno in slavnostno. K otvoritvi so povabljeni g. direktor državnih železnic v Ljubljani in g. veliki župan mariborske oblasti ter ranogo drugih odličnih zastopnikov državnih oblasti iz Ljubljane in Maribora. Zato pa je dolžnost vseh okoliških občin, ki so interesirane na tem postajališču, da se v čim večjem številu udeleždjo slavnostnega spre^jema odličnih gostov pri ustavitvi prvega vlaka v Pušencih dne 29. tek. mesca in s tem pokažejo, da znajo ceniti velik gaspodarski pomen tega postajališča. Zato pa takrat vsi, ki le morejo, v , Pušince! (Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomeru. Ker se 1. avgusta vrši odkritje spomenika kralju Petru v Kranju in bi gostje iz ljubljanske oblasti ne mogli ta dan v fejutomer, se odkritje Miklosičevega spomenika p r e loži na 8. avgusta. Ponovno se prosi, naj se ta dan ne prirejajo druge večje prireditve. Pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče umrlemu nadučitelju Ivanu Strelec pri Sv. Andražu v Slov. goricah opozarja cenjene čitatelje, da je omenjeni odbor v binkoštni številki objavil, da se vrši tozadevna ljudska slavnost dne 28. in 29. junija 1926 ter danes prinaša svoj program, kakor sledi: 1. Dne 28. junija zvečer mirozov, umetni ogenj, nato pa slavnostni banket. 2. Dne 29. junija, ob K10. uri slovesna služba božja in nato odkritje ter blagoslovitev spominske plošče na tukajšnji šoli. 3. Slavnostni govor. 4. Popoldan ob M15. uri Finžgarjeva ljudska igra v treh dejanjih (na novem šolskem odru) >Verigac. 5. Po sporedu prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto, boj s konfeti, amerikanskim zaporom itd. v go.stilniških prostorih gospoda R. Rola. Oba dneva svira znano godbeno društvo >Mura<, godba na pihala, dirigira g. Janko Cirič iz Gornje Radgone. Iz Ptuja vozi dne 29. junija od pol desetega vlaka predpoldne avto po znižani ceni. Tujci, ki reflektirajo na avtovožnjo, javite se pravočasno potom dopisnice na naslov: Zvonko Fredan, šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. K oblini udeležbi vabi odbor. Uinrl je pri Sv. Tomažu pri Ormožu Franc Majcen po domače Johanezov. Rajni je bil vsestransko vzgleden mož in priljubljen v celi tomaževski okolici! Nova liiralnica v Murtincih. Nemški vitežki red pri VeLiki Nedelji poseduje v Muretincih poleg Drave na okrajni cesti Moškanjci—Borl—Barbara lepo posestvo in grad, zvan Muretinski grad. — Osnovalo se je Hiralniško drustvo skupaj nameravajo v tem muretinskem gradu osnovati hiralnico za občinske reveže. — Priprave se že vršijo, grad se bo v ta namen nekoliko prenovil in adaptiral. Preskrbo hiralnice prevzame križniški red. Okrajni zastop ptujski je podprl akcijo z zneskom po 20.000 Din. Velik požar pri Ptuju. V sredo 17. t. m. je izbruhnil požar v Št. Kungoti pri Ptuju. Ogenj je objel 10 poslopij last štirih posestnikov. Gašenje je oviralo pomanjkanje vode in so morale požarne brambe uporabljati gnojnico. Na srečo so pribrzele na mesto tri požarne brambe iz Ptuja, Hajdine in Maribora. Požrtvovalnemu delu treh požarnih bramb se je posrečilo ogenj zajeziti in pogasiti. Pri gašenju se je opeklo in obžgalo vec domačinov. Težko se je ponesrečil pri gasilnem delu posestnik M&tličar, ki se sedaj zdravi v mariborski