SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gl«. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oxnanila (inserate) vsprejema upravuiStvo in ekspedicija |v ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenISkih nlicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. Ol. V Ljubljani, v soboto 21. aprila 1894. Letnilt XXII. Delavske zadeve v Idriji. V št. 83. „Slov. Naroda je bil daljši dopis iz Idrije. Ker je bil dopis precej površen ter imel pošteno merico zlobnosti v sebi, pojasnimo ga mi nekoliko. 1. Dr. Ferjančič in njegove zasluge za Idrijo. Dopisnik se bavi najprej z g. poslancem dr. A. Ferjančičem ter mu hvalo poje kot sedaj najboljšemu, najodločnejšemu zastopniku slovenskega naroda, češ da je ta g. državni poslanec predmet živahnega razgovarjanja v Idriji. »Zaupanje v g. poslanca je pri nas posebno zato veliko, ker se trudi in poteza neumorno za naše delavce, čeprav bi jim lehko odgovoril: saj imate svojega poslanca, pojdite k njemu!" Tako govori dopisnik, in tu govori resnico. V Idriji je zlasti po zadnjem poslančevem shodu na velikonočni ponedeljek splošno prepričanje, da je vse zboljšanje v delavskem stanju dosegel na Dunaju jedino le g. dr. Ferjančič. Po kaj bi bil sicer sklical g. poslanec shod v mesto Idrijo, ker je zastopnik kmečkih občin, ako ne zato, da pokaže Idrijčanom plod in vspehe svojega dunajskega napora njim v prid. Iu g. poslanec je dosegel svoj namen. Hvaležni so mu bili delavci in so mu še za njegov trud, preverjeni, da imajo na Dunaju v njem najboljšega zastopnika delavskih koristij. V Idriji se je v zadnjih letih precej zboljšalo delavsko stanje; plača je bila urejena in zvišana, privzeli so jih po večjem vse v stalno službo, tako, da so najemniki popolnoma izginili, paznike pa je v zadnjem času ministerstvo uvrstilo med d r-žavne služabnike. Ako je vse to delo in uspeh g. Ferjančiča, hvala in slava mu! Gospod poslanec gotovo ve, da vlada med idrijskim prebivalstvom to prepričanje — in izjavil ni se nikjer, da bi bilo to prepričanje napačno. Torej je resnica, da imamo zahvaliti jedino tega moža za pobolj-šanje stanja! Izjavimo pa tu, da se je govorilo nekoliko drugače o tej zadevi. Idrije ne zastopa dr. Ferjančič, marveč zastopa jo g. pl. Globočnik. Na tega poslanca so se bili obrnili delavci s svojimi prošnjami. Komu je oddal g. pl. Globočnik te prošnje? Ali jih je izročil g. dr. Ferjančiču, naj dela ta mesto njega? Ali ni res, da je posredoval zastopnik idrijski pri ministerstvu in sicer z uspehom? Tako se je tedaj govorilo. Da, pravilo se je celo, da je dr. Ferjančiča minister poljedelstva z opazko zavrnil, ko je govoril poslanec Ferjančič radi delavskih plač, češ, kaj govorite o tem, vsaj je to že dognana stvar. Ko je stavil gospod dr. Ferjančič ono interpelacijo, bilo je med ministerstvom in rudniškim vodstvom že dogovorjeno o tej zadevi. Interpelacija dr. Fer-jančičeva ni imela prav nobenega vpliva pri uravnavanju delavskih plač. Tako se je govorilo. To smo zvedeli od državnih poslancev samih. Ako pa je res, kje so one zasluge g. dr. Ferjančiča za Idrijo, o katerih se toliko govori po Idriji? ali so vse imenovane zasluge le pavje perje? G. poslancu so v Idriji izročili upokojeni pazniki prošnjo, naj jim izposluje pri ministerstvu tako zboljšanje, kakoršno so dobili aktivni pazniki. Izročili so jo njemu v nadi, da se tudi zanje tako uspešno potegne in jim pomaga, kakor je delavcu trpinu. V roko svojega zastopnika prošnje niso izročili, ker ne pričakujejo od njega pomoči, saj nastopa jedino dr. Ferjančič z dovoljno odločnostjo v sedanjih razmerah. Kako bode neki zastopal proti-koalici.iski poslanec prošnjo pri koalicijskem ministerstvu, od katerega se je ločil. Ako upa v protikoaliciji uspešno delovati ter morda že žanje same uspehe, kamor se obrne, vprašamo vas, koali-cijce, kdo se moti, ali vi, ki trdite, da morate ostati v koaliciji, da dosežete kaj uspehov, ali dr Ferjančič, ki upa vse doseči izven koalicije. 2. Stanje delavcev. Da pa delavci še niso vsega dosegli, marveč se jim je le olajšalo stanje, pritrjujemo »Narodovemu" dopisniku tudi mi. Jedini smo tudi v tem, da ,v vsakem slučaju je treba imeti zaveden, zložen in organizovan narod za seboj". Tudi naša misel je, da »zavednost, sloga in organizacija združena z značajnostjo so sredstva, s katerimi se d& vse doseči, brez njih pa nič. Na tem polju deluje lahko vsak, tudi najpriprostejši človek, a delovati tudi mora, ako noče ostati večen suženj, ako noče, da se mu kratijo pravice, ki mu pristu-jejo po naravnih in državnih zakonih. Teh sredstev se morajo posluževati tudi naši delavci, ako se hočejo znebiti gmotne in duševne sužnosti, v katero jih je spravila tekom stoletij neodločnost in klečeplazenje njihovih prednikov". Vsako navedeno besedo podpišemo. Svoje potrebe poznajo tudi katoliški, cerkvi prijazni delavci. 3. Namen delavske družbe. Zato ne umemo, zakaj se zadira dopisnik »Slov. Naroda" v katoliško delavsko družbo v Idriji, češ, da vodi ljudstvo v sužnost! Vera je torej s u ž u o s t, zakaj namen društva je, »povsem verski: poživljati in razširjati katoliško zavest in izpolnjevanje dolžnostij, ki jih nalaga vera glede cerkve in družine, skrbeti, da se na verskem temelju delavci izobražujejo v krščanskem mišljenju in dobrodelnem življenju". (§ 1. pravil.) To društvo s tem programom torej zapeljuje idrijske delavce. Namen je torej »povse verski", vera je temelj družbi, in to imenuje torej dopisnik sužnost! Tak program torej je »srednjeveški monstrum"! Pa oglej mo si še posebej ta program in primerjajmo, kako ga razklada dopisnik, navdušen za sveto vero. LISTEK Dve sestri. (Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.) (Dalje.) Varinski, dasi je miloval, časih celo občudoval barona, v celoti ga .je obsojal in črtil. Utili-tarski duh starega, marljivega sodnika sodil je vsa-cega človeka, ki se ni pečal z resnim, važnim delom za ničemuruika, za suho oljko na drevesu vsega človeštva. Seveda je on odmerjal jako ozke meje temu resnemu, koristuemu delu. Ce že ui maral vseh gledišč in romanov, so se mu tembolj morale protiviti baronove vrtoglavosti, ker niso samo nič resnega in koristnega plodile, temveč bile so naperjene proti lastnemu in tujemu imetku, lastnemu in tujemu zdravju. Suhoparna, trezna, toda prozajična duša moža, ki je prebil svoje življenje v železni marljivosti, sovražila je lenobo krepkega iu še mladega moža. Za ddbe svojega uradovanja Varinski ni nosil samo svojih, temveč i svojih koleg bremena. Ako se je pripetilo, izvršiti t<žaven nalog — »saj je tu Varinski", ako se je pojavil zamotani referat, zago- neten slučaj, povsodi in vselej so našli Varinskega, kateremu je bilo delo — življenje. Toda tudi tu velja: V sredi v zlati skledi, tudi z delom se lehko greši. Presega li ono moči človekove, predčasno uničuje telo, tedaj je tudi del« — greh. Varinski se je postaral z delom prezgodaj. Se le bolezen gaje pregnala od pogubnega ubijanja. Odtodi so prihajali njegovi suhoparni, zastareli nazori, in velik, svetel njega razum so le redko obsevali žarki duševnega, srčnega življeuja. Stastny se je dobro počutil v Varinskega obi-telji. Pozneje se je približala i Ana hitrim korakom k družbi. Vojteh jo pozdravi s poklonom, ona lahno pokima z glavo in usede za mizo. Vže se je veče-rilo, in po ozki Jedlinski dolini zapihljal čutljivo hladan vetrič, ko oče in mati odideta v hišo. Obe sestri greste s Skastnym na sprehod. Hodili so okolo hiše po peščenih vrtnih stezah. Na dvoru sta rezge-tala uprežena konja Stastnega in sta nestrpno bila s podkovaini ob kameneni dvorni tlak. Stastny je govoril zdaj z desno sosedinjo »nimfo" Eleno, zdaj zopet z levo, »zakleto prince-sinjo", kakor je jednoč nazival sestri. V njega duši rodile so Be iskrene simpatije do obeh zajedno v jednakem s'opnjevaLju. »Ve dve se vzajemno spopolniujete" — reče konečno, — »vsaka je popolno za-se, zato zdi se meni tako blaženo v vajini družbi. Okrepim se za suhoparne posle svojega poklica, kakor prebijem nekoliko ur z vama in vajinimi stariši. Mati vajina je pravi angelj, v njej vidi človek idejal matere in soproge. Pri vaji je zopet občudovati nedolžno življenje mladosti! To vama napoveduje krasno, srečno bodočnost! To je tolažilno, osrečevalno za nas, ki vidimo