Poštarina pla<. Štev. 40. Posamezna štev. iVin v— V Uubliani, dne 1. oVtobra 1956. Leto IX. Upravništvo „0omovine" v Ljubljani, Prešernova ulioa 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16. Telefon 72 Naše naloge v jeseni Preko poletja je politično delo počivalo. Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so ta mir nekoliko razburkale. Danes imamo o izidu že toliko pregleda, da se ve, da nismo samo delali, ampak da je bil delu naklonjen tudi velik uspeh. Zadoščenje, da se niso dali ne trgovci in ne obrtniki zvijačno ujeti od združenih klerikalcev in radičevcev, nas še bolj utrjuje v volji, da se borimo naprej. Jasno se vidi, da z vztrajnim in doslednim delom polagoma napredujemo. Zdaj na jesen bomo morali vse organizacije, kjer naši ljudje sodelujejo, dobro pregledati, njihovo delo poživeti in pripraviti za zimo. To velja predvsem za politične organizacije. Krajevne organizacije in poverje-ništva naj imajo seje in sestanke ter stavijo nasvete centrali, razen tega pa naj se krepko posvetijo domačim vprašanjem (občini, cestnemu odboru, obrambi proti krivičnemu obdavčenju itd.). Obenem naj naše organizacije širijo naše Časopise. «Domovina» je od kraljevske vlade, dasi je vlada v nasprotnih rokah, dobila sijajno zadoščenje. Minister ver, ki je eden najzmernejših radikalskih politikov, je škofovo postopanje proti «Domovini» označil za protiustavno in izjavil obžalovanje, da ga še ne more kaznovati. Naznanil pa ga je papežu. Škofovo glasilo se iz tega norčuje, češ, kaj briga vlada škofa. Škof in njegovi poznajo vlado samo, kadar jih brani, kadar je treba rubiti za župniške palače, kadar je treba rubitl za bero, kaj ne? Država je dobra, da plača škofa, sicer pa je ta noče poznati. Prišel bo pa čas, ko se bodo te razmere spremenile. Za enkrat odgovarjajo politični duhovniki, da si iz ministrove obsodbe ne storč ničesar, naše ljudstvo pa odgovarja, da nc uvažuje krivičnih duhovniških obsodb s prižnic in iz spovednic. Kar duhovniki v tem oziru govore proti «Domovini», ne priznamo, da delajo v imenu Boga, temveč morda v imenu zlega duha. Širili bomo torej našo «Domovino» naprej. Pregledali pa bomo tudi prosvetne ln gospodarske organizacije, da bodo krepkejše delale. Ali kulturna društva v Vašem kraju živahno delujejo? Ali imate knjižnico? Kaj pa tamburaši, pevci? Kako bo to zimo s predstavami? Kako je z domačim zadružništvom? Ali ni morda potrebna kakšna nova kreditna organizacija za mam imovite sloje, kakšna proizvajalna, strojna električna zadruga itd.? Vse to se bo obravnavalo na sestankih naših organizacij, ki jim ni naloga izpodko-pavati vero in ugled duhovnikov, ampak s samostojnim treznim prem išl jan jem voditi ljudstvo do napredka. Jaz sem sc tekom poletnega presledka tudi toliko opomogel, da sem že nekaj časa zopet v bitki in upam še zdržati. Storil bom svojo dolžnost in vabim vse dobro misleče, da vsi skupaj to jesen in zimo krepko delujemo za napredek naše domovine. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Poraz klerikalcev pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in inoustrijo Od 16 mandatov v industrijskem odseku je dobila SLS samo dva Zmaga naprednega trgovstva v trgovskem odseku Grda je bila gonja, ki so jo vodili klerikalci, da bi dosegli zmago pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, toda doslej znani rezultati pokazujejo, da klerikalno obrekovanje in natolcevanje pri večini ni zaleglo. V industrijskem odseku je dobila Jelačin-Ogrinova skupina (klerikalci, radičevci, radikali in Nemci) samo v drugi in tretji kategoriji, v ..vsaki po dva mandata. Od teh štirih pa sta le 'dva klerikalca. V prvi kategoriji je prodrla lista Zveze industrijcev, a v četrti napredna lista. V trgovskem odseku je v drugi iu tretji kategoriji zmagala lista trgovskih gremijev, v prvi 'kategoriji pa je bilo enako število glasov, tako da ho odločit žreb. Naj odloči žreb tako ali tako, večina je naprednim trgovcem zasigurana, ker je v četrti kategoriji, v kateri je zmagala Jelačin-Ogririova lista, izvoljen tudi naprednjak g. Fran Korošec, ki jc bil proti lastni volji postavljen za kandidata na Jelačin-Ogrinovi listi, obenem pa je bil tudi kandidat na listi trgovskih gremijev, tako da je dobil vse glasove obeh skupin. Lista trgovskih gremijev ima torej že 9 od 16 mandatov ne glede na to, kako bo odločil žreb v prvi kategoriji. Rezultati volitev v obrtniški odsek -še niso znani. Izid volitev v industrijski in trgovski odsek je nastopen: HaroCnlu ii tnieminro. četrtletna f-SS Ola. polletna It Din. celoletno J» Din; it inozemstvo: (etrtletno II Din, polletna 24 Din, celoletn. tt Oln. — Rntnn poštni branllnlee. potralalce • Ljatllanl. it tO.Tll. INDUSTRIJSKI ODSEK. I. kategorija. Izvoljeni so člani: Rihard Skubec, ravnatelj TPD v Ljubljani; Anton Krejči, tovarniški ravnatelj v Rušah pri Mariboru; Avgust VVesten, industrijec v Celju; Avgust Pra-protnik, podpredsednik KID v Ljubljani; namestniki: Mirko Gorišek, tovarniški ravnatelj v Rušah; inž. Anton K1 i n a r, upravni svetnik TPD v Ljubljani; Josip Rosenberg, industrijec v Mariboru; Peter Kozina, tovarnar v Ljubljani. V manjšini sta ostala kandidat Jelačin-Ogri-nove skupine tovarnar Anton Rojina in njegov namestnik Mihael Rožanc, tiskarniški ravnatelj. Prodrla je oficijelna lista Zveze industrijcev. II. kategorija. Izvoljeui so člani: Dragotin Hribar, tovarnar in predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani; Josip Lenarčič, tovarnar na Verdu pri Vrhniki; Konrad Gologranc, stavbenik v Celju; Geza Ilartner, lastnik paromlina v. Murski Soboti; namestniki: Anton Kajfež, industrijec v Kočevju; inž. Milan Šukl je, upravni svetnik Stavbne družbe v Ljubljani; Fran Vehovar, lesni industrijec v Celju; Rupert Pivec, ravnatelj delniške družbe «KriStal» v Mariboru. V manjšini sta ostala dva kandidata Zveze industrijcev tovarniški ravnatelj inž. Oskar Dra-čar in industrijec dr. Radoslav Pipuš. Zmagala sta dva kandidata Zveze in dva .Telačin-Ogrino-vc skupine. Hi. kategorija. Izvoljeni so člani: Franc B ona č, tovarnar v. Ljubljani; Julij G1 a s c r, stavbenik v Ljubljani; Fran L a h o v ni k, predsednik upravnega sveta lesne industrijske družbe «Korotan» v Prevaljah; Peter Kozina, tovarnar v Tržiču; namestniki: Fran Ravnikar, industrijec v Ljubljani; Hin-ko P o g a č n i k, tovarnar v Rušah, Vinko R e s-man, lesni industrijec v Radovljici; Pavel Pi-rich, tovarnar v Ptuju. V manjšini sta ostala kandidat Zveze industrijcev Franjo Sire in Jakob Zadravcc iz Središča. Razmerje: 2 Zveza industrijcev in 2 Te-lačin-Ogrinova skupina. VI. kategorija. Izvoljeni so člani: Dr. Ernest Reka r, poslovodja lesne industrijske družbe «Bclca» v Ljubljani; Robert Diehl, tovarnar v Celju; Ivan R e b c k, tovarnar v Celju; Franjo Sire, predsednik «Puškarne» v Kranju; namestniki: Adolf R i b n i k a r, podpredsednik Delniške tiskarne v Ljubljani; Jakob Zadravcc, lastnik paromlina v Središču pri Ptuju; Emil L a j o v i c. tovarnar v Ljubljani; Viktor G l d s c r, industrijec v Celju. V manjšini jc ostala Jelačin-Ogrinova lista. Propadel je med drugimi tudi nosilec .lelačin-Ogrinove liste klerikalec inž. Vladimir Remec, .tovarnar v Ljubljani. Zmagata na celi črti napredna lista, ki jc dobila vse štiri mandate. nizirau pristaš SDS. Ostali kandidati in namestniki so bili izvoljeni kot kandidati klerikalne kandidatne liste. A pregled V Beogradu obstoja vse politično življenje Tc dni se je zaključilo zasedanje Društva narodov v Ženevi in se je Stepan Radič, ki je bil naš delegat, vrnil v Zagreb. # S povratkom Stepana Radiča se bo politični položaj zopet bolj napel. Zlasti zanima politike, kaj bo odgovoril Radič na Pašičeve izjave. Sicer se pa na to, kar reče sedaj samo v ugibanju, ali je ali ni stanje se- Radič, že ne polaga več mnogo važnosti, kei danje vlade kritično. Najzanimivejši dogodek Radič ob najkritičnejšem trenutku zopet vsi prekliče, samo da se ne razbije koalicija i radikali. V zunanjem svetu ni mnogo sprememb, k bi nas zanimale. Angleški parlament je raz zadnjih dni so izjave Pašiča o bivšem narodnem bloku. Bivšega ministrskega predsednika Pašiča, ki se nahaja ševedno v Cavtatu, je: posetilo p^vlfalTp^ te dni več radikalskih poslancev. Ob tej pn- kujoči rudarji so se jzjavijj pripravljenim a liki je izrazil Pasic svoje obžalovanje zaradi po?ajanja) toda lastniki premogovnikov ka razpada prejšnjega narodnega bloka ter je žejo £j odkionUno stališče. — Francosk izjavil, da mu je žal, ker je Pribičevič zavzel ministrski predsednik Poincare je na kon- napram radikalom tako sovražno stališče. vojnjh invaijdov naglašal miroljubnost Zelo ostro je - ......... obsojal Pašič rfldičcvcc« češ. da je njihovo delo samo v škJdo državi.! ~ Mussolini hoče ^radizadnjega atentata «Ako radičevci delajo za razdvajanje Srbov na ^stno osebo zatreti vso opozicijo v Italiji, od Hrvatov,» je dejal Pašič. «potem vodijo bivšo avstrijsko politiko in jih je treba ostro pobijati.