bolnioi. V ptujskem okraju se je vršil ta teden vojaški pregled konj in vozov. — Komisija je postopala zelo kulantno in prijazno in ni bilo razburjenja kakor druga leta. Romanje na Ptujsko goro se vrši 1. julija. Za romarje bo sv. maša ob 4. uri zjutraj pri Veliki Nedelji, potem skupna procesija in ob 4. uri popoldne sprejem na Gori. Težka nesreča z motornim kolesom. Na cesti Ptuj—Sv\ Vid in sicer v bližini gostilne Kos se je težko ponesrecil z motornim kolesom vinski trgovec Vinko Stoklas. Pred Stoklasovo kolo je skočil pes in ravno v tein trenutku se je pripeljal na moternem kolesu od zadaj g. Majhenič. Radi psa je padel Stoklas s kolesa in preko njega se je peljal v tem trenutku Majhenic. Stoklas je obležal težko ranjen. Na srečo sta se pripeljala mimo ponesrečenca v avtomobilu mariborska vinska trgovca Pugl in Voller, ki sta naložila ponesrečenca v avto in ga odpeljala v ptujsko bolnico. Poskušen in izvršen vlom. Anton Zaberl iz Šmarskega okraja je oblastvom jako dobro znan tat. Pred kratkim je v Mariboru odsedel svojo zadnjo kazen, ki je trajala 18 mesecev, nakar je bil oddan vojaškemu oblastvu v Celju, da odsluži svoje vojaško leto. Tu so ga spoznali za nesposobnega ter odpustili, nakar se je pričel baviti zopet s svojim starim poslom. Hotel je v hotelu »Pri Kroni« vlomiti v natakarično sobo, pa so ga pregnali, da je moral oditi praznih rok. Bolj mu je bila sreča mila v hotelu pri Žumerju. Tam je vlomil v sobo domacega hlapca in mu odnesel vrednosti ter denarja v skupni vsoti skoro 4000 dinarjev. Sedaj že sedi v preiskovalnem zaporu. Razne novice iz Savinjske doline. Pretekli teden v nočii od srede na četrtek je nastal v predilnici v Št. Pavlu ogenj. V jami pod kotlom se je užgal les in bila je nevarnost da se ogenj po verigi, katera vlači dvigalo, prenese na podstrešije. Prosrečilo se je ogenj pravočasno pogasiti tako, da je škoda malenkostna. — Antonov sejem v Žalcu je vsled hudega naliva uspel v splošnem slabo. Edimo gostilničarji so bili mado bolj zadovoljni, ker se je večino kupoij sklenilo v gostilnah. Znani veletrgovec g. Vabič je odšel na daljše potovanje v Pariz in London. Namen potovanja je, pridobiti nove trgovske zveze za hmelj, kar moramo vsekakor pozdravLti. — Orlovski tabor celjske ekspoziture, kateri se vrši dne 11. julija na Polzeli, vzbuja že sedaj splošno zanimanje. Po vsem sodeč obeta biti obisk naravnost rekoTden. Saj bo ta prireditev prekašala vse dosedanje v Savinjski dolini bodisi po pripravah bodisi po udeležbi, ter obeta biti pravi ljudski tabor z udeležbo več tisoč ljudi. PniTeditveni prostor bo obsegal 2800 ms samo telovadišče pa 1392 m2. Telovadišče bode obdajale krog in krog tri vrste vencev, dva iz smrekovih vejic, eden iz zimzelena, katerih skupna dolžina bode znašala nad 500 m. V načrtu pa je še mnogo drugih stvari in zato opozarjamo Savnicajne že sedaj na to prireditev.. Razne novice in zanimivosti od Sv. Miklavža nad Laškem. Tudi iz naše župnije je odšlo nekaj lantov na Francosko, med njimi Zelič Franc, rojen na Brstovnici, 1. 