dan za dnevom pojave človeške bede in ska-ženosti!" Iz prsij mladega moža otme se globok vzdih, ko je čuteče spregovoril zadnje besede. Elena se zamisli, a ne črhne ni besedice, ogri-njačo potegne do podbradka. Hlad preleti njen vrat. Morda je to zakrivil večerni vetrič? Ana koraka na strani prijatelja .in znanca izza otroških let. Kot pravnik obiskoval je Vojteh njih dom vsake počitnice. Vsi trije se zamislijo. Vojtehu je impouovala Ana še s svojim razumom. Elena je imela porudečeni lici. Bog ve zakaj, ogrtača ji je vihrala po plečih. Rožnato ji je obsevala večerna zarija prelepo krasoto obličja. Stastny zopet prvi spregovori ter vpraša Ano: »Nu, kaj je z dnevnikom?" o 4. Vera in napredek. Namen družbin je, kakor govore pravila, poživljati iu razširjati katoliško zavest. — Vi, dopisnik, trdite, da hoče .uničiti vsak napredek". Vera, verska, katoliška zavest in napredek se po Vašem torej izključujeta, tedaj ali jedno, ali drugo; ali se oglasimo za napredek, ver,o pa iibacnirao, ali z vero na dan in napredek v kot! — To so dopisuikove misli, in odločil se je sam že za napredek, zavreči mora torej dosledno tudi vero. Vsakdo pa, ki zavrže vero, je po našem prepričanju brezverec. In vendar se dopisnik tako huduje, da velja .gospodi za brezverca", proti kateremu hujskajo nevedno ljudstvo javno in tajno. Zakaj se vendar ne priznate za brezverca, čemu silite v vero, ker je po Vaših mislih s u ž 110 s t, čemu tako slovesno poudarjate, da Vam je vera .najsvetejše" — nam sužnost niti sveta ni! Pa seveda, zato še nimamo dovolj .soli v glavi". 5. Cerkev in duševna sužnost. Namen katoliški delavski družbi je nadalje po § 1. pravil: .poživljati in razširjati izpolujevanje dolžnostij, ki jih nalaga vera glede cerkve in družine". — Ali je napačno, ako je delavec skrben varuh svojemu najdražjemu zakladu, dober, vesten oče svojim otrokom? Ali je napačno, ako je v dejanju udan sin cvete cerkve? Delavce hoče po gorenji določbi katoliška družba v tem -utrjevati, .Narodov" dopisnik pa trdi, da hoče družba s tem „ohraniti naše ljudstvo v nevednosti in nadaljni duševni sužnosti". — Pravite. „naše ljudstvo" — o ne, tudi .vaše" ljudstvo, ljudstvo, ki nevede hodi za brezvernimi voditelji, tudi tega ljudstva bi družba ne .ohranila rada v nevednosti iu duševni sužnosti", marveč bi ga rada rešila te tlake ter mu pokazala, kje je prava prostost, ali v cerkvi ali izveti cerkve. Namen katoliške družbe je po istem § 1. tudi: .skrbeti, da se na verskem temelju delavci izobražujejo v krščanskem mišljenju in dobrodelnem življenju". Dopisnik trdi, da hoče družba .uničiti organizacijo delavcev". Da je noče uničiti, povč gorenja določba. .Izobraževati" hoče delavce .v krščanskem mišljenju"; podlaga vsaki organizaciji mora biti jednotno mišljenje, vzajemne ideje vežejo posameznike v skupine. Družba želi vcepiti delavcem krščansko mišljenje, da se potem na podlagi krščanstva organizujejo. Krščansko mišljenje bode dalo delavcem pravo spoznanje njih dolžnostij, krščanstvo jih bode učilo, da niso sužnji, v krščanstvu se človek uči, da imajo tudi delavci svoje pravice, da smejo tudi zahtevati ta svoje pravice, ki jim „pri-stujejo po naravnih in državnih zakonih", mi pristavljamo, da tudi krščanstvo zahteva te pravice delavcem. S papeževo okrožnico .Kerum novarum" v rokah stopijo v imenu svojega Očeta, v imenu svoje cerkve pred postavodajalstvo, zahtevajoč pravic. Vidite, g. dopisnik, take ideje bi družba rada oživila v delavcih, to sme, to more, da se potem na tej podlagi dalje orgauiznjejo. Ako torej trdi dopisnik, da hoče katoliška delavska družba uničiti organizacijo delavcev, razlagati si moremo to jedino tako, da mu organizacija na krščanski podlagi ni organizacija. Razloži naj nam .Ubogala sem vas, toda kakšna glupost je to. Sram me je, te vrstice kazati tujim očem, tujemu razumu." .Ne verjemite, ne verjemite. Vojteh — gospod odvetnik, meni je prečitala nekoliko stranij iz dnevnika. Popolen pisatelj, vzoren pesnik je ta bistra sestra moja. Kot neumna goska zdelo se mi je, da stojim prednjo! Da, celo nekaj zavisti se je rodilo v meni. Pokaži svoj sešitek, pokaži", in že ji je hotela seči v žep. Ana ni dovolila. .Morda pozneje". Večerna zarija je ugasnila, vetrič bil je hladnejši. Stastny. poslovivši se s starima in mladima, skoči v bričko. Kouja hržeta in peketata po kame-niti cesti. Na levo šumi reka v padajočem toku, gore zakriva večerna tma. .Kaj neki to pomeni?" mrmlja mladi mož,— .polastili so se me močni burni čuti! Gorim, gorim, ko suha slama, kdo je pač zanetil ta ogenj v mojem srcu?" Reka je zašumela, kajti voz je drdral poleg negloboke, plitve struge, a ni dala odgovora. Na drugem bregu reke plapolali so ognji prenoču-jočih brodnikov in razsvetljevali privezane vozove in plave, obložene z belimi diljami. (Dalje sledi.) torej, na kaki podlagi si sam misli pravo organizacijo delavskega stanu, ako mu ne ugaja krščansko-socijalna l Toda čemu vpraševati dopisnika po njegovih nazorih o socijalizmu, saj prizna sam odkritosrčno, da o tem ni imel pojma do zadnjega časa, ko je slišal o tem nekaj v cerkvi. .0 socijalizmu nismo imeli pri nas nikakega pojma, dokler niso slišali tega v cerkvi." Čudno je le, da v isti sapi dolži dopisnik cerkev mračnjaštva in se huduje, zakaj se poučuje ljudstvo z leče o tacih predmetih, o katerih dosedaj ni imelo pojma. G. dopisnik, kdo hoče ljudstvo .ohraniti v nevednosti", možje vašega kroja ali cerkev? 6. Družba in duhovniki. Dopisniku ne ugaja tudi marsikaj v notranji uravnavi družbe. Najprvo plane seveda po duhovstvu. Cemu treba teh pri družbi in še celo v načelništvul Ni mu nikakor všeč, da se predsednik ne voli, temveč je vedno dekan. Naša misel je ta: Ako je dekan zmožen, da je lahko načelnik veliki družbi, celi fari, v kateri biva po večini ljudstvo delavskega stanu, zakaj bi rie mogel biti na čelu manjši družbi, katoliški delavski družbi? Ali je za tak posel nezmožen? Tudi knjižničar mora biti duhovnik, roga dopisnik. Da je za ta posel duhovnik dosti zmožen, gotovo mej najzmožnejšimi, ali Vi to tajite? Duhovnik gotovo najbolje pozna slovstvo, duhovnik pa zna tudi previdno presojati, kako naj razdeli mej ljudstvo knjige. Ako Vam torej določba, da bodi knjižničar duhovnik, ne ugaja, bojite se najbrže, da bi tako po previdnosti duhovnikovi ne prišli slabi spisi ljudstvu v roke. Ta Vaš strah je popolnoma opravičen, slabe knjige in časniki iz katoliške družbe ne zaidejo med ljudstvo. 7. Družba in uradniki. Ne zdi se dopisniku prav,.da se volijo v odbor Štirje odborniki .izmed častnih članov, dobrotnikov, meščanov in uradnikov". — Dobrotnikov dopisnik ni podčrtal. To se mi zdi umevno, da oni, ki daruje, društvu 30 gld., v de-j a n j u pokaže ljubezen za stvar. Torej bode gotovo tudi deloval v njen prospeh v , slučaju, da je voljen v odbor, , Ni pa prav dopisniku, da bi sedel kak meščan ali uradnik v odboru. — § 7. družbinih pravil pravi: .Družbenik more biti vsakdo, ki je izpolnil 16. leto." Pristopijo torej v družbo lahko, poleg delavcev tudi meščani in uradniki. In ker je v Idriji teh ne malo, zakaj bi ne smeli imeti v odboru po jednega zastopnika? Ako pristopijo v delavsko družbo, ali ne pokažejo s tem, da se zanimajo za delavski stan? Zakaj bi torej jeden ali drugi izmed teh ne smel tudi odbora podpirati z dobrimi nasve i. Delavca in uradnika že služba veže, ali ni najlepše, ako uradniki in delavci složno postopajo. Obžalovanja vreden je le oni uradnik, ki bi se sramoval biti v skupni družbi z delavcem. Pošteni uradniki so katoliški družbi in poštenim delavcem dragi, proti njim mi ne hujskamo! 