« Iz vseh teh izjav bi bilo sklepati, da se Pašič, odnosno njegova skupina, resno u želi približati Pribičeviču, ki pa s svoje strani še ni pokazal nikakšnega podobnega nag-: njenja. .Francije pod pogojem nedotakljivosti njenih i mej in rednega plačevanja vojne odškodnine. VRHNIKA. Pri nas na Vrhniki imamo vedno kake senzacije, med temi večkrat žalostne, dosti-Radikali so pa obenem tudi silno vzne- krat pa nam nudijo obilo smeha in povzročajo ___! ri7no hiisl Amnčnn rvnaVbo DAmnfcrflti smn 7.R mirjeni zaradi številno obiskanih Pribičevičevih shodov, ki kažejo, da prestopajo v naše vrste poleg razne hudomušne opazke. Demokrati smo za objavo takih senzacij nekoliko premolSeči, ker menda nimamo iste kričave žilice kakor naši klerikalci. Ce se Orjunaši s kakšnim Orlom nekoliko spraskajo, jih že oblijejo klerikalni časo- bivših radičevcev zlasti tudi številni radikali, z zverinskimi tolovaji in celo znani «Amen-ki so vedno bolj nezadovoljni z vlado «spo- j kanski Slovenec* napravi iz takih dogodkov razuma«, ki kijub svojemu že precej dolgemu mesto komarja kamelo, največkrat pa velikega življenju in kljub svoji velikanski premoči ^sla. Le oni, ki se skrivajo pod klerikalno krinko, nad opozicijo vendarle še ni prišla do pra- eo P° njihovih mislih brez vsakih napak, četudi vega stvarnega dela, temveč se je ves čas so pod kožo prav tako krvavi, kakor smo mi. svojega trajanja izživljala v neprestanih kri- Ne bomo za danes obširno pisarili o posledicah zah zaradi nesrečne gostobesednosti in vihra- avtomobilske vožnje od cerkvenega koncerta iz vosti Stepana Radiča, šefa Hrvatske seljaške 2irov. Povemo le, da ima sodišče zaradi te čudo-Stranke. ' predloge za lrčitev zakona. TRGOVSKI ODSEK. I. kategorija. (Še ni ugotovljena in bo določil zaradi enakega števila glasov žreb.) II. kategorija. Izvoljeni so člani: Ludovik Bruni en v Murski Soboti; Lovro Petovar v Ivanjkov-cih; Josip J. Kavčič v Ljubljani; Anton Adamič v Kranju; namestniki: Ivan Ravnikar v Celju; Janko Kostanjšek pri Sv. Martinu pri Vurbergu; Fran Pogačnik v Ljubljani Leopold Fiirsager v Radovljici. Člani iu namestniki so bili izvoljeni na listi trgovskih gremijev, dočim je ostala klerikalna lelačin-Ogrinova lista v manjšini. III. kategorija. Izvoljeni so članf: Ivan Gregorc v Ljubljani; Ferdo P in t ar v Mariboru; Fran Ze-bal v Rudniku; Janko K lun v Slovenjgradcu; namestniki: Josip Ivančič v Ljubljani; Srečko Kranjc pri Sv. Lenartu; Anton De Gle-ria v Dolnjem Logatcu; Peter Mravijak v Vuhredu. Člani in namestniki so bili izvoljeni ua listi trgovskih gremijev. Klerikalna lista je ostala v manjšini. VI. kategorija. Izvoljeni so elani: Ivan J e I a č i n v Ljubljani; Anton Strgar v Kamniku; Franc Korošec v Gor. Radgoni; Janko Tavčar v Mariboru; namestniki: Josip P e t e I i n c v Ljubljani; Josip Lavtižar na Kranjski gori; Davorin Tombah v Št. Vidu (Ptuj); Maks Turnšek v Nazarjtt.. Število glasov v tej kategoriji, ko to pišemo, še ni bilo koučnoveljavno utrjeno. Po začasni ugotovitvi je dobil izmed izvoljenih članov g. Fraa Korošec iz Gornje Radgone vse glasove, oddane v tej kategoriji. On je bil oficijelni kandidat na listi trgovskih gremijev in je tudi podpisal tozadevno kandidatno izjavo. Klerikalci so ga kandidirali proti njegovi volji tudi na svoji listi, in to tudi navzlic temu, da jim je na javnem shodu povedal, da je politično zaveden in orga- Soteščan: ~ Zmešnjave (Dogodbice iz vaškega življenja.) (Dalje.) «Saj bi najrajši umrl,« jo je zavrnil. »Potlej, človek dela od zore do mraka, od zgod-ije pomladi do pozne jeseni, pa ti- pride vrag v človeški podobi in te okrade. O Bog, kako sem nesrečen!« «Ne toži, sosed! Za nevihto bo sijalo solnce. Ali ne veš, da so lopovu že na sledu?« «Kje?» «No, prav za prav ga še nimajo, ampak ga bodo kmalu imeli. Tat namreč čuti, kako ga iščemo, zbal se bo kazni in vrnil denar. Tako bo, boš videl, sosed.« «Ne verjamem. Kdaj pa je volk še pustil ovco, ako jo je zgrabil?« «Nič ne verjemi. Vse tako mi nekaj pravi, da boš dobil nazaj. Najbrž ni bilo tako hudobno mišljeno in se je nekdo samo pošalil...» «Ukrasti toliko denarja vendar ni nobena šala. Že to je nedopustno stikati po moji omari, česar nikomur ne dovolim.« «Seveda ni prijetno, pa boš že pozabil, ko dobiš denar nazaj.« Zgovorni babnici Brdar ni mogel ugovarjati, tako močna je bila njena tolažba. Pripisoval ji ni posebne važnosti, zato je bilo njegovo veselje tem večje, ko je proti večeru našel v veži listnico z ukradenim denarjem. Kdo jo je vrgel skozi odprto okno, je ostalo nepojasneno. Ljudje so si na tihem marsikaj šepetali, česar niso upali glasno povedati. Zaradi preroških slutenj je prišla Kričaj-ka pri sosedu v veliko spoštovanje. Njej na ljubo je moral torej zaradi izročitve posestva nekaj ukreniti. Poklical jo je ter ji oznanil, da bodo pomladi obhajali svatbo. Lojze je zavriskal presenečen, ko mu je mati sporočila veselo oznanilo. Niti od daleč ni slutil, da mu kruta usoda pripravlja smrten udarec. Jako zgodaj je tisto leto zasijala prva pomlad. Kmetje so hitro opravili potrebno poljsko delo, na kar so se vrgli na razna popravila gospodarskih poslopij. Tudi Brdar ni zaostal; pregledal je streho in videl, da pro-pušča na mnogih krajih, kjer jo bo treba prekriti. Lojze je bil razumen fant, ki se je lotil vsakega dela in ga je tudi spretno dovršil. Ponudil se je svojemu bodočemu tastu, da mu poveri nameravano popravilo. Zelo se mu je prikupil s to ponudbo; takoj je pripravil lestve, vrvi in drugo orodje ter se je podal na streho. Delo je mahoma napredovalo. Zadovoljen je hodil Brdar okrog poslopja, ker mu za popravilo ne bo treba šteti denarnega plačila. Zato se je na drug način izkazal hvaležnega, kar je bilo usodno za mlado življenje. Mladenič je bil zaposlen na najvišjem kraju strehe. Pijača mu je razvnela pogum, da je vrgel od sebe vrv ter je hodil po strešnem slemenu. Nenadoma pa mu je izpod-drsnilo, omahnil se je in zdrknil po gladki strehi na hlev in od tod na svinjak, čigar streha je bila najnižja, od koder je šele padel -na tla. Na vrtu blizu hiše je stala Marjeta ter .ie od strahu skoro omedlela. Na njen krik je prihitel Brdar in od druge strani nekaj sosedov ; vsi so hiteli na usodno mesto. miSieč, da bodo našli mrliča Kako pa so se čudili, ko se je Lojze obrnil in dvignil od tal. Samo nekoliko opraskal se ie pc strehi, drueeia se mu ni nič pripetilo. Primer so smatrali splošno za očiten čudež. Ta dogodek ie bil za Prdaria najveselejši v življenju. Omamljen od radosti skoro ni vedel, kaj počenja. < >bien;al in poljubljal ie fanta, pa tudi druge, kder mu je prišel v bližino. «Danes ne boš več delal.« je prepovedal Lojzetu, ko ga je spremil v hišo. «lzpočij si po prestani grozi in pij, da ti strah ne bo škodoval.« Marjeta mu je prinesla najboljšega vina in Lojze je moral piti. kolikor je mogel. Skuhala mu je močnega čaja, zakaj fant se mora razvedriti in pozabiti, kar je doživel. Tako je zahteval Brdar, hvaležen srečnemu naključju. Ugajalo mu je tudi vreme, ki se je prav takrat spremenilo; pričelo je deževati — čas, v katerem ne more napredovati nobeno zunanje delo. Vaščani so bežali pod streho, kamor je bilo bliže. Nekateri so prihiteli k Brdarju m posedli krog Lojzeta, ta jim je moral pripovedovati, kako je letel s strehe na tla. Silili so ga k pijači, saj jo je zaslužil. Vino jim je razvnelo domišljijo in vzbudilo prepričanje, da je čudežna rešitev Ivanova lastna zasluga. Pravil jim je, kako se je lovil po zraku med življenjem in smrtjo, padaie s strehe na stre- GORNJI LOGATEC. «Slovenec» se zaganja v našega župana, češ, da je hodil po hišah takoj za pismonošo, ko je ta raznašal glasovnice za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Pobožni dopisnik se je sicer zlagal v večjo čast božjo, to pa najbrže iz strahu, da bi drugače uredništvo dopis vrglo v koš. Zupan je bil namreč osebno samo v eni hiši zaradi agitacije, in še to povsem slučajno, ko je baš po uradnem poslu šel mimo. Drugače je pa že storil svojo dolžnost kot star naprednjak. Njegova nemala zasluga je, da se je gornjelogaška napredna trdnjava tudi pri teh volitvah izkazala odlično. Jelačinovi agitatorji nam niso mogli škodovati. — Sokol pripravlja proslavo 501etnice Cankarjevega rojstva. Študira Cankarjevega «Kralja na Be tajno vb. DRAŽGOŠE. Po kratkem odmoru smo se tudi pri nas zganili. Tukajšnje sokolsko društvo je priredilo 12. septembra igro «Pri Hrastovih* s prosto zabavo. Igra je lepo uspela ob številni udeležbi, za kar gre nekaj zahvale tudi tukajšnjemu g. župniku, ki je napravil malo reklame na prižnici, da so vedeli za prireditev tudi drugi, katerim še ni bilo znano. V nedeljo 26. septembra pa se je z isto igro gostovalo v Sokolskem domu v Železnikih, Za gostoljubnost, ki smo je bili v polni meri deležni, se društvo najtopleje zahvaljuje. MORAVČE. Odkritje spomenika padlim vojakom se bo vršilo v nedeljo 10. oktobra t. 1. Ob 10. uri dopoldne bo sv. maša z darovanjem za spomenik, takoj po sv. maši pa slovesno odkritje in blagoslovitev spomenika. Sodelovala bo Moravska godba, pevski zbor bo zapel žalostinki «Vigred» in «Oj, Doberdob*. V spomin padlim vojakom bosta govorila g. Fr. Bonač in g. Colarič. Popoldne po litanijali pa bo zborovanje Zveze bivših vojakov, na katerem bo govoril g. majo" Colarič. Nato bo prosta zabava v prostorih gostilne g. Fr. Vesela. Ob lepem vremenu se bo vršila vsa prireditev na prostem. K tej slav-nosti vabimo vse sorodnike in prijatelje padlih, vse bivše vojake in vojne tovariše, vsa društva brez razlike ter vse od blizu in daleč, da počastimo spomin onih, ki so pustili življenje v vojni. SODRAŽICA. Dne 20. septembra t. 1. je umrl v 23. letu starosti po dolgi in mučni bolezni član našega Sokola, brat Jože Lovšin. Bil je vnet de-i ho, odkoder je končno zdrsnil na tla tako, da se je postavil na noge. «Dobro si napravil,» so ga hvalili soglasno. «Človek mora biti spreten in gibčen, kdo drugi bi bil že med potjo izdihnil.« «Zato pa pij, Lojze,» mu je Brdar natočil kozarec. «Ponosen bodi na rešitev, imenitno si se postavil!« «Izvrstnega bodočega zeta imaš,» so mu čestitali sosedje. «Ta te bo postavil na noge, še višje, kakor si se sam ...» «Srečna nevesta,« so vaščanke blagro-vale Marjeto. V takih pogovorih je potekalo popoldne, pričelo se je večeriti in sosedje so se polagoma razšli. Tudi Lojze je poskušal ustati, da bi šel domov. Ker sta se mu nogi precej zapletali, je vselej zopet sedel in pil naprej. Končno mu je začelo migljati pred očmi. tedaj se je poslovil, namenjen za odhod. «Nikar ne hodi, Lojze,» mu je branila zaročenka. «Saj lahko tukaj prenočiš v sobi, ali pa pojdi na seno.« «Najboljše je, da ostaneš,« mu je prigovarjal Brdar, videč, da se ga je fant precej ftalezel. «Spiš lahko na postelji, ki je vedno pripravljena.