1902. Prišel je z drugimi tovariši v roke brezvestnemu agentu, ki jih je odpeljal v Azijo na bojišče, kjer se Francija bojuje z Druzi. Bil je tudi v bitki pred Damaskom. Sedaj se nahaja v Italiji. Svarimo mlade fante pred lahkomiselnim izseljevanjem. — Na binkoštni pondeljek je g. župnik blagoslovil novo kapelico Ba čast Mariji Pomocnici na Lovrinčevem posestvu v Lažišah. — V nedeljo dne 4. juTTja bomo obhajali tukaj redko cerkveno s"lavnost. Tukajšnji rojak Anton Boštele bo daroval svojo prvo sv. daritev. Slovesnost je za nas Šmiklavčane tem pomembnejša vsled tega, ker je to prvi naš rojak novomašnik. Pred približno 80 leti se je tukaj sicer vršila nova sv. maša, katero je pa opra\il neki tuj gospod. Tako bomo obhajali prvo novo sv. mašo po 139 letih obstoja naše župnije. VabIjeni od blizu in daleč. Cerkvena slovesnost pri Sv. Lenartu nad Laškem. Cirilova nedelja, ki se obhaja pri nas slovesno vsako leto prvo nedeljo meseca julija, se preloži letos na drugo nedeljo meseca julija t. j. na dan 11. julija radi nove sv. maše pri sv. Miklavžu. Slovesno službo božjo bo opravil pri nas na Cinilovo nedeljo veleč. gosp. prelat dr. Matija Slavič, univerzitetni profesor v Ljubljani. Birma na Vidmu. — Prezvišeni je letos obiskal Posavje. — Želja na vseh je bila, da ga, ko prihaja kot Nadpastir prvič med nas, dostoino pozdravimo, zato smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Pisana množica je bila zbrana pred cenkvijo. — Auto je pridrdral in Nadnastir je s prijaznim izrazom stopil med svojo čredo. — Prva ga je pczdravila duhovščina, dalje g. župan, za njim šolska mladina, nato dekliška in fantovska Marijina družba in nazadnje prosvetno društvo. — Po večeraem zvonenju je visokeinu gostu v pozdrav zagorel še na Libni kres. — V nedeljo ob 8 uri je bil slovesen vhod v cerkev, nakar je takoj pristopil k sv. daritvi. —Po škofovem govoru se je 160 birmancem podelil sv. zakrament. — Popoldne ,je zapustil Nadpastir, upamo z dobrim vtisom, našo župnijo in se odpeljal naprej po dekaniji. — V nas, ki srao bili v sv. Duhu na novo potrjeni, pa je ostala želja, ki je bila izražena v napisu pred cerkvijo: »Gospod pri nas ostani«! V Anovcu pri Vidmu je umrl dne 23. t. m. g. Franjo Molan. Bil je globoko veren in eden prvih vinorejrev, ki so nameščali amerikansko trto, ko je stara opešala. Vzor-mož se je splošno veliko trudil za povzdigo vinoreje in mnogi so mu sledili z uspehom. Poleg njcgove pridnosti, dičila ga je tudi gostoljubnost. Vedno ljubezniv in darežljiv. Kdo ni poznal Molanovega Franceta? Bog naj mu bo plačnik in naj uživa večni mir, spoštovani družini pa izrekamo globoko sožalje. Na Alojzijevo se je vršila pri Št. Joštu n. K. prav ljubka svečanost v čast vzorniku in zaščitniku kršč. raladino. Pokorni željam in navodilom predstoijnikov so imeli šolarji mo\o sv. mašo z nagovorom o oisteni sv. Alojžiju. Otroci so pa prav lepo in korajžno peli pri sv. maši in skoraj polnoštcvilno prejeli sv. obhajilo. Z litanijami sv. Alojzija smo zakluoili pomembno in dobro uspelo slo- vesnost z obljubo, da hocemo po počitnicah napraviti še lepšo cerkveno in šolsko prireditev in pritegniti še driigo mladino v krog častilcev in posnemovalcev Alojzijevih. Plaz zasul železniško progo. V četrtek 17. junija ob 5. pop. je peljal potniški vlak v strašnem neurju od Zagorja proti postaji Savi. Od leve in desne so drli v Savo ' tako strašni hudourniki, da se je zdelo: vse grape se bodo prekucnile v Savo; Sava in potoki in slapovi pa rjavi in z naropanim blagom preobloženi, da groza! Toče na levo in desno vse belo! Tu je začel vlak vedno počasneje voziti, plavali so na progi celi potoki. Kar se vlak ustavi in vse hiti iz vagonov proti lokomotivi, ki se je ustrašila ogromnego plazu in rjavega hudovrnika, ki je od severne strani udaril s briba. Utrgal se je namreč oblak, hudournik iz grape je zamašil svojo navadno strugo pod progo in v svojem zmagoslavju nasul na gorenjo progo kamenja, prsti, hlodov in skal kar 2 m na debelo, pokril do pol metra visoko tudi dolenjo progo, in plaBil preko tirov v Savo. Mimogrede je odtrgal kos njive, 5 m na široko in 4 m na globoko ter se vrgel nad lelegrafski drog. Ljudi se je nabralo na pozorišču 150 do 200. Predvsem so hoteli rešiti ta drog, ki je z eno nogo že visel v zraku. Odpeljali so vodo drugam. Potniki, ki so bili blizu doma, so pa zelo spretno skakali preko hudournika: sijajno so se seveda mladim damam obnesla tesna krila. Z motikarai in rokami so podjetno pomagali hudournik odvajati tudi dalmatinski dijaki, ki so se peljali z vlakom. Nazadnje je vendar prite kel vozicek z 10 delavci in v pol ure je bila dolenja proga prosta, od Save sem je prišel inženjer ogledat most nad hudournikovo strugo, in ob pol 7. se je odpeljal vlak. — Kaj bi bilo ce bi se to zgodilo ponoči? Obroč okrog solnca. Kakor smo že poročali, je imelo beograjsko prebivalstvo v petek dopoldne novo senzacijo. Po ulicah so stale skupine Beograjčanov in se ozirale v nebo. Mimoidoči so mislili, da leta nad mestom zopet aeroplan. Ko so pa pogledali proti nebu, so opazili okrog solnca izredno velik in pester obroč. Ljudje so začeli takoj ugibati, kaj pomeni ta naravni pojav. Eni so trdili, da napoveduje nevihto, drugi da obeta nove davke, tretji da bo nova svetovna vojna itd. Nekdo je smeje opozoril gledalce, da je obroč v jugoslovanskih barvah. Takoj se je oglasil drugi češ, da je obroč znamenje sporazuma in da je vlada potemtakem stabilna. Sosed mu je ugovarjal, da se je obroč pojavil povodom Pašičeve 80-letnice. Opoldne so bile vse ulice polne radovednega obcinstva. Obroč je pa kmalu obledel in izginil. Ta pojav je zelo redek, vendar pa sam po sebi ne predstavlja nič posebnega. Solnčni žarki gredo skozi vodne hlape in tako naistane nekaka mavTica v obliki obroča. Tak obroč vidimo često na luni. Na solncu se vidi radi ogromne razdalje zelo redko, navadno samo če je v zraku malo prahu tako, da je atmosfera tudi na večjo daljavo prozorna. Borba s krokodilom. Vsa ameriška ja^Tiost občuduje nekega Henryja Coppingerja, ki si je izmislil nov, tudi za ameriške živce zelo napet šport. Mož skace v tolmune in napada krokodile. Včasih se vrne okrvavljen, vendar pa doslej y borbi s krokodili še ni bil premagan. Na suhera premaga tudi največjega krokodila. Mož nastopi v mestecu Miami v Floridi. Coppinger je sin ameriškega kolonista, ki je preživel prva leta med Indijanci. Mladi Coppinger je rasel med Indijanci, kjer je iimel opraviti z zvermi in krokodili. Tako je post.al kmalu mojster v borbi z divjimi zvermi. Zdaj ima v bližini svoje farme več krokodilov, s kateriraii se dan za dnem trenira. Coppinger skoči v vodo tik pred krokodila, ki sedi na dnu z odprtim žrelom. Krokodil se umakne na desno ali na levo, včasih se požene tudi naprej. Če se pomakne v stran, mora Coppinger splavati na površje in ponoviti svoj manever. Če se pa krokodil požene naprej, ga zgrabi Coppinger za obe čeljusti in mu jih stisne tako, da ga žival ne more dobiti med svoje strašne zobe. Nato se prične borba med človekom in krokodilom, iki je tem stjrašnejša, ker se bori olovek v vodi. Coppinger dvigne krokodila in ga prepelje s čolnom na breg. Krokodil se brani z repom in nogami/otresa se nadležnega protivnika na vse načine, toda Coppinger je tako močan in spreten, da mu žival ne more do živega. Končno se krokodil utrudi in drzni Američan ga privleče na breg. Zraaga je dobljena in brokodil se vrne zopet v vodo. Iz vseh krajev Floride prihajajo radovedneži, ki občudujejo Coppingerjevo moč in pogum. Mož služi s svošportom lepe denarce, obenem pa gre njegovo ime v svet kot najnovejša ameriška senzacija. Angleške ženske za svetovni mir. Angleške ženske so priredile posebno zborovanje zastopnic ženskih organizacij za svetovnri mir. Zborovalo je nad 8000 žensk in govorilo nad 80 govornic. Prošnja. Če kdo od Slovencev v Ameriki kaj ve za Martina Burkelc iz Št. Pavla pri Preboldu iz Kaple vesi naj sporoči njegovi sestri Antoniji Burkelc, Sv. Jurij ob Taboru, Jugoslavija. Kdo ve, je-li Rižnar Andraž, doma od Sv. Andraža v Slov. goricah še živ, ali je morda smrt storil na bojišču. Imenovani je služil pri 87. pešpolku, bil pozneje premeščen k 15. pešpolku.'Pogreša se od leta 1915. Tovariši-vojaki, poročajte vdovi Ivani Rižnar, Sv. Andraž v Slov. goricah. .Vsi tozadevni stroški se vaio bodo vrnili. iKnjjiževna novica. lOOIetnica naše povesti »Poslednji Mohikanec« — praznuje letos 100 letnico, kar je prvokrat bila objavljena. In še po sto letih jo vsak z izrednim užit- \kom čita. Tiskarna sv. Cirila je dala povest v slovenščino iprevesti in izhaja kot podlistek v »Slovenskem Gogpo- jdarju«. V par mesecih izide tudi kot posebna knjiga v za- ¦ložbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru. — Novi naročniki, ki plačajo naroenino do konca leta, dobijo še vse številke s to povestjo. — LET0ŠNJA ŠOLSKA VPISOVANJA. Vpisovanje v drž. deško mcščansko šolo v Mariboru je v to- rek, dne 29. in v sredo, dne 30. junija t. 1., vselej od 8. do 12. ure. Učenci, ki bcčejo vstopiti v 1. razrcd, morajo prinesti k vpisovanju zadnje Solsko izpričevalo, krstni in domovinski list in izpričevalo o cepljenju. Učenci, ki niso iz mestnih okolišev, morajo pri vpisovanju vplačati 100 D prispevka za učila. Drž. dvorazrcdna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za Solsko leto 1926-27 se vrši do 1. julija vsak dan med 11. in 12. uro !na Zrinjskega trgu 1 — I. — 28. V I. letnik se sprejemajo učenci i in učenke, ki so dovršili četrti razred srednje ali mcščanskc šole. Vnanji učenci in učenke se prijavijo lahko tudi pismenim potom. V ta namen naj pošljejo ravnateljstvu šole najkasneje do 5. ju- -iija zadnje šolsko izpričevalo in krstni (rojstni) list. Vstop v drugi letnik je možen samo z dovršenim prvim letnikom dvorazredne trgovske šole. Sprejem v prri letnik drž. moškega učltcljišča v Mariboru se bo vršil dne 30. junija t. 1. od 8. ure naprej. Pogoji za sprejem: do 1. septembra 1926 dovršeno 15. leto, telesno in duševno zdravje, neoporečena nravnost, s povoljnim uspehom dovršena nižja srednja šola ali četrti razred meščanske šole. Potrebne listine: krstni list, dojmovniea, zadnje šolsko izpričevalo. Ravnateljstvo. ' V I. gimn. razred t Mariboru se vpisuje dijake 28. in 29. junija od 10. ure naprej in dne 30. junija od 8. do 10. ure. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpit se vrši dne 30. junija, ob 10. uri. Na državni mcščanski šoli v Slor. Blstriei se bodo vpisovali ačenci y 1. razred dne 29. in 30. junija, od 8. do 12. ure. Sprejmejo se učenci, ki so dovršili 4. šolsko leto. Javijo naj se v spremstvu staršev oz. njih namestnikov z zadnjim šolskim izpričevalom in krstnim listom. Na drž. rcalni gimnaziji t Ptuju bodo sprejemni izpiti za I. razred t sredo, dne 30. junija od 9. ure dalje. Vpisovanje je dne 29. od 9. do 12. in dne 30. junija od 8. do 9. ure. Za vpisovanje je potreben rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisoranje učenceT v 1. razred deške meščanske šole r Ptuju. Vpisovanje učencev v 1. razred deške meščanske šole v Ptuju se vrši dne 29. junija do 1. julija t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v pisarni ravnateljstva Panonska ulica št. 5. domače predsednice. 3. Kratki pozdravi (le nekaj stavkov) ostalih Dekliških zvez. 4. Govor: Pošteno dekliško srce. 5. Pesem Planinarica, 1. in 3. kitica. 6. Govor: Dekle v domači družini. 7. Govor: Dekle v javnem življenju. 8. Pesem: Lepa naša domovina. ]¦ in 2. kitica. Popoldne: Ob 'A3. uri slovesne večernice. Po "večernicah Orliški nastop. Sv. Jurij v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društvo Edinost priredi na praznik Sv. Petra in Pavla, dne 29. junija t. 1. popoldne po večernicah Finžgarjevo igro v treh dejanjih: Veriga. Obenem nastopi domači pevski in tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. ~ Sv. Lenart v Slov. goricah. V nedeljo, dne 4. julija se pri nas vrši velik shod dckliških Marijinih družb za celo dekanijo, ki naj da našim mladenkam novega poguma za vzorno življenje. — Družbenice iz vseh župnij, na veselo svidenje! Gornja Radgona. Tukajšnje katoliško prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dnc 27. t. m. popoldne ob pol 4. uri v posojilnični dvorani na povečancm in prenovljcnem odru pctdejanskega Jurčič-Goverkarjevega »Dcsetega brata«. Pri odmorih sodeluje iz prijaznosti orkester godbenega društva >Mura< pod vodstvom kapelnika g. Janka Cirič. Vabimo k obilni udeležbi. Bralno društvo Tinjc na Pohorju priredi 29. junija 1926 popoldnc. ob 3. tiri igro >I)an spravcc. iEobražeralno društvo v Makolah priredi v ncdeljo, dne 27. junija, nb 3. uri popoldne zanimivo ljudsko igro Naša kri. Okoličani vljudno vabljeni. Shod Marijinih družb. Dne 4. julija 1924 se vrši pri Sv. Roku nad Šmarjcm shod osmerih Dekliških Marijinih družb šmarske dekanije s slovesno službo božjo in zl)orovanjem na prostem, pri katcrcm govorijo 4 družbcnice o štirih glavnih namenih Marijine (lružbe. Službo božjo opravi in zborovanjc vodi škofijski voditelj*Mnrijinih drn/.b. \>re(: r. kanonik Fr. časl. Za shod vlada med družbcnkumi veliko zanimanjc.