8. Kdo odločuje v družbinem odboru? Dopisnik nadaljuje, potem ko je obral pred sednika in knjižničarja ter štiri odbornike: „In ta odbor sme: preuareiati družbina pravila..." Teh 6 mož torej že ves odbor! Vsak .Narodov6 čitatelj si bode to misM. Pa saj to je dopisnik nameraval. Zakaj bi bil sicer utajil, da je po pravilih petnajst odbornikov in med te se mora voliti devet odbornikov izmed delavskega stanu! ? Kdo torej prenareja pravila, kdo odločuje, kje je večina? Kdo tlači delavce v odboru? Ne ugaja dopisniku, da .sme načelnik sam vsakateremu vsprejem v družbo odreči in da ima sam pravico družbenike izključiti'. Zakaj bi vendar ne smel? Saj naše mesto Idrija ni tako ve liko, da bi g. dekan kolikor toliko ne poznal ljud stva; ako pa koga ne pozna, tedaj po pravilih odločuje nadpolovična večina odborni kov. Tega seveda dopisnik ne pove, potem bi ne mogel nikogar speljati, ako bi ne trgal posameznih stavkov. Sicer pa načelnik kar tje v en dan tudi no more in nc smo izključavati udov. V pravilih je natančno določeno kdaj: Ako družbenik skrivoma podpihuje družbenike proti naCelništvu, ako nasprotuje družbinemu namenu, ako se je vdeležil pretepa, poboja, tatvine, goljufije ali proticerkvene in protidržavnc agitacije, ako ne plača 3 mesece zapored družbenine. — Koliko časa se dad6 skrivati take napake? Čemu bi torej v takem slučaju ne mogel načelnik sam odreči sprejema, zakaj ne mogel nerednega družbenika Izključiti, ko bi po pravilih isto storil odbor, in tudi stori, ako načelnik sam no? Ali bi društva, katera hočete s svojim proti katoliški družbi naperjenim dopisom braniti, dasi jih nobeden ne napada, ali bi ta društva razvpite družbenike še obdržala? Dopisnik se čudi določbi: »Brez predsednikovega potrdila ni nobeden občni zbor in nobena odborova seja sklepčna.« — Ali pri Vaših društvih zborujete brez predsednika? Pri odborovih sejah in občnih zborih našega društva mora biti načelnik vedno navzoč, tega pomena je omenjena določba. Ako je predsednik odsoten, namestuje načelnikov namestnik. Brez načelnika ni noben zbor sklepčen. Naposled dopisniku tudi ni prav, da »more načelnik vsakaterega uda ali neuda, ki bi kalil mir ali red na shodu, zboru ali veselici, po rediteljih odstranit i.« Podčrtal je dopisnik besedo »odstraniti torej to mu ni vseč. K3,j pst store v drugih društvih z razgrajalci? Priljubljeni jim menda vendar niso oni, ki motijo shode! Najbrže jih tudi Vaša društva odstranjujejo, saj o »delavskem bralnem društvu« Sami trdite, da dajejo na neki posebni »način« slovo »ultraklerikalcem". Kako more društvo neljube ude ,odstranjati' ako nima take določbe v svojih pravilih? Ako pa jo ima to društvo in mu dobro služi, zakaj bi ta določba bila neprimerna za našo družbo? 9. Sv. Oče Leon XIII. in delavske družbe. Ob koncu naj pojasnimo še, kje smo dobili ta .srednjeveški monstrum." Pravila katoliške delavske družbe so sestavljena popolnoma po željah sedanjega sv. Očeta Leona XIII. 2e katoliške družbe ali združevanja sama so posebna želja sv. Očeta. Priporočali so jih že v okrožnici proti framasouskim družbam: .Se neka naprava je. ki so jo jako modro omislili naši predniki, ki seje pa v teku časa opustila, in ta nam je prava predpodoba in vzor za kaj jednacega v današnjem času. Na delavske družbe m i s 1 i m-o ; vera naj jim bo d« vod niča, kiivaruje imetje i n n r a v n o ž i v 1 j e n j e. Tisti, ki poleg trudopolnega dela tudi e v revščini žive, so pred vsemi drugimi podpore in ljubezni jako vredni.. Zatorej bi prav iz srca želeli, da bi škofje zopet taka društva osnovali v z v e 1 i č a n j e 1 j u d s t v a. Ne malo nas pa razveseljuje, da so na mnogih krajih taka društva že ustanovljena — ki imajo le en smoter, in ta je: podpirati pošteni delavski stan." Posebej pa priporočajo katoliška delavska društva v svoji okrožnici o delavskem vprašanju: Krščansko misleči delavci vidijo, da morajo postati ali udje društev, ki v nevarnost stavijo njin vero, ali pa morajo sami snovati društva, da se z združenimi močmi uprejo grdemu, a po natančnem načrtu določenemu stiskanju. Vsak, ki neče v nevarnost staviti najdražjih svetinj človeštva, mora spoznati, da so taka društva zelo času primerna in zaželena." Dali sj sv. Oče tudi nekatere migljeje, kako si mislijo katoliško družbo. Podlaga bodi vera: .Vera naj jim bode vodnica." Ali v okrožnici o delavskem vprašanju izjavljajo naravnost: .Vera mora biti društvu nekaka podlaga njegovih naredb. Vernost udovjim mora biti najpoglavit-nejši namen in zaradi tega mora krščanska vera prešinjati vso uredbo. Sicer bi društvo kmalu izgubilo svojo prvotno podobo, prišlo bi v eno vrsto z onimi društvi, ki izključujejo vero iz svojega kroga." — .Kristus Gospod je postavil razločevalno znamenje med ue verniki iu k r i s t i j a n i z besedami: Tega vsega iščejo n ev e r n ^k i. Iščite pred vsem kraljestva božjega in njegove pravice." Važno je po mislih sv. Očeta, da se ne izključujejo iz društva delodajalci, oziroma pri nas uradniki radi soglasja: .Kot posebno važen namen mora veljati soglasje med de- I $ 0 lavci in delodajalci gledd na pravice in dolžno h t i." Celo v načelništvo volili jih na-svetujejo: »Želeti bi bilo, da bi imela odločevalna sodišča zastopnike delodajalcev in delavcev * Da naj se i duhovniki udeležujejo takih društev, dokazuje prej omenjeno mesto iz okrožnice proti prostozidarjem. Cel6 osuujejo naj po nasvetu sv. očeta take družbe. Tudi v načelništvu je dobro, da je kdo: BV imenu škofova m sodelujejo g 1 e d d na versko stran vrli udje svetnega in samostanskega duhov-ništva pri vodstvu društev." Jasno so izrekli tudi namen takih društev: .Ta društva ima je kraljestvo božje kot svoj poslednji namen." In na drugem kraju: »Delati je treba, d 4 se temeljito pojasnjujejo zmote časa (pridigati torej o anarhizmu iu komunizmu je po volji sv. očeta!) in slepila verskih sovražnikov, skrbeti treba za pouk in svarila gledd na vabljivo zapeljevanje. Vzbu-j a j o n a j s e u d j e , d a c e n i j o p o b o ž n o s t in službo božjo, zlasti naj se pazi, da posvečujejo nedelje in praznike. Delavci naj se poučujejo, da čas te in ljubijo cerkev božjo kot skupno mater, da so poslušni njenim zapovedim in da se vredno udeležujejo milosti nje zakramentov, ki z božjim duhom č i s t i j o dušo in jo napolnjujejo s krepostjo." Ali dobivajo, g. dopisnik, v Vaših društvih vse te hrane? Prav, če jo I Potem med raznimi društvi ni nasprotja. Kakor vidita, poudarjajajo sveti oče ravno ono najbolj, kar Vam najmanj "gaja. Oprostite pa, da hočemo mi poslušati glas svojega najvišjega pastirja, gotovo \6 ta najbolj ločiti, kaj je katoliško ali versko. Da, mi se klanjamo sv. očetu — in Vi? Načela katoliške družbe so načela svetega očeta, kakor razvidite že labko iz onih par stavkov, ki smo jih navedli. Vam so torej načela Leona XIII., čegar modrost občuduje vesoljni svet — »srednjeveški mon-Btrum". Ali je treba zelo osoljenih možgan, da se pride do tega zaključka? Naša poslednja beseda: Kjer je načelno nasprotstvo, pojasnilo nobeno ne je govoril o toj reči in dokazoval nujno potrebo vsestranske premembe vojnega kazenskega zakona, ob enem pa je priporočal, da naj se malim obrtnikom izroča izdeljatev za vojno in deželno brambo potrebnih rečij. Glede premembe vojnega kazenskega zakona uasvetoval je tudi primerno resolucijo Za M e n g e r j e m bila je razprava zaključena in sta kot glavna govornika prišla k besedi mladočeSki poslanec dr. P a ca k in poljski poslanec Popoweki. Prvi je tožil, da se češkim polkom uvrstujejo častniki, ki no ume češkega jezika in ki grdo ravnajo z vojaki. V dokaz te trditve je naštel celo vrsto izgledov, ki so »e godili po raznih krajih in pri raznih polkih. P o p o w s k i je spominjal na mnoge samomore pri vojaštvu, ki so včasih posledice slabega ravnanja z vojaki, pa tudi otožnosti po domu in drugih nravnih lastnostij. Najboljši pripomoček zoper samomore je gojitev pravega vojaškega duha in strah božji, ker nravni in verski čuti jako vplivajo na vojaštvo. Zato obžaluje, da so odpravili nekdanje polkovne vojaške duhovne, ki so bili nekaki sredniki med častniki in prostaki. Minister o dvoboju. Tudi deželnobrambovski minister grof W e I-s e r s h e i m b je bil za Šilom in pred Mengerjem poprijel besedo in v razgovor spravil mnogo perečih zadev. Priznaval je, da so pri obilnem številu naših vojakov in različni oliki semtertje res kdo v razburjenosti svoji spozabi in grdoravna z vojaci, ali taki slučaji so jako redki in odpust-ljivi, kar vsi ume, ki so služili v vojakih. Sicer pa se ostro kaznujejo vsi, ki se v tem oziru pre-greše. Pravo je minister zadel, da je tudi dvoboj razpravljal v svojem govoru. »Ne samo po državnih in vojnih zakonih, rekel je minister, ampak tudi po cerkvenih določilih so najostreje kazni določene zoper dvoboj. Če pa pri vsem tem niso mogli uničiti te pošasti — katero namenoma tako imenujem — se mi zdi, da tudi poskus enega ali druzega deželnega zbora ali