« «Pojdem rajši na mrvo,« se je odločil, kolebajoč proti vratom. Šel je čez dvorišče proti hlevu in prišel pod stopnice, vodeče na skedenj. «Počakaj, da ti bom posvetila,« ga je ^opomnila Marjeta, zakaj popolnoma se je že .stemnilo in stopnice so bile nerodne, vsaka jdeska se je premikala. lovni član pri društvenem tamburaškem zboru I in dramskem odseku. Že v maju letošnjega leta je čutil, da se mu bližajo zadnji dnevi, in v teh težkih dnevih življenja si je napisal sam naslednje stihe: Srce mirno bo postalo, zginil čas bo lepih sanj, drugo mi ne bo ostalo kakor črni grob hladan. Na njegovi zadnji poti so ga spremili bratje s praporom, izkazujoč mu čast in spoštovanje. Društveni pevski zbor mu je zapel dve žalostinki. V velikem številu se je udeležilo pogreba tudi ostalo občinstvo. Žalujočim staršem, sestri in ostalim sorodnikom naše bratsko sožalje! OJSTRICA PRI DRAVOGRADU. Preteklo je zopet nekaj tednov, odkar ni bilo iz naše občine ničesar čitati v cDomovini j. Ker je začelo pri nas postajati živahnejše, se moramo zopet oglasiti. «Domovino* pri nas prav pridno čitamo in se sedaj zopet spravljamo na agitacijo za nove naročnike. Mislimo, da našim ljudem ne bo treba dosti prigovarjati. Počutimo se pri nas prav dobro. Žal le, da je med nami nekaj takih junakov, ki pokazujejo svoje junaštvo nad ženskami, kakor smo že svoječasno poročali. Bodisi vzrok kakršenkoli, taka junaštva niso nikomur v čast. BRASLOVČE. Nedavno smo videli v cllustri-ranem Slovencu* sliko, ki predstavlja hmeljski nasad ob času obiranja. Mislimo, da bi se gospodje okrog «Slovenca» že lahko malo bolj informirali, da se ne reče hmeljska trgatev, temveč cbiranje hmelja. Razen tega je tudi v besedilu pod sliko pomota, kajti dotični posestnik ni Tri-stan iz Tariželj, temveč Prislan iz Pariželj. Menda je besedilo pod sliko napisal tisti klerikalni poslanec, ki je nekoč pri potovanju skozi Savinjsko dolino smatral hmelj za velik fižol. BREŽICE. Trgatev se skoro pričenja, ki še nekaj obeta, če ne bo zadnje dni in ob trgatvi vreme skazilo. Včasih sjno se tega časa kaj veselili, a letos obdaja marsikoga velika skrb: kam in kako spraviti v denar vinski pridelek, ko je še lanskega velika množina neprodanega. Naš kmet pa ima glavni dohodek v vinu. Hodijo okrOg nas razni politični agenti, ki so polni zabavljivih I besed in lepih obljub. Kakor slišimo, bo menda «Ni treba, bom že prilezel. Lahko noč, Marjeta!« Fant se je vzpel po stopnicah, slonečih na preperelem tramu, nad njimi so bila vrata na pod. Komaj je prišel do polovice stopnic, ko je Marjeta na vežnem pragu začula močno ropotanje. Zdelo se ji je, da je zdrknilo nekaj navzdol po stopnicah. Preplašena je hitela na mesto s svetiljko in našla Lojzeta, ležečega na tleh pod stopnicami. Pričela ga je tresti, a nobenega glasu ni mogla dobiti iz njega. Tedaj se je sklonila k obrazu in videla krvave pene okrog njegovih usten. Strahoma je opazila, da ne diha in da mu srce več ne utrip-lje. Smrt se je maščevala nad ubogo žrtvijo, ki ji je pravkar ubežala. Alkohol, ki šteje že toliko nesrečnih činov, se je tudi tukaj pokazal zahrbtnega morilca mladega življenja. Marjeta se je sesedla in omedlela poleg mrtvega ženina ... Pod lipo pred Oračem na Ležišju je vladala neke nedelje popoldne izredna živahnost. Domala vsa vas je bila zbrana na tem prostoru, določenem za razdelitev odkritega zaklada. Veljavnejši možje so sedeli na stolih okrog mize, drugi so silili v ospredje, zakaj vsak je hotel videti, kako bodo šteli in delili. Le nekaj manj radovednih je ležalo na vrtu v travi v prijetnem medsebojnem raz-govarjanju. Ivan ni izdal skrivnosti pokojne Kočarice, zato vaščani niso vedeli, kdo je pokopal zaklad. Dolžili so grajskega oskrbnika, ki je kUmrl kmalu za graščakom in se je v ognje- imel prihodnjo nedeljo tu v Brežicah sam dr. Korošec velik shod. Gotovo bo prinesel polne torbe samih lepih besed, če se oprimemo njega. Najbrže bo govoril tudi o tem, zakaj ne moremo prodati vina in da je vsemu temu vzrok ta preklicani centralizem. Ko tega ne bo, bo pa šlo vse gladko izpod rok. Tedaj bo vse pridelke in vse vino pokupila klerikalna Gospodarska zveza. Seveda, zdaj je naša kapljica predraga. Zato pa nakupi Gospodarska zveza, kakor slišimo, ogromne količine vina v Dalmaciji. Ce je to res, nam bo v nedeljo dr. Korošec že povedal, kako je s tem. Sicer morajo naši sodržavljani v Dalmaciji tudi spraviti svoj pridelek v denar, vendar bi mislili, da bi se moral tak gospodarski zavod, kakor je Gospodarska zveza, kolikor največ mogoče ozirati na domači pridelek. Po izjavah in zatrdilih' so ustanovljene vse zadruge SLS v zaščito domačih produktov. Če dr. Korošec sam tega ne bo povedal, se pa naj eden ali drugi opogumi in vpraša, koliko je na stvari resnice in zakaj tak zavod prezira domače produkt® OGEČE PRI RIMSKIH TOPLICAH. Od strašnega požara, ki je razsajal v naši vasi pred nekaj leti, že ni več sledu. Samo še kvarijo lep letoviški kraj na sredi vasi se nahajajoče razvaline, ki so last neke inozemke. Sram je nas vaščane, ker večkrat povprašujejo po teh razvalinah tujci letoviščarji. Saj obstoja celo nevarnost, da se bodo te razvaline zrušile na občinsko okrajno cesto. Kljub vsem opozorilom lastnica ne popravi, od-nosno ne odstrani teh razvalin. Zato je dolžnost občine, da se v tem oziru že vendar enkrat zgane in lastnico prisili na odstranitev teli razvalin. SV. MIKLAVŽ PRI RIMSKIH TOPLICAH. Če pomislimo nazaj v tisto dobo, ko je klerikalno časopisje besnelo proti kuluku, se nam prav čudno vidi naslednje: Zadnje neurje je tukajšnji vasi Brstavnici vzelo precejšen kos občinske ceste. Ko pa so naši klerikalni očetje imeli zadnjič tozadevno občinsko sejo, so sklenili: Če kmetje hočejo voziti, naj si cesto popravijo potoni kuluka sami. Pri tem se niso ozirali na to, da rabijo cesto še druge vasi. Takšni so torej klerikalci, ki navidezno besne proti kuluku, a sami se ga poslužujejo. Šiba, katero spletate, Vas bo zelo skelela pri prihodnjih občinskih volitvah. nem vozu vozil še po smrti okrog graščine. Tam, kjer je ležal zaklad, so videli vse polno strašnih prikazni, katerih pomen so si šele danes mogli natančneje razložiti. To je bil po mnogih letih prvi dan, ko Ivan ni imel nobenega nasprotnika. Vsa vas ga je občudovala in hvalila njegovo iznajdljivost. Predvsem so prepevali slavospeve njegovi poštenosti in slavili dejstvo, da Ivan ni hotel zaklada obdržati, marveč ga bo po bratovsko razdelil. Več mu je bila čista vest kakor mrtva kovina. Možje, ki so bili zato pooblaščeni, so prešteli denar in izračunali, da pride na vsakega vaščana po 80 srebrnih tolarjev. Majhen preostanek pa so enoglasno poklonili Ivanu kot najditelju. Znesek, ki ga je vsakdo prejel, je bilo precej denarja za tiste čase, dovolj za kupnino manjše kmetije. Z njim se je marsikdo opomogel, za vse življenje. Vaščani so pospravili denar in pričeli odhajati. Samo pred Ivanom so še bliščali na mizi njegovi srebrnjaki; pa tudi ta je že odpiral žepe in jim pripravljal prostor. Tedaj se je nenadoma pojavil ženski krik. Mica je vsa razjarjena prodirala protijnizi. «Stoj!» je zavpila stopivši pred Ivana. «Ne dotakni se denarja, ker je moj...» Kot zverina na plen, tako je planila proti mizi, hoteč pograbiti srebrnike. «Pusti tuje imetje,« ji je prepovedal Orač. «Nimaš se ga pravice polastiti.« «Kdo pravi, da je nimam. Ali ne rediiu njegovega otroka? Že več let mi ne plačuje preskrbnine. Danes imam priložnost in si .i* bom sama oskrbela.« KLJUČAKOVOl PRI ORMOŽU. Dne 22. septembra t. 1. je po dolgotrajni bolezni umrl posestnik g. Martin Ca jnko, star 72 let. Pokojnik je bil pošten mož in je rad pomagal siromakom. Čeprav je bil dobrega srca, mu vendar nekateri niso privoščili zvoncnja z vaškim zvonom, čeprav je pokojnik prav tako kakor drugi prispeval za zvon in kapelo. Blag mu spomin! SPODNJA SV. KUNGOTA. Nedavno je bil v ♦Domovini? pohvaljen naš župnik g. Kraner. Človek, ki pozna mere dostojnosti, bi dejal, da na tak dopis pod nobenim pogojem ne more slediti kak nehvaležen odgovor. Toda klerikalec je klerikalec in g. župnik je prav po klerikalno odgovoril v ^Slovenskem Gospodarju^. G. župnik torej noče biti boljši od svojih sobratov. Zato je v svojem odgovoru tudi trdil, da je «Domovina» od škofa in sodišča žigosana kot brezverski list. Od kakšnega sodišča pa in kdaj? G. župnik, ali nc ljubite miru? Ali res mislite, da «Slovenski Gospodar* s svojimi številnimi sirovostmi koristi verskemu življenju, a mirna in poštena «Domovina» da mu Škoduje? Iz Vašega dopisa bi sledilo, da so vsi ljudje, ki ne trobijo v klerikalni rog, brezverci, lopovi in podobno. Ce bi bilo tako, potem bi bilo prav malo vernikov na svetu. SV. MARTIN PRI VURBKRGU. Zelo smo se razveselili, ko smo zvedeli, da je dobil naš cestar nalog, ob cesti od Sv. Martina do Gornjega Du-pleka izkopati jarke. S tem hvale vrednim delom se je tudi takoj začelo. Ni pa trajalo dolgo in že je nastopil preobrat v okrajnem zastopu. Res, dobili smo zopet za načelnika moža, ki se svojega mesta popolnoma zaveda in marljivo vrši svojo službo. Ne vemo pa, zakaj se je nadaljevanje že skoro dokončanih jarkov ukinilo. Kakor smo slišali, letos na to cesto še niti gramoza ne bomo dobili. To bi bil za nas največji udarec, kajti cesta bi postala slabša, kakor je bila do sedaj, ker je bila posuta z blatom, izkopanim iz jarkov. V lepem vremenu je sicer še porabljiva, ali pozneje v zimskem času bo postala slabša kakor njivski kolovozi. Po gotovih informacijah smo doznali, da nabavo gramoza in nadaljnje izboljšanje te ceste, oziroma vseh okrajnih cest hočejo preprečiti gg. odborniki okrajnega zastopa, češ, da so mora štediti, ker ni denarja. Prav ti gospodje so pa bili pod vodstvom prejšnjega na- čelnika zelo radodarni; zidali so novo okrajno cesto, ki ni bila tako nujna, za nas pa bi niti za prepotrebni gramoz ne bilo denarja. Prosimo g. načelnika okrajnega zastopa in merodajno oblastvo, da se započeto delo (izkopavanje jarkov do broda) dokonča, da se cesta posu-e z gramozom in da se na treh mestih pod cesto vložijo cementne cevi, ki bodo odvajale vodo iz teh jarkov, ker bi sicer bili omenjeni jarki brez koristi. VERŽEJ. Krajevna organizacija SDS v Veržeju je priredila v soboto 25. septembra t. 1. sestanek s poučnim predavanjem o monopolih, ki ga je imel narodni poslanec dr. Pivko. Predavanja se je udeležilo tudi nekoliko tukajšnjih klerikalcev. BELTINCI. (Ustanovitev okrožne organizacije SDS.) Zaradi velike oddaljenosti srezke organizacije SDS v Dolnji Lendavi od občin na severu tega sreza se je čutila potreba, da se osnuje v okviru srezke organizacije novo okrožje s sedežem v Beltincih za občine Beltinci, Ižakovci, Odranci, Bratonci, Melinci, Gor. Bistrica, Srednja Bistrica, Dol. Bistrica, Trnje, Gančani, Dokležovje, v katerih že imamo krajevne organizacije, in za občine Turnišče, Ren-kovci, Lipa, Gomiliea, Črenšovci, Lipovci, v kojih naši pristaši še niso organizirani. V nedeljo 26. septembra se je vršil pod predsedstvom narodnega poslanca dr. Pivka ob pol 8. uri dopoldne v Beltincih pri g. Horvatu sestanek delegatov navedenih organizacij in zaupnikov iz ostalih občin, na katerem 8e je izbral okrožni odbor. Predsednik je g. Štefan VorOš, čevljarski mojster v Beltincih, tajnik g. Anton Glavnik in šest odbornikov iz raznih najbližjih organizacij. Kmetijski pouk SLA.TENJE LETOŠNJEGA MOŠTA. Letošnje vlažno vreme je močno škodilo vinskemu pridelku. Razentega je trpela trta tudi pred peronosporo, oidijem hi grozdnim moljem. Ze lani se nismo mogli pohvaliti z vinsko letino, letos je pa še slabše. Letos še toliko ne bomo pridelali kakor lani. Razen tega bo pa tudi kakovost vina slabša. V zadnjem času smo imeli sicer prav lepe jolnčno in gorko vreme in se je trta v mnogem popravila, ali kar se je prej skozi mesece zamudilo, to se ne da v par tednih popraviti. Trta je trpela in je v svojem razvoju zaostala. To se maščuje tudi pri trgatvi. Letos smo napravili zopet vnovič to izkušnjo, da je treba zadeti pravi trenotek za škropljenje. Dvakrat o pravem trenotku škropi jene trte so ostale bolj zdrave kakor po petkrat škropljene, če je bil pravi trenotek škropljenja zamujen. Tudi se je zaznalo, da so pri tako neugodnih vremenskih razmerah le močnejše galične raztopine dovolj učinkujoče in da je enoodstotna raztopina prešibka in naj je sicer še tako pravilno napravljena. Letošnje izkušnje nas pa tudi uče, da bo treba proti grozdnemu molju vse druge strune ubirati, ako naj se rešimo tega nevarnega škodljivca, ki nam je letos v dveh zaporednih zarodih dosti škode napravil. Slabi izgledi na letošnjo letino nas silijo, da pomagamo moštu z dodajanjem sladkorja. To velja za vse tiste vinogradnike, ki bi radi svoj pridelek izboljšali. Kakor je treba, da po eni slrani čakamo s trgatvijo do skrajnosti, tako je po drugi strani priporočljivo, da pomagamo premalo sladkemu moštu s slajenjem in sicer do tiste mere, kolikor vsebuje mošt sladkorja v navadnih dobrih letih. To je tako razumeti. Ce ima mošt v dobrih letih navadno po 10 % sladkorja, letos pa kaže mostna tehtnica samo 14 % sladkorja, potem mu kaže dodati 2 % sladkorja. Za vsak odstotek primanjkujočega sladkorja je dodati 1% kg sladkorja. Na 100 1 mošta je dodati tedaj 2V-2, kg sladkorja. S takim slajenjem mu ne podelimo samo več moči in stanovitosti, ampak tudi več slasti in polnega okusa. Za posodo, ki drži 10 hI mošta, je treba v tem primeru 25 kg sladkorja, da bo mošt zadostno izboljšan. Ta sladkor moramo dodati belemu moštu takoj, kakor hitro ga spravimo v sod, tedaj preden začne mošt kipeti, to pa zaradi tega, da nam popolnoma pokipi in da ne zastane in obtiči v moštu. Za tako slajenje se priporoča jemali drobnozrnati kristalni sladkor. Raztopiti ga je najprej v manjši količini mošta in to raztopino priliti moštu v sodu. «Tega ne boš storila,® jo je Orač zavrnil in porinil od mize. «Mi smo tukaj, ki imamo nekaj govoriti.« «Aha, občinski očetje ... Tako skrbite za siromake!* «Išči plačila tam, kjer ti ga kdo dolguje. Tukaj nimaš ničesar iskati.« «Ivan je moj dolžnik. Sodnijsko je pri-moran skrbeti za otroka.« «Za kukavico v svojem gnezdu...» «Lažeš! Tožila te bom, ako mi boš kaj takega očital. Prekliči, kar si govoril!« «Ne prekličem. Ako hočeš, ti še enkrat ponovim...» ♦Lažnivec! Bom že poiskala zadoščenja.« «Zaprli te bodo, Mica,« se je pojavil izza ogla moški glas. «Kar poskusi, pa boš videla, da se ne šalim. Jamčim ti s svojo častno besedo.« «0, Pavle, Pavle!« so ga klicali sosedje, iznenadeni zaradi njegovega nepričakovanega prihoda. «Prišel si o pravem času, teci, da ne bo prepozno!« «Neka čudna sila me je gnala semkaj na povratku iz tujine. Nisem se ji mogel ustaviti, da bi se ne oglasil. Kot nalašč vas najdem zbrane na mestu, kjer smo se vedno radi zbirali in zabavali. Gotovo imate veselico?« «Pa še kakšno, Pavle!« mu je pritrdil Orač. «Samo tale Kodreževa Mica hoče kaliti veselje. Pravkar je napadla Ivana zaradi otroka ter ga je hotela oropati...» (Konec prih.) Ivan Albreht: Za sina Povest. (Dalje.) Ko je tako nadaljeval svojo pot, ga je bolj in bolj premagovala trpka bolest. Zdaj šele je popolnoma občutil gorje, ki ga mu je bil povzročil Milan. Pahnil ga je bil na ta način iz družbe poštenih ljudi in ga zakopal v blato, od koder sedaj še nikakor ne more videti poti. Bogve, kdaj se mu posreči zabrisati ta strašna leta? ... Poleg te so mučile Tončka še druge misli. V času večletnega bivanja med cigani se je bil nevede in nehote navzel tudi nekaj one potepuške, svobodoljubne ciganske nravi, ki sicer prej, dokler je bil primoran živeti med cigani, ni prišla tako do veljave, ki pa je zdaj s tem večjo silo bruhnila na dan. Med ostale misli se je jela zdajci vpletati še nova, dotlej čisto neznana bojazen, da so ga starši morda že pozabili, da ga smatrajo za mrtvega in bi se ga morda celo prestrašili, če bi se sedaj vrnil. «Kaj naj storim? Človek brez doma, tujec brez doma, tujec povsod, doma morda celo izobčenec...» Iz trpkosti ga je predramilo morje, razkošno lepo v jutranjem solnčnem zlatu. Tam daleč se je pojavila neznatna pika. se bližala in rastla, dokler se ni razbohotila v ogromen parnik. Tu pa tam se je gugala na lahkotnih valovih jadrnica, drugje spet čisto neznaten ribiški čoln. In vse te male. velike in največje je z enako ljubeznijo božalo jutranje solnce in z enako dobrohotnostjo pestovalo sinje-zlato morje. «Tam bo morda mesto tudi zame,« je pomislil Tonček in začutil, da se mu je odvalil težak kamen s srca. Pospešil je korak in kmalu prišel v pristanišče na Reki. Hej, kako je bilo živahno v pristanu. Delavci so nakladali in razkladali tovore, ladijske sirene so se oglašale z mogočnimi, bučečimi klici in mornarji so razposajeno švigaii semtertja. Vmes ženske, otroci, po-balini, raznotera mladež, ki jo je težko opredeliti. Čuti je bilo nebroj jezikov, vendar so se vsi ljudje razumeli med seboj. Babilon ob' morju, tako se je zdelo Tončku, ki je bil ves nekam izgubljen sredi tega vrvenja. «Če bi mogel na kako ladjo,« je hrepeneče premišljeval in z vročičnimi pogledi boža! to pisano življenje ... Tam bi bil rešen Milana in ciganskega maščevanja. Videl bi svet in se potem lahko ponosen vrnil domov...» V take misli zatopljen je stal na obrežju, ko ga nenadoma nekdo strese za ramo. «Kaj čakaš, mladi ?» začuje za seboj hrapav glas. Ko se ozre, zagleda kraj sebe močnega, precej rejenega moža. ki ga motri z dokaj radovednimi pogledi. Tonček se prvi hip prestraši, potem pa se oglasi v njem iskrica cigana. V pestrih barvah začne slikati tuicu svoje hrepenenje po daljnem svetu. Kako bi rad odplul s kako ladjo, ki plove kam daleč, daleč, kjer so doma palme, kjer v pragozdih žive še divji rodovi in čudovite živali, ki govore pri nas le pravljice o njih ... SLABA POLETNA PRAHA. Po naših njivah skoraj ni počitka, zlasti v poletnem času ne. Kakor hitro spravimo en pridelek, obsejemo njivo že z drugim. Prave prahe danes sploh ne poznamo, razen v jeseni, ko ostajajo nekatere njive prazne za pomladne sadeže. Zgodi se pa tudi, da napravimo v gotovih primerih poletnoprabo,če namreč kake njive po žitu ne obsejemo do jeseni. Takih njiv ne pustimo mirno ležati, ampak jih čimpreje pre-orjemo, toda puščamo jih običajno ležati y sirovih brazdah do nove posetve. In to je slabo. Kakor drugo obdelano praho pustimo tudi to v sirovih brazdah ležati, kar je kvarno zlasti na težili zemlji. V poletni vročini se nam pri taki prahi sirove brazde tako zasuše, da postanejo trde ko kamen. Ob sušnem vremenu prestane potem v taki zemlji vsako življenje in vsaka delovnost. Brazde so kakor zapečene. To je velika napaka. Zemljo treba ohrauiti ves čas v kolikor mogoče ugodnem stanju, ugodnem za obdelovanje in za rastlinsko rast. Zemlja naj se ne izsuši, ampak naj se pod vplivom zraka, vlake in toplote nadalje godi in v svoji rodovitosti zboljšuje. To pa pri poletni prahi dosežemo le na ta način, če jo po plugu š e zbrano obdelamo. Sirove brazde je treba v poletnem času prevleči, da se zdrobe in zrahljajo. Na ta način ostane zemlja veliko bolj godna, kakor če jo puščamo v sirovih brazdah ležati. Tako obdelana poletna praha je zlasti na težki zemlji, pa tudi sicer veliko več vredna in bolj uspešna. Na tako obdelani prahi nam tudi lažje in veliko hitreje izkali vse plevelno zrnje, ki ga je zemlja po naših krajih polna. Z jesensko brazdo se na ta način zemlja očisti, dočim nam pri zasušeni poletni brazdi marsikateri plevel šele jeseni požene, tako da nam dela škodo med ozimino. Poletna praha bodi tedaj pravočasno obdelana Hudi z brano, da bo več uspeha in da se ne bo zemlja kvarila v svoji plodovttosti. Sadna razstava v Ptuju se bo vršila nepreklicno od 2. do vključno 4. oktobra 1.1. Otvoritev razstave bo 2. oktobra 1.1. ob 10. uri dopoldne po velikem županu mariborske oblasti. Razstava je v Društvenem domu. Na razstavi bo razstavljeno sadje, omotano po ameriškem, holandskem in Hinzejevem načinu. Razstavljeno bo sadje vseh vrst, ki se nahajajp v ptujskem srezu, in teh je nad 100. V glavnem pa bodo razstavljene naslednje vrste: Baumannova reneta, kanadka, lepi boskoop, da-mazonka in štajerski mošancelj. Poleg sadja bo razstavljeno vse v sadjarstvu se uporabljajoče orodje, tudi sadni mlini. Razen tega bodo na razstavi grozdje, sadni izdelki, kakor vkuhano in sušeno sadje, sadjevec, iz sadja napravljeni šampanjec ter brezalkoholne sadne pijače. Ob priliki sadne razstave se bo vršil po Brezalkoholni zadrugi tečaj za brezalkoholno gospodarsko uporabo sadja in grozdja. Prijave za ta tečaj sprejema odbor razstave. Na razstavi bo posredovalnica za nakup in prodajo sadja, ki ga imajo sadjarji ali na drevesih ali že spravljenega v sadnih shrambah Tudi na razstavi sami se nahajajoče sadje bo prodano potom licitacije. V ptujskem okraju je dobiti sadja vseh vrst v velikih množinah, na kar opozarjamo sadne trgovce, ki se naj te razstave sigurno udeležijo. Vsak posetnik razstave ima po železnici polovično vožnjo. Na vstopni postaji si kupi cel vozni listek, potrjen s črnim postajnim žigom, do Ptuja, katerega pa pri izstopu ne odda, temveč ga hrani za vožnjo nazaj. Pri razstavnem odboru dobi potrdilo, da je razstavo posetil. S tem potrdilom in voznim listkom se vrača brezplačno domov. Sadni kupci in ljubitelji sadja, udeležite se razstavel Tedenski tržni pregled ŽITO. Zadnjih sedem dni so cene žitu na sve-tonih tržiščih malo valovale. Najprej so malo narasle, zadnje dni pa so zopet popustile. Najnovejše poročilo Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu pravi, da je bil letošnji svetovni pridelek «Ali bi hotel po svetu?