tudi državnega zbora sam tega ne bode odpravil, pač pa k temu pripomogel. Pred vsem oporekam trditvi, da se dvoboj pri vojni pospešuje. Nič več ne velja misel, da človek z dvobojem kaže pogum; že obleka, katero nosimo, prida, da moramo imeti pogum, da je to naša dolžnost, pa za druge namene, za višje in plemenitejše namene kakor za osebni dvoboj. (Pritrjevanje in pohvala.) Vojno vodstvo gotovo tudi ne more zavzemati stališča, da bi pospeševalo, kako bi se morili med seboj; naše moči so za kaj boljšega namenjene. Dvoboji so se pri vojaštvu v primeri s prejšnjimi leti jako zmanjšali, morda veliko bolj, kakor v nekaterih drugih krogih — ne govorim od tod — pa prav v postavodajalnih skuščinah se včasih prava bolezen razširja v tem oziru. (Klici na Ogerskem.) Nečem imenovati nobenih imen; to ni posameznost, ampak bolestna prikazen v nekaterih krogih. To mora imeti svoje vzroke, in vprašati se moramo, ako se hočemo res objektivno ogledati, od kod nastajajo dvoboji? Nastajajo iz žaljenja časti; in če vidimo, kako varstvo čast najde v postavah in človeški družbi, bodemo morebiti sprevideli, zakaj se v tem oziru dozdaj še ni posrečilo izključiti samomoč. (Pritrjevanje.) Dajte razžaljeni časti poroštvo, da bode popolno zadoščenje našla v zakonih in človeški družbi (pohvala), in vsi bodo odtistihmal edini v sodbi, da vsakdo zasluži smrt, ki išče dvoboj. Dokler pa tega ni, kar se tudi pri najboljši volji ne more naenkrat zgoditi, se bode samomoč morda nekoliko omejila, pa ne čisto odpravila. Pri tej priliki bi vas spominjal na določbe glede častnih sovetov pri vojni. Napačna je misel, da ti častni soveti razsojajo o dvobojih. Ti soveti le splošno določujejo, ali je bila v istini žaljena čast ali ne, in v 99 slučajih od 100 zabranjujejo, da se ne gode nečastne reči. Vojna toraj kolikor mogoče vse stori, da se to vprašanje reši, zato je treba vojni tudi zaupati.« Mali obrtniki in oskrbovanje vojnih potreb. Glede malih obrtnikov, ki naj bi preskrbovali za vojno potrebne reči, rekel je minister, da je treba v tem oziru sistematično napredovati in da se morajo mali obrtniki sami med seboj prav organizovati, ker je bilo treba velike prizaneslji-vosti, da se ž njimi pričete poskušnje niso podrle. Na pritožbe Biankinijeve zaradi deželnih stroškov za žandarmerijo odgovarjal je minister,- da namerava zbornici predložiti nov zakon o žandarmeriji, v katerem se bode določevalo tudi o stroških za njo. Glede narodnega jezika zagotovljal je minister, da se vojna uprava kolikor mogoče ozira na razne narodnosti, ako le vojna služba in državne koristi škode ne trpe. Veliko nevarnosti bi pa po njegovem mnenji nastale, ako bi se vojna po narodnostih osnovala, ker bi se potem lahko zgodilo, da bi se razni oddelki med seboj vojskovali, namesto skupno proti vnanjemu sovražniku. Glede premembe vojnega kazenskega zakona rekel je minister, da je treba velike previdnosti, ker bi reč sicer več škodovala, kakor koristila. Po končni besedi poročevalca barona Šve-geljna bil je potrjen proračun za deželnobram-bovsko ministerstvo. Pred sklepom sejo vprašal je dalmatinski poslanec grof Bonda učnega ministra, ali hoče skrbeti, da deželni šolski svet nemudoma reši prošnjo italijanskih prebivalcev v Šplitu in za njihove otroke napravi italijansko šolo. Poslanec Kaizl pa je vprašal justičnega ministra, kako more z ozirom na jasne določbe državnih temeljnih zakonov in tiskovnega zakona opravičevati odredbo, s katero je državnim pravdništvom naročil nadzorovati natis državnozborskih govorov čeških. Prihodnja seja bo jutri, danes pa zborujejo razni odseki, med njimi davčni odsek že dopoldne, tiskovni odsek pa ob 6. uri, permanentni obrtni odsek ob pol 7. uri in veliki obrtni odsek ob 7. uri zvečer. V poljskem klubu nasvetoval je včeraj demokratični poslanec Lewakowski, da naj klub grajo izreče poljskim poslancem, ki so v volilnem odseku glasovali za odložitev razprave o volilni reformi. Po obširni in jako živahni razpravi, katere sta se vdeleževala tudi ministra 'Jaworski in Madejski, se je klub izrekel solidarnim s svojimi tovariši v volilnem odseku, ter je z vsemi glasovi proti edinemu Lewakowskemu odklonil njegov nasvet. Gimnazija v Celju. (Govor poslanca gosp. Mihe Vošnjaka v drž. zboru dne 6. aprila 1894.) (Dalje.) Samo zaradi treh borih dvojezičnih paralelk na nižji gimnaziji v Celju s« napravlja toliko krika. Seveda je list g. dr. Foreggerja, ..Deutsche Wacht", v Celju — mimogredč bodi opomnejno, da se govori, da j« list lastnina dr. Foreggerja — že pred leti imenoval mesto Celje .goreč grm", v katerega jedru je skrito nemštvo, kateremu gorečemu grmu se ne sme od nobene strani preveč približati I Če b-j, gospoda moja, iz Gradca peljete v Ljubljano, vidite včeraj in danes tolikrat imenovano mesto Celje, katerega prebivalstvo se je zadnjih deset let pomnožilo za 600 do 700 duš, kakor je sam včeraj povedal g. Foregger. Pa če tudi je res, da se je število prebivalstva pomnožilo s kacih 5400 na 6200, imamo vendar le še mestece s kacimi 6000 prebivalci in mari naj to mestece vlada, kakor je o svojem času pisala .D. Wacht\ vso notranjo politiko avstrijsko? Kaka predrznost! Mestece Celje, katerega zastopnik je dr. Foregger—jaz ga izrecno označujem za zastopnika celjskega mesta, ker to odločuje v okraju, v katerem je voljen — pri volitvah ovladujejo uradniki. Torej s pomočjo uradnikov je on tudi pri poslednjih volitvah prišel v to visoko zbornico. Zato mi je nerazumljivo, kako je on mogel navajati, ko je govoril o zatiranj u nemštva na Dolenjem Štajerskem, zlasti v Celju, da so se pod prošnjo vlado poslovanili uradi. Jaz bi s svoje strani izrekel prepričanje, da niti prejšnja niti sedania vlada prav ne izbira pri nameščanj u uradnikov. Tu so ravno posebne razmere, o katerih se je večkrat tukaj govorilo in o katerih danes nočem dalje govoriti. Ostanimo pri gimnaziji v Celju. Jaz sem tamošnje razmere že nekoliko naslikal. Dovolite mi, da še pristavim nekaj statističnega gradiva, da bodete videli, koliko je opravičena nemška gimnazija v Celju iu če je naša zahteva opravičena. Jaz sem pobral podatke o Številu učencev iz letnih poročil od leta 1890 do sedaj. Omenil sem že, da so v Celju že faktično paralelke. Prvi pomaga. Državni zbor. Dunaj, 20 aprila. Budgetna razprava. (Deseti dan.) Poslanska zbornica je včeraj dovršila proračun ministerstva za deželno brambo. Ker danes zarad raznih odsekovih sej ni javne seje, naj za jutranji list podam še nekoliko dodatkov iz včerajšnje seje. Poslanec Nitsche je priporočal peticijo meščanskih strelskih društev in v tej peticiji nasvetovane premembe domobranskega zakona. Za njim je B i a n k i n i najprej v hrvatskem in potem v nemškem jeziku razpravljal velike stroške, ki jih žan-darmerija prizadeva deželam, in nasvetoval resolucijo, da naj država skrbi za dotične stroške. Dalje je govoril o deželnih brambovcih v Dalmaciji in se pritoževal, da častniki ne razume dovolj hrvatskega jezika in da se zaradi tega z vojaki ne morejo sporazumeti. Tudi o tem je tožil, da preveč surovo ravnajo z ljudmi in da so vojaške vaje pretežavne, potem je začel razpravljati domobranski zakon. Ko ga je podpredsednik dr. K a-threin opominjal, da je ta reč dognana in da ne grč več govoriti o njej, odgovarjal je Biankini, da se sme pri centralu vse govoriti, ter je opozarjal na premnoge izseljence hrvatske, ki žive v oddaljenih pokrajinah amerikanskih, kjer ni mogoče priti do konzula in se pri njem oglasiti v smislu domobranskega zakona. Na ta način se bode s Hrvati, ki so pošteno doslužili vojaško službo, ravnalo kakor z beguni. Dajte avstrijskim narodom, sklepal je Biankini, njihove pravice, njihovo prostost, njihov jezik, njihov narodni raz-vitek: to bo najboljše domobranstvo in najboljši vojni zakon. Graški poslanec Hoffmann-Wellenhof razpravljal je primerno podporo k vojakom pokli canih rezervistov, zahteval boljšo hrano za vojake, grajal napravo, da morajo enoletni prostovoljci za kazen eventuelno služiti dve leti in konečno pretresal vojni kazenski zakon. Tudi dr. M e n g e r in drugi razred sta tako prenapolnjena, da se vselej morate razdeliti v dva oddelka. Samo da se v Olju ne ozirajo na načelo, da bi se pri razdelievanju učencev ozirali na narodnost, temveč učence razdele kar po