* je čut Tonček vprašanje. , namerava izdati znani ljudski pisatelj g. Anton Stražar knjigo povesti, ki se bo imenovala «Slike iz preljubega brdskega kraja?. Za to knjigo je veliko zanimanje, kajti oglasilo se je že lepo število naročnikov. Pisatelj g. Stražar prosi, da vsi, ki se še niste naročili na knjigo, to nemudoma storite kajti cena knjigi bo tako nizka, da ni treba >xV. U:;;a prav nič omahovati. Povesti so tako zanimive, da ne bo nikomur žal za malo vsoto, ki jo bo odštel za to lepo knjigo. Za naročilo zadostuje dopisnica, na kateri izjavi naročnik, naj se mu pošlje knjiga, ko bo izšla. Vsakdo plača knjigo šele ob sprejemu. * Češkoslovaški parlamentarci pridejo v Jugoslavijo. Te dni bodo posetili češkoslovaški parlamentarci našo državo. Beograjska Narodna skupščina pripravlja bratskim gostom prijazen sprejem. Po možnosti bodo Čehoslovaki posetili tudi Ljubljano in Bled. * Potovanje Svetozarja Pribičeviča v Pariz. Te dni je odpotoval v Pariz voditelj SDS poslanec Svetozar Pribičevič, kamor je vedel svojo bolno hčerko, da jo preiščejo tamošnji zdravniki. * Shodi SDS v Prekmurju. V nedeljo 26. septembra se je vršila vrsta javnih shodov narodnega poslanca dr. Pivka po srednjem Prekmurju, spa-dajočem k srezu Dolnja Lendava. VBeltincih je govoril dr. Pivko pred 250 volilci. Shod se je vršil v hotelu «pri Kroni» v polni gornji dvorani ob 9. dopoldne. V občini Renkovci pri Tur-nišču, kjer še naši pristaši niso organizirani v posebni krajevni organizaciji, se je vršil ob 13, prvi shod naše stranke, katerega se je udeležilo okrog 90 domačinov. Po shodu so se oglašali novi pristaši in sklenili so, da se osnuje v občini krajevna organizacija. Ob 4. uri popoldne se je vršil tretji shod v Melincih ob Muri ob navzočnosti kakih 100 volilcev, večinoma že organiziranih članov naših organizacij v Melincih in Gor. Bistrici. Ob 7. zvečer se je predstavil narodni poslanec članom nove marljive organizacije v I ž a k o v c i h. Tudi tukaj so se zbrali razen naših pristašev v velikem številu tudi drugi domačini. Na vseh imenovanih shodih je dosegel govornik popoln uspeh in ni nikakšnega dvoma, da je sto rila naša stranka s temi shodi krepak korak naprej. V srednjem Prekmurju smo bili ob zadnjih volitvah razmeroma še slabi in neorganizirani, danes pa imamo v svojih organizacijah zbrane najvplivnejše domačine. * Poroka. V nedeljo 26. septembra 1.1. se je v Motniku poročila gdč. Terezija K r i ž n i k o v a, hčerka znanega pisatelja narodnih povesti Gašperja Križnika, ki je bila več let v službi pri g. dr. Žerjavu, z g. Lojzetom Erjavcem, uslužbencem mestne elektrarne v Ljubljani. Obilo sreče! * Priklopitev Brezja Senovemu. Iz Brezja pri Rajhenburgu nam poročajo, da se je tam za hrbtom in proti volji ogromne večine občanov skuhala priklopitev občine Brezje Senovemu. V Brezjah niso bile niti občinske volitve, ampak so se kar pogodili, z drugimi besedami: SLS je sama nareko,vala odbornike. Okrajni zastop in veliko županstvo nista prav storila, da sta na besedo takega predstavništva kaj dala. Razmere, zlasti gospodarske, pa priklopitve ne priporočajo. (Op. ur.: O stvari se bomo poučili in še poročali.) * Važen izum našega rojaka. Goriški Slovenec g. Adolf Hočevar je iznašel pripravo, ki se z lahkoto nastavi ali odstavi na kolesa vseh vrst avtomobilov in preprečuje, da bi bilo občinstvo ob dežju ali na blatnih cestah oškropljeno od mimo vozečih avtomobilov. * Žalni dan invalidov v Celju. Invalidska organizacija je uvedla lep običaj, da se,vsako leto enkrat spominja vojnih žrtev. Krajevna organizacija Udruženja vojnih invalidov v Celju bo po- častila spomin svojih padlih vojnih tovarišev dne 19. oktobra 1.1. z žalno mašo. Strašna nesreča naših letalcev v Pragi. V, sredo minulega tedna je odletela iz Novega Sada pod poveljstvom komandanta prvega našega letalskega polka v Novem Sadu podpolkovnika Jovana Jugoviča letalska eskadrila, obstoječa iz petih letal, v poset k češkoslovaškim letalcem v, Prago, poljskim v Varšavo in rumunskim v Bukarešto. V Prago je prispela eskadrilja istega dne pozno popoldne in je bila prav prisrčno sprejeta. Glede na ugodno vreme so se naši letalci odločili, da nadaljujejo že v petek svoj polet y Poljsko. Odhod je bil določen za 9. uro dopoldne^ Goste naj bi spremljalo do meje eno češkoslovaško letalo pod vodstvom štabnega kapetana Kostrbe in tri češkoslovaška letala pod poveljstvom kapetana Mijažikovskega. Pri dvigu v zrak je prišlo do usodepolne pomote. Prvi bi se imel dvigniti kapetan Kostrba s svojim letalom, za njim pa naše vodilno letalo, ki ga je vodil kot pilot poročnik Njegovan in na katerem se je nahajal komandant naše eskadrilje podpolkovnik Jugovič. Zaradi pomote sta se obe letali dvignili istočasno, tako da je prišlo do trčenja. Trčenje je imelo strašne posledice. Jugoslovensko letalo se je vleglo na češkoslovaško in oba aparata sta stisnjena drug v drugega strmoglavila na zemljo. Padec je bil tako silen, da sta se obe letali popolnoma razbili. Pod razvalinami sta obležala razmesarjena podpolkovnik Jugovič in kapetan Kostrba. Dočim je bil Kostrba mrtev na mestu,; je umrl Jugovič, ko so mu za silo obvezali strašne rane. Težko ranjeni Njegovan je bil odpeljan v bolnico, kjer je popoldne podlegel poškodbam. Jugoslovenski mehanik Aksimov je bil le lahko ranjen, dočim je češkoslovaški mehanik Ružička skočil pravočasno z letala, tako da sploh ni bil poškodovan. Katastrofa je napravda v Pragi ogromen vtis in izzvala splošno žalost. * Naši letalci v Poljski. Po težki nesreči v Pragi so naši letalci poleteli v Krakov in od tam v Varšavo. V obeh mestih so bili zelo prisrčno sprejeti. Naša letalska eskadrilja obstoja sedaj po praški nesreči še iz štirih letal. * Naše trgovinsko brodovje. Po podatkih ravnateljstva ža pomorski promet smo imeli koncem leta 1925. skupno 10.573 parnikov, jadrnic in čolnov. Samo parnikov je bilo 147 z nad 97.000 tonami. Celokupna tonaža našega trgovinskega brodovja je znašala v omenjenem času nad 127.000 ton. * Strokovni čevljarski tečaji v Savinjski dolini. Pišejo nam: V Savinjski dolini se namerava prirediti več strokovnih čevljarskih tečajev za risanje vzorcev in tudi za prikrojevanje gornjih delov. Vsak udeleženec bo moral prikrojiti tri do štiri pare čevljev pod nadzorstvom strokovnega učitelja g. Stegmullerja. Ti tečaji se nameravajo vršiti v raznih krajih, in sicer za enkrat v balcu, Št. Juriju ob Taboru, v Celju in v Trbovljah. Vršil se bo vsak posamezni tečaj samo pod pogojem, da se bo priglasilo zadostno število interesentov. Vsa pojasnila daje zastopnik tvrdkei Alojzij Lorenčič, Sv. Peter v Savinjski dolini 17.: Odgovarja se le, ako se priloži znamka za od-: govor. Dostop k tečaju imajo mojstri, pomočniki, vajenci ter tudi ;vdove čevljarjev. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike. * Rimski grobovi v Dalmaciji. Blizu Supetra v Dalmaciji so nedavno odkrili več rimskih grobov iz IV. stoletja. V grobeh so našli tudi precej denarja iz rimskih časov.: * Smrt stoletnega starca. V Plevlju je pred kratkim umrl v 101. letu svoje starosti moha-medanec Omer Činar, ki je bil od svojega 80. leta državni uradnik. Svoječasno sta bila on in njegov prijatelj čengič edina človeka, ki sta v plevljan-skem okraju znala čitati in pisati- padlim vojakom vojakov vsa trboveljska društva, da v v na * Odkritje spomenika Trbovljah. Odbor zveze slovenskih Trbovljah prosi dan 31. oktobra t. 1. opuste vsako prireditev, ker se bo vršilo odkritje spomenika padlim vojakom domačinom. * Jesenski jabolčni cvet. Pišejo nam: V Gajšku pri Rogaški Slatini je v velikem sadonosniku posestnika g. Jožefa Waide pognalo na različnih jablanah mnogo cvetja. Sadonosnik napravlja prav pomladni utis, ki ga motijo le dozorela jabolka in suho listje med novimi listi. * Odtok Cerkniškega jezera. Cerkniško jezero se letos zelo dolgo ni odteklo. Šele minuli teden je padla voda toliko, da so mogli kositi. Preden pa so odpeljali posušeno seno, je voda ponovno narasla zaradi hudega deževja. * Popoldanske šole. Iz Grlincev pri Cankovi nam pišejo: Pri nas so doslej hodili učenci v Šolo od 8. do 13. ure, a popoldne so pomagali staršem pri delu. Pred kratkim pa so zvedeli v šoli, da je ukazalo sresko poglavarstvo v Murski Soboti, da se mora šola zopet vršiti od 9. do 12. dopoldne in od 1. do 3. včasih celo do 4. ure popoldne. S tem ie vzeta nam staršem popoldanska pomoč naše šolske mladine, šola pa nima zato nič več učnega časa kakor prej. Kaj naj storimo, da dobimo zopet dopoldanski pouk za mesece, ko imamo dela čez glavo, a delavcev ni nikjer dobiti. * Zdravstveno stanje v Sloveniji. Po uradnem izkazu je bilo 4. t. m. v bolnicah Slovenije skupno 2913 bolnikov. Od teh so bili v splošni bolnici v Ljubljani 504, potem v bolnici za duševne bolezni na Studencu 419, v splošni bolniei v Mariboru 276, v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani 261, v hiralnici v Ljubljani 227, ostali v drugih bolnicah. * Smrt v Krki. Prejšnji teden se je šla kopat v Krko kmetica Marija Butkovičeva iz Boršta pri Krški vasi. Čeprav je znala plavati, jo je zgrabil vrtinec in jo potegnil v globočino. Utopljenka je bila stara šele 35 let in je zapustila dvoje nepreskrbljenih otrok. * Kap ga je zadela. 521etnega zidarja Josipa Preglja iz Most pri Ljubljani, zaposlenega pri neki stavbi v Šiški, je zadela kap, ko je oblačil svojo delovno obleko. Njegovo truplo so prepeljali na njegov dom v Moste. * Samomor. Te dni popoldne se je vračal iz Ruš domov Matija Gradišnik. Možak je bil precej vinjen. Ko je prišel do Drave, je nenadoma skočil v vodo in izginil v valovih. * Utopljenec v Savi. Te dni so potegnili iz Save pri Spodnjih Gameljnah truplo približno 60 letnega moškega. Utopljenec je imel sive lase ter nekoliko sive brade. Oblečen je bil v sivo delavsko obleko. Njegovega imena niso mogli ugotoviti. * Nenadna smrt. V kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu je zadela kap Dragutina Jakov-ljeviča iz Rume v trenutku, ko je plačeval plačilnemu natakarju. Jakovljevič je bil takoj mrtev. * Smrtna nesreča. Pri obiranju češpelj je padla z drevesa na Goberniku pri Sv. Lovrencu posestnica Marija Toševa, ki je dobila tako težke poškodbe, da je kmalu umrla. * Tatinski cigani. Pred kratkim so ukradli cigani Anton, Franc in Jožef Hudorovič ter Josip Brajdič kobilo posestniku Francu Wolfu v Dolgi vasi pri Kočevju. Anton Hudorovič je gnal kobilo proti Hrvatski, a so mu pot prestregli orožniki, ki so ga aretirali ter kobilo vrnili posestniku. Ostali cigani so zbežali. * Kaznjenec pobegnil. Od delavskega oddelka pri državnih trsnih nasadih v Pekrah pri Mariboru je pobegnil pred nekaj dnevi kaznjenec mariborske moške kaznilnice Jožef Preložnik, po sestnik iz Krčevine pri Vurbergu. Možak je nad 30 let star in je sedaj služil dveletno težko ječo radi težke telesne poškodbe. * Aretacija pobeglega kaznjenca. Celjska policija je aretirala nekega moškega, ki se je obnašal zelo sumljivo. Aretiranec sprva ni hotel priznati svojega pravega imena. Končno pa se je le podal in povedal, da je Salko Hukic iz Sarajeva. Ugo- tovilo se je, da je možak meseca maja pobegnil iz moške kaznilnice v Mariboru, kjer bi moral odsedeti štiri leta kazni. Hukič je nevaren tat in vlomilec. * Zajčji junak. S straže pri municijskem skladišču na Ljubljanskem polju je pobegnil te dni Alojzij Hupal, doma iz vasi Artiče pri Brežicah. * Roparski napad. Iz Šmartnega pri Litiji poročajo, da se je nedavno zvečer vračal proti domu oOIetni hišni posestnik v Ustju Janez Trelc. Pred svojo hišo je Trelc opazil nekega moškega, ki je skušal odpreti vrata. Posestnik je pristopil k neznancu ter ga vprašal, kaj želi, na kar mu je tujec povedal, da prosi milodarov. Trelc se je nato podal proti nasprotni strani hiše, a neznanec mu je sledil. Oba sta se začela prepirati in metati ter je med tem časom neznanec ukradel Trelcu žepno uro z verižico. Tatu so že na sledu. * Zlatnike so našli v milu «Gazela» naslednik-Marija Kočevarjeva (Nestopla vas pri Semiču), Marija Biderjeva (Suha pri Rečici ob Savinji), Ivana Sovenčeva (Ljubljana, Dunajska cesta 19), Marija Anžlovarjeva (Petrušna vas), Nežika Ka- pusova (Koroška Bela), Katarina Jazbečeva (Krškavas-Brežice), Uršula Rotarjeva (Ljubljana,, Ulica Stare pravde št. 5), Elizabeta Kranjčeva (Lipa-gtore), Ferenčak (Laško), Ivana Bokav-škova (Brezovica), Kata Jakirčevičeva (Davor), Štebrič (Zagorje), Evica Ungarova (Šibenik), Marija Prkičeva (Split, Bilanova ulica), Marija Ku-merjeva (Slatine), Milan Vuga (Ptuj), Nikola Katušin (Netretič pri Karlovcu), Ana Kumarjeva (Slatine), Bara Viuožganjčeva (Šestine pri Zagrebu), Marica Perlainova (Split, Ban Mladenova 7), Josip Šalamon (Brod na Savi), Tereza Dober-škova (Dolgi potok), Katica Leopoldova (Veliki Zdenci), Ferdinand Sušeč (Tolsti vrh pri Misli-njah), Anton Eržen (Gorenja vas), Jera Jamova (Kožarje), Martin Kodalič (Gjurgjevac), Marija Furstova (Spodnje Pobreže), Marija Šandorjeva (Nova cerkev), Franca Mariničeva (Berkovci). * ^Brezalkoholna produkcija», Ljubljana, Poljanski nasip 10 7, pošlje vsakemu naročniku «Domovine» zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! 52 * Opozarjamo na današnji oglas H. Tomec. 239 Grozne povodnji v Sloveniji Najhujše so prizadeti Kozarško in Šmartinsko polje, Poljanska in Sorska dolina. — Deroče vod« so razdirale in odnašale mostove, brvi in poslopja. — Več smrtnih žrtev. Takšne strašne povodenjske katastrofe, kakršno je doživel v pondeljek in torek velik del Slovenije, že ni bilo mogoče več sto let. Po nalivih v nedeljo in pondeljek so strahovito narasli Sora, Gradaščica, Horjulščica, Glinščica in razni drugi drugače majhni potoki ter se razlili po polju in seliščih. V ljubljanski okolici so Vič, Glince, Rožna dolina, Kožarje in druge vasi preživele od pon-deljka na torek strašno noč. Ogromne množine vode, ki so se gnale od Polhovega gradca sem, so udirale v hiše, odnašale s seboj mostove in brvi. Ljudje so se reševali na podstrešja in na drevja. V Kozarjah je voda segala že skoro do nizkih streh ter odplavila mnogim malim posestnikom in bajtarjem po več kosov živine, zlasti pa kokoši, katerih se je nekaj rešilo na drevesa in strehe. Kakor Kozarsko, tako je uničeno tudi Šmartinsko polje. Nad Šmartnim je valovilo proti Dobrovi eno samo veliko jezero, v katerem so plavale razvaline razdejanja. V Medvodah je bila vsa tovarna papirja pod vodo, ki je odplavila vse zaloge izdelanega papirja in ogromne množine lesa. Takega razdejanja, kakor ga je povzročila Preščnica v Preski pri Medvodah, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ko so se pričele pritakati deroče vode, se je polastila ljudi silna panika. Med strašnim bučanjem so deroči veletoki trgali zemljo, mostove, bregove, odnašali svinjake in izpodkopavali hiše. Skoro v hipu je bila Preska odrezana od sveta. Vsak dohod v vas je bil nemogoč. Pri papirnici na Goričanah je tekla Sora čez most, ki je zelo visok. V papirnici sami je vse poplavila. Železniški promet med Medvodami in Mednem je bil prekinjen. Pozorišče groznih prizorov je bila tudi Škofja Loka z okolico. Poljanščica je strahovito narasla ter vlekla s seboj drevesa, deske, hlode, trame, brzojavne drogove, kolesa in druge dele vozov. Obupni klici so se slišali z vseh strani. Vsa pokrajina je bila spremenjena v jezero, iz katerega so gledala posamezna poslopja. Voda je odnesla cela poslopja in zrušila železobetonski most. Očividec, ki je prispel iz Poljanske doline, pripoveduje, da je v noči od nedelje na pondeljek tako strašno deževalo, kakor bi se utrgal oblak. Strašno je narasel drugače neznatni potol Hotoveljšca, ob katerem se nahaja poljanska električna centrala, ter odnesel in deloma zasul vseh osem mlinov, ki se nahajajo ob njegovi strugi. Tudi Poljanska dolina je tvorila bobneče in šumeče jezero, v katerem so plavali ostanki razrušenih poslopij in odnešenih predmetov. Najgroznejše pa je bilo v Žireh in v Polhovem gradcu, kjer se je pričela ta strašna katastrofa. V Žireh se je odtrgal oblak. Kaj se je dogajalo v vaseh nad Dobrovo, v Suici, Dvoru, Polhovem gradcu in v Žireh, še ni točno znano. V Polhovem gradcu so deroče vode odnesle 4 poslopja, med njimi Gasilski dom. Opisali smo samo majhen del grozot, ki so jih doživljali poplavljeni kraji. Marsikje se je bilo zahvaliti le duševni prisotnosti nekaterih oseb, da ni bilo več smrtnih žrtev. Koliko je potonilo živali, se danes še sploh ne da preceniti. V Glin-ščici je utonil Anton Andrejak iz Podutika, ki se je pripeljal z dvovprežnim vozom do gostilne pri Lahni. Tam je zagrabila voda voz. Medtem, ko so se trije na vozu sedeči možje rešili, je postal Andrejak žrtev valov. J^ekega neznanega utopljenca so našli med jelšami pri Cestniku na Viču. Posestnik Grad na Viču je zapazil, da je plavalo črez njegov vrt truplo neznanega otroka. Kakor zatrjujejo, je bilo po poplavljenih krajih še več smrtnih žrtev. Velika povodenj je bila tudi v Savinjski dolini, vendar večja katastrofa ni nastopila. V celjski okolici sta izstopili Voglajna in Savinja. Malo hujša je bila povodenj v šaleški dolini. Paka se je spremenila v veliko reko in odnašala hlode, mostiče, jezove ter napravila mnogo škode. Vode so k sreči začele kmalu upadati. Opasno pa lahko zopet postane, če deževje ne bo prenehalo. Kolika je škoda po poplavah, se sedaj še ne da niti približno presoditi. Potrebna je takojšnja pomoč, ker je neštevilno ljudi prišlo ob ves pridelek in mnogo rodbin tudi ob streho. Gerent ski svet mestne občine ljubljanske je votiral za prvo pomoč poplavljencem 100.000 dinarjev, a vlada je nakazala v iste svrhe 120.000 dinarjev.-Vlada spričo te grozne katastrofe ne more ostati' samo pri tej neznatni vsoti. Za nesrečne poplava ljence se bo morala uvesti tudi privatna nabiralna akcija. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" ie za nasl OtlNSKA CIKORI JA* Strašne vremenske nezgode po vsem svetu'bilFraak Hud0V6rilik uoumorno Qa delu pri Grozni viharji In velike povodnji v Ameriki in Evropi — Viharji so zahtevali več tisoč smrtnih žritev — Vremenske katastrofe so posledica velikih sprememb tia solnčni površini Letošnje leto je leto vremenskih katastrof. I membe, ki se pojavljajo letos na solnčni po-kakršnih ne pomni zgodovina človeštva že vršini. Baš te dni se je opažalo na solncu mnogo desetletij Ena najhujših vremenskih katastrof je zadela te dni severnoameriški polotok Florido. Tam je divjal 18. sept. t. 1. strašen vihar, ki je napravil zlasti v mestu Miamiju. velikansko škodo. Neštevilno hiš je bilo porušenih, Nesreča je zahtevala blizu 2000 smrtnih žrtev in več tisoč ranjencev. Samo v mestu Miamiju je bilo usmrčenih 150 oseb in blizu 3000 ranjenih. Ladje, ki so se nahajale v tamoš-njem pristanišču, so se potopile. Naslednjega dne je obiskal nesrečno Florido nov orkan, ki je povzročil zlasti veliko škodo v Pensa-coli. Vihar je bil tako strahovit, da je izruval cele gozdove dreves. V Pensacoli je porušil vihar lOnadstropno poslopje ameriške Narodne banke. Okrog 100.000 ljudi je brez strehe. Nekaj dni nato je divjal strašen ciklon v Paraguaju, kjer je porušil mesto Eucarna-cion. Mrvih je bilo okrog 500 ljudi. Izredno hud vihar je bil tudi v južnem delu države Misisipi, ki spada pod Zedinjene države. Dalje se je v državi Jovva utrgal oblak in je reka Floid ako narasla, da je podrla nasip. Mnogo ljudi je utonilo, nad 500 rodbin pa jc ostalo brez strehe. Minulo nedeljo in v pondeljek so bile ponovno velike vremenske katastrofe po raznih državah Evrope in Amerike. V naši državi je bila zlasti Slovenija hudo prizadeta. V Žireh se je utrgal oblak, kar je povzročilo veliko povodenj. Narasli sta zlasti Sora In v ljubljanski okolici Gradaščica. (O tem poročamo na drugem mestu.) Strašna nevihta je divjala tudi na Primorskem. Nad Tržičem se je utrgal oblak in Soča je narasla za en ;meter ter na mnogih krajih preplavila Fur-! lansko ravnino. V Tržiču in v Ronkih je voda ydrla v stanovanje in trgovine ter odnesla mnogo blaga. Trst je ostal v noči od nedelje na pondeljek brez razsvetljave. O ponovnih strahovitih viharjih poročajo iz Severne in Južne Amerike. V Kanadi so divjali snežni viharji, ki so napravili mnogo škode na polju. Več tisoč glav živine in ovc je zmrznilo. Nadalje je bil v Braziliji strašen ciklon, ki je skoro popolnoma