abecedi. Leta 1890/91 je na spodnji gimnaziji v Olju bilo 81 nemških in 108 slovenskih učencev. Leta 1891/92 je bilo 81 nemških in 110 slovenskih in tekoče leto je p* 74 uemškili iu 131 slovenskih učmcev. Taki so učenci v Celju po uradnih izkazih, oziroma letnih poročilih. In kakšen .je tako imeuovani pripravljalni razred? To je naprava, ki nas vedno sili, da z htevamo, da se preosnuje gimnazija v Celju. Omenil sem že, da je preosnova gimuazije v Celju že od leta 1880 na dnevnem redu vis. zbornice. S tem letom se je začelo neko gibanje v kirtet-skih občinah na Dolenjem Štajerskem, da se namreč mora pouk v ljudskih šolah vrnvnat po peda-gogičuih načelih. Slovensko prebivalstvo se je poprijelo načela, katero so nemški pedagogi postavili in se ga tudi drže, da mora biti materni jezik poučni jezik na ljudskih šolah. Slovenci zahtevajo, da se to načelo porablja tudi v slovenskih ljudskih šolah. Za to opravičeno zahtevanje se s prva učna uprava ni brigala. Hvali Bogu imamo za take stvari višja sodišča na Dunaju in upravno sodišče ie odločilo v korist pritožujočih se občin, da mora biti v slovenskih ljudskih šolah slovenščina učui jezik. Učni vspehi bili so čudoviti boljši, ko se je vpeljal tak pouk. Posledica temu je bila, da nemški šolski pouk v ljudskih šolah mimo poprej ni trpel, da je pa ljudstvo naučilo se, še bolj ceniti materinščino, kakor jo je cenilo poprej. Učenci iz slovenskih ljudskih šol prihajajo po-, tem v Celje., Ker so se pa pokazale težkoče zaradi neposrednega vsprejetja v čisto nemški gimnazijski razred in se slovenske paralelke niso hotele osnovati, osnoval se je tako imenovani pripravljalni razred, v katerem se učencem iz slovenskih ljudskih šol tako ubija nemščina v glavo, da lahko vstopijo v prvi razred gimnazije. Ne morem popisati, kaka nevolja .je nastala v udeleženih krogih radi te naprave, te krivice, ki se je storila našemu narodu, da slovenski otroci samo zaradi tega morajo jedno leto dalje hoditi v gimna zijo, ker imajo slovenske stariše in so hodili v slovenske ljudske šole, kakor Celjaui. Ta pripravljalni razred je bil in je, kakor sem že poprej rekel, največja krivica, ki se more storiti kakemu narodu. Gospoda moja! Dr. Foregger govoril je včeraj o jednakopravnih in nejeduakopravnih narodih. Toliko mi bodete vendar priznali, če smo jednako pravni gledč na krvni in denarni davek, da moremo biti tudi jednakopravni glede na pouk. (Tako je!) Ce gospod Foregger misli, da mora igrati nekako vlogo zagovornika našega naroda, če se ponaša kot njegov dobrotnik glede na učenje nemščine v ljudskih šolah, moram mu povedati: Naš narod ne potrebuje tacega zagovornika, ker naš narod sam in njegovi postavni zastopniki v prvi vrsti vedo, kaj našemu narodu ugaja in kaj mu je treba. Prazno besedičenje je, pa nič druzega, ako se veduo trdi, da smo mi sovražniki nemščine. Mi nismo njeni nasprotniki, temveč le želimo, da se uči po pedago-gičnih načelih. Mi zahtevamo, da se ljudska šola vravna po pedagogičnih načelih, da se v nižjih razredih uči jedino slovenski, da se učenci izobražijo v jeziku, v katerem jim je slediti pouku. V višjih razredih imamo tudi pri nas tako nemški pouk in učni vspeh, kakor mislim, je sedaj ugodnejši, nego je bil po prej. ko so učence v prvih ljudskošolskih razredih, če tudi niso znali besedice nemški, z nemščino mučili. (Tako je.) Mi smo želeli še večjo izobraženost našega naroda, ko smo zahtevali slovensko ljudsko šolo. Da pa morejo učenci teh šol potem kar vstopiti v gimnazijo, je pa vendar tako pravična zahteva, da je noben pravicoljuben človek ne more iporekati. V štirih nižjih dvojezičnih razredih se bode pač vsak učenec toliko priučil nemščini, da bode mogel vstopiti v čisto nemško višjo gimnazijo. Mt mislimo, da bi se na ta načiu več storilo za priučenje nemščine, kakor po uasprotnem potu, ki je sedaj tako priljubljen učni upravi in ga zagovarjajo nasprotniki naši. (Dalje ilčdi.) Politični pregled; V Ljubljani, 21. aprila. Mladočehi. Dr. Vašaty je v državnem zboru skušal s tem doseči, da pridejo češki govori njegovi v f-teuografičen zap snik, da jih je potem v zbornici prečital v nemščini. Večina mladočeškega kluba se pa ne v.jema s takim postopanjem, ker taki prevodi le ponižujejo veljavo češčine. Ni dolgo tega, ko se je naumč še sam dr. VaSaty izrekel proti tacim prevodom. Zmernejši člani mladočeškega kluba sploh niso zadovoljili s postopanjem Vašatyja, Breznovskega in dr. Šamatieka v državuem zb .ru, ki s svojimi pretiranostmi le češki narod spravljajo ob dobro ime. Govori se. da misli klub poostriti svoja pravila, da u e bodo več take stvari mogoče, kakor so se dogajale pri debati o potrebščinah za najvišji dvor v zbornici poslancev. To bi mladočeški klub že davno bil storili moral. Sicer pa niso gori omenjeni možje, ki so Mladočehe zavodili na napačna pota, temveč v prvi vrsti dr. Gregr. Vašaty in tovariši le dosledno hodijo za dr. Gregrom. Dvomimo pa, da bi se klub toliko ohrabril, da bi kako omejil dr. Gregra. Volilna reforma v poljskem klubu. Te dni se je pbliski klub posvetoval o volilni reformi. Demokratičui poslanec dr. Lewakow*ki je predlagal, da se izreče nezaupnica poljskim članom odseka za volilno reformo, ker so glasovali za to, da naj se posvetovanje odloži.'To dokazuje, da go spodje za volilno reformo prav ne marajo. Liberalnim članom poljskega kluba je očital, da niso dovolj stanovitni, kadar gre za zares napredno načelo. Mi nister Jaworski je naglašal, dk je vlada odkritosrčno vsprejela volilno reformo v svoj program in bodfe tudi gledala, da se izvri-i. Veliko je pa seveda odvisno od koaliranih strank. Minister odločno zavrača očitanje, kot bi poljski klub ne bil za volilno reformo. V imenu poljskega kluba iz avili so se zanjo v zbornici ou, pozneje Beuoe iu Zaleski. Ministei' Madejski misli, da vlada poprej n zadnjem govoru poslanca Sukljeja) piše naslednje: »Še bolj nam je žal, da je g. profesor govoril o nekem slovenskem radi-kalstvu, katerega nikjer ni. Slovenci so tako pohleven in skromen narodič, da je parodija govoriti na Dunaju vpričo zastopnikov mogočnih narodov, o strašnih slovenskih radikalcih. Res je, da se neka stranka sama tako imenuje in da jo mi včasih tako imenujemo, ali na Dunaju ima beseda kaj drugi pomen. Slovensko radikalstvo je na Dunaju plagijat. Tudi so naši radikalci ojstri in hudi, kjer se gre proti bratom, proti vbogim slovenskim možem, a proti Nemeem so jako krotki in včasih skoraj nemškutarji. Najbolj slovenska stranka je katoliška stranka in naj bolj slovenski listi so »Rimski katolik« h> »Slovenec«. Prosimo g. profesorja naj to na Dtfnaju pove. Ako včasih »S 1 o v fe n s k i N a r o d« proslavlja Rusijo, je to le agitacija proti rodoljubom, ako pa »S 1 o v a n s k i S v e t« res dela za povrnitev v prvotno vzhodno kulturo, mora g. poslanec vendar vedeti, da o stranki take smeri na Slovenskem se ne more govoriti, ker je ni in je ne bo, če prav ž njo strašijo židovski časopisi vlado in dvor. Ker g. poslanec ni imel slabega namena pri tem govoru, pričakujemo, da popravi to nesporazumljenje.« - Koroški »Mir« pa svojo kritiko o Šukljevem govoru tako-le završuje: »Do zdaj so nas s takim očitanji sumničili in grdili le naši najhujši sovražniki, nemški libe ralci in Judi, zdaj pa pride s tako lažjo še slo venski poslanec Šuklje na dan, in sicer v držav nem zboru, kjer bi se takih očitanj nikdar ne smelo čuti iz ust slovenskega poslanca. Mi obsojamo te besede Šukljeve z vso odločnostjo in pfotestujemo v imenu koroških Slovencev enkrat za vselej proti takemu neopravičenemu sum-ničenju.« (Duhovniške spremembe.) Č. gospod Frančišek Tavčar, ekspozit v Besnici, gre za ekspozita k St. Joštu pri Kranju; Č. g. Edvard Kosobud, kapelan v Mengšu, gre za administratorja na Dol. Dosedanji g. administrator Anton Poljšak se je radi bolezni odpovedal službi in šel začasno na dopust. (Volitve v mestni zbor.) Pri včerajšnih dopolnilnih volitvah za mestni zbor so dobili gg. Peter Grasselli 185, Ivan Gogola 178, dr. Jožef Stare 176 in Janez Velkovrh 175 glasov. (Darilo deželnega zbora kranjskega za zdravljenje škrofuloznih otrok.) Deželni zbor kranjski dovolil je znesek 400 gld. za zdravljenje škrofuloznih otrok v morski kopeli v Grad^žu in bo deželni odbor Kranjski v ta namen podpore podelil osem otrokom, kateri imajo domovno pravico na Kranjskem. Prošnje za podpore vložč naj se do konca meseca aprila, t 1. pri deželnem odboru kranjskem. (Štajerske novice.) Zidanje slovenske cerkve čč. 00. frančiškanov se je zopet pričelo. Presvetli cesar so darovali za zidanje 1000 gld. — Due 19. aprila je priredil .Češki kvartet" koncert v kazini, katerega se je udeležilo mnogo občinstva, zanimajočega se za lepo umetnost. — Dne 23. aprila priredi niše „Ce-cilijansko društvo" v istih prostorih svoj prvi koncert, da pokaže svojo izvežbanost in spretnost. Program je jako bogat in krasen; pripomniti pa nam je, da smo se čudili, ko smo brali, da so se vabilni plakati tiskali v tiskarni Kralikovi, kjer se tiska tudi zloglasna .Marburger-Zeitung". Katoličani podpi-rajmo katoliške tiskarne I — O Veliki noči izšla je v Gradcu knjižura „Slovenski gospodar in slovenski kmet", spisal Franc VraČko, posestnik v Orehovcih in načelnik okrajnega zastopa Gornje Radgone. Neolikani in neomikani pisatelj je ves zavzet za Sehii-nererjeve ideje, in ker so narodnjaki duhovnega in posvetnega stanu gornjeradgonskega okraja ustavljajo njegovim težnjam, udriha v knjižurici sedaj neusmiljeno po njih. Resnica in dostojnost mnogo trpita v knjižuri, in zaradi tega je zaukazalo okr. glavarstvo po žandarjih in občinskih tajnikih zapleniti spis. S tem zadeva seveda še ni končana, tudi pisatelj bo kmalu zaplenjen in za nekoliko časa poslan v samoto, kjer bo imel čas premišljevati, česar prej ni premislil. Tako daleč spravijo liberalne ideje človeka, ki se jih navzame! — Tukajšnja podružnica .sv. Cirila in Metoda" izvolila si je v zadnji seji preč. kauouika dr. Križan iča za svojega pred.-eduika. Gotovo >ide sedaj novo življenje v podružnico, katera je doslej premalo delovala. (Goriški Corriere) navdaja strah pred sloven-skimi učiteljicami. Vsled smrti učiteljice Waller, razpisano je na tukajšnji pripravnici jedno mesto', zahtevano pa je znanje nemškega, italijanskega in slovenskega jezika. Radi tega Corriere odločno zahteva in kliče na pomoč vse duhove, da dobi razpisano mesto pristua Italijanka. Tako znajo naši nasprotniki. In mi ? (Mestni svet tržaški) vršil je dne 19. t. m. IX. javno sejo v navzočno-ti 31. svetovalcev. Predno se je prešlo na dnevni red, spomnil se je župan pro-minolega Rafaela Constatina, ki je bil mestni svetovalec leta 1864—1865 ter pozval pričujoče, da se „in corpore" udeležijo niegovega pogreba, ki se je vršil dne 20 t. m. - Prišedši na dnevni red, pre-čital je odbornik Paravel izvestje delegacije o prošnji nekaterih bolj potrebnih bivših davčnih uradnikov, ki so leta 1891 vsled odprave proste luke zgubili službo. Delegacija predlaga 3000 gld., ki se imajo razdeliti mej najsiromašnejše bivše uradnike. Temu predlogu udovolil je zbor jednoglasno. — Pre-čitana je bila tudi bilanca javnih skladišč za drugo polovico leta 1893., katera prikazuje čez 128.000 gld. primanjkljaja, koji mora pokriti polovico mesto in polovico pa trgovinska zbornica tako, da pride na vsakega 64 447 gld. 83 kr. Kamor je ušla krava, naj gre tudi teliček, so si mislili gospodje mestni svetovalci, ter dovolili, da se tudi ta svota zapiše na teret davkoplačevalcev, ki bodo morali plačevati dolge po slabem mestnem gospodarstvu. Koliko primanjkljaja kaže bilanca za leto 1894. pri javnih skladiščih, se še natančno ne ve. Ce bode le »/, del primanjkljaja za II. polovico 1893, tedaj se bode moralo zopet čez 30.000 gld. — v morje vreči. —-Odbornik dr. Slucovich je prečital ustanovni list da se z dohodki glavnice 6000 gld.^ katere je zapustila gospa Moser, napravi štipendija mladeničem iz Trsta, ki se hočejo posvetiti glasbi ali slikaretvu. Pravico podeliti štipendijo bode imel mestni svet. Glavnico se je vložilo v vrednostne papirje in kedar se doseže glavnična svota od 15.000 kron, ki odgovarja 600 kron letnih, tedaj se bode pričelo podeljevati štipendije. — Nekaterim lčiteljem, ki so služili kot asistenti več let, so prosili, da se jim všteje ta doba pri podeljevanju kvinkvenija, se ni prošnjam udovolilo. — Odobril je še letne račune za 1. 1893. starinarskega muzeja, mestnega muzeja prirodoslovja in Rivoltelovega muzeja — in potem so v tajni seji imenovali profes. dr. Bernarda Benussija ravnateljem mestnega ženskega liceja ter sklenili razpisati mesto profesorja geografije in zgodovine, ki je s tem imenovanjem izpraznjeno postalo pri mestnem višjem gimnaziju. — S tem je bil dnevni red te seje končan. (Starosta sekovske škofije) med duhovni je sedaj Slovenec profesor dr. Josip M u r Š e c, rojen pri sv. Volbenku leta 1807, posvečen leta 1830. Častiti starosta je znan kot slovenski pisatelj in podpornik vseh domačih stvarij. Raduje se krepkega zdravja in le želeti je, naj ga mili Bog ohrani zdravega še mnogo let kot starosto sekovske škofije. (Goriški grad) zgubi v kratkem starodavno svojo vnanjost. Zadnje dni pričeli so ga od vseh strani likati in beliti, in kmalu kazal se nam bo t v novi — dasi ne praznični obleki. Pač škoda, da se starine tako kvari|o. Upamo pa vsaj, da vnaujih utrdb ne bodo prenavljali ali celo razdja'i. (Kramarji s sv. pismom.) Iz Trsta: Tod pri nas se biblična družba s svojimi skaženimi biblijami jako ponuja. V mestu in. kar je gorje, tudi v okolici vsiljuje po svojih sitnih agent h svojo robo. Ljudje vidijo, da knjiga govori o Kristusu, o apn-steljnih, o veri i. t. d. so prtslepe in kupujejo take knjige nevedč, da so od cerkve prepovedane. Zlo se širi. (Prostovoljna prodaja) vseh k zapuščini dne 22. marca v Dolu umrlega g. župnika Jerne a J are a spadajočih premičnin, na pr. živine, gospodarskega orodja, hišne oprave, obleke, itd., vršila se bode dne 25. aprila iu prihodnje dni, vselej ob 9. uri dopoldne v Dolu. (Darovi pogorelceni na Telčih v fari Škocijan :) C. g. Andrej Petek, župnik pri sv. Križu. 15 gld.; č. g. Josip Voglar, župnik v Sodrašici, 5 gld.; č. g. Fran Košir, kapelan v Smledn'ku, 5 gld.; bi. g. Oroslav Dolenc, svečar v Ljubljani, 10 gld. — Ljubi Bog povrni stotero vse blagim dobrotuikom. (Državne šole v Avstraliji.) Kako p.-gubno vplivajo na versko življenje brezverske šole, uči nas značilen dogodek, ki se je vršil pred kratkim v Melbournu, glavnem mestu Victorie na jugovzhodu avstralijske celina. Pri neki sodnijski obravnavi je bila priča neka mlada deklica. Pred no je mogel sodnik od nje zahtevati prisego, moral se je prepričati, ako dekle ve, kaj je prisega in kaj p< meni. Zato jo je začel sodnik M. Justic« Hodges prijazno izprašavati: »Koliko si stara?4 — »Deset let srn bila zadnjega rojstnega dne." — »Kdaj je bil tvoj zadnji rojstni dan?" — »Meseca iulija." — »Koliko si torej- sedaj stara?" — „D<-s*t let iu sedem mesecev. " — „Kdaj bo tvoj prihodnji rojstni dan? — »Prihoduie leto meseca julija." — »Ali hodiš v §olo?" — »Da, v državno šolo v Str ... že tri do štiri leta." — »Ali znaš čitati?" — »Da, gospod." — „In pisati?" — »Da, go,pod." — Ko se je prepričal, da je deklica za svoio starost dosti pametna, začel je: „No, mlada gospodičina, ali si že kdaj slišala o Bogu ?" — »Ne razumem tega." — »Vprašam, če si o Bogu že kdaj kaj slišala?' — »O Bogu?" — »Da, o tvojem n-beškem Očetu." — »Tega ne razumem, gospod sodnik." — »Vprašam te, če še nisi slišala nič o onem Očetu, ki je v ne besib?" — »Moj oče je doma." — »Ali o Kristusu nisi slišala še nič?" — „Res ne vem, kaj menite." — »Ce še nisi nič zvedela o Kristusu Odrešeniku ?" — »Ne poznam tega gospoda." — Sodnik je bil razkačen nad tako nevednostjo, a pomagati si ni mogel. To je sad brezversk h državnih šol, ki vzgajajo hujše pogane, nego so bili Avstralijci, predno jim je posijala evropejska omika. Mi bi sedaj le ši radi vedeli, na kak način bi bilo možno takim popolnoma brezvernim ljudem pojasniti obveznost, ne-prelomljivost iu svetost prisege, katera je temelj obstanku družbe? Tudi pri nas utegnejo še sodniki priti v take zadrege. Saj Židu prisega, ki jo je dal kristijauu, že tako ni sveta, in kdo pam more jamčiti, da bo drža) prisego novodobni pogan? Pri čem naj neki prisegajo Ijudie. ki ne poznajo, ali nečejo poznati Boga? Morda pri državi, ali pri murnu, a i pri strahovih? (Vprašanje iz lizike.) Ali veste, kateri je najboljši izolator? — Vem: — revščina! (Levovski natakarji) se pritožu:ejo v *Prze-gl^du", da se jim rušijo njihove uade, ki so jih imeli v bližnjo deželno razstavo. Lastniki velikih go-stilen zahtevajo za take čase etju in obeta bogate pridelke. — Bog nas varuj vsakaterih vremenskih nezgod! (Morilec č. g. Ardana), gališkega župnika o katerem smo pred par dnevi poročali, se imenuje Hošovski. Maščeval se je zato, ker ga je župnik zaradi njegovega nenravnega življenja često svaril in tudi kaznoval. (Katoliške redovnice v središču Afrike.) Civilizacija po Afriki napreduje. Dosedaj so redovnice delovale, le po krajih blizu morja, sedaj jih pa še pošiljajo tudi v notranje dežele. Naselile so sb že v središču Konga, in v mesecu juniju pojdejo bele sestre Lavižerijeve k velikim jezerom v pokraiini Viktori;a Niansa. Med njimi jih je v poslednjem času največ nemškega rodu. (Ljubezniv soprog) je stražar mestnega magistrata tržaškega po imenu Suligoj, ki je v sredo zvečer svojo lastno ženo tako nemilosrdno z sabljo nasekal, da s > jo morali preuesti v mestno bolnišnico na zdravljenje — njega pa so odpeljali v zapor. Govori se. da je t mu vzrok ljubosumnost. Uboga žena je dobila sedem ran, ki pa uiso težke in je upati, da okreva. It bolnišnice so jo prenesli na njen> željo ua dum — ljubeznivi soprog pa je še v zaporu. (Nesreča.) N>ka 13letua deklica, po imenu Ivanka Petrinja, stanujoča pri sv. Mariji Magdaleni zgornji pri Tistu, našla je zabojček dinamita in ne vedoč, kaj da je ta stvar, vdarila je po-njem z ka-menom, ua kar se je diuamit razpočil in deklici tako razmesaiil levo roko, da so ji morali v bolnišnici isto odrezati. (Velikanska sodnijska obravnava) se je te dni začela v Rimu. Tožiteljev ni nič maui kakor blizu 100.000 oseb, kateri bi radi dobili 65.000.000 lir, 7a katere so jih sleparji ogoljufali po raznote.ih bankah. — Blnžena Italija! (Bodoči vojaki v Franciji.) Znano je, da s-prebivalstvo Francije vedno manjša. Le priseljeni ptujci pomagajo Francozom, da ne izumirajo. A vkljub temu hočejo imtti vedno več vojakov. Toda kako jih dt bili? Vojni min ster posegel je po zadnjem sredstvu kajti zsipovedal je, da odsihmal je vsak k vojakom vzeti naj je tudi pritlikovt-c, plešast, bnz zob, škiiast, če ima tudi ua roki preveč ali premalo prstov, predebel trebuh, če tudi jeclja in je pohabljen in grd. To bode pač armada, katere se bodo sovražniki morali že radi tega bati, ker bo le piegrda. (Nedolžno obsojen.) Pred petimi leti je bil obsojen v Pragi r^tavrater Anton Havelka na dva meseca zapora, ker da je ukradel svojemu sopotniku Kalousn zlato uro z verižico. Vsled te obsodbe je Havelka zgubil ue samo svoj ugled, temveč tudi je prišel ob vse premoženje in rii mogel dobiti nikjer zaslužka v domovini tjer je odpotoval v svet. Pred kratk m časom povrnil se je v Prago ter je skušal dokazati svojo nedolžno t. Opozoril je*namreč praško policijo na nekdanjega svojega gosta, pekovskega mojstra Vt-neeslava Kufero, ki mu-se dozdeva sumljiv. In v resnici je bil njegov sum opravičen, kajti Kaluu-i, kateremu je ura z verižico ukradena, spoznal je ve:iž co ni fotografiji Kučerovi, s katerim se je poslednji d.l fotografirati v nekem seJmograšk.m mestu. Vsled tega so Kučero zaprli, ki je tatvino priznal in tako je Havelka sicer svojo nedolžnost dokazal — vendar pa ostal siromak. (Spoved.) »Nouvelliste de 1' Ouvest" pripoveduje da je neki duhovnik nekemu bogatinu v Naui(es)u prinesel 10.000 frankov, o katerih ta niti vedel ni, da so mu bili ukradeni. Dal je zato duhovniku 1000 fraukov za reveže njegove župnije. (Najmanjši psiček na svetu.) Nadvojvodinja Elizabeta, hčerka pres'ol nasiednice-vdo e Štifanije, ima izrednega psi ka, o katerem pravijo, da je najmanjši na svetu. — Visok je 13 cm., dolg 17 cm. in tehta 59 dek. (Semnji po Slovenskem od 23. do 28. aprila.) Na Kranjskem: 23. aprila v Motniku, v Le-skovcu pri Kiš' -S-c č W> -5: £3 S I ._ Ht-,0 & 'fl m ~ CO'0) N t«= aj m ti t £ N H > - 2 ■O N Za 18. Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na GLAVNO 3KLAOIŠTE To kislico zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravl j en j e za toplice Karlovi vari, 51 (12) Marijine in Frančiškov« kopeli. (VI.) Henrik Nlattoni, Karlove vari in na Dunaju. 9 zlatih, 13 srebrnih kolajn % 9 častnih ln prlznal-nlh diplom 136 20-3 Kwizdov 1 ! 1 / < U IX 126 (8-1) korneuburški živinoredilni prašek za konje, govedo in ovčad. Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr. Z najugodnejšim uspehom rabi se že 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje ukusnega In Izdatnejšega mleka. Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le k K w 1 z d o v Korneuburški živinored. prašek. Glavna zaloga: Frano Iv. Kwlxd& c. iu kr. avstro-ogerski in kralj, rumunski dvorni založnik Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Pristen dobiva se v Tseh lekarnah in d roguerijah avstro-ogerske dežele. 104 7 Ivan Kregar, ^ izdelo vatel j cerkvenega orodja in posode t | pasarsko delalnico :: v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8 poleg Alojzijevišča dovoljuje si opozarjati veleč, duhovščino, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo dobro urejeno zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu. Priznalna pisanja so na razpolago. IzvrSano, blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto i f a^LA I I TT KH Jožefa Ootman-a vdova priporoča svoj 100 12—10 na Bregu it. 6 v Ljubljani ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni. PodfoBforn&sto-kisll apneno-žeieziii sirup prireja lekarničar Julij fierbabny na Dunaji. Ta /.e 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/.nani in priporočani prani sirup raztaplja ■lez, upokojuje kafielj, pomanjšaje pfit, daje slast do Jedi, poapeiuje prebavljanje in redllnoat, t.lo Jadl in krepi. Železo, Ki je v sirupu v laliko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foa-forno-apnene aoll, ki so v njem. pa posebno pri alabotnlh otroolh pospešujejo narejenje koatij. Cena steklenici Her-babny|evega iipneno-železiiega sirupa je 1 gld. 25 kr., po poŠti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) Svjirilft' Svarimo pred po-naredbami, ki se pojavlja o pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vendarpoavojl sestavi ln avojem udlnku popolnoma različne od nairga originalnega 22 let obstoječega pod-foafornaato kislega apneno-železnega alrupa. Zahteva naj te sorej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- ieleznl sirup. Fazi naj ae tudi na to, da je zraven atojeda oblastveno protokollravn varatvena znamka na vaakl ateklenlol in prosimo, ne dajte ae zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20—19 97 10 20 Osrednja razpošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna ,,zur Barmherzlgkelt" JULIJA HERBAB-NTT-Ja, Neubau. Kalaerstrasse 76. Prodajajo ga gospodje lekarniearji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Pieeoli, Ubald pl. Trnkoozy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, Baumbaehovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Sohindler, Ant. Mizzam, lekarničar. P. Prodam, M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbaeher. J. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladoviez; v Št..Vidu: A. Reiehel; na Trbi/.u ; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti, A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku . F. Scholz, dr. E. Kumpf; v Ornomlji: J. Blažek ; v Velikoveu: J. Jobst ; v Wolfsbergu : J. Huth. 4°/0 zastavna pisma gališkega zemljiško-kreditnega društva. M I0_a Ti papirji so najboljše vrste za nalaganje denarja. Dajo: Popolno davčno avobodo, avobodo fatl-ranja, sposobnost za kavoljo ln pupllarno varnost. Gališko zemljiško kreditno društvo obstoji od 1841. leta in je pridržana cesarju izvolitev guvernerja, ki je vodi. Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotečna vrednost gld. 258'33. Ta zastavna pisma so torej najboljša za nalaganja kapitala. Izplačevanje kuponov in izžrebanih papirjev vrši se pri nas brez provizije in stroškov. Menjarnična delniška družba „Mercur" i., wou«Sfie 10. Paulinova kranjska vinopivnica v Ljubljani, slonovc ulice štev. 52 toplo priporoča namtzfio vino: istrijanca rudečkastega liter 24 kr. dto rudečega . ,, 28 kr. * dto belega . . „ 28 kr. tirolca rudečega . „ 28 kr. dto belega „ 28 kr. dolenjsk. cvička rudečk. „ 32 kr. dto dto belega ,, 32 kr. specialno vino : < , i i • V *Burgundca rudečega liter 40 kr. ^Sistiianca belega . „ 40 kr. ♦Zelenike (Rleslingj belo ., 48 kr. *Terana rudečega „ 48 kr. Za pristnost popolno jamstvo. Z * zaznam, vina so iz občeznanega vino kletarstva kneginje llohenlohe Pivo: lino bavarsko črno, iz znan« pivarne Kundl (ustan. 