porušil brazilij-sko mesto Itambo. Mrtvih je nad 100 ljudi, okrog 1000 pa ranjenih. Nekateri učenjaki pravijo, so vseli leto? nenavadno gibanje. V soboto 18. in nedeljo 19. septembra t. 1. se je pojavila na solnčni površini velika skupina peg. ki se je videla tudi s prostim očesom. Ta nebesni pojav so opazovali v krajih, kjer je bilo vreme lepo. mnogi prijatelji narave in zvezdoslovci. V soboto so solnčne pege naglo spreminjale svojo obliko. Trgale in delile so se v manjše pege in v nedeljo se je oblika zopet popolnoma spremenila. V sredo 22, sept. t. 1. je bilo videti na solncu šest temnih delov, za katerimi so se združile manjše solnčne pege v veliko jedro. V soboto 25. septembra so se pojavile na solnčni površini tri ločene majhne pege in majhna skupina peg. Zapad-nemu delu solnčne oble se je bližala velika katastrofa, ki je morala slediti te dni. Pojav velike skupine solnčnih peg, ki so jo opazovali zvezdoslovci v soboto 18. in v nedeljo 19. septembra 1.1.. za srednjo Evropo ni imel težkih vremenskih posledic. Pač pa so čutili posledice teh nebesnih pojavov v drugih krajih. V Angliji je nastala v nedeljo nenavadna vročina, v Londonu so imeli strašne nevihte in nalive. Florido je zadela ureditvi zabojev, pri vodstvu računov in ekspediciji. Bil je tudi član društva Slovan. V Cleve-landu je bival 20 let in si postavil lasten dom. Dorria ie bil iz Velikih Lašč. Iz poročil, ki jih prejemamo od naših znancev, se vidi, da društveno življenje v Ameriki ni več tako živahno, kakor je bilo nekdaj. Temu vzrok so nove razmere: predvsem manjka novih ljudi, ker je priseljevanje omejeno in je zaradi tega čim dalje manj prirastka. Domači prirastek se amerikanizira in je le težko v mladini gojiti še narodni jezik. Nevarnost je, da bo že ta generacija pozabila na estaro domovino>, ki jo pozna itak le iz pripovedovanja staršev. Zaradi csuhih» časov (zabrana pitja alkoholnih pijač) tudi narodne prireditve, kjer so se zbirali naši ljudje iz vseh krajev, niso več tako obiskovane in manjka zveze med ljudmi in društvi. Starejša generacija, ki je živela še v domačih tradicijah, umira in izginja. Zato je tem bolj škoda, da je izginil iz naših vrst mož, kakršen je bil Frank Hudovernik, ki je skrbel za to, da so se naši rojaki družili v društvih in da je bil med njimi še stari slovenski duh. On je skrbel za to, da so dobili v roke domače knjige, liste, igre in s svojim delom je vzdrževal ono našo Ameriko, ki je bila še narodna. Zato mu bosta ohranili stara in nova domovina hvaležen spomin. Mariborska porota liodbinski zločin. Pred porotniki se je za- 18. in 10. septembra, kakor smo gori omenili, g0Varjal 231etni posestnikov sin v Ciglencah strašna vremenska katastrota, ki je zahte- Frant. Zel( ki je v uekem iru zaradl pluga vala mnogo človeških žrtev m povzročila pograbil kolo phlga ter ga z vso silo treščil svo- ogromno gmotno škodo. Razni znaki narav nost kažejo na to, da je katastrofa na Floridi v neposredni zvezi s čudnimi pojavi na solnčni i>ovršini. Iz opisanega je jasno razvidno, da velike spremembe na solnčni površini povzročajo vremenske katastrofe na naši zemlji. Vremenske nezgode, ki so zadele Slovenijo v nedeljo 26. in v pondeljek 27. septembra 1.1., ter nevihte in strašni viharji ob Jadranskem morju so najbrže v tesni zvezi z velikimi spremembami na vzhodnem delu solnčne površine. jemu svaku Juršetu v glavo in mu prebil lobanjo. Poškodba je bila smrtnonevarna. Pri razpravi je obtoženec trdil, da ni imel nameua poškodovati svojega svaka. Juršetova žena in sorodniki so slikali poškodovanega Juršeta v najtemnejših barvah. Porotniki so zanikali vprašanje hudodelstva težke telesne poškodbe, zaradi česar je bil Zel oproščen. Ženo umoril. V razpravo je prišel pred poroto posebno grd in zverinski zločin komaj 251etuega posestnika Ladislava Tota iz Pinc pri Sp. Lendavi. V nekem prepiru z ženo je sirovež zagrabil nož in zabodel ženo v vrat. Ko je žena ležala na tleh, v . . ji je prizadejal še nešteto ran po vsem telesu. Zvezdoslovci so napovedali največje Zaradi predloga, naj ugotovijo psihijatri, ali je ^f^embe in največje šfevdo pegna solnč-1 obtoženec duševno normalen, se je razprava preložila na prihodnje zasedanje. ni površini šele za leto 1928. Kljub temu je solnčna površina že letos izredno nemirna, kar priča, da se dogaja v svetovju nekaj izrednega. Letošnje leto je na strahovitih vremenskih katastrofah in drugih nezgodah v naravi sploh zelo bogato. Kaj nas še čaka. ako se bo delovanje solnčne površine stop- anjih vremenskih nezgod krive velike spre-! njevalo, je težko povedati. Smrt zaslužnega rojaka v Ameriki Naši Američani so izgubili letos (marca) iz »svojih vrst enega najdelavnej.lih ljudi, ki ga bo $ežko nadomestiti posebno zato, ker jo dandanes Makih agilnih delavcev čim dalje manj in ni vsakomur dano, da bi si pridobil med ljudmi tako zaupanje kak -r pokojni F r a n k H u d o v e r -«i k. Kot Laščan je poznal Hudovernik tako rekoč vse naše kraje in ljudi ter jih združeval v Ameriki v narodna društva, da se ne izgube v tujini in da ohranijo svojo slovensko zavest. Njegova delavnost je bila. občudovanja vredna. Kljub obilnemu delu, ki ga je imel v društvih, je dopisoval raznim znancem in neznancem v domo- zveze meti našimi ljudmi. Pri svojem prosvetnem delu je rabil knjig, iger, pesmi, not itd.; zato si je poiskal v domovini sotrudnikov iz raznih pevskih in drugih prosvetnih društev, da so ga podpirali pri njegovem delu. Da so slovenska prosvetna društva v Ameriki tako lepo uspevala, je predvsem njegova zasluga. ^Ameriška Domovina* mu je posvetila v spomin med drugim naslednje besede: Umrl je po dolgi bolezni g. Frank Hudovernik, eden najbolj poznanih Clevelandčanov. Brez dvoma je bil pokojni Frank Hudovernik eden najagilnejših naših delavcev na društvenem in orgahizatoričnem polju. Bil je glavni tajnik Slovenske dobrodelne siveze od 1914. pa do 192o. Natančen, neumorno delaven, pošten in skrben je mnogo pripomogel, da je. Zveza lepo napredovala. Njegovo poslovanje je bilo vselej vzorno. Frank vini, da je tako tvoril stalno vez med staro in j Hudovernik je bil tudi prvi tajnik Slovenskega novo domovino. Posebno Američanom, ki so se | narodnega doma v Clevelandu. Sodeloval je dolga vrnili domov, je vedno dopisoval: sporočal jim ] leta kot član Slovenskega Sokola, katerega dolgo-je o razmerah, dogodkih in delu ameriških roja-! letni tajnik je bit. Ko srno ieta 1919. pošiljali kov m tako vzdrževal prijnMjike in kulturne i zaboje r živežem in obleko v staro domovino, je Nepojasnjen požig. Pred porotniki se je zagovarjala Marija Grahova, 241etna omožena po-sestnica iz Gor. Lendave. Obtožena je bila, da je okradla svojo teto posestnico Ano Bedekovo, na kar je hišo zažgala, da bi prikrila tatvino, Obtoženka je tatvino priznala, dočim je krivdo na požigu odločno tajila. Obtoženka Marija Grahova se dela večkrat blazna, a so nekatere priče trdile, da je popolnoma zdrava. Obtoženka je bita glede požiga oproščena, a za tatvino je dobila 6 mesecev težke ječe. \lZ POPOTNIKOVE TORBE •■!■■* ......................................— KOKOŠKO PISMO. Rož, 25. septembra. Zadnjič sem nekoliko opisal naše razmere z ene strani, danes pa bi jih rad z druge. Med tem ko sem v zadnjem pismu povedal, kaj mislijo tisti, ki še vedno ne morejo pozabiti minulosti, naj zdaj pripomnim, da žive med nami tudi Nemci, ki računajo s sedanjostjo. Tako sem slišal pred nedavnim časom socijalnodemokrat-skega deželnega poslanca L-a, kako se je zavzemal za čim tesnejšo zvezo z Jugoslavijo. Naj vam opišem ta dogodek! Povedati moram najprej, da je bil cinteroacijo-nalec.» L. nekoč strašno hud ua Jugoslavijo. Po shodih je rotil in klical celo fstrme skalnate 236 Enrilo Splošno priljubljen Kavni nadomesielt, okusen i cenen. Dobiva se v v ar h dobro osortiraniC " '• Ho1onila1nit> trgovinafi. stene Karavanke na pomoč proti <; Balkanu in Balkanceno, češ, da je v nevarnosti nemška kultura in nemštvo sploh. Kljub svoji internacijo-nalnosti tedaj seveda ni maral povedati in ne priznati, da v Rožu nemška kultura ne more biti ogrožena, pa naj tudi pridejo *Balkanci>, ker je pač Rož slovenski. No, zdaj si je mož premislil, kakor čujem. Pihnil je na svoje nekdanje govorance in vzdihuje po zvezi srednjeevropskih držav, kjer naj bi bila tudi Jugoslavija. To je za nas Slovence, ki smo vedno želeli poštene ureditve meja in čim znosnejšega sožitja z vsemi našimi mejaši, res dragocena beseda. Kakor ta naš deželni poslanec tako govori že mnogo treznih Nemcev. Morda jih je izmodrila bolečina, ki jo sami občutijo na Tirolskem?... Naj bo kakorkoli, nas le veseli, da prihajajo Nemci do spoznanja, da smo tudi mi ljudje. Upamo, da boste vi v Jugoslaviji s pametno politiko znali to spoznanje v Nemcih le še krepiti in utrjevati. Ako boste to razumeli, potem nas ni nič strah bodočnosti, pa naj bo sedanjost še tako huda. Hudo je včasih s Slovenci, ki prihajajo semkaj iz Jugoslavije. So namreč dostikrat vmes ljudje, ki mislijo, da morajo povsod raznašati nečedno slavo o slovenski pijanosti. Da bi le vedeli, kako nnm s tem škodujejo! Zadnjič sem se vozil iz Brež proti Celovcu. Med potniki so bili tudi trije slovenski delavci iz Jugoslavije, od katerih je bil eden malone do nezavesti pijan. Hrulil je vse od kraja, nadlegoval in psoval čisto mirne ljudi, jih psoval z cdeutsche Hundei (nemški psi) in se obregal zlasti ob ženske na tako nesramen način, da so potniki končno morali prositi sprevodnika, naj to nadlogo na prvi postaji — odloži. Sprevodnik je nekaj časa gledal, poslušal in potem mirno dejal: «Kar pustite ga! Gotovo dela reklamo za slovensko kulturo. > Lahko si mislite, kako je vse, kar nas je bilo Slovencev poleg, ta opazka zabolela. Ali res ne znamo Slovenci na dostojen način hoditi po svetu? Kdor hodi med nas, naj pride kot človek, ne pa kot nora žival, sicer naj rajši ostane doma! Še marsikaj mi je na srcu. O tem pa mogoče prihodnjič. Dotlej vse skupaj lepo pozdravlja R o ž a n. IZ TORBE ŠMARSKEGA POPOTNIKA. Šmarje pri Jelšah, koncem septembra. Cenjeni urednik! Zopet se mi je napolnila moja popotna bisaga, dovolite zato, da jo izpraz-nem. Ko sem romal čez Št. Vid pri Grobelnem, sem tamkaj izvedel marsikaj novega in zanimivega, ali tamkajšnji naši somišljeniki so me prosili, naj še nekoliko počakam in da še naj ostane tajnost prikrita. Ko sem šel čez Halerjev breg, sem došel dva stara možaka, ki sta bila svoj čas klerikalca; če sta še zdaj, nisem mogel dognati. Začel sem z njima pogovor, najprej o naših gospodarskih, potem o političnih in nazadnje o cerkvenih zadevah. Eden izmed možakov mi je rekel med drugim: ♦Namesto, da so zidali to pohujševalno kovačnico (mislil je na Katoliški dom), ki nam kvari našo mladino, naj bi rajši popravili farno cerkev, ki je v takem stanu, da je nas Šmarčane lahko sram. Saj že obstoja nevarnost, da se bo omet z oboka zrušil po ljudeh in se bo zgodila velika nesreča. Za to pri nas nimajo denarja. G. Turk iz Stranj bi si mnogo več hvale pridobil pri ljudeh šmarske fare, če bi bil s tako vnemo letal za cerkev okrog in nabiral za popravilo farne cerkve. Naša fara je polna premožnih posestnikov. Povsod že imajo po cerkvah zvonove, samo mi smo tako siromašni, da si nismo naba-\ili še nobenega zvona. Pri nas je za vse druge neumnosti dosti denarja, le za to, kar je potrebno, ga ni.