1658), bavarski bokal (pol litra) li kr. V množini nad 10 litrov v steklenicah, v hišo stavljeno ceneje liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 kr., in eunaj mesta netadavčeno po 6 kr. — Na debelo mnogo ceneje. 176 4 France Pavšner krojač v Ljubljani naznanja preč. duhovščini in sl. občinstvu, da se je preselil v Dijaške ulice št. 9. Ob jednem se prav toplo .priporoča v izdelovanje tal&rjev, sukenj, havelok in razne obleke 182 26-3 ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. Iščem spretnega solicitatorja za odvetniško pisarno. Pismene ponudbe do 26. aprila. Dr. Ivan Šusteršič 236 3—3 v Ljubljani, Vegove ulice h. št. 8. Zahvala in priporočilo. Spoštovanemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem ostavil gostilno „pri črnem medvedu". - Zahvaljujem se vsem dozdanjim cenjenim gostom za njih obisk ter priporočam v obisk svojo novo gostilno na Martinovi cesti i 35 v lastnej hiši, katero sem otvoril v nedeljo dnš 15. aprila 1.1. Jamčim za najboljša cena jedila in pijačo ter točno postrežbo. Pristna domača vina in Auer-Jevo marčno pivo po 9 kr. pol litra. — Z odličnim spoštovanjem 222 (3-2) Fran Poljšak, gostilničar v Udmatu. Službo cerkovnika in organista išče Janez Ferlič V Štabnjl (St. Štefan), poita Prezld na Korožkem, katero more tudi takoj nastopiti. Ponudbe naravnost njemu. 214 (3-2) miziai v Ljubljani, na Dunajski cesti stav. li (v Mcdjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 14 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 28 (12—5) Nniiil^jti coiif Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu daje na podlagi sklepa z dne 21. marca 1894, št. I., na znanje, da bode hranilnica začela poslovati dne 1. maja tekočega leta ob 10. uri v mestni hiši. Od tega dneva se bodo prejemale vloge. Prošnje za posojila pa se lahko vlagajo že od 15. aprila počenši. Uradni dnevi so vsak torek in petek od 10.—12. ure dopoldne. Ravnateljstvo mestne hranilnice y Novem Mestu, Adolf Pauser, predsednik ravnateljstva. dne 30. marca 1894. Fran Perko, pisarnični ravnatelj. 206 4-3 Dr. Schegula, podpredsednik ravnateljstva. ^fafivtsiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiBtiiiiftiiiiiiaiiiaiiiiiiiiitiBiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiifltiitiaiM = Icuoobe---- petrti zvezek „Pomladnih v glasov" upa, da se bode vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljabom po svoji mikavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, a sliko slavnega moža, miena narodna pripovedka v verzih, več povestic, med nje uvrstene pesmice, daljša otroška igra), zlasti pa se nad urar, 620 26-19 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst »r žepnih ur v 2latu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfineiše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro iu solidno izvrSujejo. ker je najhitrejše in najgotovejše moreče sredstvo " za vničevanje vsakovrstnih mrčesov. Kaj hi moglo jasneje govoriti za nedosežno moč in dobroto, kakor njcfra ogromna razširjenost, ker se ,.ZACHERLIJT-a" proda vsaj dvanajstkrat toliko, kakor vsacega druzega sredstva. ■Kg- Zahtevajte vselej le zapečateno steklenico in le tako z imenom „ZACiLKK.L*>. Vse drugo je ničvredno posnemanje. Steklenice veljajo; 15, 30, 50 kr., 1 gld., 2 gld., razprSevalee „ZACHEHLIN-a" 30 kr."=^a~ Pristni „ZACHERLIN" prodajajo v Ljubljani: 170 (12-1) b Spoljarič J., Jebačin Ivan, Lekarna Trnkoczy, Ječminek Anton, Reitz Jernej, Scharabon A. Krisper Anton Luckmann Ivan, Klauer J., Jeglič & Leskovic Lassnik Peter, Perdan Ivan, Wencel H. L., Terdina Josip, Fabian Ivan, Karinger Karol, Kastner Mihael, Kordin Josip, Lavrič M., Lenček Alojzij, PianinSek Karol, SchifTer Viktor, Suppan M. E., Schussnig & Weber, Dobi se tudi v vseh večjih krajih na Kranjskem Znižane cene! A \ IMB. .DRU)8KOVIC trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila ppTMpro dajaf vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orpdje, poljedelska orodja, posebno v veliki 1 irnAvi HTdrevesa (plug-e) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvršiš. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj! Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno In franko. 159—6 Knvnri I Tu kuPuJete Železo naj-,wvau ' ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali I CARBOLINEUM! .u. imi iiiiiiiiuii mtftfc*. yn'nr.n?i n i »tin * pm" " »mmunnv, r.xmmi;unnmnTm! *........... s|5i rčJESJgfci aja EjfaJfš] spi Ims w Novo! bogato založeno skladišče g blaga za ženske obleke 3S levantine, zephira, pliša, batista, ajour-blaga, batista za bluze itd., blaga za obleke za gospode in dečke po najnižjih cenah ima J. Grrobelnik ■■ *m. ■■ trji ■■ M«;. 250 "V Ljubljani. Vzorci na željo franko in zastopj. V n a n j a naročila se z obratno pošto. Efaara Hnt Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih h c h a 1 k pralnih strojev ovijalnlkov, zravnalnlkov perila patentovanih mlinov za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri 239 Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., PasettlstraHse 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. Solidne, zložne močne in čndorlto cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za uptgnene pohištvo samo iz sapejenega masivnega lesa. k Mž-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52—52) Domača zanesljiva tvrdka i Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! Najboljše in najcenejše žepne ure budil niče zlate, srebrne in nikelnate ve- ^ rižice, medaljone, prstane, za- | pestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Fr. Čuden v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu. Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno po-. — A . IA .. A ■ . A . ■ A i ^^V^T T^T T^ T^ T^ ▼^T^T T^ T^ T^ I^T^I T^ T^T T^T T^T Pod Trančo I Cf|IiT Gledal, ulice štev. 1 ^tFIlLilt/ itev. (s •v L j ubljani priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi Izbbrno svojo zalogo po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah I % in zavod za izvršitev civM is duhovniških oM za pmtilo duhovščino „pri rudečem križu" 623 &2-18 Viljema ikurda III., Waltergasse I, Dunaj, III., Favoritenstrasse 28 priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike kot: Havelook, vrhne suknje, duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete, kolarje, naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške čepice. Paramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki ln vzorci na zahtevo brezplačno. * -V "V /S .'V + * -A +> i A. A. A A. ificnrs fo/Jaf D u n a j @ k a borza. Dni 21. aprila. Papirna renta 5%, davka , . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta , . i% avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld........353 London, 10 funtov »tri....... 124 Napoleondor (20 fr.)........ 9 Cesarski cekini .......... 5 Nemških mark 100........ 61 98 gld. 98 . 119 97 10C0 35 45 45 80 50 90 92 88 10 Dni 20. aprila. Ogerska zlata renta 4 % . ... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke. 100 gld.......199 8t. Genois STečke. 40 gld.......70 118 gld. 15 kr. 95 147 158 197 98 97 10 50 25 50 60 25 50 4% srečke dunajske parobrodne družbe . 142 gld. 75 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 . 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 . — Salmove srečke, 40 gld........73 . 50 Waldsteinove srečke, 20 gid......49 . — Ljubljanske srečke.........23 . 25 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . 20 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2977 . 50 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 107 . — Papirnih rubeljev 100 ............133 , 87 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 K R C U VlolIzBili it 10 Dunaj, lariahHferstrasse 74 B. 66 Sf Pojasnila *£S v vseh gospi potem o kursnih vrednostih vseh papirjev in vestni sviti za dosego obrestovanja pri po] |f naloženih ,