> Fa še nekaj sem zvedel od možakov: Ko so prišli romarji ob Veliki maši k nam na božjo pot. so jih, namesto da bi jih pustili moliti v cerkvi, vlekli tisti, ki bi morali opominjati na verske dolžnosti, v politični Katoliški dom, kjer so morali gledati neko igro. 'Bog se nas usmili,> je dejal eden možakov, «ali nas res hočejo spraviti ob vso vero, ki jo imamo mi stare korenine.^ Med takim pogovorom smo prišli v Šmarje, kjer smo se razšli. V Šmarju ni bilo nič za mojo torbo. V Lembergu sem zvedel, da je umrl tamkajšnji lončar g. Franc Čretuik, zvest naš somišljenik. Naj v miru počivat V «Domovinb je nedavno pač kak naš neprijatelj napisal žaljive smešne dogodbe, ki jih že po celem svetu zna vsak otrok in katere se seveda nikdar niso zgodile v Lembergu. Moram priznati, da so prebivalci v Lembergu bolj izobraženi kakor v kakem klerikalnem gnezdu. Pri Sv. Florijanu in na Donački gori se je vršil v nedeljo 19. t. m. shod dr. Pivka. Njegovim izvajanjem so mnogoštevilni poslušalci sledili z zanimanjem. Ustanovili sta se tudi dve novi krajevni organizaciji za občini Sv. Florijan in Donačka gora. Odbora, ki sta bila ta dan izvoljena, sta porok, da bosta organizaciji delovali z uspehom. Pri Sv. Emi pri Pristavi je bila 14. t. m. birma. Kakor se govori, je g. škof pohvalil naj-vnetejšega tamkajšnjega klerikalca, cerkvenega ključarja g. Anderliča z besedami: «Ali ste tako ubogi ali pa zanikrni, da imate tako razdrapano cerkev.3> Pri tem pa ne zadene nobena Krivda tamkajšnjega g. župnika, ker je on prosil že pol leta poprej ključarja g. Anderliča, naj da cerkev pobeliti. Okrog Marčje vasi se je zgodilo v zadnjem času več tatvin. Dva osumljenca so že prijeii. Eden je Kajba iz Vinarij, drugi Jurij Otorepec iz Marčje vasi. KANADSKO PISMO. T i m m i u s, 6. septembra. Ko sem bil še doma, sem zelo rad čital «Do-movino», v kateri sem našel marsikaj zanimivega in lepega. Žal, je usoda zahtevala, da sem se moral kakor mnogi drugi Slovenci preseliti z domače zemlje v daljnjo tujino. Lansko leto sem se nahajal na zapadu v državi Saskatchavvan, kjer sem bil skoro deset mesecev. Ker pa tam ni bilo nobenega našega človeka, temveč večinoma Nemci, Poljaki, Rusi ter Angleži, mi je bilo že neprijetno govoriti neprestano tuj jezik. Zaradi tega sem se obrnil na g. Franka Sakserja v Nevv York s prošnjo, naj me obvesti, kje se nahaja večje število Slovencev in kje je seveda tudi boljši zaslužek. Dne 22. februarja t. 1. sem dobil odgovor, da je Tim-mins kraj, ki bi odgovarjal mojim željam. V Tinini insu so tudi zlati rudniki. Že drugi dan ua vse zgodaj sem pobral svoja šila in kopita, katerih kot samec nimam preveč, ter jo popihal proti vzhodu. V dveh dneh in dveh nočeh sem prispel v Timniins. Takrat je baš močno snežilo. Ubral sem jo kar v prvi hotel, kjer sem se pogodil za hrano in stanovanje. Naslednjega dne sem si ogledal najprej mesto in njega prebivalstvo. Mesto je popolnoma novo, staro je komaj kakih 15 let. Naseljeni so tU večinoma Francozi, zaradi česar se na vsakem uradu Vidijo dvojni napisi, francoski in angleški. Teden dni pozneje sem dobil delo v delikatesni trgovini. V tej službi sem ostal samo dva meseca. Ker sem zvedel, da je plača pri rudniku boljša, sem vzel to službo. Plače v rudniku se gibljejo med 4"24 do 8 dolarjev dnevno. Med 3500 ljudmi, ki so zaposleni v tem rudniku, je mnogo Slovencev, ki si včasih priredimo veselico ali ples kar po domače. Marsikateri tukajšnjih Slovencev bi si naročil *Domovino3, če bi poznal njeno izvrstno vsebino. Ko mi boste poslali Vaš list, bom stopil okrog prijateljev in znancev ter ga priporočil. Trdno upam. da bom dobil precej naročnikov. Iskrene pozdrave uredništvu in upravništvu kakor tudi vsem čitateljem in čitateljicam «Domovine>. M. Vajdetič. PISMO PRAPREŠKEGA TONETA. J e ž i c a , 26. septembra. V pričetku tega mesca jauo nedelo sm biv pud košato hruško jn sm u senc brav. Zamišlen sm biv tko u brane, de nism pupred zapazu na-znanca, de me ja že nagovoru: «Dvabr dan! Nazamertem, al niste vi tist Praprešk Tone, k u ,Domovino' piše? Veste, jaz bi vam rad neki povedu, čeb djal u domovino'.} Ko pbvem tmo možaku, de sm jaz tlst, se usede h men d val; udvaži sojo palco — biv je invalid jn ja mov jano nogo leseno. Na redu sja cigareto, pa m je začev prpodvat: Jiahor je delata ze Pasa Gostilničar: ^Obžalujem, gospoda, vodopad ostane danes zaprt, ker bo moja žena jutri prala.s Prašek proti mrčesu. Ožbovt je zahteval v trgovini prašek proti bolham in ga je prodajalec vprašal: Snubec: «Da, toda jaz zaslužim s tem mnogo denarja.» Bodoči tast: «To je težko verjetno. Tamošnja igralnica je uničila že mnogo ljudi.» Snubec: «No, seveda, toda jaz igram samo na gosli...» Ljubetnivo. Žena (svojemu možu. ki nekaj popravlja na strehi): «Janez če boš padel na tla, mi prinesi v prvo nadstropje torbieo, ki mi je padla z okna.> Nevarnost ia avtomobile. Učitelj v avtomobilski šoli: cKatera je največja nevarnost za avtomobilske voznike?» Učenec: «Policij?.» Prijaaen obisk v uredništvu. Bankir: «Ali je res, da ste me v Vašem listu imenovali oderuha ?» Urednik: ^Izključeno, ker mi prinašamo samo novosti.» V menažeriji. Jožek: «Glej, mama, ta opica je popolnoma podobna našemu stricu Polikarpu.» Mati: « Jožek, kaj takega se vendar ne sme reči.» Jožek: «Ah kaj, saj opica tega ne razume.» Poročeni moški. Evlalija: ^Poročeni moški bi morali imeti kako vidno znamenje, da bi jih bilo lahko spoznati.» Evzebij: «Saj ga že imajo, gospodična.? Evlalija. cKakšno pa je?» Evzebij: «Zlikanih hlač nimajo in gumbi jim manjkajo.» Čudno. Jakec: «Ooe, zakaj se imenujejo dečki strica Polikarpa vsi Avgusti?» Oče: «Kako to?» Jakec: «Saj je pisal stric v zadnjem pismu: ,Mi smo dobili včeraj 5. avgusta zelo močnega dečka.'» Iz otroških ust. Učiteljica: «Janezek, ti si strašno umazan! Kaj bi ti rekel, če bi prišla jaz tako umazana v bo1O?» Janezek: «0, iz vljudnosti bi kaj takega niti ne omenil...» perilo, za store, preproge, čaše, krožnike, kohinjsko posodo in pohištvo h je čudovit za namakanje perila, beli, pa ne razjeda! Prepričajte se! stane malo, nudi mnogo! Tvornice ZLATORUG Maribor To krasno belo perilo hI bležči kakor snežnobeli lobodi na zeleni gori, fe bilo oprano s priznanim milom „Gazela" To milo je pravcati Čudež Kemične znanosti, Ki vsied izbomih anovt, iz katerih je sestavieno, perilu prav nie ne Skodu.e. Na tisoče In tisoče pametnih gospodinf pa dcbro pozna in ve, koko tahko in > temeljito se z niim pere vsako perilo. / Milo »Gazela" pa vsebuje // tudi prave pristne zlatnike, // zato ie 4e temboii priporočljivo, aa ca A\ kupujete ter pridno perete z nJim. /,\\ P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel z dnem (glavni kolodvor), ter se slavnemu občinstvu najvdaneje pripo ročam. v "k 1 najodličnejšim spoštovanjem -y GAZE! A lino - Stran 12 = Napačno razumela. c Ali ne greste z menoj v družinsko kopel, gospodična Kvlalijri ?> «Prav rada, gospod Evzebij! Toda zakaj se izražate tako komplicirano, če me želite poročiti.* Družinski junak. Mavricij: cAli so bili v Vaši družini kakšni možje, ki so se izkazali s posebnim junaštvom ?» Matevž: «Da, moj stari oče. On je bil trikrat poročen.* Ni razumela. Milostljiva: cRečem Vam, Marička, če bo šlo tako naprej, si bom dobila drugo služkinjo.* Marička: cO, prosim, milostljiva, saj je pri uas dela za dve.. Kalilo nu miga vanje. Gospodična: cKako je to neprijetno, gospod profesor, če ima človek tako vsakdanje ime kakor na primer jaz, ki se pišem Zguba.> Profesor: cTakih navadnih imen ima mnogo ljudi, draga gospodična. Tudi moje ime Zajec ni uvidljivo.j Gospodična: cAh, Zajec bi se rada pisala ...» Nesporazumi jenje, Urša: «:Kaj si že čula, Neža, da so vrgli včeraj niacedonski vojaki iz okna vojašnice nekega Slovenca?* Neža: cAli se je nesrečnik ubil? Zakaj so ga pa vrgli ?» Urša: cZato, ker ga niso znali Citati.,.» Vajenca za kovaško obrt 229 sprejme takoj kovaški in podkovski mojster Jože F a b j a n v Dolenji vasi, p. Mirna pec na Dolenjskem. vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupujem tudi surovi in stopljeni loj 25 in ga plačujem po najvišji dnevni ceni. los. Hergn«IMIM, Mianska cesta št is. Pohvale in priznanja dobiva redno trgovina „DOKO" v Prešernovi ulici štev. 9, dvorišče za izborno in poceni obutev. Naročite cenik! Pošilja se po pošli na povzetje. Vsak dobi sedaj lahko najboljšo obutev! .........-—..... Izdaja za konzorcij «Domovine» Moli Ribnikar Urejuje Filip Omladlč. Za Narodno tiskarno Fran Jezerlek OGLASI Kupi se „ v Zireli ali v Gorenji vasi manjše posestvo ali pa tudi samo hiša. — Naslov v upravi «Domovine». 237 Starejši samec brez otrok, ki ima 40000 dinarjev imovine, želi poročiti starejšo pošteno žensko, kt ima bodisi posestvo, trgovino ali gostilno na Štajerskem. — Naslo\ pove uprava -Domovine«. 238' «D()MOVINA» št. 40 Čebelarji! Pozor na ugoden nakup! Po zelo ugodni ceni nrodam ali dam tudi na mesečno odplačevanje deset popolnoma novih Kunčevih panjev-dvojakov. nezasedenih. Panje se lahko ogleda aH piše na naslov M1 k 1 a v e ; Prane, železniški uradnik Moškanjcl. 233 J. S TJ EP U ŠIN I S I s A K Ceniki tranho -priporoča boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi