I‘;, . DRAGI TOVARIŠ TITO! 2E TRETJIČ SE V KRATKIH NEKAJ LETIH OB PREHODU V NOVO LETO NAHAJAŠ NA DALJNEM POTOVANJU, S KATERIM DOPRI-NAŠAS SVOJE NAJVECJE OSEBNE NAPORE V IZVAJANJU ČVRSTE IN DOSLEDNE POLITIKE, UTRJEVANJU MIRU, BOJU ZA MIROLJUBNO BLAŽITEV IN REŠEVANJE SPOROV, ZA PLODNO MEDNARODNO SODELOVANJE, NAKLJUB VSEM OVIRAM IN PRITISKOM. ZAGOTAVLJAM TI, DA TE VSI BUDNO SPREMLJAMO NA TVOJI POTI, PREPRIČANI V POPOLNI USPEH TVOJE MISIJE. V IMENU SLOVENSKEGA LJUDSTVA IN NJEGOVEGA PREDSTAVNIŠTVA PREJMI NAJ-TOPLEJSE NOVOLETNE ČESTITKE. miha marinko DRAGI TOVARIŠ TITO! OB VSTOPU V NOVO LETO 1959 OPRAVLJAŠ ZOPET ENO SVOJIH ZGODOVINSKIH POSLANSTEV, KI SE BOLJ KAKOR VSA DOSEDANJA PRISPEVA K RESNIČNEMU UVELJAVLJANJU POLITIKE AKTIVNE KOEKSISTENCE IN VELIKE IDEJE SOCIALIZMA V SVETU. TVOJ OBISK PRIJATELJSKIM NARODOM AFRIKE IN AZIJE SIRI IN OMOGOČA POLNO RAZUMEVANJE POTI JUGOSLOVANSKIH NARODOV V NJIHOVI BORBI ZA NARODNO IN SOCIALNO SVOBODO, MANIFESTIRA ENOTNOST NAŠIH DELOVNIH LJUDI IN NUDI NAPREDNIM GIBANJEM VSEGA SVETA RESNIČNO SLIKO RAZCVITA JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE DRUŽBE IN NJENE ZVESTOBE IDEJAM MARKSIZMA IN INTERNACIONALIZMA. ZATO JE ZELJA NAS VSEH, DRAGI TOVARIŠ TITO, KO TI V SVOJEM IMENU IN V IMENU IZVRŠNEGA SVETA SLOVENIJE PRISRČNO ČESTITAM K NOVEMU LETU 1959, DA BI PRI DOBREM ZDRAVJU IN OSEBNEM ZADOVOLJSTVU SE DOLGO VODIL JUGOSLOVANSKE NARODE V SOCIALISTIČNO PRIHODNOST V SVETU MIRU, ENAKOSTI IN SVOBODE. TovariS Tilo bo dočakal Novo leto slcupaj z našimi indonezijskimi prijatelji, obdan s simpatijami in gostoljubnostjo. Kot bo tovariš predsednik tokrat v mislih pri nas, tako bodo tudi naše misli in želje za vse najboljše pri njem, v daljni Indoneziji Predsednik Tito na Baliju Denpasar (Bali), 30. dec. ■— Jugoslovanski in indonezijski državniki in odgovorni politiki so se danes zbrali na otoku Baliju. Iz Padanga, kamor je Galeb prispel davi, so se odpeljali v Tampaksiring, kjer so bili danes popoldne zaključeni razgovori obeh državnih delegacij. Tu bo predsednik Tito s svojim epremstvom in gostitelji prebil dva dni do novoletnega* jutra. Razen predsednika Tita, njegovega spremstva ter predsednika vlade Djuande in zunanjega ministra Subandria, ki so potovali z njim na Galebu, so prispeli na Bali tudi indonezijski predsednik Sukarno ter posebej /Blažo Jovanovič in Slobodan Penezič, ki sta iz Dja-karte prišla na Bali z letalom. Po današnjem, sestanku obeh delegacij je bilo ob,javljeno skupno poročilo o razgovorih. BORIS KRAIGHER Uradno poročilo o državnih razgovorih Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz Tito se je od 23. decembra 1958 do 1. januarja 1959 mudil na državnem obisku v Indoneziji CANASN3A SfEVIlhA PRiVVSA % Praznično leto naše Partije 0 Svetozar Vukmano-vic-Tempo za bralce Ljudske pravice % Kaj bomo leta 1959 gradili v Ljubljani 0 Delavci med domom in podjetjem 0 Mozaik želja 0 Sprehod Dedka Mraza # Otok Bali 9 Standard na obroke 0 V senci premoga # Intimni svet kulturnikov 0 V lesu in kovini 0 O naših ljudeh # Med prevrnjenimi figurami # Novoletna križanka Čestitka Zveze sindikatov Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije čestita za novo 1959. leto vsem članom Zveze sindikatov in vsem delovnim ljudem naše dežele z ieljo, da bi bilo nastopajoče leto bogato z uspehi in radostmi. V letu, ki ostaja za nami, je storila naia dežela še en velik korak na poti napredka. Za trdno lahko rečemo, da so cilji, ki smo si jih zastavili s planom perspektivnega razvoja gospodarstva, dosegljivi in da se jim čedalje bolj približujemo, da bomo dosegli tisto, kar smo si zamislili. Spričo požrtvovalnosti in poleta naših delovnih ljudi je bilo minulo leto leto izpolnitve mnogih želja in teženj — splošnih in osebnih — kar nam daje podlago in upanje, da * zaupanjem in radostjo pričakujemo novo leto. Moč našega gospodarstva kipi, novi, demokratični socialistični odnosi pritiskajo čedalje močnejši in globlji pečat vsemu našemu življenju. Politika miroljubne In aktivne koeksistence poraja nenehoma nove prijatelje in spoštovalcc naše dežele širom po svetu. Prisrčne dobrodošlice tovarišu Titu na njegovi poti miru so istočasno namenjene tudi narodom naše dežele kot besede priznanja za miroljubnost in marljivost, kot najlepši pozdravi in želje za začetek novega leta. Naša dežela je čvrsto stopila na pot napredka. Vsako novo leto nam znova potrdi pravilnost te poti. Vsako novo leto je zato povod, da se veselimo tistega, kar smo dosegli, in tistega, kar bomo nedvomno dosegli. Naj nam bodo plodni naši novi ustvarjalni napori, naj sreča »premija naia nova dejanjal in s tem vrnil obisk predsedniku Republike Indonezije Sukarnu, ki se v septembru 1956 obiskal Jugoslavijo. V uradnem spremstvu predsednika Tita so bili predsednik Ljudske skupščine Črne gore * Blažo Jovanovič, poslanec Zvezne ljudske skupščine Ivan Maček, član Zveznega izvršnega sveta Slobodan Penezič, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko. Mičunovič in generalni sekretar predsednika republike Leo Mates. Med obiskom v Indoneziji so se predsednik Tito s soprogo in člani njegovega uradnega spremstva mudili v glavnem mestu v Djakarti ter obiskali mesti Bo-gor in Bandung ter druge kraje na Javi in Baliju in ob tej priložnosti navezali neposredne stike s širokim krogom voditeljev Indonezije, s predstavniki političnega, kulturnega, znanstvenega in javnega življenja ter s prijateljskim indonezijskim ljudstvom. Predsednik Tito se je zahvalil predsedniku Sukarnu, vladi in ljudstvu Indonezije za zelo prisrčen sprejem in veliko pozornost, ki so mu jo posvetili, ter za manifestacije prijateljstva indonezijskega ljudstva do Jugoslavije, kakršno goje tudi jugo-1 slovanski narodi do Indonezije. Med obiskom je prišlo do iz-črpnih razgovorov o nadaljnjem razvoju prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Indonezijo ter o perečih mednarodnih problemih, ki zanimajo obe deželi. V razgovorih so sodelovali z jugoslovanske strani predsednik Tito, člani uradnega sprem- stva in jugoslovanski veleposlanik v Indoneziji Stane Pavlič, z indonezijske strani pa predsednik Sukarno, predsednik vlade Djuanda, zunanji minister dr. Subandrio in indonezijski veleposlanik v Jugoslaviji Sudarsono. Razgovori so potekali v prisrčnem vzdušju in v duhu prijatelj- stva, ki je značilno za stike med obema deželama. I. Poglavarja držav in njuni sodelavci So preučili dosedanji razvoj in krepitev prijateljskega sodelovanja med obema deželama (Nadaljevanje na 16. strani) Vsem bralcem, naročnikom in « . . sodelavcem želimo srečno novo leto! Uredništvo, uprava, tiskarna in založba „»Ljudske pravice« Ljubljana, 31. dec. 1958 in 1. LETO XXIV. Štev. 305 IZDAJA IN TISKA CZP -LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR BENO ZUPANČIČ UREJA UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK IN DIREKTOR LISTA IVAN ŠINKOVEC List izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev HROLE1ABCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE' AV lvn -LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNIJVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO 1. JULIJA 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK -OD 1. JUNIJA 1653 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO- V NOVO, 1959. LETO STOPAMO USTVARJALNE SPOSOBNOSTI NAŠIH LJUDI Z GLOBOKO VERO V NASE LASTNE SILE IN Praznično leto 1959. leto bo, kot je splošno znano, praznično leto naše Partije. Vse leto se bomo Se prav posebno spominjali dogodka, ki se je odigral pred 40 leti, v aprilu leta 1919, ko je bila ustanovljena Socialistična delavska stranka (komunistov), iz katere se je razvila Zveza komunistov Jugoslavije. Spominjali se bomo neštetih dogodkov iz njenega 40-letnega živ-Ijenja, .polnega nenehne borbe, težkih muk in neuničljivih zmag, dni, ko so bili njeni člani v najtežji ilegali »tako rekoč pripravljeni naskočiti nebo in so zavestno umirali za idejo, za zmago so-•cializma, za zmago komunizma*, pa tudi dni, ko so ne glede na čas, dan in noč, postavljali temelje socialistične države. Pred nami bo v čimbolj popolni podobi rasla Partija, ki je v najtežjih dneh jugoslovanskih narodov odločilno posegla v usodne dogodke, »ko je dvignila svojo revolucionarno zastavo in začela pod to zastavo zbirati v ljudski revoluciji in v borbi proti okupatorjem in dortiačim izdajalcem vse ljudi, ki so ljubili svojo domovino, ki je dvignila tudi nacionalno zastavo iz blata, v katerega so jo vrgli bivši 'oblastniki in jo skupno s svojo zastavo nosila skozi osvobodilno vojno« — da navedemo spet besede tovariša Tita — in tako rešila našo državo pred nacionalnim razpadom, delovnim ljudem vse Jugoslavije pa ustvarila pogoje za lepše in srečnejše življenje. Ne bomo pa se spominjali samo let naše Partije, ko je njena borba kot plamenica zasvetila »v evropski mrak, ko je Hitier dsvojil Evropo« — da navedemo ponovno besede njenega sekretarja — spominjali se bomo tudi njene sedanje borbe, ko »se bori proti zabubljenju v stalinistične dogme, ko se bori proti temu, da bi se živa znanost mar-ksizma-leninizma sprevrgla v dogmo in bi se tako zavrl nadaljnji razvoj«. Toda naštevanja je dovolj — spominjali se bomo skratka svoje zgodovine zadnjih štirideset let. Kaj nam kaže zgodovina naših zadnjih štirideset let, štirideset let dolga pot naše Zveze komunistov- Jugoslavije? ;' Kuže ndm, da je imela Partija ~vedno' 'pred seboj jasen cilj — zmago delavskega razreda in boljše življenje delovnega človeka, in to ko se je organizirala (n se utrjevala, ko se je pripravljala na neenak boj med narodnoosvobodilno borbo, ko je ta boj bojevala, ko je pospravljala ruševine vojne, ko je začela graditi socialistično državo, ko se je morala boriti za svoja načela in za svojo pot; kaže nam, da je razumela duha marksizma-lenini-zma, mu ostala vedno zvesta in ga ustvarjalno uresničevala. Kaže nam, da so se v njenih vrstah zbirali ljudje odločne ro-Ije, globoko prepričani v zmago delavskega razreda, ljudje, ki so začutili smisel nove družbe in bili zato pripravljeni za veliko idejo žrtvovati tudi življenje, ljudje, ki so v najtežjih trenutkih doživljali visoko etiko tovarištva in bili zato kot bojna četa neuničljivi — borba pa jih je kovala in ojeklenila. Kaže nam nadalje, da je zaradi vsega tega popolnoma razumljivo, da se je Partija z delovnim ljudstvom Jugoslavije zlila, v■ eno samo fronto, ki je zmagovala, ki zmaguje in bo zmagovala Uidi naprej, zmagovala v boju za socialistično Jugoslavijo in v boju za srečo delovnega človeka sploh. To se jy zgodilo zato, ker je jugoslovansko ljudstvo videlo v programu Partije uresničitev svojih hotenj in je zato postajal njen program vedno bolj tudi njegov vrogram. Zaradi tega je socialistična Jugoslavija vzdržala vse pritiske in napade, zaradi te.ga je država, v katero uvi-rajo oči milijoni ljudi, vedno ustvarjajoča in na svoji praksi učeča se orga ni raci ia. Ko nas bodo tudi v nastovd-jočem letu 1959 čakala številna vprašanja, ki jih bo treba rešiti, in številne naloge, ki jih bomo morali izvršiti, nam bo podoba Partije in njenega dela brez dvoma v močno vzpodbudo, lik komunista pa zgled zmagovalca. Kazal nam bo pot naprej. Dva odgovora Svetozarja Vukma-noviča -Tempa • V dejavnosti sindikalnih organl- • cij je čutiti čedalje večje priza- • devanjc, da bi se zboljšali delov- • ni in življenjski pogoji delavcev • v podjetjih In komunah. Tovariš • predsednik, kako presojate letoš- • nje sadove tega prizadevanja? »Mislim, da se ne bom zmotil, če rečem, da je bila dejavnost sindikalnih organizacij v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi, letos znatno večja. Sindikalne organizacije so spoznale, da terja boj za zboljšanje življenjskega standarda delavcev podrobno in temeljito poznavanje vseh problemov, od katerih ureditve je odvisna takšna ali drugačna stopnja življenskega standarda. Samo temeljito poznavanje vseh nastalih problemov omogoča sindikalnim organizacijam, da izoblikujejo pravilna gledišča o urejanju posameznih pr6ble-mov in zagotove, da se jih lotevajo organi upravljanja v podjetjih, .komuni itd. Ze samo dejstvo, da se sindikati zavedajo, da je treba temeljito poznati nastale probleme, pomeni velik uspeh v delu sindikalnih organizacij, kajti ta uspeh nam daje solidno podlago za večjo pritegnitev sindikalnih organizacij k obravnavanju perečih problemov v prihodnjih letih,« je rekel v začetku svojih pojasnil predsednik Vukmanovič. »Ce zdaj, po teh posplošenih uvodnih mislih pogledamo na dejavnost sindikalnih organizacij v posameznih konkretnih organih, bomo videli, da je imela svoje pozitivne in negativne strani, kar bomo spoznali iz nadaljnjih pojasnil. SODELOVANJE SINDIKATOV PRI IZPOPOLNJEVANJU SISTEMA DELITVE DOHODKOV Kakor vemo, so bili sindikati v starem letu aktivni, ko smo pripravljali spremembe v našem sistemu delitve dohodka, ki bi na eni strani omogočile večje izenačenje v poslovanju gospodarskih organizacij in večje spodbujanje za povečanje delovne storilnosti v posameznih podjetjih (spremembe v minimalnih osebnih dohodkih, zlasti delež pri dohodku gospodarskih organizacij v znesku 50 %, proporcionalno obdavčenje osebnih dohodkov itd.). Te spremembe so lahko v osnovi začasne (ker veljajo samo za prihodnje letp). Yendar pa omogočajo, da se gospodarske (pa tudi ‘sindikalne) organizacije obrnejo z obrazom k problemom proizvodnje in proizvodnosti, kajti spremembe, v sistemu., delitve dohodka v osnovi začenjajo proces, da se povečajo tudi zaslužki delavcev so-razmernp z doseženo delovno storilnostjo. Res te spremembe ne urejajo problema določene skladnosti med zaslužki delavcev v posameznih gospodarskih panogah (ali podjetjih) z doseženo proizvodnostjo v ustreznih gospodarskih panogah (ali podjetjih). To vprašanje bomo morali urediti v prihodnjih letih na podlagi bolj temeljitega proučevanja' Toda za našo dejavnost za povečanje zaslužka delavcev v skladu z doseženo delovno storilnostjo zadostujejo spremembe, ki smo jih uveljavili v sedanjem sistemu delitve dohodka. To pa nam omogoča, da prihodnje leto odstranimo glavno slabo stran našega dela, ki je v tem, da se osnovne sindikalne organizacije niso vključile v obravnavanje nastalih problemov v sistemu delitve dohodka. Letos so namreč posegala v Obrnimo se z obrazom še bolj Vl APiranl. A —1 __ _• 1 _ < • . . .... razpravo o spremembah v sistemu delitve dohodka samo višja sindikalna vodstva, vtem ko so osnovne sindikalne organizacije v glavnem stale ob strani. Na drugi strani sistem delitve dohodka (ali bolje rečeno nekateri Instrumenti delitve), niso dovolj materialno spodbujali oziroma so ponekod tudi neposredno zavirali naraščanje proizvodnosti in zato so se znatno zmanjšale možnosti, da bi sindikalne organizacije bolj pri- tegnili k proučevanju vprašanja proizvodnosti in plačnega sistema v ožjem smislu v posameznih podjetjih. Uveljavljene spremembe v sistemu razdelitve dohodka pa v glavnem odstranjujejo te ovire in omogočajo sindikalnim organizacijam, da bodo v novem letu vso svojo dejavnost usmerile na probleme proizvodnje in proizvodnosti' zaslužka delavcev itd. Seveda bomo morali v novem letu na ustrezen način vključiti tudi sindikalne organizacije v obravnavanje dolgoročnih problemov v delitvi dohodka. PRI OBRAVNAVANJU ŽIVLJENJSKIH POGOJEV DELAVCEV IMEJMO PRED OČMI KOMPLEKSNO PROBLEMATIKO Kar tiče dejavnosti sindikalnih organizacij v vprašanju življenjskih pogojev delavcev, oziroma formiranja njihovega realnega zaslužka v posameznih mestih, lahko rečemo, da je bila ta dejavnost lani mnogo živahnejSa kakor predlanskim, vendar pa se je v glavnem omejevala samo na obravnavanje posameznih problemov, vtem ko sindikalne organizacije še zmerom niso zajele spremljanja (in ukrepanja) gibanja realnega zaslužka delavcev v posameznih mestih v celoti. Ni mogoče uveljavljati politike zboljšanja življenjskega standarda delavcev In intervenirati za določene ukrepe v posameznih problemih, če ne poznamo in ne spremljamo vse problematike gibanja realnega zaslužka delavcev. Formiranje realnega zaslužka delavcev v posameznih mestih pa je odvisno ne samo od globalne planske razdelitve celotnega narodnega dohodka med podjetja, komune in federacijo ter ljudske republike, marveč tudi od tega, kako, bomo razdeljena sredstva dodeljevali posameznim komunam in kako jih bodo le-te uporabljale. • Sindikalne organizacije v mestih morajo torej imeti vpogled v razporeditev in uporabo sredstev v komunah, kajti brez popolnejšega vpogleda v celotno razdelitev sredstev tudi ne bodo mogle izoblikovati pravilnih gledišč o posameznih prblemih. Seveda ne zadostuje imeti samo pregled čez razpolaganje in uporabo sredstev v posameznih komunah, marveč je mnogo važneje spremljati učinkovitost uporabe razpoložljivih sredstev, kajti sredstva je moč zbrati in porabiti za urejanje posameznih problemov v komuni, ne da bi to količkaj vplivalo na stabilizacijo cen proizvodov in storitev na trgih posameznih komun. Zato čaka sindikalne organizacije v novem letu glavna naloga, da dobe celovit vpogled-v gibanje realnega zaslužka v posameznih komunah, v gibanje razpoložljivih sredstev, v njihovo racionalno uporabo itd. To seveda ne pomeni, da bi morale imeti sindikalne organizacije zdaj svojo evidenco ali svoj samostojen strokovni aparat za proučevanje teh gibanj. Ne, sindikalne organizacije naj ne delajo tako, marveč naj organizirajo proučevanje teh gibanj prek organov državne uprave, kar je moč zagotoviti brez velikih težav. VPLIV NA RACIONALNO UPORABLJANJE SREDSTEV ZA NADALJNJI RAZVOJ Sindikalne organizacije so bile najmanj dejavne v spremljanju gibanja gospodarstva in gospodarskega razvoja nasploh. Tu ne gre samo za to, da bi morale sindikalne organizacije spremljati gospodarska gibanja in usmerjati gospodarsko dejavnost podjetij v skladu z gibanjem gospodarstva v celoti. V našem sistemu delavskega upravljanja, ko organi upravljanja v podjetjih in komunah razpolagajo z večjim delom narodnega dohodka kot kdajkoli, nastaja potreba po zavestnem usmerjanju trošenja teh sredstev in njihovega vsklajevanja tudi s problemi gibanja gospodarstva in potrebami gospodarskega razvoja v celoti. Tega usmerjanja gospodarskega razvoja ni moč primerjati z administrativnimi ukrepi in zato nastaja potreba po zavestnem usmerjanju in veklajanju trošenja teh sredstev prek sindikalnih organizacij, poslovnih skupnosti, gospodarskih zbornic itd. Reči moram, da sindikalne organizacije niso dovolj razumele teh problemov in v novem letu jih čakajo na tem torišču važne naloge. SINDIKATI NAJ BOLJ POMAGAJO ODSTRANJEVATI POMANJKLJIVOSTI V GOSPODARSKI POLITIKI Pa tudi položaj glede vprašanja dejavnosti sindikalnih organizacij ža od- stranjevanje posameznih pomanjkljivosti v naši gospodarski politiki, ki ovira delovne kolektive, da ne morejo še bolj povečati proizvodnosti in proizvodnje^ ni mnogo boljši. Dejstva kažejo, da posamezni delovni kolektivi letos niso mogli doseči večjega izkoriščanja zmogljivosti, ker niso .imeli potrebnih surovin, ker smo jih morali izvažati za potreb« naše plačilne bilance. Posamezni delovni kolektivi pa niso mogli prodati svojih proizvodov na domačem trgu, ker se je povečal izvoz podobnih proizvodov itd. Teh problemov načelno letos nismo obravnavali, kakor jih bomo morali v novem letu, ker bodo v novem letu neizkoriščene zmogljivosti neposredno vplivale na zaslužek delavcev. Zato bodo morale sindikalne organizacije v novem letu bolj spremljati gibanje gospodarstva in opozarjati na primere, ko gospodarske organizacije ne morejo doseči večje proizvodnje in proizvodnosti, ker jih ovirajo pri tem posamezni sklepi državne uprave. To ne pomeni, da je treba spremeniti vsak tak ukrep organov državne uprave, ker je lahko pravilen, pač pa je treba v takšnih primerih popraviti nepravilno poslovanje samih gospodarskih podjetij. V takšnih primerih naj sindikalne organizacije pojasnjujejo delovnim kolektivom, kako je prišlo do povečanja proizvodnosti in zakaj se ni povečal tudi zaslužek delavcev. Jasno je torej, da nas čakajo tudi na tem področju v novem letu težavne naloge.« • »Kako presojati gibanje prolz- ® rodnosti v letu 1958 In katere so • bistvene naloge v letu 1959, zlasti 9 tiste, ki se nanašajo na zboljša- • nje družbenega standarda?« ZASLUZKI bodo zdaj bolj ODVISNI OD PROIZVODNOSTI »Kakor vemo,« je nadaljeval predsednik Vukmanovič, »gibanje proizvodnosti v minulem letu iz znanih razlogov ni bilo zadovoljivo. V novem letu pa v glavnem ne bomo imeli ovir v instrumentih delitve dohodka, tako da bo moč povečati zaslužke delavcev skladno z doseženo proizvodnostjo v vsakem podjetju. Res se bo v novem letu še povečalo sedanje nesorazmerje v zaslužkih lelavcev med gospodarskimi panogami n podjetji, ker bodo bolj zaostala podrtja, oziroma podjetja z nizko proizvod-lostjo (v primerjavi, z drugimi podjetji) tr ■ ugodnejšem položaju, da bodo lahko RAZGLEDI Naše bralce gotovo zanima, kaj bo v prihodnjem letu novega v Ljubljani. Skušali bomo ugoditi tej radovednosti, zato nam sledite na sprehodu po Ljubljani, na katerem se bomo že zdaj premaknili v leto 1959. Začnimo kar v občini Center. Na Vodnikovem trgu gospodinje iz dneva v dan z večjim zanimanjem, pa tudi drugih »firbcev« ne manjka, opazujejo, kako podirajo in preurejajo spodnje prostore semenišča. Ves spodnji prostor bodo deloma preuredili v lokale, deloma pa ga bodo odprli, tako da bo stavba stala kot velikanski dežnik nad novo (pokrito) tržnico. V tolažbo tistim, ki se neradi ločujejo od starih tradicij, pa naj povemo, da bo še naprej poslovala tudi stara (nepokrita) tržnica na Vodnikovem trgu. Med urejanje stare Ljubljane sodijo še dela na Bregu, Hribarjevem nabrežju in na Dvornem trgu. Kot kaže, bomo predel stare Ljubljane prav lepo ozaljšali ter ga naredili turistično zanimivega, ne da bi pri tem .okrnili zgodovinske znamenitosti. V Dalmatinovi ulici'so'začeli podirati skladišča. Tudi študentski klub na dvorišču hotela Gradnja novih stolpnic pod Gradom v Ljubljani »Union« se bo moral umakniti, in sicer bodoči stavbi Doma sindikatov. V spodnjih prostorih tega doma bodo uredili prvo moderno samopostrežno trgovino z embaliranim blagom. Organizatorji so ji dali za sedaj ime »Market«. Ce bo upravičila tudi ime »Supermarket«, kot jo nekateri imenujejo, bomo šele videli, ko bo začela trgovina poslovati. O trgu na debelo, ki so ga začeli urejati v bivši klavnici in o predvideni rekonstrukciji »Slona« smo že pisali. Zdaj gre menda zares. »Slon«, ki je dobil tudi zvezni kredit, bo pridobil 100 novih ležišč. Tudi »Tui'ist hotel« so začeli nadzidavati. V letu 1958 smo pozorno spremljali razprave o pomanjkanju šolskih prostorov. Grozila je tretja izmena pouka. Toda v Gregorčičevi ulici že zidajo novo osemletko, ki bo to nevarnost, vsaj delno, odstranila. Pravijo, da bo šola do jeseni dograjena. Tiste, ki še vedno čakajo na stanovanje, bodo verjetno najbolj zanimala velika gradbišča na področju Roške ceste, kjer grade štiri nebotičnike. V vsakem bo 40 stanovanj. Stanovanja zidajo tudi v Streliški in Stross-majerjevi ulici. Letos pa bodo začeli zidati stanovanjske hiše na Hrvatskem trgu ter med Titovo, Pražakovo in Cigaletovo ulico, kjer bodo prav tako zgradili tri nebotičnike. Skupaj bo v letošnjem letu zgrajenih 260 stanovanj, v letu 1961 pa jih bodo dokončali še 580. Se kratek razgovor s predsednikom občine Center dr. Stefanom Sobo: Tudi ponoči je Ljuuijina uuima drugo podobo »Vaša prizadevanja v letošnjem letu?« »Posebna skrb velja trgovini-in preskrbi. Trgovino želimo čim-bolje opremiti in seveda razširiti. To je širši problem, ki je povezan z razvojem komunalne službe, pri čemer zajemamo tudi organiziranje drobnih storitev v okviru stanovanjskih skupnosti Razen tega imamo tudi v načrtu, da do konca leta preskrbimo okoli 200 stanovanj za borce, ki niso člani gospodarskih organ>acij in ne morejo dobiti drugje stanovanj.« SISKA: »ZACELI BOMO UREJATI BODOČI CENTER« Napotimo se še v Šiško. Med Vodnikovo in Celovško v bližini Frajerjeve ulice ustvarjajo prve zametke bodočega občinskega centra. Tu bodo nova stanova« k človeku in proizvodnosti povečala proizvodnost in zaslužke delavcev. Širše možnosti za vsa podjetja, da z večjo proizvodnostjo povečajo tudi zaslužke delavcev, pa hkrati odpira širše možnosti za hitrejše gibanje proizvodnosti in za hitrejše gibanje gospodarstva v celoti. Pa tudi doseženo proizvodnost bomo v perspektivi lahko vskla-jali s povprečnimi zaslužki delavcev med raznimi gospodarskimi panogami in ■ gospodarskimi podjetji (ko bomo proučili metode izračunavanja dosežene proizvodnosti). UVELJAVIMO ClMPREJ TAK SISTEM DELITVE ZASLUŽKA, DA BO ZASLUŽEK DELAVCA ODVISEN OD DOSEŽENIH USPEHOV V PROIZVODNJI Da bi pa lahko gospodarske organizacije izkoristile širše možnosti, ki jim jih nudijo spremembe v instrumentih sedanjega gospodarskega sistema, da delavci več zaslužijo, če povečajo proizvodnost, se moramo takoj lotiti proučevanja novih tarifnih pravilnikov ter normativov materiala ln delovne sile na enoto proizvoda, da bomo lahko čimprej uveljavili takšen sistem delitve zaslužka med delavce, po katerem se bodo zaslužki delavcev in uslužbencev v podjetju formirali v odvisnosti od doseženih uspehov v proizvodnji (upoštevano na enoto proizvoda). Toda pri proučevanju tarifnih pravilnikov,' oziroma pri določanju normativov materiala in delovne sile na enoto proizvoda morajo podjetja v načelu upoštevati, da ne večajo sedanjih normativov materiala in delovne sile na enoto proizvoda, kajti v nasprotnem primeru se lahko znajdejo v takšnem položaju, da ne bodo imela sredstev za Izplačilo zaslužkov delavcev. Razen tega povečani normativi materiala in delovne sile na enoto proizvoda ne bi bili v skladu s potrebami gospodarskega razvoja in to bi rodilo infla-cionistične težnje v gospodarstvu in ne bi privedlo do zboljšanja življenjskega standarda delavcev, čeprav bi se zaslužki nominalno povečali. Zato bi bilo gospodarsko najbolj zdravo, če bi ostale gospodarske organizacije v osnovi pri določanju tarifnih postavk oziroma normativov materiala in delovne sile na enoto proizvoda na isti ravni. Ko to pravim, seveda ne mislim, da morajo tarifne postavke v sedanjih tarifnih pravilnikih ostati nespremenjene, ker bo treba popraviti odnose med tarifnimi postavkami za razne kategorije delavcev ali za razna delovna mesta. Zato je naravno pričakovati, da se bo morala tudi povprečna raven tarifnih postavk nekoliko zvišati. To, kar smo rekli o tarifnih postavkah, nikakor ne bi smelo veljati za določanje ravni normativov materiala in delovne sile na enoto proizvoda. Pri določanju normativov materiala in delovne sile na enoto proizvoda lahko namreč nekoliko popravimo in vskladimo te normative za posamezne enote proizvoda, ne bi pa bilo pravilno, da bi zaradi tega prišlo do splošnega povečanja normativov materiala in delovne sile na enoto proizvoda To pomeni, da bi bilo treba, ko pride do povečanja normativov materiala in delovne sile na enoto proizvoda, istočasno zmanjšati normative materiala in delovne sile na enoto drugega proizvoda in tako vskladiti te odnose. PROUČEVATI ODNOS MED GIBANJEM PROIZVODNOSTI IN NOMINALNIH ZASLUŽKOV Prav tako važna naloga v teh vprašanjih čaka v novem letu tudi sindikalne organizacije, ki naj bi v sodelovanju z gospodarskimi podjetji in organi, ki se ukvarjajo s temi problemi, organizirale spremljanje gibanja proizvodnosti na eni ter spremljanje gibanja nominalnih zaslužkov za vsako gospodarsko podjetje na drugi strani. To spremljanje gibanja proizvodnosti je potrebno, da s tem lahko presodimo, ali zas'užki delavcev naraščajo sorazmerno z doseženo proizvodnostjo. Tu ne gre za primerjanje dosežene proizvodnosti v raznih gospodarskih podjetjih (čeprav bo tudi takšno primerjanje v nadaljnjem proučevanju našega gospodarskega sistema nujno potrebno), marveč samo za primerjanje dosežene proizvodnosti v enem letu glede na doseženo proizvodnost v prejšnjem letu. Gospodarskim podjetjem je treba seveda pomagati, da po enotni metodologiji spremljajo razvoj proizvodnosti v vsakem mesecu. Morda bo videti čudno, če rečem, da bodo morale sindikalne organizacije v novem letu poskrbeti, da bodo gospodarska podjetja spremljala tudi gibanja nominalnih zaslužkov. Sele tedaj bomo lahko sklepali, ali gibanje nominalnih zaslužkov ustreza gibanjem delovne storilnosti. Sele tedaj bodo lahko sindikalne organizacije spoznale vzroke, zakaj nominalni zaslužki ne naraščajo sorazmerno z doseženo proizvodnostjo in uveljavljale ustrezne ukrepe za odstranitev vzrokov. Vzroki pa so lahko različni. Lahko se namreč zgodi, da dohodek ne naraste, čeprav je proizvodnost narasla, kajti medtem so narasle cene surovin ali pa so padle cene izdelkov itd. V takšnem primeru, ko proizvodnost narašča, ne narašča pa v enakem razmerju tudi dohodek, ne moremo pričakovati, da bodo zaslužki delavcev naraščali. Ali pa poglejmo drugi primer, ko je narasla proizvodnost, izdelkov pa ni bilo moč prodati na trgu in zato ni bilo sredstev, da bi se zaslužki delavcev povečali sorazmerno z doseženo proizvodnostjo itd. V teh primerih torej, ko nastanejo ovire v realiziranju večjih nominalnih zaslužkov delavcev sorazmerno z doseženo proizvodnostjo, je potrebno bolj temeljito proučevanje nastalih pojavov in odstranitev njihovih vzrokov. PROBLEM ODVEČNE DELOVNE SILE se Čedalje bolj ostri Posebno pozornost pa moramo posvetiti problemu zaposlitve odvečne delovne sile, ki jo imamo zdaj po naših gospodarskih podjetjih. Spremembe v sistemu delitve dohodka (o katerih smo prej govorili) in uveljavljenje bolj vzpodbudnega sistema nagrajevanja po enoti proizvoda v gospodarskih podjetjih, bodo čedalje bolj ostrile problem odvečne delovne sile v gospodarskih podjetjih. Ureditev problema odvečne delovne sile, ki onemogoča hitrejše gibanje proizvodnosti in hitrejše naraščanje nominalnih zaslužkov delavcev, ne smemo iskati samo v možnosti, ki jih ima takšno gospodarsko podjetje, da poveča proizvodnjo z razpoložljivimi zmogljivostmi ali da razširi proizvodnjo z rekonstrukcijo svojih zmogljivosti, toda brez zaposlitve nove delovne sile. Možnost zaposlitve odvečne delovne sile moramo iskati tudi na področju komun (pa tudi na območju republike in federacije) s spremembami v investicijski politiki oziroma s spremembami v sestavi investicij. Zdi se mi, da je problem povečanja proizvodnosti in s tem v zvezi povečanja zaslužka delavcev eden izmed centralnih problemov naše gospodarske politike v prihodnjih letih in ureditvi tega osnovnega problema bomo morali podrediti vse ostale probleme naše gospodarske politike. Iz vseh teh razlogov tudi sindikalne organizacije ne morejo stati ob strani, kadar obravnavamo tako važen problem, ki je od njegove pravilne ureditve odvisno gibanje življenjskega standarda delavcev v prihodnjih letih,« je rekel Svetozar Vukmanovič-Tempo na koncu svolih pojasnil. ' Nikola Krsmanovič januar Iz zgodovine delavskega gibanja Z današnjo številko začenjamo hkrati t »Borbo« objavljati »Beležnico iz zgodovine delavskega gibanja Jugoslavije«, v kateri bomo zgoščeno objavljali nekatere važnejše datume iz zgodovine našega in mednarodnega revolucionarnega gibanja. PRVA ŠTEVILKA »KOMUNISTA« Na današnji dan leta 1925 je izšla v Beogradu prva številka »Komunista«, ilegalnega glasila Centralnega komiteja KPJ. Po prepovedi Neodvisne delavske partije Jugoslavije 12. julija, ko se je morala KPJ spet boriti samo prek svojih ilegalnih organizacij in sindikatov, je partijsko vodstvo sklenilo skrivaj izdajati glasilo Centralnega komiteja »Komunist«. Nalogo, da organizira tiskanje, je dobil Moša Pijade. CK KPJ je imel takrat samo en ročni tiskarski stroj, na katerem so razmnoževali razne letake in gradivo. Zato je moral Moša Pijade najprej priskrbeti najnujnejšo tehniko za tiskanja časnika — črke, matrice, pozneje pa tudi manjše strojne naprave. Časnik so najprej tiskali v neki hiši blizu Palilulskega okraja, potlej pa v Dalmatinski ulici. To mesto pa ni bilo primemo, saj je bila nevarnst, da bi ga policija izsledila. Zato se Je Moša ob pomoči Mestnega komiteja KPJ preselil v novo hišo v Djuričevi ulici 8. Prva številka »Komunista«, ki je izšla 1. januarja 1925, je vzbudila močan odmev ne samo med članstvom KPJ, marveč tudi med vsemi naprednimi ljudmi, ki so se borili zoper monarhistično-buržoazni režim. V tej številki je bil objavljen znani članek »Balkanska fronta kontrarevolucije in narodno zatiranje«. V drugi številki je bil objavljen uvodnik, posvečen »Leninovi zvezi s kmeti«. Tretja izredna posebna številka, ki je izšla pred volitvami v Narodno skupščino pod terorjem policije, pa je med drugim pisala: »Da bi onemogočila ustanovitev zveze delavcev in kmetov ja vlada prepovedala Neodvisni delavski partiji sleherno delo in jo začela preganjati. Da bi onemogočila sleherni boj zatiranih narodov, ki zahtevajo svojo osvoboditev in neodvisnost države, ji vlada prepovedala Hrvatski republikanski republikanski kmečki stranki sleherno delo ter aretirala vodstvo in na stotisoče pristašev te stranke. Vlada, bolje rečeno hegemonistični triumvirat: bur-žoazija, monarhija in oficirska klika, so napovedale odkrito vojno vsem zatiranim množicam in narodnim manjšinam. Sedanje nasilne in krvave volitve so pravzaprav prvi začetki državljanske vojne, ki je v Jugor iviji neogibna.« Precej dolgo je trajalo, preden se je policiji posrečilo s pomočjo nekega provokatorja odkriti ilegalno skrivališče tiskarne v Djuričevi ulici. Mošo Pijada so 17. februarja 1925 v Zemunu aretirali. Zaprt je bil do 25. maja istega leta, ko se je moral zagovarjati pred prvostopnim sodiščem za mesto Beograd. Obtožen je bil po členu 1 točke 1 zakona o zaščiti države. Obravnava proti njemu je trajala do 28. maja. V vsej javnosti, zlasti med komunisti in delavci, je vzbudila veliko zanimanje in proteste. Mošo so takrat obsodili na 20 let težke ječe, kasacijsko sodišče pa mu je kazen znižalo na 12 let. Potem ko so se za Mošo zaprla jetniška vrata, »Komunist« v deželi ni več izhajal. Tiskali so ga na Dunaju, pozneje pa v Parizu in Bruslju. Odondod so ga po skrivnih poteh, s kurirji ali kako drugače, pošiljali v domovino. Ko je prišel tovariš Tito na položaj generalnega sekretarja KPJ, so časnik spet tiskali v Jugoslaviji. Centralno partijsko tehniko sta vodila takrat Svetozar Vukmanovič-Tempo in Pavle Pan. IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIllllllllllflllllllinilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH po ljubljanskem obzorju nja, v bližnji bodočnosti pa tudi to jesen sprejel prve bolnike. voda. Zdaj grade vodovodno biščih začeli zidati nova stano- in Keržičevo ulico, tja do beži-upravna poslopja. Na tem pro- Na prvi pogled lahko ugoto- omrežje s prečrpovalno napravo vanja. V Kavčičevi ulici zidajo grajske gimnazije, se počasi obli-storu, kot vidimo, že zidajo bo- vimo, da so viški občani podob- in rezervoarjem, ki bo oskrboval 250 novih stanovanj, v bližini bo kuje bodoči bežigrajski center, doči zdravstveni dom ter drugi nega mnenja kot v Šiški glede naselja v okolici Škofljice, Skof- stal tudi otroški vrtec. Na Ko- Tu bodo prostori za kulturno-potrošniški center v Šiški, ki ga pomembnosti novih gradenj, saj ljico in del Rudnika. deljevem rastejo trije novi bloki prosvetno življenje občanov, zgra- operativci kratko imenujejo »B so tudi tu dali prednost potroš- Graditelji enonadstropnih hiš s 118 stanovanji. Tudi tu bo jen bo zdravstveni dom, začeli pa center«. Potrošniki bodo lahko v njem dobili špecerijsko blago, meso, zelenjavo, galanterijske predmete, mleko in kruh, v trafiki cigarete in se okrepčali v bifeju. To pa še ni vse. Tu bosta tudi dve moderno urejeni pralnici. Ena bo poslovala kot usluž-nostni obrat, v drugi pa bodo lahko gospodinje prale same. In da bodo potrošniki res imeli pri roki vse, kar potrebujejo, so ustvarjalci tega centra uredili še lokale za krojača, šiviljo, čevljarja, niso pa pozabili tudi na brivsko-frizerski salon. Zdravstvenega doma £|e gotovo najbolj vesele ljudje iz bližnje okolice bodočega centra. V njem bo splošna ambulanta, zobna ambulanta (pet stolov), otroški dispanzer, otroški zobni oddelek, šolska poliklinika, posvetovalnica za žene ter oddelek za preventivno službo. Specialistične preglede bodo opravljali v bližnji bolnišnici, ki jo že grade. Na občini pravijo, da izmed vseh novih gradenj posvečajo prav tema dvema objektoma največ pozornosti, kajti z njima upajo urediti (vsaj za silo) zdravstveno službo, ki jo doslej opravljajo po raznih gostinskih in drugih lokalih, in preskrbo prebivalstva Takšna bo nova — pokrita tržnica, ki so jo že začeli urejati v Ljubljani. Kakor kaže načrt, bo tržnica odprta proti sedanjemu — nepokritemu živilskemu trgu na Vodnikovem trgu zgrajen otroški vrtec. Razen tega so zidati stanovanjska poslopja, grade stanovanjske bloke v Kre- in sicer bo v dveh letih zgraje-kovi, Pregarčevi, na Zaloški in nih 450 stanovanj, v Rojčevi ulici. V dveh letih bo V osemletki v Savskem nase-tu 450 novih stanovanj. Gradite- lju v letu 1959 že poučujejo. V ljem zadružnikom so dovolili na- letu 1959 je dograjena tudi va-selitev na Kodeljevem, Fužinah jenska šola v Dimičevi ulici, v in v Jaršah. Na teh zemljiščih bo neposredni bližini pa dograjujejo v bližnji bodočnosti zgrajenih šolo za vajence iz PTT. Razen okoli 500 stanovanj. Razen tega tega nameravajo za Inštitutom bodo zgradili tudi pet samskih elektrozvez zidati šolo z interna-domov za delavce gradbenih pod- tom za vse obrtniške stroke. V jetij in podjetij iz Most. Skupaj šolski kuhinji se bodo lahko hra-bo v teh domovih okoli 200 sob. nili otroci zaposlenih staršev iz Hišni red bo tak kot v hotelih. bližnje okolice. Starši bodo lahko pošiljali Na poti v Cmuče mimogrede svoje otroke v osemletko, ki jo vidimo bodoči industrijski center zidajo na Kodeljevem. Tu bodo začeli zidati tudi dijaški dom in sicer v bližini športnega parka. Mladini je treba omogočiti šport, zato so namenili Moščani 10 milijonov dinarjev za nadaljnjo ureditev športnega parka na Kodeljevem. Zdravstveni dom, ki ga grade v Krekovi ulici, pa bo skrbel za zdravje občanov. . ! Ce pa smo že v Mostah, poglejmo še, kako napredujejo dela na novem betonskem mostu preko Ljubljanice, ki bo za sedaj omogočil prehod le pešcem in kolesarjem iz Slapničarjeve ulice mimo tržnice na Kodeljevo. ob kamniški progi, kjer že stoje Ljubljanske mlekarne, svoje objekte pa v letu 1959 zidajo še »Cementar« in »Karoserija1«. Toda pot do Cmuč je dolga. Zato se vsedimo na trolejbus, ki nas bo preko savskega mostu pripeljal v osrčje Črnuč. Kot vidimo, se tu ukvarjajo z nadzidavo zadružnega doma, adaptacijo osnovne šole, ki jo bodo spremenili v osemletko, pripravljajo pa. zidanje zdravstvenega doma. V veselje občanov so začeli prvo etapo graditve črnuškega vodovoda. * V občini Šentvid dokončujejo začeto stanovanjsko gradnjo ter urejujejo kanalizacijo. Za občinskim domom je zrasel nov zdravstveni dom. Uredili so tudi novo obrtno kovinsko delavnico. • Naše popotovanje je končano. To niso bile Petrčkove novoletne sanje, temveč trdni obeti občinskih perspektivnih planov, kaj vse bomo imeli v Ljubljani v letu 1959 novega. Graditeljem in občanom pa želimo uresničenje vseh teh načrtov. M. G, tega okoliša, kjer bo v bodočno- niškim centrom. Enega so v letu v zadružni gradnji so zavzeli BEŽIGRAD: NAJVA2NEJSA JE sti zraslo novo moderno stano- 1959 odprli na Brdu, drugega »bojno področje« med Galjevico vanjsko* naselje. Že v letu 1960 Y,ei^efLa-pa .?,rad? 7 Rožnj dolini, in Orlovo ulico, kjer bo_ zraslo bodo namreč v bližini začeli zi- ” * ................ dati 500 novih stanovanj. PRESKRBA PREBIVALSTVA Počasi zaključujemo naš krog KOT V SISKI« Seveda je še mnogo drugih novih stvari, Na Občini jih skrbi le, kje do- več kot 70 vrstnih hišic. Ta pre- obiskov po Ljubljani. Prišli biti zadosti sredstev, kajti za le- del ima že urejeno kanalizacijo smo v občino Bežigrad, kjer so VIC- »wrn ENAKEGA MNENJA t(?® imaJ0 v načrlui fe zgraditev in druge komunalne naprave, za- si zastavili kot najvažnejšo na-InT v SISKI« obrtnega servisa Stal naj bi na- to je še toliko bolj privlačen za logo čimbolj urediti preskrbo pre- 1,1 kjii t ?Pro^ trgovske hiše v Rožni do- graditelje. Seveda, kjer rastejo bivalstva. V Savskem naselju zi-v šišenski občini lini. nova naselja, je treba misliti tudi dajo tretji potrošniški center za . ...._____ Soiarji bodo dobili novo osem- na šolo. To pa je treba sezidati Bežigradom. Od drugih se bo toda mudi se nam. zato poh tirno letko blizu Gradišča, družine pa v bližini naselja, zato so ji do- razlikoval le v tem, da bo imel v občino Vič. Tudi tu so sklenil stanovanja v šestih stanovanj- ločili mesto blizu Oskarjeve uli- tudi bife z delikateso Občinski najprej dokončati zdravstveni skih blokih na Bičevju, 22 stano- ce. Zdravje ljudi občini ni deveta odborniki pa že razmišljajo, kje dom, ki bo imel osem splošnih vanj bo zgrajenih še v Orožnovi, skrb. In da bi Izboljšali zdrav- bi dobili sredstva za četrti center ambulant. 20 stanovanj pa v Gubčevi ulici, stveno službo, so začeli na terasi ki naj bi stal v Albanski ulici! T11D;orn ^o stal med tovarno pod Rakovnikom zidati zdravstve- Za prebivalstvo Ježice so uredili »Ilirijo«, Stan in domom in Po- Upajmo, da Vičani ne bodo ni dom. stojnsko ulico. Od skupne vsote užaljeni, če si ne bomo ogledali 150 milijonov, ki jo bodo pora- še drugih njihovih gradbišč in V MOSTAH ŠIROK RAZMAH bili za njegovo ureditev, so go- novih objektov, kajti pot nas vodi STANOVANJSKE GRADNJE spodarske rganizacije prispevale v sosednjo občino Rudnik. Ob- Naslednja občina, v katero razširitev obstoječega iz svojih sredstev 80 milijonov čani dolnjega dela Rudnika so se smo namenjeni, so Moste. Kot družbene prehrane dinarjev. Kot pravijo, bo dom že dolgo jezili, ker niso imeli vodo- vidimo, so na mnogih novih grad- Na prostoru med Linhartovo Na glavnem živilskem trgu v Ljubljani manjši potrošniški center na terenu Ježica. Vedno večje zahteve delavcev po toplih malicah so ljudskemu odboru narekovale obrata Obiski pri naših ljudeh DROBCI Trgovina »Gorenje« prodaja tudi ostanke, s katerimi ljudem zelo ustreže. Ostanke dobiva iz tovarn »Inteks« in »Tiskanim«, ki jim v skladu z velikostjo ostankov dajeta popust od 5 pa celo do 40 odstotkov pri metru blaga. Na vprašanje, če so bistvene razlike v zahtevah mestnih in kmečkih kupcev, pa je tovarišica Cvetka odgovorila: »Tega ne bi mogla trditi, Cvetka Debeljak kajti tudi s podeželja ljudje vedno bol) povprašujejo po boljšem blagu.« »Sedaj pa, kaj si pa Vi želite ?« »Da bi imeli vedno na zalogi vse blago, po katerem ljudje povprašujejo — to za službo. Ker pa so pred vrati novoletni prazniki, ki bi jih rada čimlepše preživela, si želim lepega vremena. Sicer pa ne vem, kako bo, ker nam visi nad glavo inventura.« GLAVNA ZELJA: UDOBNEJŠE ŽIVLJENJE LJUDI Predsednik občinskega odbora ljubljanske občine Vič Ignaci) Voljč je po kratkem premisleku, takole povedal: »Da, človek ima veliko želja in ustvarjalnih misli in običajno si več želi, kot more doseči. Jaz osebno imam kot predsednik občine eno osnovno željo, namreč da bi tako delal, da bi ljudje z razumevanjem sprejemali moje napore za blaginjo skupnosti in da bi bili sklepi kot rezultat mojih predlogov taki, da bi ustrezali .potrebam občanov. Seveda ne morem sedajle na dan z vso našo komunalno problematiko. Vendar ne morem mimo vprašanja ureditve prometnih zvez v naši občini. K nam hodijo delavci na delo iz Kozarij, Brda in Vrhovcev. Tudi za te ljudi je treba urediti, da bodo stopali iz svojih stanovanj v prometna vozila, da se ne bodo mučili peš in s kolesi.« Predsednik Voljč se zelo udejstvuje v zdravstveni problematiki, med drugim je član upravnega odbora klinike TBC, ki domuje na viškem področju. Zelo si prizadeva za ureditev zdravstvene službe v viški občini in v zvezi s tem je dejal: »Želim, da bi naš zdravstveni dom čimprej dogradili in da bi začel delovati. Končno imam še eno veliko željo: da bi podjetja sprevidela, da je živ človek — delavec tisti steber proizvodnje, za katerega je treba vse storiti, da bo živel 'v dobrih življenjskih in delovnih razmerah. V mislih imam stanovanjsko vprašanje, za katerega uspešno reševanje je nujno potrebno polno razumevanje podjetij in njihovih organov upravljanja, skratka da bi pospešili gradnjo novih stanovanj.« “V osebnem življenju pa si želim, da bi imel v bodoče več časa za družino, kajti otroci, ki doraščajo, iščejo in hočejo imeti v meni tovariša, ki ima razumevanje za njihove težnje, posluša njihova vprašanja in rianje tudi odgovarja.« ODPRLI SO VRATA USPESNI ZDRAVSTVENI SLUŽBI Zdravstveni dom Radovljica ima v svojem upravnem odboru člane, ki ne žive le v Radovljici,'temveč celo v Kropt, Lescah, pač tako daleč naokrog, do koder seže delovanje tega zdravstvenega doma. Jože Ljubič, šef proizvodnje v Tovarni »Veriga « v Lescah, ki je eden izmed članov upravnega odbora, se je sicer zelo spretno izognil odgovoru na vprašanje o osebnih željah, kot da bi mu bile že vse izpolnjene, zato pa nam je nasul tem več problemov o zdravstveni službi v radovljiški občini: »Predvsem se naš zdravstveni dom bori s pomanjkanjem prostorov. Zato naš odbor trka na vsa vrata, da bi prišli do sredstev. Delno smo uspeli, saj bomo junija oziroma julija prihodnjega leta odprli v Radovljici novo zobno ambulanto, ki bo opravljala tudi preventivno zdravstveno službo za otroke in pa za tovarniške delavce, katerih zobje trpe zaradi DOMOM MED Kako žive naši delavci Tega ne nalaga samo razumevanje za ljudi, ki jim poteka zaposlitev v težavnejših pogojih. To so naloge, ki so v neposredni zvezi s proizvodnjo: Težko je doseči povečanje storilnosti, če je človek že tri ure pred začetkom dela na nogah. Težko se je družbeno udejstvovati, če prevozi niso ugodno urejeni. Težko je včasih ubežati obratni nezgodi, če je delavec pri stroju utrujen in zato nepazljiv. ★ Tisoče in tisoče smo imeli v mislih, ko smo se oglasili v jeseniški železarni, ki je tudi znana po rekah ljudi, ki se ob vsaki izmeni zlivajo proti železniški postaji in k čakajočim avtobusom. Več kot 3000 zaposlenih stanuje izven Jesenic. Od tega se jih večina, okrog 2000, vozi z vlaki, okrog 500 z avtobusi, precej pa jih prihaja tudi s kolesi. Do kod vse segajo tipalke železarne? Do 35 km oddaljenega Podbrda na bohinjski progi, domala do 30 km oddaljenega Kranja in do prav tako oddaljenih krajev na progi proti Kranjski gori. In štiri avtobusne smeri? Njihova vsakodnevna pot jih vodi do 30 km oddaljenega Podnarta, skoraj do prav tako oddaljene Bohinjske Bistrice, do Bleda in Begunj. * Avtobus je prinesel olajšave predvsem tistim, ki so morali poprej pešačiti po uro ali več do železniške postaje, sedaj pa imajo z avtobusi neprimerno boljše zveze. Sicer pa stopimo po obratih, ki jim ni videti konca in naj nam vsakodnevni potniki povedo sami o svojih problemih, naj nas seznanijo s svojim dnevnim življenjem, ki je — tu na Jesenicah, kot v sto in sto drugih tovarnah — drugačno, največkrat težavnejše od življenja sotovarišev, katerim se hišni prag dotika tovarniškega. IN PODTETTEM I11"11""11"1"1""1"1111"1""1 imiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .......... tem je povedal v kratkem razgovoru tudi tovariš Leopold Šuštar, zaposlen v ključavničarski skupini martinarne: »Ko sem bil še sam, brez družine, sem stanoval 12 let na Jesenicah in hodil na delo. Sedaj živim že 9 let z družino v Kranjski gori. Zadovoljen sem, ker mi otroci rastejo na svežem in zdravem zraku, zame pa je vsakodnevna pot na delo precej utrudljiva. Vem, da voznih redov ni mogoče vedno prilagoditi željam Ni moč ujeti povsem točnih številk. Številk, pd katerih bi nam vsaka povedala o delavcu, o dekletu ali ženi, o mladincu ali mladinki, ki mora dan za dnem, leto za letom prevaliti pet, deset, celo do 50 km dolgo pot od doma do delovnega mesta in od tu po končanem delu spet domov. Iz neke statistične ankete, opravljene v 60 velikih mestih naše države, zvemo, da prihaja dnevno v ta mesta okrog 100.000 ljudi na delo. Iz okolice, oddaljene več kot 50 kilometrov od delovnega mesta, se jih največ vozi v Beograd, in sicer kar petina od skupnega števila beograjskih »vozačev«. Zaposleni prihajajo v Beograd iz 148 različnih krajev, v Niš iz 285, v Zagreb iz 262, v Celje iz 289, v Maribor iz 249 različnih krajev. V Sloveniji se dnevno vozi na delo po približnih podatkih železniške direkcije samo z vlakom okreg 20.000 ljudi. K temu pa moramo prišteti še . lepo števalo tistih, ki se iz bližnjih krajev vozijo s kolesi in one, ki se v vedno večjem številu poslužujejo rednih in tovarniških avtobusnih zvez. »Dnevna migracija«, to je uraden naziv za to, kar bi lahko imenovali tudi dnevno selitev. Je nujna posledica vedno bolj razvijajoče se industrije, ki privablja nove in nove delavce Iz vse širše okolice in ki nalaga podjetjem, da si pogledajo iz oči v oči z novimi problemi: prilagoditi vozne rede, uvesti nove avtobusne zveze, olajšati kakorkoli težave zaposlenih iz oddaljenejših krajev. • »Prezgodnji pisk vlako mi krati počitek« »Takole je z menoj: Sem Filip Solar, zaposlen v oddelku vodne instalacije in član železar- — Avtobusi že čakajo svoje redne potnike Filip Solar skega kolektiva že 23 let. Vsa ta dolga leta se vozim dan za dnem z vlakom iz Podnarta. Moj delovni dan se začne že ob štirih zjutraj in konča ob pol štirih popoldne. Ujeti moram vlak, ki odpelje ob pol petih. Na Srečo stanujem blizu postaje, nekateri moji tovariši pa morajo priti še iz oddaljenih domov. Zadovoljen sem z delom v železarni, pri prevozu pa mi tole ni všeč: vlak je imel včasih krajše postanke na postajah in je vozil le tri četrt ure, sedaj pa kar dobro uro. Razen tega pripelje na Jesenice že ob pol šestih, torej dobre četrt ure prezgodaj. Čas, ki ga tako Izgubim, gre na škodo mojega počitka in vsem tistim, ki menijo, da se človek pač navadi tega, moram reči, da se v 23 letih nisem navadil.« zaposlenih. Toda laže kot na dolgih progah, bi bilo to storiti nsf lokalnih, saj vidim, da se na primer z območja Kranjske gore vozi v lokalnih vlakih pretežno samo delavstvo železarne. Zjutraj je ta naš vlak res zelo zgoden, saj pridem na Jesenice že ob 5.20, kar dobre pol ure prezgodaj. Popoldne pa se vrača razmeroma kasno, šele ob 2.35. Cas, ki ga zapravljam s čakanjem, gre na račun mojega počitka in prostega časa.« • Marsikdo ne ve, da ]e življenje »vozačev« težavno Tovariš Leopold Koblar, doma iz Bohinjske Bistrice, je zaposlen v železarni v prometnem' Oddelku. Njegov delovni čas je razdeljen na turnuse po 12 in 24 ur. Zato lovi za Bohinjsko Bistrico, kjer stanuje, druge zveze kot tovariši iz rednih izmen. »Včasih se moj turnus zasuče tako, da moram zaradi zveze z vlakom slabe pol ure pred zaključkom dela zapustiti posel. To ne gre na mojo škodo, temveč v škodo tovarne, boli pa me, da čestokrat slišim očitke od delavcev zaradi tega. Ljudje, ki imajo to prednost, da stanujejo v kraju, kjer je tovarna, velikokrat pozabljajo na vse neprijetnosti tistih, ki se vozimo. Prepričan pa sem, da bo promet vedno bolje urejen in da bo moč omiliti marsikatero teh težav.« • »Zelo sem zadovoljen, odkar se vozim z avtobusom« Precej pohvale na račun avtobusa je povedal tovariš Matevž Grčar, zaposlen v cevami. V tovarno prihaja iz Smokuč, vasi blizu 2irovnice. »Ko sem se do lanskega poletja vozil z vlakom, sem moral vsak dan računati s 35-minutno peš-hojo do železniške postaje. Verjemite, to me je zlasti v slabem vremenu zelo izčrpavalo. Sedaj vozi iz naših krajev avtobus, postaja pa je le tri minute od mojega doma. Težko bi bilo s številkami prikazati, kako se taka udobnost rentira pri delu. Lahko pa po izkušnjah povem, da imam sedaj neprimerno več volje do idila, temveč hudo neprijetna stvar, če je treba s kolesom dan za dnem na delo. Toda čudna sreča nas je vodila po tovarni, da smo se v prodajnem oddelku srečali prav s tovarišem X. V., ki je nadvse zaverovan v svoj »bici-kel«. O njem pravi, da ga ne bi menjal za nobeno prevozno sredstvo. »Naj bo vreme tako ali drugačno, ne ločim se od svojega kolesa. V prostem času grem z njim na izlete, ob počitnicah na daljša potovanja po domovini in tudi že v tujino, ob delovnih dneh pa vsak dan na delo in domov. Kolo imam že 30 let in zmeraj sem se z njim vozil, samo v partizane sem šel peš.« Morda bo kdo dejal, da tako zaverbvariega kolesarja v dobi motorizacije ni več in da živi v domišljiji. Toda to ni res. Dve neznanki namesto imena smo zapisali samo zaradi besede, ki smo jo dali tovarišu M. K., češ da bodo največ, kar bomo objavili, njegove kratice. In ob koncu tega leta, ko si v mislih delovni ljudje stiskamo roke in zaželimo veliko uspehov in sreče za bodoče leto, naslavljamo najboljše želje tudi na naslov tisočev in tisočev delavcev in uslužbencev, ki se dnevno vozijo na delo. 2elimo jim, da bi imele tovarne uspehe pri urejanji: udobnih prevozov, da bi ljudje z veseljem in uspehom lahko delali in z vsakim dnem ustvarjali možnosti za lepše življenje. m. N. Ob Novem letu smo obiskali ljudi raznih poklicev in jih med drugim povprašali, kakšne so njihove želje na področju, kjer delajo in tudi v njihovem osebnem življenju. Odgovori so različni, kot je pestra problematika, ki jo ljudje kot delavci in upravljavci urejajo, kot je svet zase vsako človeško srce. »ZADOVOLJSTVO KUPCEV JE TUDI MOJE« Prikupno prodajalko, članico delavskega sveta v manufakturni trgovini »Gorenje« v Kranju Cvetko Debeljak, smo »sneli« kar za prodajalno mizo sredi dela z metrom v roki. Takoj je bila pripravljena odgovoriti na naša vprašanja, kar priča, da ji ni tuja problematika podjetja, medtem ko s svojih osebnih želja ni odgrnila »sedme tančice«. »Kako vodite trgovino, kako so zadovoljni vaši odjemalci?« »O, kar dobro gre,« je dejala, »posebno sedaj, ko delamo ves dan, v dveh izmenah. Leto dni je od tega, odkar smo na vrata naše trgovine obesili »Non-stop« (n sedaj bolj zadovoljimo zlasti kupce s podeželja, ker je lokal ves dan odprt. Odkar naša trgovina neprekinjeno posluje, se je povečal promet za okoli 25 %. Izbiro imamo zelo pestro, v'endar se znajdemo v trenutkih, ko kupcem le ne moremo ustreči. Prav sedajle je »suša« za flanelaste rjuhe. Čeprav imamo naročene na vseh koncih in krajih, se pri nas ne utegnejo postarati za več kot za nekaj ur. Avgusta in septembra smo imeli zelo bogato izbiro blaga za zimske plašče, kar v 50 različnih barvah. Seda) je izbira nekoliko manjša, ker se nam ne kaže kdo ve kako zalagati, sicer bi nam blago obležalo. Sredi januarja že začenjamo misliti na pomlad oziroma letno sezono.« Prodajalka Cvetka, čeprav mlada, do podrobnosti pozna barometer želja kupcev trgovine »Qorenjc«, niso ji neznane šibke točke proizvodnje, ki povzročajo težave tudi v trgovini. • »Lahko bi nam ustregli vsaj na lokalni progi« Na problem voznega reda nas je opozoril že sekretar železarne, ko je dejal, da so si na vse načine prizadevali, da bi uspeli prilagoditi vozni red vsaj na lokalnih progah delovnemu času v tovarni. Tega pa niso dosegli. In prav o Leopold Koblar dela in da tudi veliko laže primem za posel kot prej, ko me je mučna pot v tovarno utrujala.« Matevž Grčar • Seznanili smo se s tovarišem, ki izredno ceni svoje nemotorno dvokolo Če se ozremo skozi okno v pust deževen dan, potem ni treba razlag, da vožnja s kolesom ni V CEPOVANSKI DOLINI Dvajseto stoletje se je bilo premaknilo z mrtvih številk, ko je Francelj v Cepovanu prizadeto spraševal svojega očeta: »Pa zakaj na Silvestrovo točno opoldne koštruni šivajo ovcam parklje?« »Zato,« mu je odgovarjal oče, »da bi se ovce v novem letu lahko pasle, ko bi 'mele zakrpane parklje.« Francelj se ni dal ugnati: »Včeraj ste nas poslali, naj si ogledamo, kako to gre, pa nismo nič opazili.« »Seveda niste, ker niste pridni,« je oče tolažil Franclja in irtu iz košare nasul lešnikov in orehov, ki so ostali od prejšnjega večera. Najmlajši je bil. • Francelj je zrasel in danes se še z bridkim naglasom spominja običaja, ki je še živel v Cepovanski dolini vse do prve svetovne vojne. »Takrat so nas otroke pošiljali v stajo, da so nam odrasli med tem pojedli ajdovo polento, ki je bila za kosilo,« pravi zdaj Franjo in se pri tem spominja črede svojega očeta in črede, ki jo je pasel po čepovanskih goličavah vaški črednik. »Takrat smo imeli v Cepovanski dolini toliko ovc, da smo se oblačili v blago, stkano iz domače volne. Takrat...« Pozanimali smo se, kako je bilo »Takrat« in nekaj let zatem ter kako je v Cepovanski dolini danes, ko koštruni ne šivajo več ovčjih parkljev. • »V Cepovanu je zdaj dobra polovica ljudi, ki so stari več kot šestdeset let,« so nas sprejeli v prijazni gorski vasici. »No, potem pa ne bo težavno ugoditi naši radovednosti!« Kofolov gospodar ima zdaj triinosemdeset let. Sedem hčera se mu je razpršilo po svetu, doma je ostala ena, pa še ta ni »na domu« — učiteljica je v vasi. »Kako je z novoletnim običajem, bi radi vedeli? Pravzaprav bi raje zvedeli, kako živi ta običaj, oziroma kako je živel ta običaj o šivanju ovčjih parkljev in Zakaj je izumrl?« »Izumrl? Ovc ni več, pa je tudi običaj izumrl. Včasih ...« In poslušali smo, kako je bilo včasih, ko je vsaka hiša imela po nekaj ovc. kako je vaški črednik trobil na rog, da so ovce kar same hitele iz domačih hlevov na .zborno mesto' v vasi; kako so otroci res verjeli, da na Silvestrovo opoldne koštruni »Tudi ta bo odšel, najprej v šolo, nato v svet...« šivajo ovcam parklje, da bi se v novem letu bolje pasle, kako so pastirji na Silvestrov večer prirejali svoj ples. »Danes imamo le spomine na ovce, v vasi jih je morda le toliko, kolikor jih je prej imela ena sama kmetija.« Pri Kofolovih v Cepovanu še hranijo obleko, ki si jo je gospodar dal sešiti leta 1926. Iz »mežalane« je in stkali so mu jo v Trnovem. Hčerka ve povedati, da so otroci hodili še pred dvema letoma oblečeni v obleke iz »mezlana«. Obleko so podedovali iz roda v rod in so jo nosili tudi po trije rodovi. Neuničljiva je. »Kaj je to mezlan?« »To bo verjetno Iz italijanske besede ,mejza lana1, saj smo tudi ovce imeli italijanske pasme — bsrgamaške.« »Vam je žal, da ni v Cept>-vanu več ovc?« »Saj se ne bi imele več kje pasti. Niste videli, da sega gozd že do njiv ob cesti.« »Ko sem bil še majhen,« se vmeša v besedo Franjo, »sem pasel ovce na tistem hribu nad vasjo, ki smo ga prej videli. Zdaj je zaraščen.« Gmajna je zdaj zaraščena. Tudi košenice so se umaknile v dolino pred gozdom, njiva pa košenicam. Ovce se ne bi imele kje pasti. »Kako pa je z živino? Cepo-van slovi po tem.« »Ja, to pa je res. A zdaj je tudi živine mnogo manj, kot smo je imeli včasih.« In spet zvemo, da je pred dobrimi petdesetimi leti prišla v vas prva pasemska živina iz Vogrskega, kjer jo je vpeljal grof Coronini. Prvi plemenjak montafonske pasme je prižel v vas na prelomu stoletja. Pasemska živina se je tedaj razmnožila po vsej dolini. V vasi so imeli svojo mlekarno, ki je Gozd sega so ceste, do vasi posnemala mleko in pridelovala maslo, posneto mleko pa vračala živinorejcem, da so redili mlado živino in prašiče. dar in se zazre v vnuka. »Tudi ta bo odšel, najprej, ko dorase, v šolo in nato se ne bo več vrnil.« kot so je Imeli pred vojno. Upravnik pravi, da je tudi ovc veliko več. Mleka pa oddajo najmanj še enkrat toliko. Vse je v Cepovanski dolini najbolje. Upravnik to približno ve, morda pa tudi sam ni povsem prepričan v to. Vsaj iz nejasnih njegovih odgovorov tako sklepamo. Številke pa govorijo drugače. Pred vojno je bilo na primer v samem Cepovanu 1300 prebivalcev, zdaj jih je polovica manj. Pred vojno je mlekarna odkupila kakih pet sto .litrov mleka, čeprav ga niso oddali vsi kmetje, ker so ga kakih dve sto litrov dnevno predelali sami doma. Zdaj ga zberejo v Cepovanu blizu tri sto litrov dnev-•no in ga odpelje podnanoška mlekarna za potrošnike na Reko. Milijon osem sto na mesec od mleka, milijon na mesec od živine, tri milijone na leto od krompirja, vse drugo pa od gozda. Kmetijska zadruga nima kakšnega posebnega programa za napredek kmetijstva v Cepovanski dolini. To je vse. * Polde je nekaj časa delal v čepovanski mleltami. Želeli smo zvedeti, če se spomni novoletnih STAR OBIČAJ V MODERNIH ČASIH Tu in tam običaji iz starih časqy Še zmeraj kljubujejo duhu in predsodkom naše dobe. Atomski čas je uspel samo deloma preobraziti človeka in spremeniti njegovo duševnost, značaj ljudi pa se v marsičem ne more otresti vseh navad, ki spominjajo na preteklost. To vzlic temu, da večina teh običajev nima posebnega praktičnega pomena ter so postali kvečjemu etnografska ali folklorna zanimivost V Idrskem pri Kobaridu se je vse doslej ohranil običaj, ki je bil v davnini značilen domala za vso našo deželo. Ljudi obveščajo o raznih dogodkih ter jim sporočajo novosti z bobnanjem po vasi. Bobnar sodi med najbolj znane in priljubljene vaščane in ga poznajo daleč naokoli. Zanimivo je, da so bobnanje po letu 1925 opustili, hkrati z ukinitvijo samostojne občine v Idrskem, takoj po osvoboditvi pa so se vnovič oprijeli tega svojstvenega in starodavnega načina obveščanja ljudi. Bobnar je zdaj upokojeni Shajč, ki že ves čas po vojni vestno opravlja to dolžnost. Ljudem posreduje vsa obvestila krajevnega urada v Idrskem in vabila za razne sestanke, zbore volivcev in prireditve. V vasi ima šest postaj, kjer se na znak bobna zbero ljudje, zadnja postaja Shajča pa je v kilometer oddaljenem naselju Mlinskem. Bobnar lahko opravi svojo dolžnost v približno pol ure. Vaščani so, razumljivo, navajeni na to obliko obveščanja in se na glas bobna hitro zbero okrog Shajča. Krajevni odbor, organizacija, društvo ali drug -naročnik«, po ustaljenem običaju plača Šhajču 40 dinarjev za enkratno bobnanje. Kaže, da se ta svojstven običaj ni ohranil nikjer drugod na Primorskem in morda tudi ne v Sloveniji. M. D. »Kako pa zdaj?« »Prebivalcev je pol manj, kot jih je bilo pred vojno. Zato tudi živine nima kdo rediti. Včasih sem imel po dvajset glav, zdaj imam tri,« pravi Kofolov gospo- Tako delajo vnuki, tako so že storili sinovi. V Cepovanski dolini nima več kdo delati. • V kmetijski zadrugi vedo po. vedati, da imajo zdaj več živine, IZ MOZAIKA ŽELJA raznih kvarnih vplivov pri opravljanju poklica. Potrebe po zdravstvenih uslugah so vsak dan večje, zato želimo čimprej adaptirati sedanji zdravstveni dom, da bi pridobili nove prostore, dispanzer za žene itd. Naša tovarna pa ima svojo ambulanto, ki sprejema delavce in njihove svojce, pa tudi člane drugih kolektivov, v načrtu imamo tudi zobno ambulanto.•* Na vse take izpopolnitve in razširitve lahko mislijo, ker po besedah člana UO Ljubiča, niso v škripcih za zdravstveni kader. Posebej je tovariš J.jubič omenil pomembnost in uspehe preventive v tovarni *»Veriga«. Povedal je,, da njihov zdravnik od časa do časa pregleda vsa aelovna mesta v tovarni in tako, če je creba, laže predlaga novo, zdravju občutljivega delavca ustrezno zaposlitev. »V bodoče pa moramo v Radovljici urediti tudi vprašanje lekarne in reševalne postaje. To je ena glavnih nalog upravnega odbora. Prav tako bomo ustanavljali še nove ambulante, da zdravstveno službo čimbolj približamo delovnemu človeku.« Tore), delu želja je ob dovoljni meri vneme in vztrajnosti moč dati krila, jih realizirati, del pa je takih, ki ostanejo »krite tujim očem in ušesom ter so kakor reka, ki nikoli ne doseže oceana. »DA BI NASA INDUSTRIJSKA SOLA BILA ZARES METALURŠKA!* Edi Cenček, Šef vzdrževanja delavnic v jeseniški železarni, ki že štiri leta vodi šolski odbor Metalurško-kovinarska šole na Jesenicah, je dejal o svojih željah: ‘-Moja največja želja kot predsednika falskega odbora je, da bi čimprej izšel zakon, ki bi uredil vprašanje naših strokovnih šol, kajti sedaj je toliko načinov vodenja, kolikor je industrijskih šol. Zato ni nikakršne skladnosti in enotnosti, in kar je za našo šolo najhuje, od nikogar ne dobiva podpore. Jeseniška Metalurška šola je kot otrok brez matere, prisiljena se je sama vzdrževati. To pa zelo slabo vpliva na kvaliteto pouka. Prišlo je tako daleč, da ima samo še naziv metalurška šola, v resnici pa je po načinu vzgoje le obrtniški zavod. To je zelo boleč očitek tako meni, kot celotnemu šolskemu odboru. Sola se je sprevrgla v delavnico, tako da čimveč zasluži, da sploh lahko obstaja. Sole namreč ne priznava za svojo niti občina niti okraj, niti njen ustanovitelj — železarna. V takih razmerah šola ne more vzgajati poklicev v skladu s potrebami jeseniške železarne. V šoli, kjer so delav- Jože Ljubič nice neurejene in kjer je že tako in tako premalo prostorov in kjer kljub temu gostujejo delovodska šola jeseniške železarne, podružnica Srednjetehniške šole iz Ljubljane, obrtnonadaljevalr.e šole in razni tečaji, lahko trenutno vzgajajo le strugarje, ključavničarje, električarje in nekaj livarjev. V železarni pa se najbolj praznijo mesta za industrijske zidarje, pri vzdrževanju visokih in Martinovih peči, manjka valjarjev, topilcev, skratka metalurškega kadra, ki je v železarni zelo star iri najbolj odmira. Prihodnje leto bo namreč kar 443 delavcev teh poklicev praznovalo 40-letnico dela v železarni.« Spričo pereče problematike, ki terja čimprejšnjo rešitev, je tovariš Cenček navedel kot nujne naloge: preureditev in povečanje delavnic v Metalurški šoli, izdelavo statusa šole in da bi čimprej uresničili predlog komisije za šolstvo pri Združenju jugoslovanskih železarn, da bi industrijske šole spet priključili ustanoviteljem. To pomeni, jeseniško Metalurško industrijsko šolo naj bi spet prevzela železarna, ki bi poskrbela za reorganizacijo in nemoteno delo šole. »Naš šolski odbor je v začetku precc.i »plaval*, ni videl vseh nalog pri samoupravljanju, v zadnjih dveh letih pa ga je sama problematika zbudila iz mrtvila. Pri Metalurški šoli imamo tndi internat, kar bo poleg povečanja same šole veliko prispevalo, da bo šola spet dobila pravo mesto pri vzgoji metalurškega kadra za jeseniško železarno.« »VSAJ 40 LET.. .« Tovariš Cenček tudi v osebnem življenju iti brez želja. Edi Cenček »Moj oče je 42 let delal v jeseniški železarni,« je dejal. »Jesenice so moj rejstni kraj in tudi jaz že 27 let delam v železarni. S tovarno živim, in z zadovoljstvom spremljam njen razvoj. Zato želim, da bi tudi moja dva sinova prav v naši železarni našla svoj kos kruha. Sinova sta komaj v gimnaziji, vendar želim, da bi delala na Jesenicah. Na ta industrijski kraj sem zelo navezan, pa čeprav se nekaterim zde Jesenice grde, prašne, vedno zavite v oblake črnega dima. A kjer je veliko dima, se običajno tudi dela ne manjka. Z Jeseničani moraš čutiti, pa vidiš skozi dim tudi sonce. Tudi jaz bi rad doživel 40-letni delovni jubilej v jeseniški železarni. Rad pa bi imel tudi toliko časa, da bi se odzval klicu javorniške Svobode in klicu srca, ki me vleče v orkester, kjer sem svoj čas že sodeloval.« M. R. običajev, še več — želeli smo zvedeti, kako je z živinorejo, kako je s kmetijstvom in kako Sploh živijo ljudje v Cepovanski dolini. »Dobro živijo. Včasih smo se ubijali in mučili. Zdaj se jim skoraj ni treba več. V dvajsetih letih se bomo tako vsi preselili: stari v grob, mladi pa v dolino, na boljše.« »Kako pa je bilo z mlekarno?« »Ja, veste... Treba bi jo bilo na vsak način obnoviti. To je edini način, če hočemo dvigniti živinorejo.« S Poldetom smo se pogovarjali pred hišo na koncu vasi. Prav takrat je pomagal seliti. Ljudje se v Cepovanu le še izseljujejo, priseljujejo pa se iz višjih vasL In pred vasjo je bila včasih gmajna na griču, zdaj sega gozd do ceste, do vasi. Ljudje z višav bežijo pred gozdom, ljudje se bodo umaknili iz doline. Cez dvajset let... Polde pa bi le rad videl, da bi mlekarno obnovili: »Ce imate kaj besede, naj obnovijo mlekarno!« nam je z upanjem v srcu dejal v slovo. * Ljudje so v Cepovanski dolini pred prvo svetovno vojno dvignili živinorejo, še bolj pa so utrdili sloves montafonski pasmi pred drugo svetovno vojno. Isti ljudje so več let prehranjevali na stotine in tisoče borcev za česa vseljudskega upora. Pred okupatorjem so bežali v višave, ki jih je pozelenil gozd. V obnovljene domačije so se vrnili tisti, ki so bili navezani na pašnike in gmajne, drugi so si poiskali boljši kot v Širnem svetu, ki se odpira onkraj Grgarja. V Cepovanu novoletni običaj ne živi več, kakor je živel pred petdesetimi leti. V Cepovanu pa si ljudje vsako leto voščijo srečo in zadovoljstvo. V Cepovan prihaja iz leta v leto več čestitk iz vseh krajev naše širne domovine. Milko Štolfa mmmi Motiv lz Blata na Korčuli Maršal Tito na obisku pri pionirjih v Blatu. — V sredini Marija Glavočičev* o, no, ne vrzi puške v koruzo!« se je nekdo oglasil za mojim hrbtom, ko sem hitel po cesti in se jezil, ker mi »za zlod-ja« ni padlo na misel, o čem naj bi pisal. »Vem,^ kaj te tare, in ker si ti, naj bo,« je nadaljeval neznanec. »Namignil ti bom tu in tam, ti pa imej oči in ušesa odprta. Se razumeva?« »Seveda se,« sem mu olajšano odgovoril. Ljudje so se na ulici ozirali za nama in šele, ko mi je neki znanec zašepetal na uho ime mojega dobrotnika in spremljevalca, sem spoznal, da imam opravka z samim Dedkom Mrazom. »Veš,« mi pravi, »vi odrasli mislite, da poznam le življenje mlajših, vendar ste v zmoti. Takole, dap in noč sta najina. Pot pod noge, nemara ti ne bo žal, čeprav bo nekoliko naporno.« * »Stoj! Ali ga ne bi pred začetkom najine poti malo srknila, ker sva že pred .Šestico'.« »Malo zgodaj je, se ti ne zdi, Dedek Mraz!« »Saj se ga ne bova nacejala. .ŠumadijSki čaj' bo kot nalašč za takšnole vreme. Kar tule v točilnici bova vse skupaj na hitro opravila.« V točilnici sva z Dedkom komaj našla prostor ga dva para nog, toliko gostov je bilo v njej. Nekdo pri oknu je imel v roki kozarec z dvema deci žganja. Skozi pijane solze je jokal. Zenska blizu petdesetih let, vsa zaripla v obraz in s razkuštranimi lasmi ga je tolažila: »Nikar ne Jokaj, saj sem še jaz na svetu.« Možakar se je hitro -potolažil. Svoji »tolažnici« je naročil deci žganja in solze so bile posušene. Dedek Mraz me je rahlo dregnil v rebra: a, res da je tudi to košček Ljubljane, ven-: Je malenkosten.« * tiZe vem. Zavijva v tole ulico.« SPREHOD DEDKA MRAZA Majda je Dedka koj spoznala: »No, naj bo, ker si pač Ti, dragi Dedek!« Prav na vrhu stopnišča sva se ustavila. V skromni podstrešni sobici je sedelo za mizo in ob električni pečici mlado dekle. Ko sva z Dedkom Mrazom potrkala na njena vrata in jih odprla, naju je vljudno pobarala, kaj želiva. »Vidim, da pišeš nekomu pismo. Bodi dobra in ga nama pokaži.« Dedek Mraz mi je namreč že zunaj zaupal, da bova obiskala dijakinjo učiteljišča, mlado Majdo z Gorenjske. RHiiuniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim ...................... Majda je Dedka koj spoznala: »No, naj bo, ker si pač ti, dragi Dedek!« Dekletovo pismo nama je tole povedalo: »Dragi domači! — Dobrote, ki ste mi jih poslali po sosedovem Viktorju, sem sprejela. Preveč skrbite zame. Tolažim se edino s tem, da vam lahko povem, da mi gre učenje lepo od rok. Čeprav je še daleč, vendar nestrpno pričakujem zrelostno spričevalo. Znova ugotavljam, da sem prav napravila, ko sem se odločila za učiteljski poklic. Že danes se vidim med otroki nekje na deželi. Za mesto mi ni toliko. Tudi očetu, od katerega sem sprejela predvčerajšnjim pismo iz Argentine, sem malo prej odgovorila. Njegovi hvalospevi tujini mi že presedajo. (Dedek Mraz mi je na tihem povedal, da je bil Majdin oče belogardist, da je leta 1945 pobegnil v Avstrijo in od tam odpotoval v Argentino.) Med drugim sem mu tudi pisala, da se bliža moj študij h koncu, da bom kmalu poučevala otroke, med drugim tudi zgodovino naše partizanske borbe. Nič ga nisem žalila v pismu, saj vem, da je njegova hvala tujini zlagana, da je prav v njej skrito hrepenenje po domovini, ki ji je obrnil hrbet. V cvetličarni sem kupila droben cvet vijolice. Poslala sem mu jo v pismu, iz domačega loga je ...« ★ Zunaj me je vzel Dedek Mraz »pod roko«. »No, kaj rečeš na vse to, fant?« »Nikar ne terjaj odgovor, Dedek!« »Drugačne plati študentskega življenja se bova dotaknila zvečer, ker tisti, ki bo prizadet, sedajle nemara smrči in nama ne bi vedel kaj prida povedati. Pohiteti morava, pot je še dolga. — Glej, megle so se razkadile, sonce je objelo mesto. Ze vem, v Tivoli jo mahniva. Tam je za moje oči vedno dovolj paše, predvsem v lepem vremenu.« »Poglej Jih!« »Koga naj pogledam, Dedek?« Dedek je nejevoljno zabrundal: »Mar si slep? Pa še praviš, da pisariš. Nemara bo res treba s teboj y pokoj.« Nerodno mi je bilo. Dedkove besede so me rahlo užalile. »No, no, saj ni tako hudo. Poglej, na tele babicam in dedkom veliko več pozornosti, kot pa v vašem mestu. Sicer je nemara to pri vas le navidezno, bilo bi pa lepo, da se tudi njih v letu enkrat spomnite s praznikom, samo njim posvečenim. V koledar postavite »dan dedkov in babic«. V tem dnevu bi jim na slovesen način izrazili hvaležnost, ljubezen in požrtvovanje za njihovo dobroto. Kaj praviš, no?« »Prav imaš, Dedek, stokrat prav!« ★ »Danes nama je sreča naklonjena. Glej tegale možakarja, ki jo maha vzdolž poti. Skoči na tihem v njegovo kožo in zaživi z njim. Sproti ml posreduj njegovo življenje in doživetja na popoldanskem sprehodu. Se to ti povem, da je uslužbenec, da je mož skrbne žene in oče štirih otrok. Nekdo pri oknu je imel kozarec z dvema deci žganja. Skozi pijane solze je jokal Dedek je obstal. »Občudujem jih in nikoli se jim ne bom načudil. Mar ne čutiš njihove potrpežljivosti, njihove dobrote in govorice teh starčkov, ki tako blagohotno trpijo otroške muhe svojih oskrbovancev ... Tako, dovolj imaš, kar govori, dopoldne sem bil jaz nekam prezgovoren.« \ Pred možakarjem se je spustil z drevesa napol zmrznjen in orumenel list. Ujel ga je v roke, ga nekaj časa opazoval, nakar ga je položil na zidno ograjo, na kateri se je igral štirileten otrok. »Ali ni zid malo previsok zate, mali?« Skrbno je vzel otroka v naročje, ga malo popestoval, ga vprašal za ime in ga pobaral, če nima nikogar, da bi ga čuval. Dedek Mraz me je sunil v rebra: »No?« »Možakar mora biti umirjen človek, ve, kaj hoče. Družina mu je vse.« ■ »Dobro, kar dobrp. In še kaj...« »Življenje mu ni v breme, jemlje ga z lepe strani, čeprav čuti in se zaveda, da ni prizanesljivo. Njegove udarce sprejema hladnokrvno in zna na nje tudi odgovarjati.« »Misel si mi vzel iz glave. Pustiva ga, naj gre svojo pot,..« . . ■-v totn* Noč je že_ bila, že pravi večer, ko sva stopila v študentsko menzo. Bilo ,ja v §pb°to zvečer. Ples. Mladina je bila vesela iri sproščena. Oči so se vžigale in lovile. Teden dni študija je za njimi. »Od vsega srca jim privoščim. Tako . je z večino, imaš jih pa tudi nekaj, ki se dvignejo s postelje šele popoldne in zažive zvečer nekje v baru. Tamkaj kopne drage štipendije in od roditeljev poslani denar.« s starčke, ki jih vidiš pred seboj, kako vodijo g malčke za roko, sem mislil, ko sem te opozoril.« Dedek je obstal. »Občudujem jih in nikoli se = jim ne bom načudil. Mar. ne čutiš njihove po- g trpežljivosti, njihove dobrote in govorice teh g starčkov, ki tako blagohotno trpijo otročje mu- he svojih skrbovancev? Veš, fant, veliko hodim §f po svetu in imam že nekaj izkušenj za seboj, j§ verjemi ali ne. Poznam dežele, kjer izkazujejo Dedek Mraz je imel nekje sestanek. Morala sva se posloviti. »V mojem ogledalu bi lahko še marsikaj videl, tega je za zvrhan koš. Nekaj si le ujel, kaj ne, fant? Še enkrat ti povem: Ljubljana mi je s svojimi ljudmi kljub vsemu ljuba in draga. Zdrav, fant!« »Zdravo, Dedek Mraz in srečno!« -on- mi........III.....,, r M............................................................... *W~\nstlkrat gledamo črno na M A ljudi okrog sebe. Ven-m W dar resničnost kmalu ■ ■prežene temo z obzorja. Malo globlji pogled v človeka, ki ga vsak dan srečujemo, na tovariša, ki mu drugujemo pri delu, na znanca, s katerim nas vežejo prijetni spomini, razvedri dušo in nas pripelje do spoznanja, da je človek navsezadnje le človek. Resda z vsemi svojimi napakami in slabostmi, yendar nad vsem tem navadno zmaguje lepota in poštenost. Nešteto plemenitih vezi je, ki vežejo človeka s človekom. Srečujemo in občutimo jih v vsakdanjem življenju. Ena od teh je toliko prisrčna in pristna še prav posebej zaradi tega, ker jo je stkala otroška duša z vso svojo naivnostjo in nepo-kvarjenostjo, da jo je težko zamolčati. NAJ JO SLIŠIMO Nekega dne je stopila v četrti razred ene izmed osnovnih ljubljanskih šol razredničarka in razpoloženo predlagala otrokom: »Menim, da ne bi bilo napak, če bi naš razred vzpostavil vez z enim ali drugim razredom osnovne šole kjerkoli v Jugoslaviji.« Učiteljičin predlog je bil z navdušenjem sprejet. Odločili so se za četrti razred osnovne šole v Blatu na Korčuli v Dalmaciji. Tako je odromalo kakih dvajset pisem iz Ljubljane v daljno dalmatinsko otoško mestece Blato. Otroci v Ljubljani, med katerimi je bila tudi črnolasa Sonja Maoduševa, hčerka podpolkovnika JLA, so nestrpno pričakovali odgovore in šteli dneve, ko bi po njihovem že lahko prispeli. Otrpel v IV. razredu osnovne šole v Blatu pa so še z večjim presenečenjem sprejeli drobna pisemca od bvo- ki veze in tke dvoje jih vrstnikov iz Ljubljane. Vsi so jih hoteli imeti. Njihova razredničarka pa jih je razdelila le najboljšim in najbolj pridnim. Sonjino pismo iz Ljubljane je bilo sojeno učenki Mariji Glavočičevi iz Blata. NASE ZGODBE PRVI AKORD Marija je tistega dne, ko je prejela Sonjino pismo, komaj pričakala, da je šolski zvonec odprl na stežaj vežna šolska vrat a. Žarečega obraza je pohitela domov in pokazala roditeljem pismo neznanke iz Ljubljane. Razumevajoče so ji odobrili dopisovanje. Vsebina Sonjinega pisma je bila taka, da je naletela v Mariji na silovit odmev, ki ji je narekoval besede naravnost Iz srca. Marijini roditelji so se -čudili svojemu otroku, od kod jemlje izraze, kakršnih še niso zasledili v njegovi otroški duši. Vzradovall so se. Marija je pisala o veselju, ki jo je objelo, ko ji je učiteljica izročila pismo, o navdušenju za dopisovanje. Opisala je svoje mesto Blato, svoje življenje v šoli in izven nje. Zaželela je, da ostane dopisovanje trajno in izrazila željo, da jima življenje prinese priložnost, da se tudi osebno apoznata. Med drugim je napisala tudi tole: »Moj tata je bio več nekoliko puta v Ljubljani, kaže mi, da je divna.« — V levem kotu spodaj v pismu pa je Marijin oče pripisal: »Z ženo sva srčno vesela vezi, ki nastaja med našima dvema otrokoma. Prejmite tudi od naju dveh najlepše pozdrave.c Nekaj dni zatem je Marijino pismo iz Blata zadrhtelo v Sonjini roki. »Mama, prejela sem odgovor. Le kdo neki mi piše, kako ji je ime?« Dekletce je nestrpno steklo v svojo sobico, se zaklenilo in s trepetajočo roko odpiralo pismo. Ni čutilo, kako se ji mati za vrati blago smeji. — Marije ni bilo dolgo na spregled. Ko pa je stopila rdečih ličic v kuhinjo, kjer sta bila mati In oče, jim je nudeč z iztegnjeno roko komaj prejeto pismo skoraj s šepetom zaupalo: »Marija ji je ime..:« Mati Savka je pismo na glas prebrala. Besede: »Z ženo sva srčno vesela vezi, ki nastaja med našima dvema otrokoma ...« so objele ves prostor in ogrele tri srca. Dvoje otrok — Sonja in Marija — je začelo tkati prelepo vez ne le njunega prijateljstva, marveč tudi prijateljstva dveh družin. Razdalja med Ljubljano in Blatom na Korčuli je postajala vedno manjša. AKORD SE PRELIJE V MELODIJO Razdalja med Ljubljano in Blatom je postajala vedno manjša. Vsebina pisem obeh deklic, ki so bila spočetka prežeta s prvim navdušenjem in presenečenjem, se je v nadaljnjih dopisih nekoliko unesla. Ni pa izgubila popolnoma nič na vrednosti, nasprotno, z vsakim novim pismom je za nekaj obogatela. Vse to pa je bogatilo tudi obe otroški duši. Deklici sta si že izmenjali sliki in nekega dne je prejela otroških src Jcoj, ko se začno šolske počitnice. y Povabilo je bilo sprejeto. ŠTEVILO PRIJATELJEV SE VEČA V Blatu in v Ljubljani so roditelji obeh deklic skrbno in z veseljem spremljali »početje« svojih deklic. Prišlo je tako daleč, da je bil v eni ali drugi hiši praznik za vse, ko je prispelo pismo iz Ljubljane ali Blata. Besede, ki so bile zapisane v pismih, so vžgale tudi »stare«. Nekega dne je dejal podpolkovnik Maoduš svoji ženi: »Kaj rečeš na to, da bi tudi midva onima dvema doli napisala pismo?* »Misel in željo si mi vzel z jezika.« Pisala sta, se jima zahvalila za vzgojo njunega otroka, ki prinaša Sonji toliko veselja in smisla za prijateljstvo In tovarištvo. Povabila sta vso Glavo-čičevo družino, da jih obišče SNIDENJE Vse pride v človekovem življenju. Tudi šolske počitnice. Sonja z roditelji je pričakovala prijateljico na ljubljanski železniški postaji. V roki je imela cvetje. Bila je na trnju. Mao-duševi so jo težko »krotili«. Izza ovinka je zavriskal vlak. Tudi v Sonji je zapelo. Svoje oči je uprla v že stoječe vagone In iskala. Nenadoma je na ves glas zavpila: »Marija!« Dve deklici §ta se srečali in se poljubili. Dva para roditeljev se je za njunima hrbtoma srečno smehljalo in se kmalu nato tudi rokovalo. Besede v Maoduševem domu so še več povedale kot pisma. EPILOG? SE ZDALEČ NE! Po ogledu Bleda, Postojnske jame, Baze 20 na Rogu so večino dni preživeli v Ljubljani, na Rožniku, pri Urhu, na Rašici. Se največ toplih besed pa so si zmenjall v domu. Tamkaj se tudi n(so mogli ustavljati Maoduševi, da ne bi šli z Gla-vočičeviml v Blato na Korčulo. Morje se je pobratilo s slovenskimi planinami. Dvoje otrok — črnolasa Sonja z Marijo — še kar naprej veze čudovite vezi v življenje teh dveh družin. Plemeniti cvet prevladuje v tej vezi, pravi se mu ljubezen in prijateljstvo. Pravi se mu človekoljubje. Marija in Sonja pa sta umetnici v vezenju in tkanju. Imata namreč dobre vzgoji-telje-roditelje. Jože Bon Sonja od Marije pismo, v katerem je med drugim napisala tudi tole: »Zakaj si mi zamolčala, da si se slikala z maršalom Titom skupaj? Videla sem te naslikano v ,Vjesniku u sre-du'. Bilo je za Novo leto 1958.« — Sonja ni bila malo presenečena, ko je našla v pismu Marijino sliko, ki je na sliki prav tako v družbi z maršalom Titom, ko je obiskal Korčulo in ga je med drugimi pozdravila tudi pionirska delegacija. Nekje v Blatu in nekje v Ljubljani leže skrbno položena pisma obeh deklic, ki po svoje opisujeta srečanje s Titom. Nemara naš Maršal ve, kakšna je govorica otrok, ko govore ali pišejo o njem. To je govorica nepokvarjenih src, besed, kakršnih ni zlepa najti niti v pesnikovem besednem zakladu. e ureditve so žene na RIŽ,CVETJE IN PLESI Bujni rastlinski svet D omovino teh ljudi je narava obsula z lepoto in dobroto. Tla so rodovitna, rastlinje bujno, pod spretnimi rokami se je pragozd umaknil obdelani zemlji. Ozri se z gore: riževa polja, kolikor daleč ti seže oko, čez ravni svet tja na grič. Pobočja so preurejena v terase, vasi pa obkrožajo bananovci in palme. Gozdnati gorski obronki zadržujejo vodo, da je je dovolj vse leto, včasih pa tudi preveč. Potem ko so mlade riževe sadike v zemlji, priteče po pobočju voda in postopno zaliva terasaste »savahe«, kakor se reče tistim njivam. Za red skrbijo subaki, vaški vodni odbori. Sredi savahov, ki jih krasijo majhna stara znamenja, so se vgnezdila mesteca in vasi, v njih pa stoji vsaka hiša zase, obdana z ograjo iz suhih palmovih vej. Zemlja vsaj po navadi daje več, kot potrebuje kmečka družina. Se preden sonce v zgodnjem jutru prežene meglo, se gospodinja s košaro na glavi odpravi na trg. Medtem ko riž raste in zori, se kmet ukvarja z marsičem, zlasti z rezbarijo, ki je precej pripomogla k slovesu balijske ljudske tvornosti. Ko doseže balijski fant ali dekle določeno starost, mu je treba spiliti zobe. To opravi starejši vaščan, ki ima izkušnje. Uporablja trdo pilo, seveda brez injekcije. Operacija boli, vendar mladinka molči, ker bi krik bolečine — tako meni — uničil čarobno moč obreda. Cvetje nosi v laseh že prej, zakaj Bali je otok cvetic, tako za ženske kakor za moške, tudi za branjevke na trgu, in sicer ne glede na kaste, ki so štiri po indijskem vzorcu. % ■ Morje je otoku krojilo usodo eprav je Bali blizu večje in moč-I nejše Jave, jfe hodil v zgodovini X., ^ večinoma svojo pot. Res je, Bali je prišel pod vpliv hinduizma, ko je ta doživljal na-Javi svoj zlati vek, vendar mu je dal lastne kulturne vrednote. V poznem srednjem veku so otok osvojili javanski vladarji, pa se je otresel jarma in postal spet sam svoj. Kasnejši poskusi so spodleteli, zakaj na Baliju ni dobrih naravnih pristanov. Ko se je v sedemnajstem stoletju na zahodnih otokih uveljavil islam, je marsikateri osvajalec okusil, da je oži- Izpisek iz dnevnega poročila o obisku našega predsednika v Indoneziji: »Predsednik Tito bo pričakal novo leto na Baliju.« — Kaj je Bali? V leksikonu: neposredni vzhodni sosed Jave, prvi v vrsti Malih sundskih otokov, površina 2243 kv. milj, najvišji vrh Agung (3218 m), na severu gorat svet, na jugu široka ravnina. Prebivalcev 1,007.000. Pridelujejo predvsem kopro in riž, slovijo pa njihove tkanine in ročna dela, zlasti rezbarije in dolbeni leseni predmeti. Bali je eno izmed indonezijskih gospodarskih in kulturnih središč. Iz Evrope so prvi prijadrali tja Nizozemci leta 1597. — To je v glavnem vse. Pa življenje in običaji otočanov. Čeprav se vsakdanji življenjski utrip na Baliju v bistvu pravzaprav le malo loči od življenja kjerkoli drugod, je v njem vendarle nekaj posebnega, nedoločljivega, nekaj, kar sodi v svoj svet. To je otok templjev in starih palač, sonca in tropske vročine, glasbe in plesa, otok bogov in demonov. Bali je presenečenje, to je Indonezija in še nekaj. Povsod v Indoneziji ljudje plešejo, na Baliju pa je ples del življenja, zakaj ni ga dogodka brez plesa. Dekleta smuknejo v dolgo obleko, ki se tesno oprime grudi in bokov. Čez sarong pride še nekak predpasnik, bogato vezen z zlato nitjo, v lase pa cvetice, po katerih se Balijke ločijo od vseh drugih azijskih plesalk. Ko pride za nočjo nov dan, se tiho in mirno tempeljsko dvorišče koplje v soncu, široki bananovi listi pa se zgrnejo nad neznatne vaške hiše. še včeraj so ljudje plesali, zdaj pa je vse tako. kot je bilo predvčerajšnjim in pred stoletji... na med Balijem in Javo brezdanja globel. V začetku našega stoletja so prišli Nizozemci. Sele tedaj je balijska kultura pokazala pravo odpornost in moč, čeprav ni mogoče trditi, da se v sodobnem življenju niso uveljavile nekatere zahodne življenjske navade. Marsikateri stari spomenik je načel zob časa ali pa ga je razdejal potres, ki na otoku ni redek pojav. Porušenih spomenikov ne obnavljajo, raje sezidajo kje blizu novo poslopje v istem slogu. V balijski arhitekturi se pozna hindujski vpliv. Templji so precej podobni hindujskim razvalinam na Javi. Balij-ci še vedno zidajo v tem slogu, zunaj pa stavbe krasijo kipi in reliefi. Njihovi templji niso svetišča v pravem pomenu besede, marveč neke vrste družabni prostori. Na treh dvoriščih z glinastimi stenami je ena ali pa več majhnih stavb, na zadnjem pa pagoda, kamor hodi staro in mlado po srečo za hišo in po zdravje za domače. Graditelji teh poslopij in ustvarjalci kipov okoli vhodnih vrat so preprosti ljudje, ki sejejo in žanjejo riž. Vaški svet se odloči za novo stavbo, prebivalci pa pomagajo, kakor kdo more in zna: ta izdeluje opeko, oni je kipar, tretji arhitekt ali pa pomaga pri zidavi. Ko je opravljeno, se vrnejo vsak k svojemu hlevu in plugu. Kmečko delo se kot povsod ravna po letnih časih. Ko je žetev pod streho, spustijo vodo na polja, potem pa je treba savhe pripraviti za novo riževo seme, ki njivo kmalu zagrne s svetlo-zeleno odejo. Kakor povsod podpira žena na Baliju tri vogale pri hiši. Dela v kuhinji, pomaga pri setvi in žetvi. Mnogoženstvo v višjih kastah ni neznano; ostareli, zgarani ženi je kar všeč, če dobi mlajšo pomoč. Ce se že v prvem zakonu rodi sin, oče vsaj po navadi ostane pri eni ženi. Kadar je letina dobra, dobi bogate darove tudi Devi Sri, boginja riža, nekaj malega pa še poljski in vodni dobri duhovi, ki imajo v očeh preprostega se bodo odprli, ljudje bodo sejali, želi in jedli riž, vaščani bodo vedro gledali v prihodnji letni čas ... Seveda so potrebni tudi darovi, ki imajo čarobno moč: riževo pecivo, žitna zrna in še posebej cvetovi z drevesa tjempaka, ki raste na tempeljskem dvorišču, ob pokopališkem zidu in na drugih posvečenih krajih. Dolgo cvete in bele, dišeče cvetove ima, podobne pu-ščavniku, ki se je umaknil v sivkasto samoto. Pozno popoldne pripravijo žene in >troci darove, ki jih bo treba navse-:godaj položiti s cvetjem vred pred rimbol družinskega zaščitnika. Spet Irugič se žena odpravi v vaško sveti-iče, kamor nese dar za baropga, zmaja : dolgimi lasmi. Dva fanta držita zmajevo podobo kot simbol ukročenega, v iobroto spremenjenega zla. ■ Djanger, Djanger N Pokojni na grmadi Pi Grmada gori. Po sežiga pokojnikovega trupla se približajo svojci ter zberejo pepel in na pol sežgane kosti. Ce je ogenj premočan, prinesejo vode. Ostanke zberejo v srebrno posodo, v kateri potem prenesejo pepel in kosti na morje. ljudstva veliko moč. Balijci vidijo vsepovsod bogove in demone. Najmočnejši živi v gorah, svoje zaščitnike pa imajo tudi reke, studenci in celo drevje. Vsi so naklonjeni tistemu, ki jim kaj da, menijo balijski vaščani. S slabim dejanjem si nakoplješ prekletstvo bogov, ki se maščujejo vsemu okrožju s slabo letino, z boleznijo ali s poplavami. Ce se to zgodi, je treba z darovi Čimprej spraviti čarobne sile v dobro voljo. Oboroženi petelini njihove vrstnice v mnogih drugih vzhodnih deželah. Tudi za otroke je dobro poskrbljeno, le obleke imajo malo na sebi. Sicer pa te niti ne potrebujejo, zakaj na Baliju sije sonce leto in dan. Mnogi se navdušujejo za peteli-nji boj, športno panogo, ki je Balijcu to, kar je Evropejcu nogomet ali košarka. Vaščan po imenu pozna najboljše krilate borce v bližnji okolici. Pred petelinjim nastopom sklepajo ljudje stave. Svojemu borcu pritrdi gospodar na vsako nogo do deset centimetrov dolgo iglo, zato je boj kaj kmalu končan. Traja le nekaj minut, vendar so ti trenutki na moč razburljivi, takoj po boju pa visoke vsote menjajo lastnika. Petelini hodijo celo na trening, seveda brez jeklenih ostrog. Potem ko sonce utone v morju ali izgine za gorami in vrže luna dolgo senco, napoči po mnenju Balijcev ura dobrih in zlih duhov, zato plešejo v glavnem pri naravni ali pri umetni luči. Kdor si drzne sam v temo, je koj sredi hudobnih duhov, ki si ne upajo na tempeljsko dvorišče, kjer možje kramljajo ob leščerbi, mladina pa pleše sangjang in gamelan. Po vitkih dekliških postavah — tu posegamo v domišljijski svet povprečnega Balijca — iztegujejo nebeške vile svoje dolge roke. Gibom plesalk določa ritem medeninasti gong. Glasba plava v , noč, v uri duhov se ustavi čas. Ples ketjak ne sodi v sedanjost, je čudna oblika pravljične preteklosti, ki za eno ‘samo mesečno noč seže v sedanji čas. Dekleta plešejo ketjak, če je žetev slaba. Zli duhovi so začarali blagodejni zrak. Zdaj bo spet ,vse debro: cvetovi oseben obred je sežiganje. Takrat imajo ženske polne roke dela, zakaj pripraviti je treba kopico darov. V skledah in košaricah so zbrana darila, vsa obdana s cvetjem in zelenjem. S tem se odpravi gospodinja v spremstvu odraslih hčera h grmadi. Delo pa seveda tudi moškim ne prizanaša. Postaviti je treba stolpom podobna nosila in izdelati krste, ki imajo čudno obliko. Najpogosteje so oblikovane po. krav ji podobi. Ko pride sprevod s truplom na visokih nosilih do sežigališča, položijo vaščani tovor na grmado, mrličevi svojci in prijatelji pa ugovarjajo. Na vrsti je čuden prizor: boj za truplo. Nekaj trenutkov pogrebci švigajo okoli grmade, truplo je zdaj visoko nad glavami, zdaj spet na tleh med množico nog. Nazadnje poprime nekaj krepkih in truplo je brž v svojstveno oblikovani krsti. Pogrebci ga spet vzamejo in ga štirikrat nesejo okoli grmade, za njimi pa stopajo ženske z darovi. Sorodnice očistijo pokojnikovo zadnje ležišče s svojimi dolgimi lasmi, potem pa pogrebci položijo truplo v krsto Ves nenavadni, stoletja stari obred je določen do pičice natančno Ohranjal se je iz rodu v rod, nihče ga ne sme spreminjati, sleherna malomarnost bi spravila na kocko njegovo vrednost, menijo preprosti prebivalci otoka cvetic, plesov in terasastih riževih polj. Krste in visoka nosila, ki na Baliju nadomeščajo naše pogrebne vozove, so ustrezno okrašene. Ce je umrli iz premožnejše družine, so pogrebna nosila polna okraskov. Leseni deli so živahno prepleskani, z vrha in s plošče pa visijo papirnati venci in pisane kite cvetja. Nekdo zažge grmado, pogrebci naglo snamejo vredne okraske in že plameni obliznejo ogrodje s krsto. Žalosten prizor, vendar bi se motil, kdor bi menil, da bodo ljudje zdaj dolgo otožni. Nasprotno, niti sorodniki ne tožijo več za umrlim svojcem, ker menijo, da je zdaj srečnejši od njih. Oglasijo se zvonci, v njihovo srebrno pesem prasketajo zublji goreče grmade, množica začne šepetati, potem govoriti in nazadnje se razleže veder smeh. Dovolj žalosti, za sežigom mora priti praznik z gostijo! Na večer odrinejo svojci s čolničem na morje in raztresejo pokojnikov pepel po vodi. Za Balijca je morje, kamor se stekajo vse kopenske vode, simbol najmočnejšega duha, h kateremu se vračajo vse minljive stvari, na zemlji.. . Glasba zamre v daljavi, hkrati s temo leže mir na sivi zaliv. Na pogled je tak sežig barbarsko dejanje, zanimiv pa je zavoljo lepih nosil, zaradi navezanosti svojcev na pokojnika in seveda zaradi idej, ki so pred stoletji izoblikovale nenavadni obred. Dan po pogrebu gre življenje običajno pot. V pripeki posedajo dekleta pod napuščem iz riževe slame, dečki ženejo zjutraj račje jate na poplavljene terase, možje si dajo opravka na savahu. Kdaj pa kdaj kdo smukne k sosedu, le včasih nanese pogovor na včerajšnji pogreb Dober človek je bil, tak in tak, pravijo, takoj zatem pa snujejo načrte za prihodnji petelinji boj... a Baliju ni proslave brez plesa. Včasih še nastopijo v starih nošah in uberejo strogo določene korake častitljivega obrednega plesa. Večinoma pa zaplešejo kar tako, iz kakega malenkostnega vzroka, n. pr., če se spodaj v pristanu izkrca skupina mornarjev. Dekleta radovedno oprezajo za prišleci, sonce se nagne čez poldne, izvrsten povod za ples. Glasbila so prt roki... Mladi se ustopijo in sklenejo pravokotnik, v podolžnih vrstah fantje, v prečnih dekleta. Razgibano pripravo pretrga veseli -djanger, djangčr, djan-gčr«. To je moderen ples, star kakih trideset let. Mladi rod se navdušuje zanj. Pred leti se je tako razbohotil, da so ga morale oblasti omejiti na posebne slavnostne dni. Obleke za obredne plese — naj povemo tudi to, če smo se že namenili opisovati predvsem poetično, folklorno stran življenja na Baliju — hranijo v templju, kjer jim zli duhovi ne morejo do živega Ker je obredni ples posvečena reč, naj bi se tudi obleka navzela blagodejnega vpliva skrivnostnih prijateljev z nadnaravno močjo, menijo Balijci v skladu s svojim davnim izročilom. Dekle se pod materinim nadzorstvom odpravi v tempelj po plesno obleko, nato pa se pridruži onim, ki v vrsti stopijo na dvorišče. Godba jim zaigra v pozdrav staro melodijo, po katere ritmu naravnajo obredni plesni korak. Učinek glasbe je nalezljiv, gledalci se gibljejo po taktu. Mnogi imajo s seboj darove — sadje, jajca in riževo pe- Dekleta začno plesati v zgodnji mladosti. Učijo se pri starejših sestrah, posebno nadarjene pa gredo v uk k plesnemu mojstru, ki je bil nekoč tudi sam izvrsten plesalec. Stoji za plesal- ko, m izvr***.. 4 •'•.• V • ** v v •*':%!&;:' • 'k* ■’ . • :■’* v ‘ - po psih, se je po lanskem festivalu, na katerem je zablestela Kala II, njej na čast in Kali 1 v spomin preimenovalo v Calles. Književnost: Na prošnjo samih pisateljev (brez kakršne koli zveze s kitajskim, primerom) so zvišali davek na avtorski honorar od 12 na 50 odstotkov, kar je vrnilo literaturi njen nekdanji visoki naziv duhovnega dela in pisatelja — v njegovo veliko veselje — spet dematerializiralo. Zdaj pišejo vsi samo iz idealizma in žive seveda tudi samo iz idealizma — poklicni pisatelji še posebno — čeprav so njihova dela odločneje kot kdaj koli prej urejena proti slehernemu pojavu idealizma, seveda idealizma kot takega. Dela, nastala v preteklem letu, so pretresljive osebne izpovedi in seveda: velika. Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Kostanjevica■ na Krki in druga po- MARJAN LIPOVŠEK, skladatelj začudenjem — v svojem prostem času — primerjam s kritikami, ki jih o istih delih napišejo ljubljanski recenzenti. Bolj kot v zabavo ml je to v zadoščenje, pa naj gre zame osebno ali za moje kolege in naše ansamble. Sicer pa se ukvarjam tudi z barvno fotografijo. Rad fotografiram zlasti arhitekture. Razvedrilo? Strma alpinisti-ka. Do šeste stopnje — spodnja meja. Če hočete z menoj, morate biti že kavelj. Z alpinizmom se ukvarjam že od mladih nog, pa tudi sicer zelo rad hodim v naravo. Temu konjičku posvečam vse svoje počitnice in vsako nedeljo, če le ni pred menoj kak koncert. BOGO LESKOVIC, dirigent * Zbiram ocene in kritike, napisane v inozemstvu ob priliki raznih naših gostovanj in jih z TONE PAVČEK, pesnik Pravzaprav nisem več tako mlad in ne še tako star, da bi imel kaj več‘prostega časa. Tako ostaja vse le pri »če ...« Ce bi utegnil in seveda če bi mogel, bi se kdaj pa kdaj rad zleknil v travo in gledal v oblake, bodisi dpma, bodisi kdaj tudi na — v oblake na vedno istem nebu — in razmišljal o bolj vedrih stvareh, kot so vsakdanje težave našega poklica (pesnik Pavček je po poklicu novinar). Naš »če«: Ce bi se Pavčku te želje uresničile, bi najbrž dehteče, mehke trave v njegovi poeziji ovenele in svetli oblaki potemneli. Lahko bi zapel tisto popevko: Veselja ni nikjer. Brez zadnje kitice, seveda. Takole je: pol dneva preživiš v službi. Te pa ne moreš vtakniti v rubriko »prosti čas«, ali »zabava«. Ostanek dneva pa je eno samo brezuspešno otepavanje z vsiljivimi in nerazrešljivimi problemi od standarda do razmišljanj o lastni poeziji. Torej s problemi, ki ne sproščajo, temveč utrujajo, še več, zamorijo. In tako iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Moji najlepši trenutki so, kadar se mi posreči biti čisto brez misli in kadar me nihče pri tem ne moti. Morda še en svetel trenutek: Kadar se z mojim »Galebom« zapodiva v beli svet, se mi včasih le zazdi, da \rsaj za hip ubežim vsakdanjosti. No, pa še tu so prometni predpisi, ki ne puste, da bi si človek dal duška. Skratka: veselja ni nikjer... Avtomobilizem. Tako spoznavam Slovenijo, ki je doslej — to sem šele zdaj opazil — nisem niti dobro poznal. Sele zdaj vidim, kako čudovita dežela je to. Hkrati pa izrabim to priložnost, da se umaknem iz Ljubljane v kak mirnejši kotiček, kjer laže in mirneje študiram in dovita igra, ker jo človek lahko igra sam, torej primerna za pomiritev in oddih. LADKO KOROŠEC, operni pevec Ukvarjam se s filmanjem. Imam aparat'na ozki trak in fil-mam, kadar le utegnem in morem. Snemam vse, kar se mi zdi zanimivo in lepo, potem pa se doma zabavam s tem, da strižem in lepim, skratka: ukvarjam se s »filmsko montažo«. Razen tega pa tudi rad berem. Zelo rad in stalno prebiram poezijo. UTRINEK IZ DAVNIH DNI ŠAMPANJEC MIRA MIHELIČEVA FILIP KALAN-KUMBATOVlC esejist in kritik Kadar ml pri delu vse obstane, položim kako pasjanso, kakšno prav posebno zapleteno, najraje z odprtimi kartami, tako imenovane »Tantalove muke«, igro, ki se le redkokdaj izide. Brez vraževernosti: v zabavo so mi številne in zapletene kombinacije. C e preletim v mislih dolgo vrsto Silvestrovih večerov, ki sem jih praznovala, kakor terja šega, bolj ali manj veselo ob koncu vsakega leta, veseleč se, da je konec enoletnih napak, zmot in razočaranj in da bo mogoče, upajmo, novo leto prineslo v nasprotju s starim veliko uspehov in veselja, ne morem reči, da mi je ostalo fcatero teh silvestrovanj v spominu kot posebno pomembno. Seveda bi si lahko kaj izmislila in prestavila katerega pomembnejših dogodkov svojega življenja na zadnji dan tistega leta — kolikokrat delajo tako, da nekoliko premaknejo resnico, ne samo pisatelji, temveč ljudje vseh mogočih poklicev, da ustrežejo namenu, ki je mogoče manjše hvale vreden od mojega, ki hočem samo zabavati bralca. Toda, če je ena izmed nalog ob koncu vsakega leta tudi obračun s samim seboj, potem nočem lagati, niti za šalo ne. V vsem mojem, zdaj že precej dolgem življenju ni ne enega Silvestrovega večera, o katerem bi bilo vredno govoriti ali si ga zapomniti. Pač, enega samega se spominjam bolj od vseh drugih. Dal mi je nauk, ki je doživel usodo vseh dobrih naukov. Bilo mi je trinajst let in to Je prvo Silvestrovo, ki sem ga praznovala po navadi odraslih, s kozarcem v roki. Moj ubogi oče, ki Je bil tedaj že neozdravljivo bolan, se je domislil mnogih silvestrovanj, ki jih je praznoval prejšnje čase, in naročil steklenico DUŠA POČKAJEVA Časa za konjičke nimam, če bi ga imela, bi se mi jih doslej nabralo že za celo farmo, ker me zanima in veseli sto in sto stvari. Zelo rada na primer »slikarim«, vse svoje vloge poslikam spred in zad, kot sem svoje dni šolske zvezke, da je bil v šoli zaradi tega z menoj križ. Zelo rada hodim v kino, berem in — kaj bi tajila — tudi lepe obleke imam rada. Poiskal sem jih med odmoroma v Osbornovi igri -Ozri se v gnevu«, v kateri igrajo vsi štirje: Za oddih pri napornem pisateljskem in prevajalskem delu se Jt malo gospodinjstva kar prileže BORIS KRALJ. . Moj konjiček je, oziroma bi bil — če bi imel za to možnost — šofiranje. Rad bi zbiral stare avtomobile in imel enega, s katerim bi se lahko kam na hitro zapeljal v tem skromnem prostem času. ki ga imam. Ker pa tega ni, sedim doma in poslušam edino postajo, ki jo moj pokvarjeni radio — ne vem, zakaj si ne kupim drugega — še oddaja, namreč Ljubljano. Tega sem se tako navadil, da je postalo poslušanje Radia Ljubljana moj pravi konjiček. DR. BRATKO KREFT, pisatelj Ker nisem takoj razume! vašega vprašanja, niti prvi hip nisem vedel, kako naj odgovorim nanj, ste ml rekli, da ima pač vsak človek kakega »konjička«, ki ga Im* najrajši, ker mu prinaša največ veselja. V vašem »konjičku« je bil JURIJ SOUČEK Prav te dni sem se moral posloviti od svojega starega konjička: stanujem na Kodeljevem in za vožnjo s tramvajem sem vsak dan porabil po tri ure. V tem času sem prebral vse slovenske dnevnike in vse slovenske in hrvaške tednike, štirinajstdnevnike in mesečnike z vsemi prilogami: TT, Vjesnik u sredu, Plavi vjesnik, Tri sto čuda, Odkriča, Džepni magazin itd. Zabava: nerazrešljivo pomešam vse junake in dogodke kriminalnih romanov. Zdaj mi je ta zabava odvzeta, ker avtobus vozi prehitro in preveč trese. Pa še nekaj: sem vnet zbiralec kravat, vseh vrst in barv; ljubim jazz, precej prostega časa pa -posvetim« ambulantam in zdravnikom: Novo leto bom preživel na operaciji. MAJDA POTOKARJEVA Ves svoj prosti čas, ki ga pa nimam mnogo, uporabim za iskanje stanovanja ali pa toliko razmišljam o njem, da nisem za nobeno zabavo. Prav res: potrebovala bi dobrega konjička, ki bi ne bil samo hiter, ampak bi me tudi pripeljal tja, kamor sama ne najdem poti, namreč v lastno stanovanje. Majdi Potokar sem v tolažbo (ki pa nikogar ne potolaži) povedal svojo ganljivo zgodbo o devetletnem iskanju stanovanja. KO COpiC in dleto omahneta nehote že moj odgovor: moje naj-vefile veselje so namreč konji, M so morda najžlahtnejša žival, kar si Jih Je udomačil človek. Jahalni šport ni le eden izmed najplemenitejših in najlepših, marveč je tudi izredno zdrav, sSj razgubi j e terto in riuha. ki se V'1 tem temeljito spočije od siceršnjega dela. Ni Izrekel tioie i sil, ki je zapisal, da Je to vlteVM iri-Tt. if^.d^c in kon' motata biti eno. Čeprav sl po daljšem jananju telesno utrujen, duncv-no bolj svež ko prej. Izlet na konju v naravo spada med najlepše izlete. Zal danes nimam več tiste prilike za to kot nekoč, ker v Ljubljani ne najde* možnost*, da bi tl kdo posodil konja za »individualne izlete«. Moj naj lepši »konjaki« sipo-min iz lanskega leta so zimski izleti s kobilama Hlčo in Mico v romantično okolico Štatenberga. Več so'ral koristili pri zdravljenju kot vsa zdravila. Ni brez domiselnosti stara fraza »biti na konju«, kt pa pomeni več kot nekaj vnanjega. V mJadcjti sem nekn'1 časa pasel tudi konje in odtlej jih imam rad. Ali zdaj razumete mojega »konjička«? Ce grem gledat kakšen film z divjega zahoda, ga grem gledat le zaradi konj. šampanjca, s katero smo sedeli po večerji za mizo moja babica, on in jaz. Babica je šampanjec komaj pokusila, bila je preprosta, skoraj še kmečka ženska in te vrste pijača se ji je zdela hudičevo delo. Prav tako moj oče: ko se je dotaknil z ustnicami peneče se tekočine, mu je bila neznosno grenka in odrinil je kozarec. Drugače jaz: meni je bila tekočina sladka, opojna in vznemirljiva kakor še nobena ne. Dali so mi je samo pol kozarca, toda oče in babica sta odšla že zdavnaj pred polnočjo spat, meni pa dovolila, da smem še nekoliko bedeti. Sama? S steklenico šampanjca pred seboj, ki sta jo pozabila na mizi več kot do polovice polno. Kradoma, zavedajoč se, da ne bi smela, sem si natočila kozarec in nato še enega in še enega. Prišle so vse vile alkohola, ki obetajo večno srečo in blaženstvo, skratka, prvič v življenju sem bila, kakor se grdo sliši — pijana. ©, vesela ladja, ki se je gugala na valovih šampanjca, o, vrtiljak, na katerem se je vsa soba vrtela okrog mene, o, smeh — in nato, o, groza, o, slabosti, o, solze, o, kes! Doživela sem enega najstrahotnejših mačkov v svojem življenju. Naslednji teden sem se vpisala v društvo »Trezvena mladež«, z namenom, da ne bom nikoli več pila. Toda... pot do pekla je, kakor pravijo, tlakovana z dobrimi nameni. 8 fotografijo, seveda čisto amatersko in samo za razvedrilo. Sprostim se, ker mi ni treba pri tem tako intenzivno misliti: jemljem jo kot neke vrste tehnično igračo, ki pa vendar zahteva tudi določeno mero okusa. Opravljam namreč vse sam, od fotografiranja do kopiranja, razvijanja in povečevanja. GABRIJEL STUPICA, akademski slikar Kadar sem utrujen — slikam. — Kaj pa počnete, kadar ste spočiti? Tudi slikam. — Kaj pa, kadar ste utrujeni od slikanja? Tedaj pa se igram s svojo hčerko. ZDENKO KALIN, akademski kipar Razen kiparskega dela, ki ga imam zelo rad, se ukvarjam še FRANE MILCiNSKI-JEZEK, poklicni humorist Ježku sem zastavil poeebno vprašanje: S čim se zabavate« kadar ne zabavate drugih? Odgovor: Kadar ne delam — delam. Delo je zelo prijeten konjiček. Mnogo veselja utegne napraviti človeku. Tudi drugim ga priporočam: Delajte, pa vam na bo dolgčas. Izpis iz kronike VLADIMIR LAKOVIČ, akademski slikar Berem. Zelo rad-berem knjige. Všeč so mi predvsem resna dela, rad segam po ruskem in francoskem klasičnem romanu. membnejša slovenska mesta zaradi tega celo film v nevar-so po zgledu Zagreba in Beo- i nosti (vsaj obisk ameriških grada ustanovila posebne lite- filmov, domači imajo svoje rame nagrade. Tudi švedski občanstvo), zato so gledališča akademiki so se z Nobelovo začela nesebično odvajati tako nagrado ozrli tokrat na Slo- Imenovani »dinar za podporo vence. Resda tokrat prvič, to- kinematografiji«. da prav gotovo ne zadnjikrat. Založbe: Tu pa je treba opozoriti na črni madež v njihovi Revialno življenje: V skladu založniški politiki: nelojalno z dragimi šegami naše preteklo- namreč preplačujejo domače sti je lani zaživelo več novih tekste predvsem še neznanih literarnih revi). Revije so pre- avtorjev. Sicer pa je tudi tu imenovali kar po datumih nji- podobno kot pri gledališču: hovega nastanka: Novega leta bralci pokupijo vse sproti, tako dan 1959, 1. april 1959, Vseh da ni nobena naklada dovolj mrtvih dan 1959 itd. Ze sam visoka. Uvoz papirja se je po-sestav njihovih uredništev, ki večal, je zasnovan na izrazito nege- neracijski osnovi, priča o zdra- Glasba: Bratje Žitniki so na vem, konstruktivnem sodelo- pisali nekaj prav uspešnih do-vanju v njih. Število naročni- mačih oper z motivi izpod Čokov je poskočilo nenadoma vi- lice, tako da se Verdi, Puccini soko: posebno mladina se zelo in drugi mojstri lahko odpoči-navdušuje zanje. Njihov izid jejo. Domača koncertna dejav-je najmanj tako hrupen in nost pa se je povzpela talfo vi-uspešen kot prodajanje »TT« soko, da je večina koncertov ob torkih. zaradi velikega zanimanja ob- činstva na stadionu Odreda, ki Gledališče: Vsa slovenska ga je tej veji naše kulture Iju- gledališča so morala lani uve- beznivo odstopilo zdaj že iz-sti redne matineje in prav ta- umrlo nogometno društvo iste-ko redne popoldanske predsta- ga imena, ve: domače drame pritegujejo Slikarstvo: Na kratko: slo- občinstvo v taki meri, da je venski umetniki so prodrli tako rekoč v sleherni slovenski dom. Kamor koli vstopiš, povsod vise njihove slike, celo po krčmah in pisarnah, teh dveh svetiščih slovenskega človeka. Ta prodor govori o silni priljubljenosti sodobne likovne umetnosti pri slovenskem občinstvu in o njega visoki estetski vzgoji, nad katero je še pred letom dni neki tednik tako tarnal. To je seveda samo neka) skromnih beležk, samo nekaj neznatnih drobcev velikega bogastva, ki so ga v preteklem letu pospravili v svoje kulturne hrame in kašče, da bi bili v letih suše — kot je bilo na primer leto 1958 — preskrbljeni in ne bi ogrožalo našega kulturnega standarda, ki se je vendarle povzpel na zavidljivo visoko raven, da smo se tako rekoč že rahlo razvadili, vendar ne v slabem smislu. Zdaj smo trdno odločeni: samo naprej, samo navzgor. Leto 1959 nam je odprlo oči, da smo spoznali svojo moč in našli svojo pot. In to: čeprav nas je milijon in pol samo. Kronist Dr. ANTON PETERLIN, znanstvenik Zelo rad hodim v naravo, posebno v hribe, s čimer koli: s kolesom, avtom, pa> tudi peš seveda. Peš še največ. Kar se da mogoče izkoristim zimski čas — za smuk. Če le utegnem, se umaknem iz Ljubljane za ves čas, ki ga imamo ljudje na razpolago: sobotni popoldan in nedeljo. To ni konjiček v pravem smislu besed«, ampak potreba, da si človek spet nabere moči in volje za naslednji teden, ki ga mora preživeti med štirimi stenami« brez sonca in zraka. Tudi sodobno literaturo imam rad, če je dobra. Včasih tudi kaj fotografiram. Eno in drugo bi pa seveda težko spravil v vašo rubriko o »konjičku in razvedrilu«,! Za te stvari nekako nimam smisla. budila do jutra. Deček pa je bledel v Zagorela je moja vžigalica. Dvignila vročici in zdaj pa zdaj poklical: je otroka in mu ob dogorevajočem pla- »Mama, mama!« > menčku nastavila k ustom lonček z mle- Mati se mu je oglasila izza peči: kom. -»Tiho, moj mali, tiho!*' Deček je popil le dva požirka. Ob dru- Vstala je, prižgala žveplenko in mu gi vžigalici sem ujel njegov izmučeni dala požirek mrzlega mleka. obrazek in vročične oči, ki so kot začu- Tisto noč sem bil dežurni in nisem dene mežikale v svetlobo... smel zaspati. Sedel sem na tleh in se s 0 Tisto noč mi je bil ta otrok neznan-hrbtom naslanjal na peč. Skozi temo so sko blizu. Sijajna silvestrovanja, ki sem medlo svetlikala le okma, v katera se je si jih slikal v domišljiji, je zatemnjevala zaganjal veter. Težko, počasno dihanje beda bolnega dečka, ki trpi v vročici, se utrujenih vojakov, tu pa tam globok vsak hip prebuja in prosi za požirek mleka. Prižigal sem vžigalico za vžiga--s. lico, gledal ob medlem plamenčku mate-| rino roko, ki mu je nosila lonček k ustom. In vsakikrat znova sem ujel vročičen pogled, ki se je zastrmel v svetlobo kot v zvezdo. Ko sem opolnoči posvetil na uro, je otrok mirno spal, kot da ga je ‘novo leto rešilo trpljenja. Mati ni spala. »Koliko je ura?« me je vprašala še-petaje. »Polnoč.« »Polnoč,« je glasno ponovila. »Novo I leto je, Nikolaj. Slišiš?« * •s »Slišim,« se je oglasilo s postelje. »Že- lim ti sreče, Natuška. Da bi ti otrok vzdih. Vmes podrhtevajoča sapa bolni- ozdravel, da bi se ti mož vrnil.« Jca, ki je od hipa do hipa prehajala v »Daj, Jezus!« je vzdihnila žena. ječanje. Nikolaj je začel moliti. Njegov pol- Nenadoma se je zdramil kot iz straš- glasni šepet se je prepletal z vzdihi nih sanj in zajokal na ves glas. Mati, spečih... ki je pravkar zasnula v trd sen, se ni Odšli smo s prvo zarjo. Pod oblačno prebudila, le sapa ji je potišala. nebo in v mrzlo sapo, ki nam je nosila Mož na postelji je dvignil glavo 'in jo sneg v obraz. Premraženi smo odhajali poklical: »Natuška! Natuška!« . v neznano, proč od vasice Torski, proč Predramila se je in na pol v omotici od otrok, ki so trpeli v pomanjkanju in iskala žveplenko, a je ni mogla najti. mrazu, da se srečamo z novo bedo. goto. Velike oči so ji venomer mežikale. Poleg nje je ždel kake tri leta star deček, ves v cunje zavit. Nemirno je dihal; imel je vročične oči im razpokane ustnice. Zenska je sedla za peč, v kateri je že pojemal ogenj. Bil je čas za večerjo, a ni več kurila ne kuhala. Ko je bolni otrok zavekal, ga je vzela v naročje, ga ujčkala in mu poltiho pela uspavanko. Deček je potišal in zaspal. Vojaki so že polegli po tleh m po klopeh, ko je vstopil visok, suhljat mož, ki ga je dekletce klicalo za strica. Imel L. Ivestrovo, ki sem ga doživel leta icdemnajstega med prvo vojno, se .ni je najgloblje vtisnilo v spomin. Ze nekaj dni so nas vlačili po zamrzlih cestah Galicije in nas na noč potiskali pod strehe tujih hiš. Na zadnji dan leta smo prir porušenih Zaleš-čikih prekoračili Dnjester im. se mučili tkozi zhmete suhega snega. Ravna cesta brez ovinkov se je vlekla kot v neskončnost. Zdaj je padala, zdaj se zopet dvigala na rahlo valovitem svetu. Pod noč, ko se je zmračilo, smo z glavne ceste zavili na stransko pot. Sprva smo hodili po dva in dva, slednjič drug za drugim, ko se je kolovoz zožil v stezo. Dospeli smo v ozko sotesko, ki so jo bile kdo ve kdaj izkopale vode. Na njenih bregovih in na njenem dnu se je stiskalo kakih petnajst revnih, lesenih, z blatom ometanih koč. Vsaka je imela le po eno izbo, nekatere so bile brez vež. To je bila vasica Torski. Naš vod je napolnil izbo ene izmed najrevnejših koč. Polastili smo se mize v kotu in klopi ob stenah. Le peč z zapečkom in veliko posteljo ob zadnji steni smo pustili družini. S podob pod stropom sta nas strmo gledala sveti Nikolaj in Mati božja Censtohovska. Ne pozabim očitajočega pogleda mlade gospodinje, ko smo po vojaško hrupno vdrli v njeno kočo. Imela je upala lica in črne kroge okrog oči, kot da jo tlačita brezmejna beda in tuga. V zapečku je čepela deklica z veliko glavo in drobnim telescem. Kolenca je tiščala pod brado in se zaman trudila, da bi s prekratko srajčko zakrila svojo na- UTRINEK TZ DAVNIH DNI V GALICIJI je ozko, črnikasto brado in zelo vdrta lica. Prinesel je lonček mleka in kos črnega kruha. Sedel je na rob postelje, se sključil in gledal žensko in dekletce, ki sta použivali kruh. Mleko je bilo za bolnika, ki ga je venomer prebujala žeja. Bilo je vse tiho. Gospodinja je legla za peč, a stric se je oblečen zleknil po postelji in se pokril z raztrganim kožuhom. Pri nogah sta mu ležala otroka. Deklica je v hipu zaspala in se ni pre- Akademik Gojmir Anton Kos j« za trenutek odložil čopič in paleto. Kratki odmori med delom so koristni za počitek, za ustvarjalno razmišljanje ^ Za Novo leto smo se želeli porazgovoriti s tremi našimi likovnimi ustvarjalci. Hoteli smo jih videti v njihovem delovnem ambien-tu, srečati jih v njihovem domačem vzdušju, pri delu in počitku. Hkrati smo oko našega fotoaparata obrnili k njim tako, da bo slika dopolnjevala njihovo pripovedovanje, kajti — ob Novem letu želimo povedati tudi, kaj delajo in pripravljajo. liki, pred kratkim dokončani figuralni kompoziciji z motivi iz naše Primorske delam, kakor vidite, trenutno na manjših formatih, predvsem ob študiju ter ostrem ocenjevanju barvnih sozvočij in gradnje gmot, to je dveh prav tehtnih elementih v kompoziciji slike. To, večinoma prav zamudno in dostikrat zagrizeno delo traja toliko časa, da dosežem rešitev, ki čimbolj ustreza mojemu občutju in prepričanju.« »S kakšnimi načrti stopate v novo leto?« -Delal bom nove figuralne kompozicije, s katerimi bom tokrat posegel na Štajersko. Seveda bom moral poprej v ta namen dlje časa študirati tamkajšnje kraje.« »Izvedeli smo, da bo drugo leto izšla pri Slovenski akademiji Vaša nova monografija. In spomladi bo štirideset let, kar razstavljate. Kako mislite proslaviti ta lepi jubilej?« »Z delom« Drugo nadstropje ljubljanskega Kolizeja, velikega, starega poslopja, ki s svojo arhitekturo kar nič ne sodi v nastajajoče moderno središče Ljubljane. Profesor Gojmir Anton Kos je naju s fotoreporterjem, potem ko sva mu razložila svojo željo, ljubeznivo popeljal v svoj atelje, atelje, ki je bil priča, kako so nastajale in nastajajo velike Kosove figuralne kompozicije, portreti In tihožitja. Najin obisk ga je presenetil, ko se je pravkar ukvarjal z barvnim problemom na svojem novem platnu. V ateljeju je bila nevsiljiva, razpršena svetloba, ki je jemala vsem predmetom njihove ostre obrise in jih spajala v ubrano skladnost. Stojala, slike, svetilke, prof. Kos pa je stal pred svojim nastajajočim tihožitjem in iskal barvo. -Dolgo iščem pravo barvo,« nama je dejal. -In iščem jo tako dolgo, dokler mi slika ne zapoje, kakor temu pravimo.« »Vaše trenutno delo?« -Po večmesečnem delu na ve- »Oprosti, tako in tako... Novo Skozi široko okno je lila opol-leto je tu in naši bralci...« danska svetloba mlačnega, vlaž--2e vem,« se je nasmehnil naš nega decembrskega dne. Na De-grafik Riko Debenjak. -Kar sto- benjakovem stojalu je bil pravkar pimo v atelje!« pripet papir, na katerega je risal Med tistimi, ki jih včeraj še nismo poznali Minilo je leto in njegovi nenehno oddaljujoči se dnevi so zapustili v ljudeh in njihovem snovanju spomin na vsakdanje, bolj ali manj pomembne dogodke, ki so jih prav v tem letu doživeli. Bilo je nekaj novih zmag, ki dokazujejo, kaj vse zmore človek v svojem hotenju in neomajni volji po uspehu in uveljavljanju svojih sposobnosti. In spet je prav v tem obdobju vzrastlo in zablestelo nekaj novih poganjkov v prvem mladostnem vzponu. Zbrali smo nekatere od njih, iz raznih krajev, različnih starosti in z različnih področij. * V Kranju smo našli malega Mihca Pogačnika, ki se je kot »Igram že pet let,« nam je povedal, ko je odložil lok in violino po odigrani serenadi, rtjego-vi najljubši skladbi. -Uči me prof. Stanič. Sprva sem igral harmoniko, ker pa sem levičar, je direktor Glasbene šole prof. P. Lipar svetoval violino. Nastopal sem na šolskih produkcijah, bil gost Glasbene šole Ljubljana-cen-ter in Reke, kjer sem vedno uspel. Najlepše pa je bilo na Bledu. Rad bi postal dober violinist, čeprav z enakim veseljem igram tudi klavir.« Mihec obiskuje tretji razred osnovne šole, ki mu ne dela preglavic, njegovi najljubši predmeti pa so: risanje, telovadba in, tehnični pouk. Rad bi nam še igral, toda pozna večerna ura in strog očetov pogled sta ga priganjala v posteljo. Slikar Gojmir Kos preizkuša barve na svojem najnovejšem platnu. Barve so svet, ki neprenehoma preseneča s svojim bogastvom, toda umetnik jih mora šele odkriti v njihovem medsebojnem sozvočju tradicijo preko domačega karakterja, ki se mi zdi pozabljen.« Oko nama je obstalo na veliki japonski vazi, ki je originalno rožno poslikana. To vazo je Debenjak dobil kot drugo nagrado na Prvem svetovnem grafičnem biennalu v Tokiu od japonskega ministra za zunanje zadeve. Stopili smo v dnevno sobo in videli Debenjakovega -konjička«. Tam je vse polno kaktusov, vseh mogočih oblik, ki pa jih negujeta njegova žena in sin. In ko smo sedli, je Riko Debenjak odprl radio, da bi se malo oddahnili od intervjuja (saj je vednoTiapomo. če mora človek, nepripravljen, govoriti za javnost). Preden pa sva mu zaželela srečno novo leto, sva ga — brez tega ne gre — vprašala po težnjah in načrtih: -O svojih težnjah sem že govoril. Te skušam uresničiti. Sicer pa bom sedaj osredotočil vse svoje delo na priprave za Peti bien-nale v Sao Paolu, kamor sem povabljen kot edini Jugoslovan.« Odkrit in prijazen nasmeh, značilen za Rika Debenjaka, in stisnili smo si roke, želeč srečno novo leto. Kristijana Mucka, letošnjega dober violinist že večkrat uve- maturanta, poznajo gledalci Eks-ljavil, njegov največji uspeh pa perimentalnega in Mladinskega je bil meseca maja na Bledu, gledališča, Delavskega odra in kjer je s samozavestnim in tem- Komedijantskega ateljeja, kmalu peramentnim nastopom in kvali- pa ga bomo videli tudi na film-tetm izvedbo pri radijski oddaji skem platnu. »Pokaži, kaj znaš« zasedel prvo »Kot četrtošolec sem začel pri mesto. predstavi • Zolajeve »Therese Ra- Na Mestnem trgu v Ljubljani inuje ljubko, temnolaso dekle, ga pozna že skoraj vse mesto, klavirskimi nastopi, samostojni skladbami in plesom je že irsikoga navdušila, kajti Regi-Trankoczv je res prisrčno, na- bronastih psov V ŠVICARIJ0 Lilo je, ko sva s fotoreporterjem korakala sredi dopoldneva skozi glavno tivolsko alejo mimo zinamenitih bronastih psov proti Svlcariji. Tam imata svoja ateljeja dva znana kiparja, Stojan Batič in Drago Tršar. Tovariš Batič, zmeraj veder, je svojega malo mlajšega tovariša Tršarja opozo- ril, da ima novinarski obisk. Za sebe si je izgovoril samo pravico, da mu pred novim letom — sredi opravkov — prizanesemo z intervjuji, ker ima tudi kot predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov mnogo dela. Glasno je poklical »Drago!-« in izza drugih vrat je pokukal mladi obraz Draga Tršarja. Kiparski ateljeji se zelo razlikujejo od slikarskih, to ve vsakdo, in vedno so premajhni. To smo videli tudi pri Tršarju. Material, iz katerega ustvarjajo kiparji svoja dela v zasnutku, je ilovica, les, kamen, skratka snovi, za katere so potrebna, da umetniško oživijo, poleg umetniškega srca — tudi kiparjeve roke. Kipar je težak v umetnosti. Drago Tršar nama je pustil, da sva se razgledala po prostoru, in šel k tnali, da bi nacepil polena za peč. Treba je bilo zakuriti. Ko je ogenj zaprasketal, se nama je takoj zdelo, da pričenja izginjati zoprna vlaga, ki je zagrinjala ves svet »Kaj pripravljate za novo leto?« »Ta mesec sem začel delati pet plastik, v katerih bo prišla do izraza masovnost, za katero sem se sploh odločil. To so masovne kompozicije demonstrantov — izpeljanke od »manifestantov«, Id so bili na biennalu v Benetkah in na svetovni razstavi v Bruslju.« Drago Tršar je ves v ognju. Njegovo gledanje na umetnost izvira iz spoznanja o vedno večjem pomenu .človeških množic. »Ljudstvo, množice imajo vedno večji pomen tudi V umetnosti. To bi rad izrazil v s' jem delu. Hkrati se to Ujema tudi z mojo likovno formo.« »Letos ste sodelovali na petih razstavah, na štirih domačih in v tujini. Doslej še niste samostojno razstavljali. Ali boste kmalu pripravili samostojno razstavo?« »To je moj načrt za prihodnle leto, zato delam z vso paro.« »Želimo Vam mnogo uspeha pri Vašem delu in na razstavi, ki jo upamo videti v Ljubljani leta 1959« »Hvala lepa.« F. N. Da bi bilo v ateljeju prijetno, sl je treba pomagati. Kipar Tršar je nacepil poleno, da bo v peči ln ateljeju toplo Hahkaruas Bal ik či si DEKLE S PLANIN Ladjo sredi razbesnelega mor- njavost in grobost, so nasprotno prazno papirnato vrečko, da bi bliskovito šinila po telesu. Morda ja je tako premetavalo, da je bila ustvarile iz srca izvirajoč, gan- spravil vanjo kruh in sir. Ališu ji je bilo srce, kot bi gr^m stre- Klpar Drago Tršar nam je v ateljeju pokazal svoj »bivak«, v katerega pride po navpični lestvi. Bivak mu ni le pribežališče tedaj, ko se mu delo zavleče pozno v noč in ga premaga utrujenost, marveč tudi kraj, kjer sc ob zakurjeni peči posveča razmišljanju o delih, ki jih ustvarja ln jih bo še ustvaril že vsa omotična. Zdaj pa zdaj se je potnikom zdelo, kakor da je pozabila, da je ladja, kajti začela se je dvigati navpik kakor dvigalo. Toda prav v hipu, ko so mislili, da se ladja sploh ne bo več nehala dvigati, je obstala in nato strmoglavila v prepad kakor dvigalo, ki se mu je utrgala dvigalna vrv. Kadarkoli je tako strmoglavila, se je zaslišalo kričanje prestrašenih žena. Vsi potniki s palube so se nagnetli v prostor v trupu ladje, ki je bil nekaj metrov izpod morske gladine. Svetloba, ki je padala skozi ozko odprtino, je bila kakor kaplja mleka v črnilniku. Tema podzemne ječe je obdajala železne predmete v prostoru. Množica ljudi je bila natlačena tu v kislem vonju vlage: moški in ženske, meščani in vaščani, vojaki in civilisti. Tudi otrok vseh starosti ni manjkalo: otrok na prsih, v plenicah, na vseh štirih, kakršnegakoli si hotel. Umazane in čiste cule, košare, slamnjače, odeje obenem z vsemi težavami, nadlogami in trpljenjem, ki je usojeno bednim ljudem, vse je bilo nagneteno v tem tesnem prostoru. Medtem ko bi moralo vse to obenem s strahovitim viharjem ljiv duh tovarištva. Rekel bi, da vesela druščina praznuje. Tudi Ališ je bil med, potniki. Bil je nekaj prav posebnega in njegova dobra volja je bila močno nalezljiva. Ljudje v ladijskem trupu so dobro voljo ravno iskali, kot cvetlica išče roso ali rastlina sonce. Ališ pa je svojo dobro voljo raznašal po ladji, kot bi Jo imel v košari za hrano. Kamor- pa je bilo zelo dolgčas, ker ni sal nebo. »Jaz ga hočem imeti!« imel kaj početi. je odgovorila očetu. Ta pa si je Ko se je oziral okoli sebe, se mislil sam pri sebi: »Nekdaj nje- ne matere ni bilo mogoče pregovoriti, sedaj pa gotovo dekleta ne bo mogoče.« Zdaj pa zdaj je posijalo sonce izza oblakov. Naslednji dan se je vreme umirilo. Ališ je bil zaposlen f je prebudilo pet otrok, ki so spali nasproti njega. Pet glavic je gledalo izpod odeje. Ališev obraz se je raztegnil v širok nasmeh. Nemudoma je nagovoril mater: »Imam takšno navado, da umijem otrokom obraz, brž ko se ................. ....... prebude. Peljal vam jih bom na tem, da je vse, kar mu je prišlo koli je prišel, povsod je bil do- palubo in jih pri vodnjaku lepo pod roko, spravljal na palubo, da bro sprejet. umil. Otroci bodo prišli na svež bi se presončilo: zdrave in bo- Le eno skrb je imel Ališ. Mor- zrak.« »Kar dajte in lepa hvala\j lehne otroke, ženske in moške, je mu je zavdalo in že dva dni mu je smeje odvrnila žena. sklede ln lonce. Govoril je in se je zelo pogosto tekal na palubo, Hašmet Ulugobek, po naše bi smejal, kakor da bi sploh ne mo-se nagibal čez ograjo v morje in rekel Trebušnik, ki je ležal po- gel jenjati. bljuval. Toda tudi to mu ni pre- ieg Ališa in venomer nekaj, go- Ta dobra volja pa J« razjezila prečevalo, da se ne bi ponorčeval drnjal, reče Ališu: »Ali ne bi bilo Hašmeta Ulugobeka. ki je imel te svoje slabosti. bolje, da bi se brigal za svoje prostor poleg Ališa. Jezno se je V prostoru v ladijskem trupu stvari, kot pa da umivaš te otro- obrnil nanj in zakričal: »Kakšen so bili najrazličnejši ljudje. V ke? Daj, skuhaj mi rajši čaji.Pu- burkež in čvekač pa si? Kaj pa sti otroke materi, če jih je ro- je vendar tako smešnega? Pokaži dila, naj še skrbi zanje.« Ališ mi le eno stvar v tem nemarnem mu odvrne: »No, no, le počasi! prostoru, ki ne spravlja človeka Saj vendar žena ne more na pa- v slabo voljo. Prah, umazanija, lubo ob takšnem vremenu! Ona gneča, tema, revščina, pohabljeni naj skuha čaj. Kar živim, se mi ljudje, slinasti in cmeravi otroci, čaj še nikdar ni prav posrečil, Prokleto, človeku se gabi! Saj to zato bom rajši umil otroke.« Poleg Hašmet Ulugobeka je sedel majhen, čokat možak s ko-šatoi brado. Ob njem je sedela njegova hči zagorele polti, z lasmi, obrvmi in očmi črnimi kot kotu na tleh je sedela starka s prekrižanimi nogami ter v naročju pozibavala svojega čemernega vnučka. Vojak, naslonjen z glavo ob puško, se je trudil, da bi zapel neko domačo melodijo. Postaran mož si je postavil špi-ritov kuhalnik na tla, ga prižgal ter se lotil kuhanja čaja, Zelo velik človek strogega obraza Je miril jokajočega otroka. Nekdo je svojemu sosedu nudil žepni n'ož, da bi si odrezal kruh, drugi pri vsakomur povečati ne dobro zopet vžigalice svojemu tovarišu, krokarjeva perut. Bila je visoko- voljo in vljudnost, ampak godr- da bi si prižgal cigareto, tretji pa S SAMORASTNIŠKIH POTI luln« v Eksperimentalnem gle- to je začel resneje skrbeti za svoj iališču in pod režisersko roko glas in pred nekaj meseci z Jav-Balbine B. Baranovičeve ter kot nim nastopom na Bledu pri radijski oddaji »Pokaži, kaj znaš«, z arijo iz Traviate uspel in dosegel drugo mesto. »Solo sem podcenjeval,« je povedal, ko smo ga obiskali. Zdaj želi zamujeno popraviti in je reden gojenec nižje glasbene šole v oddelku za solopetje pri prof. Škofovi. »Rad bi se posvetil petju in to predvsem klasičnim skladbam. Ne podcenjujem sicer modemih glasbenih dosežkov, vendar so mi ljubše starejše operne arije. Od domačih pevcev cenim L. Korošca, F. Lupšo in M. Brajnika, najraje pa poslušam Saljapina. V tovarni si želim drugo delovno mesto, kjer bo jajček v otroški igri »Car Trajan jdia kozja ušesa«. Pozneje sem' 'gral princa v »Sneguljčici« ter sodeloval tudi pri drugih predstavah Mladinskega gledališča, igral glavno vlpgo v Frankovih “Jezusovih apostolih«, sodeloval Pri Komedijantskem ateljeju, ki *hi je bil trda in dobra šola, zdaj Pa igram glavno vlogo kurirja kličeta v domačem umetniškem filmu »Pianino«, ki ga pravkar snemajo.« Vsekakor precejšnje delo, k Uspehu pa mu je po njegovih besedah v veliki meri pripomogla tudi sistematična estetsko ritmična vzgoja in mim, kjer sodeluje že dve leti. ln tudi kot dijak ni favno med najslabšimi. Sprt je sicer z matematiko, vendar pa je Prepričan, da bo kljub zamudi 2aradi sodelovanja pri filmu nadomestil zamujeno ter se po končani maturi vpisal na Akademijo za igralsko umetnost. * Andrej Kosem je žarilec v je-**niški železarni. Sele lansko le- Na stanuje ki S nimi na najboljše nagrade. Doslej je skomponirala že osem skladb in s tremi od njih tudi javno nastopila. „ »Najlepše doživetje pa je bilo, ko sem lani igrala z orkestrom v Veliki filharmoniji,« je povedala in njen obrazek je spreletel nasmeh, poln radosti in lepih spominov. »Želim postati dobra v pianistka, čeprav rada tudi ple- >• šem in skladam. Sodelujem povsod, kjer me želijo, in kadar utegnem, pa tudi v šoli ne zaostajam.« * .V Nazadnje smo obiskali še 7. osnovno šolo, kjer domuje kulturno društvo »Ivan Rob« s svojimi oddelki. Tu vzgajajo mlade, samonikle talente, ki najdejo poleg rednega študija in zaposlitve čas za raznovrstno umetniško dejavnost. 2e lepo število jih je od tod odšlo v višje umetniške šole in prof. Karel Jakob in Rajko Slapernik, ki te ljudi vzgajata, sta ponosna na vsakogar. Med starejšimi člani smo poiskali Rajka Zora, ki kot risar in slikar dela v društvu že nekaj let. Po poklicu je grafik pri Elek-tro-gospodarski skupnosti Slovenije. Svoja dela je razstavljal z ostalimi gojenci, snov zanje pa je iskal v svoji neposredni okolici. Prof. R. Slapernik trdi, da je med najboljšimi akvarelisti v kajti Regi- oddelku. »Nimam večjih ambi-prisrčno. na- cij,« je dejal Rajko. »Zaposlen raslo dekle s turkmenskih planin, tako prepolna življenja, da so se ji oči kar iskrile. Misleč na Ališa je vprašala svojega očeta: »Ali vidiš fanta na oni strani debeluharja, ki leži poleg naju?« Oče ji je prikimal. In ko je nadaljevala: »Tega sem si izbrala za moža,« so bile njene črne oči kakor dvoje velikih oken, skozi kateri si videl vso njeno čisto iskrenost in odkritosrčnost. »Ali te mara?« jo vpraša oče. Kakor da Je divje in silovito po- je pravi pekel!« Ališ ga zavj-ne: »Nehajte, moj dragi Hašmet bej! Pojdiva rajši na palubo. Tudi vaša dobra volja se vam bo vrnila, ko se boste naužili svežega zraka.« Hašmet mu reče: »Jaz ne morem na palubo. Imam znance med potniki, ki so plačali boljši razred. Mislili bodo, da sem kupil vozni listek za palubo in da potujem tam v oni nesnagi. Kaj vse bodo le govorili o meni! Vedno bi imel sitnosti radi tistih minut, ko bi bil tam. Jaz sem se vedno vozil v boljšem razredu.« Ališ reče: »Poslušajte, Hašmet bej! Pojdiva skupaj. Jaz vam bom stal ob desni strani in potniki v razredu vas ne bodo mogli opaziti. No, pojdiva!« "S tem se je Hašmet bej stri- i darjeno in, kar je največja vrli- sem in imam druge skrbi, z risa- na, skromno ! dekle. V ustvarjanju pa ni več začetnica, saj igra klavir že šest let ter se je uveljavila že pri dveh oddajah »Pokaži, kaj znaš« in nedavno celo pred televizijsko kamero. Z izva-manj plina in prahu, kar kvarno janjem Beethovnovih in podob-vpliva na dihalne organe in glas.« njem in slikanjem pa želim izpopolniti svoje znanje, hkrati pa najdem v tem delu svoje najlepše razvedrilo. Rad bi kot grafik, risar in slikar dosegel čimveč znanja in uspeha.« To so samo nekateri iz mno- nih težavnejših del ter lastnih žice mladih, bolj ali manj samo-skladb je vedno uspela in žela niklih ustvarjalcev, ki nekaj obe- mladno vreme z bliski prestrašilo nial- Po zel° strmih stopnicah je belo mandeljnovo cvetje, tako je najprej lezel on, za njim pa Ališ. dekle vztrepetalo pred ' nevarno Toda ko sta prišla do sredine silo. Tega se v knjigi sploh ne da stopnic, se je Hašmet skesal ali opisati. Kdo ve, morda ji je kri pa sf? mu vzbudil sum, da ga hoče Ališ spraviti na palubo zato, da bi ga osramotil. Naj je bilo že karkoli, Hašmet reče: »Ne grem na palubo, ti, burkež!« ter s peto čevlja silovito syne Ališa glavo. Ta se onesvesti ter zvali stopnic na tla. V tem hipu nenadoma priteče dekle s planin. Stopi pred Hašmet beja in izzivalno vzdigne glavo.. Bila je poldrugo ped večja od njega. Lasje so ji padali ob licih na ramena kakor dva črna slapova. Na ovratnici sta ji visela dva zlatnika. Otrga ju in vrže Hašmet beju v obraz, nato mu pa da še takšno klofuto, kot bi kdo ustrelil, in reče: »Tu imaš, lopov, plačilo in poberi se že v tvoj boljši razred!« Čeprav je bil Ališ mnogo večji od nje, si ga je kot pero naložila na ramo in ga odnesla. Spravila ga je k sebi in ko se je Ališ zavedel, ga je dekle pogledalo z vsem srcem v očeh in mu reklo: »Vzela te bom za moža!« Ališ ni ničesar odgovoril, toda njegov pogled je razodeval, da se strinja z dekletovo želio. Dekle nikakor ni bilo plaho niti brez poguma, vendar ji je šla vsa kri v glavo. Kakor da ji je Ališ s pogledom pretrgal obleko do tal in da stoji pred njim popolnoma gola, je še bolj zardela. Toda ni bila gola, ampak kakor da bi bila odeta v orjaški plamen. V očeh pa ji je odsevala nepopisna sreča. Prevedel Jože Langerhola, tajo in so dosegli že prva pri znanja. Njim in vsem, ki so še skriti in neznani, želimo, da bi v svojem mladostnem snovanju res uspali. Ivica Bozovičar iiinniinnmiiliiiiniiiiiiiiiumMNniuiiiiiiiinniiiiii Trgovskim podjetjem in potrošnikom želi uspeino novo leto 1959 ROKAVIČARSKA ZADRUGA m Kvalitet Beograd, Preradovičeva 3 AVTOBUSNI PROMET MARIBOR želi vsem potnikom na naših avtobusnih progah prijetno vožnjo v letu 1959 Obiščite nas v našem potovalnem uradu na Glavnem trgu 24, kjer boste prejeli vse informacije nnnuimuHUnnnumniumniinuuiminnumauuuunauHu,! Vsem svojim poslovnim prijateljem, potrošnikom in državljanom naše države prisrčno čestitamo ta novo leto kolektiv podjetja JUGOAZEST MLADENOVAC luiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiuiuiiiuiiiiiininuiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiuiiMnnni Gostilna • J * »Fn Acetu« Korene Franjo — Aco Ui;iiiiiii!iiiiiini![iiinniiiiiniU)iiiiiiii;iniiiiiiii;iiiiiiiiiii:iiiiiiiiinii.iiini:iiii:iiiiiiii!li.iiiRiiiiiwi mnHiimniinmmniiuiuniiiimiiiiiuii!!! Gozdarsko kmetijska poslovna zveza Mozirje želi vsem svojim članom srečno in uspešno novo leto 1959 mmmii čestita za novo leto vsem svojim gostom in jih obvešča, da je gostilna prenovljena. Ima bogato izbiro gorkih in mrzlih jedi. Kuhinja je dunajska in italijanska. Bogata izbira naravnega kvalitetnega vina S^O/o 1959 J Trgovsko podjetje Podgrad teli svojim članom srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspehov polno novo leto 1959 MEDZADRUŽNI . LESNI KOMBINAT Jelovica Škofja Loka ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1959 u modna konfekcija Avtoprevozniško podjetje Sežana Vam želi srečno novo leto 1959 'iniiiiiNniiMiiuiimiiimiHiiiiiiiinr Industrija peiila Novo mesto vam želi srečno novo leto 1959 vam želi partizan Beograd SRFtNC , nove Mo |QtQ Svoj'im poslovnim '(špg) prijateljem, delovnim, kolektivom ter vsemu delovnemu ljudstvu želi srečno in uspehov polno leto 1959 kolektiv splošnega mizarstva ZORAN DOBRAVC državni obrtni mojster LJUBLJANA, ULICA VIDE PREGARCEVE ŽELEZNIK VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, ŽELI OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1959 KOLEKTIV TOVARNE STROJEV IVO LOLA RIBAR ŽELEZNIK PODJETJE ZA PROMET- S TEHNIČNIM BLAGOM NA VELIKO JEVREJSKA 32 Kolektiv prisrčno čestita svojim cenjenim poslovnim prijateljem, potrošnikom in narodom Jugoslavije za novo leto 1959 Čuva usnje - daje sjaj KREMA ZA ČEVLJE M rouge baiser PARIŠ 2 1 NI A IS, S E Nenadoma je umrla naša članica VERA PLEŠNAR predmetna gospodinjska učiteljica Pogreb pokojnice bo v sredo, .31. decembra 1958, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah. SINDIKALNA PODRUŽNICA CENTRALNEGA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA LRS Kupimo bakren kotel 600 do 1000 litrov v dobrem ali slabem stanju. Ponudbe na KOTEKS, Ljubljana, Kidričeva 3. 5148 Vsem sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, papa, dedek JANKO VRANJEK Inšpektor železnic v pokoju I . . v „ ' Pogreb nepozabnega bo dne 31. decembra 1958 ob 15 uri na Mestnem poko-ališču v Celju. Prosimo tihega sožalja. Celje, Kranj, Podnart, Novi Sad, Ljubljana, dne 29. decembra 1958. v Žalujoči: Jožica, žena; mag. ph. Milica, Jerena. Ivica, hčerke; mag. ph. Smiljan, sin; mag. ph. Nuša, snaha; Jože Fister, sodnik in dr. Djordje Cvejid, zeta; Breda, Jožko, Borivoje, Peter, Andrej, Aleksander in Aleš, vnuki Uprava zavoda za pospeševanje gospodinjstva okraja Ljubljana in Strokovno društvo za gospodinjsko izobraževanje, podružnica Ljubljana, sporočata, da Je umrla tovarišica VERA PLEŠNAR predmetna učiteljica Pogreb bo v sredo, dne 31. decembra 1958 ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške veže na 2alah. \ Uprava Zavoda za pospeševanje gospodinjstva Podružnica društva strokovnih učiteljic, Ljubljana KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA PLANIKA Ilirska Bistrica želi srečno novo leto vsem poslovnim prijateljem »14. OKTOBER« Telefon: št. 38 in št 141. — Brzojavi: “-14. oktobar«, Kruševac Pogreb naše drage pokojnice ANKE LAJOVIC bo v sredo, 31. decembra 1958 ob 13. url Iz Jožefove mrtUke veže na Zalah. Anton Lajovic poslovnim prijateljerh in vsem našim delovnim ljudem za novo leto 1959 in jim želimo mnogo uspeha pri delu! DROBNI OGLASI • TOVARNA GRADBENIH IN RUDARSKIH STROJEV TN METALNIH KONSTRUKCIJ CPredstavništvo: Beograd, Kneza Miloša 4, telefon št. 32-584 PRO IZVAJAMO : univerzalne bagerje od 0,5 m* do 3 m* — bagerje vedričarje zmogljivosti 25 t/h — traktorje goseničarje 60 do 180 KM — buidozersko opremo za traktorje — motorne valjarje od 6 do 12 ton — skreperje 8 m5 — betonske mešalce po 250 1 z električnim motorjem, Diesel motorjem in kombiniranim pogonom — gradbene ježe za utrjevanje cest in nasipov — sprem-, ljevalne vozove za gradbene stroje — kompletne separacije za premog — izvozne jaške in ostalo rudarsko opremo — jamske in prekucne vozičke — okretnice in kretnice — vse vrste jeklenih in kovinskih konstrukcij, mostove, industrijske hale, strešne konstrukcije, žičnice itd .— železniške vagone — tirfone itd. — V pripravi je proizvodnja traktorjev, goseničarjev 25 KM bagerjev po 3501, vibracijskih valjarjev, nakladalnih lopat. KRUŠEVA I40KT0BAR MHIKA MAOtVIMSKIH I KRUiEVAC I METALNIH KONSTtUKCIJA »»(TtTivmlfvO •IOC»»0. UtlOiA • Čestitamo rutreMH4i>.rtiiai »icatie Ntufl '•tu* «U V •• .|* • Kototo gostilne prj |j0J0(JV0ru Vuzenica &li vtem svojim gostom srečno in uspešno novo leto 1959 Točimo kvalitetna štajerska vina, vedno topla in mrzla jedila. Solidna postrežb* ILIRIJA TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE PIK Maribor 8 Ljudsko revijo Prelarnovs družbe | # OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih, trafikah izdeluje moško perilo, delovne obleke, moško, lansko in otroško trikotažo, razne pletenine. Ti proizvodi so znani po prvovrstni izdelavi, kakovostnem materialu in konkurenčnih cenah -• ■ - ' • '4' Vse svoje poslovne prijatelje iskreno pozdravljamo z željo, da bi bilo novo leto 1959 polno plodnega dela in uspehov POSTELJNE MREŽE Izdelujem ln obnavljam, ANDLOVIČ A. — Gregorčičeva ul. 3. Rimska c. 2 (dvorišče) Ljubljana — tel. 20-781. 2 ZIMSKI MOŠKI SUKNJI ln delni plašč prodam. Peternelj, Njegoševa 15.-I nad. JUGOTON — ZAGREB knjigarna »MLADOST«, Praška 8 LPY-35, 33 obr., Branko Čopič »Zgodba o večnem stražarju« pravljica za otroke MlIllllliilUlllllIliilllliiIlM ADMINISTRATIVNO MOC E polnim znanjem strojepisja ln za pomoG v knjigovodstvu, sprejmemo takoj. Zglasite m na upravi podjetja Šport eprema, Ljubljana. Vlžmarje 1. ZAKONSKI PAR, dobro uvedena trgovska potnika * odličnim poznanstvom Srbije ln Vojvodine, z lastnim avtomoblilom, »prejmeta zastopništvo za Srbijo ln Vojvodino. Obvladata madžarski ln romunski jaslic, Ponudbe pošljite na og’-a«nl oddelek P<>& »Komercialista*. SREČNO 1959 OBRTNA DELAVNICA KarUJeva ulica (Pri vodnjaku) Koper se priporoča s kvalitetnimi uslugami — popravljanje nogavic, Izdelovanje gumbov ln drugih galanterij, ent-lanje in razna olepševalna strojno šivana dela. Ko 340-r GOSPODINJO, mlajšo upokojenko, sprejme inženir v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. S114-d SKLADIŠČNE DELAVCE sprejme na delo »Metalka«, Ljubljana, zglasiti se Je treba pri vodstvu nabavno-prodajnega oddelka, Ljubljana, Titova cesta 33. RAČUNOVODJA z večletno prakso ln ustrezno kvalifikacijo želi menjati službo. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP Dod »Sposoben«. PREDSTAVNIŠTVO ZA HKVATSKO s sedežem v Zagrebu prevzamem Imam sobo s teleforiClom v bližini centra na razpolago. Ponudbe na upravo Usta pod »Zagreb« STENSKO LEPO URO (kukavico) prodam. Ogrinc. Milana Majcna štev. 47. IZGUBIL SEM KLJUČE (1 kom) pred vasjo Matena pri Igu dne 29. dec. ob 1«. url. Prosim najdlteilja, da Jih odda pri Pirmanu v Mateni ali v oglas. odd. »Ljudske Pravice«. PRODAM novejši avto FIAT lioo. -Rezka Prevodnik, Zmlnec 3. Skofj« . Loka. . . ] D N 1 E V N ] ] DOGODKI PRIJATELJSTVO NARODOV JUGOSLAVIJE IN INDONEZIJE Skladna politika mira in sodelovanja potrjena na razgovorih ob obisku predsednika Tita v Indoneziji (Nadaljevanje s 1. strani) ter z velikim zadovoljstvom ugotovili napredek, dosežen doslej na vseh področjih medsebojnih stikov. Sklenili so to sodelovanje še razširiti in mu dati polno vsebino. Obe strani menita, da je solidna podlaga za razvoj takšnega sodelovanja okoliščina, da so prestali narodi obeh dežel hude in podobne preizkušnje v minulosti in da jih zdaj vežejo skupni ideali svobode, neodvisnosti, enakopravnosti in graditve boljšega življenja, za ohranitev miru in za dosego splošnega napredka na svetu. Tem ciljem je posvečeno vse prizadevanje obeh dežel, kakor je bilo poudarjeno v skupnem poročilu že o obisku predsednika Sukama v Jugoslaviji v septembru 1956. Temu so Uspešno pripomogli tudi poznejši prija- teljski stiki med državniki obeh dežel, zlasti srečanja dveh državnih poglavarjev v januarju 1957, kakor tudi obisk takratnega podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča v l Indoneziji v avgusta 1957. To je1 potrdil tudi nedavni prijateljski j obisk predsednika vlade Indone-! zije Djuande v Jugoslaviji. Obe J strani ata trdno prepričani, da bo! tudi sedanji obisk predsednika' Tita še bolj utrdil prijateljstvo in ‘ sodelovanje med obema deželama. Ko sta proučili pomembne uspehe, dosežene v razvijanju političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih vezi, sta se obe strani sporazumeli v tem, da bosta razvili novo dejavnost za nadaljnjo razširitev teh vezi, kakor to ustreza čustvom prijateljstva med narodi Jugoslavije in Indonezije ter politiki njihovih vlad. razmerah neogibno privedla do svetovne katastrofe. Obe strani menita, da so zlasti nevaren izraz teh koncepcij in metod v mednarodnih stikih prizadevanje kolonialnih držav, da bi z oboroženo silo in z drugimi sredstvi obdržale mnoge narode v kolonialnem in podrejenem položaju, kakor tudi nenehni poskusi, da bi preprečile, ovirale in zavrle normalen razvoj nedavno osvobojenih dežel. Kot eden izmed primerov takšnih negativnih poskusov je lahko tudi nadaljevanje kolonialnega vladanja nad Zahodnim Irianom. Obe strani menita, da je likvidacija kolonializma v vseh njegovih oblikah eden glavnih imperativov sodobnega sveta, začetek tega procesa pa ena najbolj naprednih pridobitev. Zato se obe deželi odločno zavzemata za uresničenje suverenih pravic slehernega naroda do nacionalne svobode in neodvisnosti in do enakopravnega sodelovanja v mednarodnem življenju. Torišča neposrednega sodelovanja S posebnim zadovoljstvom so ugotovili napredek v razvijanju gospodarskega sodelovanja in povečanju blagovne menjave. Podrobno so proučili možnosti za nadaljnje razvijanje vseh oblik sodelovanja na gospodarskem torišču, tako glede trgovine, kakor tudi glede medsebojne tehnične pomoči in raznih oblik gospodarskega sodelovanja. Obe strani se strinjata v tem, da so dane realne možnosti za dosego navedenih ciljev, za kar naj neposredno skrbe posebna jugoslo-vansko-indonezijska komisija ter pristojni vladni organi obeh detel v duhu sprejetih sklepov. Da bi organizirali in razvijali kulturno sodelovanje, medsebojno spoznavanje bogate kulturne dediščine ter sodobnih dosežkov narodov Jugoslavije in Indonezije na tem torišču, sta se obe strani načelno sporazumeli o sklenitvi konvencije o kulturnem sodelovanju. Dosežen je bil tudi načelen sporazum o izmenjavi študentov, znanstvenih in kulturnih delavcev ter strokovnjakov za boljše medsebojno spoznavanje in uporabo izkušenj. Obe strani sta se sporazumeli v tem, da bosta dali sredstva v domači Val rt ti ustanovitev posebnih skladov, iz katerih bosta krili Izdatke za razvoj znanstvenega in kulturnega sodelovanja. Obe strani sta tvril sporazumni glede vzpodbujenja in podpiranca sodelovanja med ustanovami in organizacijami svojih dežel na torišču znanosti, informacij, umetnosti in filma. I Obe strani z zadovoljstvom pozdravljata že navezane stike med i parlamenti obeh dežel in soglašata v tem, da bosta tudi v prihodnje podpirali to sodelovanje, pa tudi sodelovanje na drugih toriščih državne in družbene dejavnosti. V želji po nadaljnji krepitvi prijateljstva med obema deželama sta se obe strani sporazumeli o koristnosti in potrebi nadaljnje ohranitve in razvijanja dose-; danje prakse neposrednih stikov ' med državniki z medsebojnimi obiski in osebnimi srečanji. II. Državna poglavarja sta obravnavala sedanje mednarodne probleme, stalno upoštevaje načela, Izražena v ustanovni listini OZN in v deklaraciji bandunške azij-sko-afriške konference iz leta 1955, v ka^?r’.Ii se docela zrcali smisel aktivne miroljubne koeksistence. Poglavarja obeh držav sta tudi proučila zunanjepolitič-’ na prizadevanja svojih dežel, ! sloneča na nevključevanju v blo-| ke, in sta prišla do sklepa, da so sadpvl, te politike zadovoljivi tako” glede riofrttrffega razvoja, kakor tudi glede pozitivnega prispevka k popuščanju mednarodne napetosti. Obe strani menita, da je treba vzpodbujati nenehni razvoj novih nacionalnih skupnosti v Aziji in Afriki na poti k zdravi in čvrsti narodni neodvisnosti. NA BOLJE GRE našim obolelim znanstvenikom iz Vince, ki se bodo iz Pariza v kratkem vrnili v Jugoslavijo Pariz, 30. dec. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Radivoje Uvalič je danes obiskal jugoslovanske fizike, ki so oboleli za radioaktivnim sevanjem in se zdravijo v bolnišnici Curie. Veleposlanik je obolelim sodelavcem Inštituta v Vinči voščil ob Novem letu, da bi čim prej in popolnoma okrevali. Razen tega se je razgovar-jal s skupino francoskih in jugoslovanskih zdravnikov, ki pod vodstvom dr. prof. Mathčja, dr. Jammeta in dr. Pendicema uporabljajo nov sistem v zdravljenju ljudi, obolelih za radioaktivnim sevanjem. Manifestacije razigrane množice Indonezijcev ob obisku našega predsednika Tita v Bogoru na Javi Pereča mednarodna vprašanja Zahvala iz ZIR Beograd, 30. dec. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel brzojavko predsednika ZAR Gamala Abdela Naserja, ki se mu zahvaljuje za čestitko ob Dnevu zmage. Kakor so objavili v bolnišnici, se zdravstveno stanje obolelih Jugoslovanov nenehno zboljšuje. Menijo, da, bo lahko prvi del kliničnega zdravljenja zaradi tega sorazmerno prav kmalu končan in se bodo nadalje zdravili v Jugoslaviji. Dr. Uvalič je bil sinoči v zunanjem ministrstvu, kjer je v imenu jugoslovanske vlade kakor tudi jugoslovanske komisije za jedrsko energijo izrazil zahvalo za pozornost in izredno skrb, ki so je deležni jugoslovanski fiziki v pariški bolnišnici in ki jim jo posvečajo tako zdravniki in strežno osebje kakor tudi vrsta predstavnikov znanstvenega in javnega življenja. Dr. Uvalič je razen tega sporočil francoskim predstavnikom željo jugoslovanske jedrske komisije, da povabi v Jugoslavijo na enomesečni oddih vse prostovoljne dajalce mozga, ki so tako pomagali našim bolnim znanstvenikom. Pomurje je dobilo okrožno sodišče S svečane otvoritve novega sodišča v Murski Soboti Murska Sobota, 30. dec. Danes so v Murski Soboti svečano odprli Okrožno sodišče, ki bo zajemalo delovno okoliše štirih okrajnih sodišč (Murska Sobota. Ljutomer, Lendava in Gornja Radgon a), v katerih prebiva okrog 133.000 prebivalcev, in bo dokaj razbremenilo mariborsko Okrožno sodišče. Otvoritvene slavnosti so se I Z ustanovitvijo Okrožnega so-udeležili državni sekretar za pra- dišča v Murski Soboti se je pove-vosodno upravo LRS dr. Teodor čalo število teh institucij v Slove-Tominšek, predsednik Vrhovnega niji od 0 na 7, tako da so se po sodišča LRS Vladimir Krivic, re- svojem teritorialnem obsegu f.e publiški javni tožilec Jože Pavli- močno približale okolišem seda- „ , , , .. . . . čič, zvezna ljudska poslanca Ja- njih okralev Neurejenost mednarodnih pro- nih pogojev, prek OZN in v dvo- nez Hribar ln jvan j£reft ter šte_ Je Nove pobude za mir Obe strani menita, da bi bile nove pobude In krepitev naporov vseh tistih dežel, ki se v akciji za mir in široko mednarodno sodelovanje ravnajo po sodobnih načelih, koristne za vse te dežele ln za učinkovitejše delovanje v smeri ublaževanja sedanje napetosti In trajne ohranitve miru, po katerem človeštvo nezftdržno teži. Državna poglavarja sta zlasti poudarila pomen in vlogo novih neodvisnih držav na področju Azije in Afrike v mednarodnem življenju in njihovo pozitivno delovanje na krepitev mednarod- nega miru in na utrjevanje načel neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve v stikih med deželami. Obe strani, se strinjata v tem, da daje sedanji mednarodni položaj vzlic delovanju pozitivnih činiteljev razloge za zaskrbljenost. Nadaljevanje politike hladne vojne, ostritev stikov med dvema blo- j koma držav, nadaljevanje tekmo- | vanja v jedrskem in drugem oboroževanju, poskusi vmešavanja od zunaj v notranje zadeve drugih držav pod kakršnokoli pretvezo ogrožajo mir in večajo nevarnost vojne, ki bi v sedanjih blemov, ki so nastali kot posle- stranskih oblika*. vllni drugi politleni kulturni ln dica politike velesil med drugo i Obe strani sta potrdili svoje javnj delavci, svetovno vojno in po njej, otežu- soglasje, da bosta tudi ^ prihod- je stike med državami, ostri se- nje kar najbolj podpirali OZN In Dr. Teodor Tominšek, ki je so- danja in ustvarja nova nasprotja se zavzemali za to, da bodo vsi dišče izročil v upravljanje delovna svetu. Med takšne probleme narodi zastopani v tej organiza- nemu kolektivu, je v svojem govo-sodi tudi razdelitev posameznih ciji, kar bi jo bistveno okrepilo ru zlasti poudaril, da se je potre-narodov in držav, kakor se je zgo- kot organizem mednarodne var- 138 P° ustanovitvi okrožnega sodi-dilo z Nemčijo, Vietnamom in nosti in miru. še* v Pomurju kazala že vsa po- Korejo. V tej zvezi sta obe strani | Obe strani menita, da vzpo- v°J^a *et®> zaradi preobremenje- proučili tudi sedanji položaj Ber- ! redno z negativnimi težnjami v *}•*“ mariborskega okrožnega solina. Obe strani izražata odkrito- | mednarodnih stikih ogromna ve- °iiča ter specifične problematike srčno upanje, da utegne no^l raz- čina ljudi na. svetu teži za razvi- y?m.urj4a na Sf podro{‘ voj problema Berlina pcpuenlti j janjem mednarodnega sodelova- in tudi zaradi približanja na- uvod v postopno razvozlavanje nja, za obravnavanjem perečih ®e6a ljudskega sodstva najširšim nemškega vprašanja s pogajanji, j problemov po poti pogajanj in delovnim množicam. Glede predstavništva LR KI- ! sporazumov ter za zagotovitvijo Na otvoritveni proslavi so go- tajske v OZN poglavarja obeh ! trajnega miru kot nujno potreb- vorili še Vladimir Krivic, Jože držav znova potrjujeta stališče, ne6a Pogoja za nadaljnji napre- Pavličič, predsednik OLO Rudi trrafonn v nknnni talavi obiav- dek ln obstoj. Dosedanje izkušnje Čačinovič in zastopnik odvetniške ljeni v BeograTVptembra 1956. so pokazale nujnost, uspešnost in zbornice LRS. Posebna pozornost je bila po- £- 1---------------------------------- svečena problemom razorožitve in mimifnhno Un<.Vsi'5ti.^o prepoved! uporabe Jakega katero sg ofee dežeU dosledno’za_ Sej O Izvršnega SVelO LRS Ljubljana, 30. dec. (Tanjug). — Na današnji seji Izvršnega sveta Slovenije pod predsedstvom Borisa Kraigherja so sprejeli sklep o sestavi Sveta za šolstvo Slove- orožja, predvsem pa poskusov s temi sredstvi za množično uničevanje. Obe strani pozdravljata lanske začetne ukrepe v OZN in na konferenci strokovnjakov v Ženevi. V neenakomernem gospodar- vzemata. DRUPI DAN TEKMOVAHRTA ZA DAVISOV POKAL Presenečenje pred durmi? Po vodstvu Avstralcev 2:0 sta igro dvojic dobila - po maratonskem boju 82 gemov — Američana Brisbane 30. dec. (AP) — V nadaljevanju finalnega dvoboja za Davisov pokal vodi ZDA proti Avstraliji z rezultatom 2:1 po zmagi v dvojicah. Rlchardson ln Olmedo sta premagala dvojico Fraeer-Anderson po maratonskem boju z 10:12, 3:6, 18:14, 6:3, 7:5. S to zmago Imajo ZDA precejšnje upe, da po daljšem času spet osvoje naJvUJo nagrado. Jutri, zadnji dan tekmovanja, se bodo pomerili: Mackay — Anderson ln Olmedo — Cooper. Dve sto let uspehov Proslava jubileja klasične gimnazije v Mariboru ________ , Maribor, 30. dec. Bivši in se- ni je, nadalje sklep o okvirih za skem razvoju sveta in nadaljnjem danji profesorji ter dijaki so pro- določanje položajnih plač usluž-poglahljanju preporoda med go- fesorji ter dijaki so proslavili bencev republiških zavodov na spodarsko razvitimi in gospodar- 200-letnico obstoja klasične gim- področju kulture kakor tudi sklep sko manj razvitimi deželami, na nazije v Mariboru. o položajnih plačah uslužbencev katere pride po prebivalstvu in Leta 1758 ustanovljena šola ustreznih okrajnih in občinskih ozemlju največji del sveta, vidita je kmalu postala kulturna in zavodov. Svet je sprejel tudi obe strani enega glavnih elemen- prosvetna matica štajerskih Slo- sklep o spremembah sklepa o tov splošne nestabilnosti na svetu, vencev. Njeni učenci so v znan- minimalnih osebnih dohodkih v Zato bosta obe strani tudi v pri- stvenem in kulturnem svetu do- premogovnikih Slovenije, hodnje zastavili vse sile za izpol- bili vidno vlogo, saj so dela ne- Izvršni svet je imenoval do-nitev širokega ijačrta mednarodne katerih (n. pr. Miklošiča, Murka, sedanjega državnega sekretarja gospodarske in tehnične pomoči Kidriča) našla pot v svetovno za notranje zadeve LR Slovenije nerazvitim deželam, brez politič- kulturno zakladnico. Sola je vse- Mitjo Ribičiča za predsednika skozi stala na naprednih teme- Odbora Izvršnega sveta za notra-ljih. Številne žrtve iz vrst nje- njo politiko. Za državnega sekre-nih profesorjev in dijakov v ča- tarja za notranje zadeve je bil su NOB (ki so jim včeraj od- imenovan dosedanji svetnik v dr-krili spominsko ploščo) dokazuje- žavnem sekretariatu za zunanje jo to dovolj zgovorno. 1 zadeve Vladimir Kadunc. MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR Igrišče na MMton stadionu je bilo danes v tako silabem stanju, da bi kmaJu prlilo do odložitve Igre dvojic. Na zahtevo vei kot 18 tisoč gledalcev pa so Rlchardson ln Olmedo na eni ter Fraser in Anderson na dingi strani le stopili na Igrišče. Partija se Je začela z oprezno Igro kl Je v njej vsak izkoristili ovoj servis do 10:10, ko Je Olmedo pogrešil. V drugem nizu Je napako ponovil Rlchardson In Avsbra.ca sta vodila z 2:0. V tretjem nizu Je prifilo do preobrata. Američana sta vodila S 4:1 Avstralca pa Izenačila na 5:5 Hkrati s servisi so eni ln drugi tudi dobivali nize, doki; er ni Anderson pri 14:15 neoprezno serviral, Olmedo pa izkoristil ln zmanjšaj na 1:2. Po desetih minutah odmora »ta Američana zalrala v vso močjo. Po zaslugi odličnega Olmeda Je bilo stanje v nizih kmalu 2:2. Vuhunec kvalitetne teniške igre to videli gledalci v odločilnih trenutkih. Rlchardson ln Olqiedo sta odlično servirala in dobivala geme brez izgubljene točke, medtem ko je bil Anderson izčrpan ln so se mu nege tresle zaradi utrujenosti, izgubil je svoj servis, nato pa je prišel zmagoviti OlmedGv udarec, ki ga *ltl, sicer odlični, rraser ni mogel ubraniti Zadnji niz je Olmedo dobi: s strahovitimi servisi, kot Jih še ni nihče videl- v njegovi karieri. Več 1 ket 18.000 gledalcev je pozdravilo zmago Američanov, ki jim jutri vsi strokovnjaki obetajo zmago v končnem Izidu. Okrajno prvenstvo v košarki V nedeljo, 4. januarja se bo začelo v domu »Partizan- Zg. Slška košarkarsko prvenstvo ljubljanskega okraja. Sodelujejo ekipe ljubljanskih klubov, trboveljski Rudar, Proletarec iz Zagorja ter vrste društev -Partizan- iz Ljubljane, nadalje Medvode, Vrhnika lri Litija. Tekmovanje se bo začelo opoldne ln bo trajalo do 21. Tekmovali bodo po ligaškem sistemu člani, članice, mladinke, mladinci in pionirji. Tekači bodo počivali V nedeljo, 4. januarja bi morala biti na Bledu prva uradna preizkušnja naših tekačev v mednarodni konkurenci. Zaradi slabih snežnih pogojev ni bilo moč izvesti tekmovanja niti na Pokljuki. Zato Je prireditelj preložil tek na kasnejši termin. Nov favorit - Motorno rini Ljubljana, 30. decembra. - Od 4. do 8 Januarja bo na Gospodarskem razstavišču mednarodni košarkarski turnir Olimpije. Prireditelj Je spremenil spored v toliko, da ho Olimpija vse tekme Igrala ob 20.30. Potemtakem bomo gledali: v nedeljo ob 18.30: svečano otvoritev; ob 19: Ignis-Crvena zvezda* ob 20.30: Motomorlnl-Ollmplja; v ponedeljek ob 10: Ignls-Moto-morini; ob 20.30: Crvena zvczda-OIImplJai v torek ob 19. uri: Motomorinl-Crvena zvezda: ob 20.30: Ignis-Ollmpija. Z nastopom dveh črncev, (Johnsona (195 cm) in Innlsa (202 cm), Je postal Motomorini, ki Je sicer zasedel peto mesto na italijanskem prvenstvu, hud tekmec za prvo mesto. Vstopnice za to prireditev sezone so še na razpolago v pisarni Olimpije, Gradišče 3, vsak dan od 11. do 15. ure. —I—Brzojavke— ■ MOSKVA, 33. dec. (TASS). -Košarkarska reprezentanca SZ Je v drugi tekmi spet premagala Romunijo, tokrat z 79:59 :20). ■ HASTINGS, 30. dec. (Tanjug). -Ne mednarodnem šahovskem turnirju sodeluje nad 140 šahlftov iz 14 držav, med njimi tudi mojster Radojčlč ln mojstrski kandidat Vasiljevič. Prvo partijo, z Wadom (Zelandija), ;e Ra-dojčič prekinil. ■ POZNANJ, 30. dec. (PAP). -Francoska rokometna reprezentanca, ki gostuje na Poljskem, Je premagala Poznanj z 19:14 (5:9). Izid nagradnega natečaja za spomine iz zgodovine delavskega gibanja in Komunistične partije Spomladi 1958 je Zgodovinski arhiv pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije razpisal nagradni natečaj za spomine iz zgodovine delavskega gibanja in Komunistične partije. Objavljamo izid natečaja. Prva nagrada — 30.000 din: Tončka Majcen iz Ljubljane (zlasti za obdobje NOB na Dolenjskem). Druga nagrada — 25.000 din: 1. Jože Bauer iz Rogaške Slatine (delavsko gibanje in Komunistična partija v Zagorju in Paračinu od konca prve svetovne vojne do 1941). 2. Rudolf Ganziti iz Ljubljane (dejavnost Zveze gradbenih delavcev v Sloveniji od 1936 do 1940). Tretja nagrada — 20.000 din: 1. Ivan Kreft iz Ljubljane (internacija v Bileči). 2. Mile Pavlin iz Ljubljane (NOB v Ljubljani in NOV). Četrta nagrada — 10.000 din: 1. Andrej Forte iz Trbovelj (gibanje nidarjev v Trbovljah od 19t8 do 1923). Prireditve Dedka Mraza v Ljubljani v DNEB 31. DEC. 1. in 2. JAN. 31. decembra SPREVOD DEDKA MRAZA: — začetek ob 17. uri po Titovi cesti, *av&uJ »vi uUci, Miklošičevi cesti na Prešernov tr*. OTROŠKO ZABAVIŠČE: — odprto od 8—18.38. Vstopnice za otroke 10 din ln za odrasle 3u pri dnevni oiagajnl. Odprto do vključno 2. Januarja. Zabavna program v Veliki dvorani v dneh 31. decembra, 1, ln 2. ja-nurja ob 10., w, in 17. uri, i. januarja odpade predstava ob 10. Vstop-■l.na običajna. GLEDALIŠČA DRAMA: — ob 16: Mlhalkov — Sestero mušketirjev« — obisk Dedna mraza. Izven 111 za podeželje. MEbTNO GLEUALiSCE; — ob 13 in 15: lagore — »Postni urad«. Gostovanje v Črnučah. fobSTNO 'LUTKOVNO GLEDALIŠČE: — ročne lutke: gostovanje 1 igrico N, Simončiča — »Zmešnjava« 00 8 v Radomljah, ob 10 ln 12 v Domžalah, ob 15 zaključena predstava za otroke članov sindikaaie podružnice podjetja burni. KINEMATOGRAFI KINO »SLOGA«: ob 10: »Pisani program« — enotna cena 30 din. KINO »VIC«; ob ls: »Hsani program« — enotna cena 30 din. MLADINSKI KINO LM: ob 10 ln 15: poljski ftlm »Skrivnost zapuščenega okna«, ob 17 sovjetski film •Novoletni pies«. Tovarna »Iskra« in Zavod za Šolski in poučni li.m predvajata ob 1* na Ajdovščini program otroških za-oavnln filmov. 1. Januarja DRAMA: — ob 15: Mlhalkov — »Sestero mušketirjev«. — Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: ob 15 ln 17: J. Spicar — »Pogumni Tonček« — pravljična igra z godbo in plesom. KINEMATOGRAFI KINO »SLOGA«: ob 10: »Pisani program«. KINO »VIC«: ob 15: »Pisani program«. 2. januarja GLEDALIŠČA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE! ob 16: J. Spicar — »Pogumni Tonček«. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE: — marionete ob 11 In 15: J. Ka.nar — »Zlatolaaka«. Izven, ROČNE LUTKE: — ob 17 N Si-mončič-J.Pengov — »Medveda lovimo«. Izven. KINEMATOGRAFI KINO »SLOGA«: ob 10: »Pisani program«. KINO »VIC«: — ob 15: »Pisani program«. MLADINSKI KINO LM: — Ob 9 in 11: poljski film »Skrivnost zapuščenega okna«, ob 15 ln 17: sovjetski lini »Novoletni ples«. VREMENSKA NAPOVED za sredo, 31. dccembra V nižinah mečla oziroma nizka oblačnost, čez dan delne razjasnitve, 2. Leopoldina Kos iz Idrije (revolucionarno gibanje v Sloven- na Primorskem in v višjih legeh bo skem Primorju pod Italijo in v stari Jugoslaviji). deloma sončno. Temperatura se ne 3. France Sobar iz Ljubljane (dejavnost kulturnega društva bo bistveno spremenila. Ponoči bo med »Vesna« V letih 1922 do 1924). - i ln 2, na Primorskem okrog 6, naj- Opozarjamo, da je rok za razprave o delovanju Komunistične višje dnevne do e stopinj, partije v Sloveniji 31. marca 1959, kakor smo že objavili | preko Sredozemlja in južne ev- Prosimo vse tovarišice in tovariše, ki se natečaja niso udele- rope se je zgradilo področje visokega žili, da napišejo svoje spomine za 40-letnico KPJ in jih pošljejo zračnega pritiska. Severno od Alp pa Zgodovinskemu arhivu CK ZKS. . se proti Vzhodu pomikajo valovi £ron- Zgodovlnskl arhiv CK ZKS J talnih motenj. ' njen 0.0 tnača ntCsei V LESU IN KOVINI (hfm^ PODOBE IZ NARAVE Nekakšna strast, povprečnemu smrtniku nerazumljiva, prevzema Izumitelja. Vnema, ki ga podobno kot učenjaka sili, da se po rednem delu zapre vase In poskuša. »Ce bi napravil tole... Kakšen bo učinek? Kako bi bilo, če bi poskusil prav nasprotno, kot trdi teorija?« Zelja po novem in izpopolnjenem, nekakšen drugi jaz, ne pusti izumitelju niti trohice prostega časa. -Ne smeš odnehati!*' Kot Damoklejev meč visi to svarilo nad njim in ga nehote spreminja v večjega ali manjšega čudaka. Nekaj teh ljudi smo obiskali za Novo leto. • Prijavljam poten!... • slovenskih izumiteljih * luknjice na ogrodju knjižne police lahko po potrebi pritrdimo stranske stene ln vrata, če hočemo klasično omaro. (Foto M. Pfeifer) TAKEGA P0HI8TA DOSLEJ NISMO POZNALI Naj se začne kot pravljica: "■Potem sta dočakala stanovanje, Jovo, svetlo in zračno. Kaj zato, Ce je najemnina visoka in če ni v8rajenih omar! Njun dom je in sčasoma ga bosta opremila, da ji-toa bo marsikdo zavidal.. .« Pohištvo je pri nas drago. Za Pocenitev si prizadeva tudi arhitekt Niko Kralj, ki ga javnost že Pozna. Njegov zadnji »večji« uspeh: prva nagrada na mednarodnem natečaju jeseni 1937 v Italiji. “■Pohištvo podraži predvsem konstrukcijska vezava posameznih Cementov,« je povedal. »Moj Iz-Utn pomeni novost v vpenjanju elementov med strop in tla. Nekaj podobnega so sicer že razvili na tujem, prvi tak sistem, ki je goden za industrijsko izdelavo, pa je naš.« Kako naj novost razume vsakdo izmed nas? Najprej': posamezni elementi novega pohištva so tipizirani v skladu z obstoječimi normativi za gradnjo stanovanj. Omare so bodisi odprte, na primer knjižne omare ali police, bodisi zaprte z drsnimi ali s krilnimi vrati. V najcenejši varianti zagrinja omaro zavesa. Elementi so kombinacija lesa in kovine, upo-I raba novih, tipiziranih, vendar ne enoličnih elementov pa pomeni v primerjavi s klasičnim pohištvom vsaj 40-odstotno pocenitev. In ne samo to! Takšno omaro razdreš v dobre četrt ure in v enakem času sestaviš iz, istih ali iz dodatnih elementov povsem drugačno. Kakor je povedal arhitekt Kralj, bo to pohištvo izdelovala tovarna »Stol« v Duplici, ogledali pa so si ga že lahko obiskovalci razstave »Družina in gospodinjstvo« na jesenskem zagrebškem velesejmu. »Zanimanje je tolikšno, da ne vem, ali bomo zmogli naročila.« ZANESLJIVA PLOMBA Svinčena plomba. Kdo še ni videl koščka svinca, o katerem smo prepričani, da je stoodstotno zanesljiv pečat nedotaknjenosti poslanega predmeta! Praksa pa je pokazala* da celo neizurjene roke odpro in spet zapro svinčeno plombo, ne da bi se poznale poškodbe na niej. Kdo je odgovoi*en za škodo, če v pošiljki kaj manjka? Kako tatvino preprečiti, če plomba ni zanesljiva? Tako je razmišljal že marsikdo. Tudi raziskovalni kontrolor 2TP Ljubljana France Dolinšek, ki je izdelal zanesljivo avtomatično plombo. Kakšna je? Ohišje z vdelanim jeklenim obročkom in zraven ozek kovinski trak. Prosti konec vtakneš skozi plombima ušesa na železniškem vagonu — lahko tudi drugam — in potem v ohišje, kjer trak zadene ob jeklen obroček, ki skoči z nastavka in se ujame v zarezi. Brez očitne deformacije plombe ni več mogoče odpreti, nadomestiti z drugo pa tudi ne, ker je na vsaki številka, zraven pa naslov transportnega podjetja. Droben, vendar pomemben izum. 2eleznice bodo z njim prihranile okoli sto ton svinca in ga zamenjale s približno 26 tonami železa, v ceni stare in nove plombe pa ni razlike. POMOČ PLANINCEM Gorniki pogosto z vrha rešujejo ponesrečence. Naša reševalna služba uporablja v ta namen škripec, ki se je obnesel, vendar za naglico ni najboljši. Zaradi gorskih sten po navadi ne morejo sestaviti ustrezno dolgega škripčev-ja. Primernejši bi bil vlačilni boben, kakršnega uporabljajo v rud- nikih. Cez ta boben teče vrv, ki nosi breme, delovanje pa temelji na tako imenovanem »drsečem trenju« med vrvjo in bobnom. Zal je pri dosedanjih bobnih vlečna sila vselej manjša od bremena, kar pomeni določeno pomanjkljivost. Kaže, da je to zdaj urejeno. Ljubljanski alpinist in gorski reševalec Aleš Kunaver je uporabil pri izdelavi bobna druge elemente. Njegov boben je lažji, zato je tudi priročnejši, kar je osnovni pogoj za rabo v težjih okoliščinah. Prototip izdelujejo in ga bo gorska reševalna služba v kratkem preizkusila. KOMERCIALIST IMA ZADNJO BESEDO Slovenski izumitelji prijavijo v patentni pisarni pri trgovinski zbornici zadnje čase po. 200 iznajdb letno. V praksi uspejo le t tisti, katerih delo nekaj velja tudi v očeh komercialistov, takšnih pa je največ deset odstotkov. S > tem ni rečeno, da druge iznajdbe 1 niso zanimive, koristne in pomembne. To so. čeprav se zdijo vsakdanje, malenkostne, odloči pa šele praktična uporabnost. M. Govekar MORSKI SLEPI POTNIKI REMORA SICER DOBRO PLAVA, VENDAR RADA VARČUJE Z. MOČJO. NA QLAVL IMA PLOSCICC?, S --KATERO SE PRISESA NA VEČJO MORSKO ŽIVAL. 1 KADAR SE JI ZAZDI, PRESTOPI Z "BRZOA" NA "LOKALNI" VLAK. ČEPRAVJE SAMA SPRETEN LOVEC, SE NAJRAJE Z DROBTINAMI',KI JIM PUSCA •VLAK". Dl*tribut*d by KJnr F e« ture« Synrileat» 8-22 OD VZNOŽJA DO TEMENA V PRAVKAR KONČANEM GEOFIZIKALNEM LETU SO MERILI ZEMLJO, VODO IN ZRAK • Čeprav smo v dvajsetem stoletju, praviaprav le malo ve- • mo o sredini, v kateri živimo, torej o soncu, vetru, morju, • potresih, toploti In mrazu. Vrsta drisv je sodelovala v • prvem mednarodnem geofizikalnem letu 1882/83, še več v 4 drugem 1932 33, v vseh ozirih rekordno pa je tretje, ki se • zaključuje te dni. K sodelovanju so se zbrali znanstveniki 0 mnogih delel, zato tudi dosežki ne bodo izostali. Misel za veliki poskus se je zasnovala aprila 1950 na večerji pri fiziku Jamesu VanAllenu v wa-shingtonskem predmestju. Predlogi so šli v svet, prvega julija se je že začelo in zadnjega decembra V boju med avtomatično plombo p na sliki jo vidimo sklenjeno **> odprto — ter njeno svinčeno trstnico je odločila stoodstotna zanesljivost nove Deset uspehov V letu 1958 sta dosegli znanost in tehnika nekaj pomembnih uspehov. Poljudnoznanstvene revije po svetu so te uspehe zbrale in izločile deset najpomembnejših. Razporedili bi jih nekako takole: • Začetek potniškega prometa z letali na reaktivni pogon In uvedba transatlantskih linij. • Poskusi izstrelitve rakete na mesec ln človekov nadaljnji prodor v vesolje. • Druga mednarodna konferenca »Atomi za mir« v Ženevi. Spremljala jo je razstava, ki je ponazarjala dosedanje dosežke pri izkoriščanju fuzijske reakcije v vodikovi bombi za pridobivanje električne energije. • Zaključek mednarodnega geofizikalnega leta. Zvezdo-slovel so našteli doslej največ sončnih peg, drugi znanstveniki pa so raziskovali neznana zemeljska področja in pojave, zlasti na Antarktiki. • Atomski podmornici »Nautilus« ln »Skate« sta pod arktičnim ledom prepluli področje ob severnem tečaju. • Dokazi, da je shizofrenija lahko posledica kemičnih motenj v organizmu. • Sateliti so v višini nad 500 km ugotovili intenzivno sevanje, ki bi lahko preprečilo vesoljske raziskave. • Laboratorijski poskusi s fotosintezo izven rastlin. V Ugotovitev, da je naraslo število bolezni, katerih povzročitelji so odporni proti antibiotikom. • Spoznanje, da so na okostju, starem 45.000 let in najdenem v Iraku, odkrili sledove nečesa, kar bi lahko smatrali za prvi znani kirurški poseg v zgodovini. Ing. Joško Battestin iz Ljubljane je prijavil že več Iznajdb. Slika kaže brezstopenjsko torno gonilo. Namesto navadnega Je na os elektromotorja nasajeno kolo v obliki polkrogle. Nanj pritiska običajno kolo, ki posreduje gibanje, v našem primeru vrtenje. Prekine ga sklopka v desnem delu slike. Novost je v regulaciji hitrosti vrtenja. »Polž« premika elektromotor na desno ln na levo, s tem pa se spreminja položaj gonilnega (polkrožnega) in gnanega (običajnega) kolesa. Iznajdba ing. Battestina je uporabna za elektromotorje do 500 W, en sam elektromotor pa lahko žene več strojev 1958 končalo mednarodno geofizikalno leto. Prvo je sonce, vir življenja. Brez njegove toplote in svetlobe bi ne bilo rastlin in splon Živih bitij. Teaa zemeliskeRa dobrotnika in pojaves na njem je proučevalo na stotine' opazovalnic. S skrivnostmi polarne svetlobe se je ukvarjalo 49 dežel, magnetne pojave pa so raziskovali v 30 deželah na 129 zvezdarnah. Znanstveniki menijo, da pride do magnetnih viharjev v trenutku, kadar naelektreni delci, ki jih pošilja sonce, trčijo ob zemeljsko magnetno polje visoko nad površino. Ker je človek vezan na zemljo, je glede na vesolje podoben ribi, ki strmi iz oceanskih globin proti svetlobi nad seboj. Če se hoče človek iz velike višine razgledati po svojem planetu, si mora omisliti zapletene naprave, ki ga bodo pognale tja gor. V mednarodnem geofizikalnem letu so zaokrožili okoli zemlje umetni sateliti, ruski in ameriški. Naprave v njih so posredovale na zemljo podatke o intenzivnem sevnem področju 960 do 1120 km nad zemeljsko površino. To so ugotovili z Geigerjevimi števci, ki so utihnili, brž ko so naleteli na sevanje, ki je bilo domnevno tisočkrat močnejše, kot bi ga mogli pripisovati kozmičnim žarkom. Baloni sicer ne dosežejo takšne višine kot sateliti, zato pa obvisijo nad določenim področjem in dalj časa zbirajo podatke. Sedanji so izdelani iz plastičnih snovi, rekord pa je postavil avgusta 1957 dr. Si-mons, ki se je v neprodušno zaprti gondoli pod plastičnim balonom povzpel v višino 33 km. Tam zgoraj je zbiral podatke celih 32 ur. Vsi vemo, da so sonce, zrak in morja skupaj velikanski vreme-notvorni stroj. Sonce povzroča izhlapevanje, vetrove, tropsko vročino in polarni mraz. Znanstveniki pa iščejo pot, ki bi jih pripeljala do formul o gibanju zračnih plasti in o radioaktivnih snoveh v njih. Opazovalnice so razpostavljene od »zemeljskega temena do vznožja«, se pravi, na vsem področju med tečajema. Odprave enajstih dežel so se zbrale na Antarktiki, kjer je skoraj devet desetin vsega ledu, ki pokriva kopenski del zemeljske površine. Tam so udeleženke razpredle mrežo 46 opazovalnih postaj, katerih posadke so merile led, pritisk, temperaturo In podobne reči, saj je na splošno znano, da je na južnem tečaju »zemeljska vremenska kuhinja«. Strokovnjaki 28 dežel so proučevali razmere na večno zasne- Strokovnjaki so proučevali tudi morsko dno. Posnetek kaže člana posadke z ledolomilca »Atka«, ki je s posebno napravo privlekel vzorce iz 3600 m globokega oceanskega dna Sedanji sateliti pomenijo prvi korak v vesolje. Njihovo gibanje ponazarja vrhnja risba. Najprej bi na mesec poletela raketa brez posadke, tretja risba kaže zapleteno pot rakete, ki bi najprej obkrožila Zemljo, potem luno ln se vrnila, na četrti pa vidite najugodnejšo pot za zbiranje znanstvenih podatkov, vendar jo je za sedaj najteže uresničiti Ženih in zaledenelih področjih, ki jih je razen planinskih ledenikov najti predvsem na Gronlandiji in na obeh tečajih. Na tropskih področjih sonce vodo ogreva, led in sneg v polarnih krajih pa jo oblajata. Morje je pomemben činitelj vsega življenja na zemlji, saj zavzema malone sedem desetin njene površine. Hladna voda je težja od tople, zato tone na polarnih področjih in kroži spodaj proli ravniku, kjer se zaradi toplote dviga in se segreta iznova odpravi na pot. Geofizikalne raziskave naj bi pokazale, koliko let traja tak tok. Številni oceanografi so prepričani, da so podnebne spremembe v zvezi s cirkulacijo globinskih voda. Nekaj podatkov o podmorskih tokovih: v globini 1950 m skorajda ni gibanja, pri 2700 m pa so trčili ob tok, ki teče s hitrostjo 12 km dnevno, in sicer v obratni smeri kot tokovi na gladini. Vse povedano seveda le nakazuje, v katero smer so raziskovali in o čem so zbirali podatke mednarodni strokovnjaki v pravkar minulem geofizikalnem letu. Morda bo minilo nekaj let. preden bodo zbrano gradivo uredili in ga tako proučili, da bodo lahko spoznanja izkoristili neposredno v »odobnem življenju. Mačka kadi cigareto in posluša gospodarja, kako igra na instrument bandonium koncertina N OVATO R Na železniški postaji v Ožboltu lahko vsak dan vidite železničarja srednjih let, kodravih las in prijaznih lic. Ime mu je Franc Perne. Mož je gotovo edinstven med svojimi kolegi v modrih uniformah. Kar naštejmo nekaj njegovih vrlin. Je odličen tenorist, ki ga vse rado posluša. Spozna se skoraj na vsak inštrument, najraje pa igra na svojo specialno harmoniko. Hkrati je tudi pesnik, ki je napisal že lepo število pesmi in jih razdal naokrog. In ker smo še pri pesmih, zapišimo, da je tudi skladatelj, ki je zložil že več svojih melodij. S tem pa stvar še ni izčrpana. Franc Perne je tudi teredno dober prijatelj živali in dreser. Pravi, da takoj najde stik z vsakršno živaljo in da ga vse ubogajo. V svojim življenju je zdresiral že več psov, ptičev in mačk. Se nedavno tega je imel lepega mačka, ki se mu je moško vse-del na rame in imenitno kadil cigareto. Marsikaj bi ga še naučil, pa mu ga je — ironija! — povozil vlak. Nadarjeni, vsestransko usmerjeni železničar-samouk, pa ima tudi mnogo smisla za praktično delo. Toliko časa sedi pri kakšnem problemu, dokler ga ne reši. Njegova zadnja iznajdba je uspešen boj proti koloradskemu hrošču. Majhno njivico krompirja je imel pri postajališču in Še tja se je zaredil koloradar. Razmišljal je, kako bi se dalo opraviti pregled krompirja tako, da ne bi spregledal niti enega škod-ljiyca. Pa se je spomnil na zrcalo.'Z njim Je posvetil pod vsak krompirjev grm in vsi kplora-darji so mu prišli v roke, , delo pa je Šlo naglo od rok. Kmetje po kobanskih hribih so ga začeli pridno posnemati. Sicer pa — oglasite se pri njem, vsaki-krat vam bo povedal kaj novega. d. V. Zidar Franc Lipovi je zaigral na violino in se zagledal v daljavo. Kaj je mislil, ni bilo moč uganiti Vipavske doline fotograf in violinist Mali mož - mali konjiček Zanimiv podatek: na osemletki »Toneta Žnidariča« In osemletki »Jožeta Lacka« v Ptuju Je okrog dve sto otrok, ki se ukvarjajo z zbiranjem raznih predmetov. Največ privržencev ima zbiranje vžiga-ličnih škatel, potem zbiranje znamk. Otroci pa zbirajo tudi druge stvari in v osemletki »Toneta Žnidariča« je deček, ki zbira kolajne. Cemu ravno kolajne? »Začel sem jih zbirati, ko sen* eno našel, drugo sem dobil od prijatelja, potem sem malo barantal in zamenjaval, zdaj jih pa nekaj imam...« Vpražal sem, čemu ga veseli zbiranje kolajn. »Ker so stare,« je rekel, »in zanimive. Imam nekakšno židovsko kolajno, mislim vsaj, da je židovska: je šestokraka zvezda, izbočen svet in nekaj piše ... Imam odlikovanja cesarja Franca Jožefa.« Nasmehnil sem se: nekaj ironije je v tem. Deček zbira odlikovanja, za katera so se ne- koč naši predniki vojskovali. Vojskovali so se za nekakšnega cesarja in dobivali kolajne. Nič drugega. »Se naprej jih bom zbiral,« je zaključil Peter najin kratek pogovor v šolski pisarni. »Mogoče ima kdo kakšno staro kolajno in če boste to napisali v časopis bo bral in mi j,o poslal. Ali ne? »Rekel sem mu, da bom to napisal in pripisal še naslov: Ljutomerska 7. Ptuj. Mogoče mu kdo res pošlje kakšno staro kolajno... -mr Lozice so prijazna' vasica v Vipavski dolini. V njej dokaj samotarsko živi 77-letni Franc Lipovž, nekak ljudski original. Ko smo ga pred nekaj dnevi obiškali, je bila pri njem njegova sestra, ki stalno živi v Trstu. Le-ta je utrla pot pogovoru, da smo od starega Franca zvedeli vse, kar nas je zanimalo. Vtem ko sta maček in mačka predla okrog ognjišča in skakala na ramena svojega gospodarja, se je sprožil tale pogovor. — Kaj ste včasih delali, oče? — 2e z dvanajstimi leti sem začel zidati in sem ta posel opravljal kar petdeset lel Oče me je vzel s seboj po svetu, ko sem bil še čisto majhen, in me ponujal ljudehn. Da, moja mladost je bila čista žalost; oba z ■očetom sva se s težavo pehala skoz življenje. Veste, zaradi tega se tudi nisem nikoli poročil in ne imel otrok. Zmerom sem mislil: »Dosti, da si ti nebodigatreba, •čemu bi se potem rodili še drugi, tebi podobni«. Bil sem veseljak; rad sem plesal, toda v družbi z ženskami sem bil vedno le do devetih zvečer, do desetih pa nikdar ne. Naš novi znanec se je ne-kolikanj popraskal za ušesom, In medtem, ko smo »kritično« motrili za čudo zaznaven nered v neke vrste kuhinji, smo hkrati udarili v bistvo svojega obiska: — Oče, pokažite no Vaš fotografski aparat in violino, ki ste jo sami napravili? Franc je privolil in se zgubil nekam v vežo, pa se kmalu vrnil s fotografskim aparatom na visokem stojalu, zraven pa je prinesel kar dve violini. Podoba je bila, da vsi ti trije predmeti že leta niso »občutili« cunje, toda, ker to ne moti nji- Glasbeno nadarjen pes Na Tadijski postaji v Mariboru so imeli pred časom zanimivo avdicijo. Za nastop se je prijavil psiček. ki je t magnetofon odtajal: do, re. mi, fa, sol, la, si, do... Čeprav mu je šlo težko, se je vendarle poizkusil tudi z odlomki arij. Rekli boste, da je ta'bosa. Pa ni. Takoj vam bo razumljivo, zakaj je psiček tako vnet pristaš klasične glasbe, če vam izdamo, da je njegova gospodarica znana operna pevka Ota Ondina. V teh letih, kar je pri njej, je slišal v stanovanju nešteto opernih arij. Nič čudnega, če se ga je nekaj prijelo. Sicer pa je med svojimi pasjimi vrstniki gotovo pravi muzikalni fenomen. hovega lastnika, smo tudi ral malo zamižali. — Obe violini sem sam napravil, zraven pa še veliko berd in druge vrste tamburic — j« spregovoril stari mož. — S tole kamero sem fotografiral nešteto ljudi, tako da je bila včasih vsa soba polna fotografskih plošč, ko so se sušile. — Ali bi hoteli zaigrati na violino? In stari Lipovž je spet ugodil naši želji. S tresočo roko J« prijel za lok, ki je potem počasi drsel po strunah, lz katerih so prihajale otožne melodije kdo . v.e katere, , nam neznane pesmi, sinje modre oči violinista pa so se nepremično zazrle nekam v daljavo. Kaj ja mislil Franc med Igranjem, ni bilo moč uganiti; bržčas nekaj žalostnega, nekaj, kar ga je spomnilo na daljno minulost. Potem je odložil glasbilo in povedal: — Pred nekaj leti je umrl moj stari prijatelj. Zmerom sva se dobro razumela. Takole poleti sva posedala pred hišo in jaz sem zaigral, on pa je zapel. Sosedje so naju radi poslušali. Zdaj zaigram takrat, kadar mi je dolgčas. Veste, iz glasu violine dobivam neki občutek in potem mi je laže pri srcu ... Da, tudi mi smo zaželeli staremu Lipovžu, temu ljudskemu talentu, da bi mu bilo vsaj na stara leta lepo ▼ srcu, saj se je%v življenju dovolj namučil. vf Dečku je ime Peter Ilec in hodi v osmi razred osemletke. Mislil sem, da bom našel ma-' lega »heroja«, ki že v mladih letih nabira kolajne in sanjari o vojnih junaštvih. Zmotil sem se. Peter je miren, pameten de- jiiiiiiiwiiiiiiiiii «iimniit»ii1^iBiiiiwiMiiiiitii—«ifcM—fc,iiiii—umu ..niiiHilillhliHiMrti^ SREČNE ure na BODEČEM konjičku »Zbiram kolajne, ker so stare in zanimive...« pravi Peter Ilec. Vedno Ima v žepu kakšno. Tudi to pot drži v roki vojaško odlikovanje, na katerem je strogi, brkati avstrijski cesar ... ček in v šoli je dober učenec. Zato sem bil še bolj radoveden, čemu se je spravil ravno na kolajne. • Stavim, da Anica Kramar 1 z Semedele niko- • mur čisto do kraja ne bo zaupala, zakaj si je kaktuse • izbrala za svojega konjička. Naključje? Morda. Posebna • kamrica v srcu? Morebiti. Ali najbolj prav bo, če odne- • ham, da si ob duhoviti gojiteljici kaktusov do krvi ne • obodem in opečem prstov! Na štedilniku velik kup čisto pomitega posodja. Po kotih, na policah, ob vratih na balkon zeleneče lončnice. Z balkona razsežen razgled na morje, na Koper in čez do ankaranskega obrežja. »Na zimo se vsa ta moja posebna ljubezen zgnete pod streho. V kuhinjo. V sobo in predsobo...« Z očmi se pasem od lonca do lonca, od lončka do lončka. Nič ne vprašujem po imenih, po rojstnih krajih. Tej rasti, tej le-,poti imena niso važna ne potrebna. In zakaj bi sploh v tej zeleneči rasti izpostavljal svojo nevednost? Pa tratil tesno odmerjeni Čas gostiteljice? Mudi se ji. Na kavču ima razgrnjena pisana vabila Dedka Mraza. Pa polno glavo ln polno srce. skrbi: »Tri sto trinajst pionirjev ln cicibanov lz 8emedele ln i Marka nestrpno čaka Ded- ka Mraza. Se nocoj mora biti natipkan seznam, da Dedek Mraz nikogar ne bo prezrl, nikogar pozabil. Ta naš mladi svet ima občutljivo srce...« Pa vendar pospraviva z mize pisalni stroj, papirje in sezname. In Janez Kramar, direktor koprskega muzeja, jame prinašati s polic na mizo lončke s kaktusi. Deset, dvajset, trideset. Kar naprej se jemlje to bodeče bogastvo, kakor da nima kraja. Nič ne rečem, samo gledam: Potrpežljiv, iznajdljiv in zavzet moraš biti, da zbereš in urediš vso to bodečo in večno zelenečo lepoto! »Pred tremi leti 3em prišla lz Ljubljane z enim samim kaktusom!« pripoveduje Anica Kramar. Mimogrede, kakor vsi tisti, ki se jim tako rekoč iz nič razrase potlej pred očmi prepolno prgišče lepote, ki bi je za nič na svetu ne hoteli izgubiti ip se ji odreči. Anica Kramar iz Semedele • svojimi kaktusi »Rada imam rože,« preprosto pravi in se prijazno ozira s kaktusov na moža in mene. »Prav posebno kaktuse. Zdaj imam točno petdeset različnih kaktusov ...« V tišini strmimo po mizi. Od lončka do lončka. Kako čudoviti graditelji so ti skromni kaktusi. Pravcati arhitekti: matematično je priroda menda vse izračunala. Kolence ob kolencu. Težak, velik cvet naravnost neverjetno visi na sočnem tankem ramencu. Pa kako neverjetne, fantastične oblike. Latinščina jim je vsem odmerila svoja latinska imena. Anica Kramar jeva jim po obliki in vtisu išče slovenska imena: »Tole je Tigerček, tu je Škofova kapa, onile je Cur-ček. Glejte, tale je Kraljica noči. Kadar zacveti, se cvetovi odpro samo ponoči. Vse Imam rada. Najbolj vesela sem, kadar cvetejo. In žalostna, ko cvetovi tako naglo spet ugasnejo. Strežem jim kakor ljubljenim prijateljčkom. čez sto lončkov je treba zalivati. Jih negovati. In vendar se mi zdi, da je tega še premalo. Na piki Imam Se nekatere vrste. Prej ali slej bo treba strast utešiti, sicer ne bo miru...« Mnoge bodice so že 'ranile nežne prste. Ali kaj bi? Mnogim prijateljicam in znonkam Anice Kramarjeve se zdaj godi tako. Po Kopru se kaktusi razraščajo. Prihajajo pisma. Gojl-teljice zamenjujejo svoje redkosti in srečne prežive ure in ure ob svojih »bodečih ljubčkih«. Ko spet pospravimo lončke z mize, si Anica Kramarjeva ne da miru. S pravo japonsko ročko jih skrbno zalije, ker sva jih morda z Janezom le prehudo zakadila, te revčke, ki po svoje prinašajo Anici Kramarjevi droben košček radosti in sreče. »A sl nikar ne mislite, da so takšnile konjički samo ženska slabost! Naj vam naštejem navdušene obiskovalce? Kadar naju pride iz Beograda obiskat Ante Novak, še plašča nima časa sleči, tako ga žene k mojim bodečim kaktusom!« Franci GerželJ LE MALO JE LJUDI, KI NISO V MLADOSTI ZBIRALI ZNAMKE, SLIKE, CVETICE, ŠKATLICE ZA VŽIGALICE IN SE DRUGE RECI. MARSIKOGA JE ZBIRATELJSKA STRAST TAKO OMREŽILA, DA SE JE NI MOGEL NIKDAR VEC OTETI. DRUGI SPET SO SE OPRIJELI KAKŠNEGA POSEBNEGA DELA, KI JIM NI PRINAŠALO NOBENIH KORISTI, VENDAR SO GA VZLJUBILI TER GA OPRAVLJAJO VSE ŽIVLJENJE Z VELIKIM NOTRANJIM ZADOVOLJSTVOM. NEKAJ TAKIH LJUDI SMO OBISKALI PRED KONCEM LETA. V_______________________________________________________________________J Strast in ljubezen »■Odgovoril bom s primerom,je dejal uslužbenec Lojze Valenčič Iz Murske Sobote na vprašanje, zakaj je navdušen za avtomobile ln tehniko nasploh. »To je strast, ki jo lahko primerjaš z lovsko. Lovec hodi dneve in tedne čakat jelena — ko ga ustreli, pa ni njegov, temveč last lovske družine. In vzlic temu je zadovoljen, celo ponosen, da ga je pričakal. Tako je pri meni, le da sem jaz zamenjal lov s tehniko. Brez strojev ln mehanizacije namreč ni napredka.« Nato je povedal, da ima že tretji osebni avto. Najprej je kupil staro vozilo, ki ga okrajnemu ljudskemu odboru ni bilo več vredno vzdrževati. On ga je uporabljal za lastna potovanja še več let. Sam je skrbel zanj. Vzlic takšni izrabljenosti, da bi ga ustanova vrgla med odpadke, mu je dobro služil — nikoli ga ni pustil na cesti. Seveda je bilo treba skrbeti zanj kot za starega človeka. Stroj je treba negovati kot živo bitje, če naj dobro in dolgo služi. Lojze Valenčič je že 13 let član Ljudske tehnike. Sedaj je celo predsednik njenega okrajnega odbora. Tehniko pospešuje tudi kot predavatelj v avto-moto krožku, kjer doživlja mnogo zadovoljstva. O tem pravi: »Težko je povedati, kako prijetno je predavati ljudem, ki te poslušajo z vso pozornostjo. Takšni so bodoči šoferji . . . Morda bo postalo od teh tečajnikov le malo poklicnih šoferjev. To ni važno, saj stroške tečaja plačajo sami. Kar se naučijo. jim bo koristilo tudi v drugih poklicih, pri drugem delu. Spoznavanje avtomobilskega mehanizma je proučevanje tehnike, vsaj delček nje, ki dobiva vedno večjo veljavo tudi v življenju podeželskih ljudi.-" Lojze Valenčič ni samo navaden ljubitelj motorja in avtomobila, temveč želi tudi v drugih ljudeh vzbuditi enako strast in ljubezen do tehnike, do napredka, kot jo čuti sam. To zveni iz vseh njegovih besed, to kaže vse njegovo delo v organizaciji Ljudske tehnike. J. P. Oh, ta perpetuum mobile! Kadar vas bo zanesla pot k tovarni zamaškov na Viču v Ljubljani, se oglasite pri tovarišu Jožetu Zavodniku. Skoraj vsakdo ga tam pozna. Zadnjič sem ga obiskal s tovarišem Borisom Orlom, upravnikom Etnografskega muzeja v Ljubljani. Odprla nama je Zavodnikova hčerka in dejala, naj malo počakava, češ da bo oče kmalu prišel. In res ni bilo treba dolgo čakati: v kuhinjo je stopil krepak, 52 let star mož. Vtem ko sem si ogledoval dve mizi z umetniško vdelano intarzijo in štiri velike izrezljane stole — stvaritve nekdanjega zidarja in opekarja Zavodnika, je le-ta pribil: . • Dva milijona šest sto tisoč so mi že ponujali za tile mizi in stole, pa jih ne prodam. V kratkem bom namreč izdelal perpetuum mobile, potem pa bomo imeli denarja na pretek... • Kaj, perpetuum' mobile? • Da, dvakrat se mi je že zavrtel. flo, pa tisti še ni bil, dober. Pogruntal sem, da je le brez obtežitve izvedljiv; S tovarišem Orlom sva mu začela prigovarjati, naj nama ga pokaže, toda Jože se je lokavo smejal, češ da bi ga rada preva-rila in mu vzela idejo ter načrt tega, doslej neuresničenega izuma. • Zavodnik, staviva, da ne bo nič z vašim perpetuum mobile — je vztrajal tovariš Orel. • Verjemite, da bo. Mislil sem, da se bo zavrtel že za Novo leto, no, se "bo pa malo pozneje. Cemu ne bi bil lahko Slovenec izumitelj perpetuum mobile? Z zadnjim Zavodnikovim stavkom se je moč strinjati, toda ker je vmes nepremagljivi »če«, je bolje, da počakamo dotlej, da bo HELEBARDE pod Humerjevo streho Sest križev mu je naložilo življenje, ki ga je večidel preživel kot zidar in gradbeni delovodja. Življenjska pot ga je vodila prek domačega praga in povsod, koder je hodil, je ostal v njem iskalec orožja in starin. To je najbrž podedoval po svojem očetu — puškarju in ljudskem umetniku. Mnogo starega, kar je v treh desetletjih zbral Franc Humer iz Creta pri Celju, krasi sedaj stene v njegovi hiši. Tu so stare helebarde, okrašeni ščiti, puške in samokresi, turške sablje, kovana sulica iz časov celjskih grofov (del zbirke kaže tudi slika) in brez števila drugih starin. Humer hrani prve puške iz 15. stoletja, sabljo v obliki handžara z zlato gravuro, prvo rudarsko svetilko, lepo okrašene slovenske in srbske majolike, staro okovje za upornike, stare keramične krožnike. — Humer ni strokovnjak, pa vendar je imel toliko prepričljivega smisla za zbiranje starin, da je njegova razmeroma skromna hišica postala pravcat muzej. Tu je shranil mnogo, kar bi za gotovo kdo ve kje oglodal zob časa. F. K. naš znanec izdelal večno zaželeno napravo. Po mojem skromnem mnenju se bo to zgodilo takrat, ko bo začela Ljubljanica nazaj teči. Vendar je treba vsekakor pribiti: Jože Zavodnik je velik talent, samouk. Njegovi mizi z intarzijo in tisti štirje izrezljani naslonjači z levjimi glavicami, podobnimi renesančnim kosom pohištva, so umetniško delo, vredno pohvale. Morebiti bi bilo bolje, če bi stali v drugem okolju, zlasti še, ker tovariš Zavodnik ni premožen človek, saj prejema le skromno Invalidsko pokojnino. Oh, ta perpetuum mobile! -ar Marta in Marija mešata v Sežani strupe za zdravje ljudi Pred nekaj meseci sta se pojavili v Sežani. Marta in Marija Ferfolja. Ena prej, druga za njo. Katera prej in katera kasneje, bosta vedeli le onidve sami. Doštudirali sta bili v Ljubljani na farmaciji. Štipendirala ju je komenska občina. V Komnu pa niso potrebovali obeh, zato je ena odšla v Sežano. Prišla je pred pe-temi meseci. Druga za njo. Kako? No, o tem naj pripovedujeta sami. V sežanski lekarni sem že navsezgodaj čakal, da pridem »na vrsto«. »In kako se tu počutita?« »Lep o.« »Imata dosti dela?« »Pozimi je dela kar precej. Bolnih je več.« »Gresta kdaj v Brestovico, domov?« »Vedno skupaj.« »'Pa kako, da se je danes ena pripeljala z avtobusom?« »S prijateljico. Imava prijateljico — obe isto. Imamo enake značaje in sva se z njo seznanili v šoli. Tam smo bilt »Želite?« In prijazen obfaz ene izmed dvojčkov se zazre spodbujajoče v človeka, ki v lekarni išče pomoči. »Z vami bi se rad malo pogovoril, In z vašo sestro.« »Pride vsak čas z avtobusom. Morala bi že biti tu.« Sel sem nato iskat fotografa, da bi dvojčici upodobil za naš list. Tako sem si hotel ustvariti možnost, da bi govoril z obema hkrati. Ko sem se vrnil, sem gledal že »znani« obraz, a dekle onstran lekarniške mize me je spoznala šele, ko sem ponovil željo. Bila je sestra. Bil sem nekam v zadregi pred dvojno lepoto, zato je tudi pogovor nerodno stekel. »Zakaj sta se odločili za isto stroko?« »Zmeraj sva bili skupaj. Skupaj sva rasli, imeli vedno iste želje in iste težnje,« je hitela pripovedovati Marta ali Marija. »Ne vem, če bi lahko študirali, če bi ne bili skupaj. Vedno sva skupaj delali naloge.« »Ste se pri spraševanju v šoli kdaj zamenjali?« »Oh, ja. Tudi profesorjem sva povedali po končani šoli, pa so nama rekli, da bi se lahko še večkrat.« »Kakšne želje imata?« »Da bi ostali čimveč časa skupaj, da bi si kaj prihranili, da bi si kaj pripravili.« -'Iz odgovora je zvenela ločitev, na katero se pripravljata in zato se je samo po sebi vsiljevalo vprašanje o morebitni ločitvi. Marta ih Marija pa sta še zelo mladi in sta zato kakor v nekako opravičilo prenagljenega in iskrenega odgovora hiteli pripovedovat, kako so ju hoteli ločiti. Po pogodbi bi morala ostati ena v Komnu, druga pa bi morala v sežansko občino. Uredili sta pa le tako, da sta zdaj obe skupaj v Sežani. vse tri vedno skupaj, da so nam pravili celo trojčki. Celo oblačile smo se enako.« »Imate povedati še kaj lepega iz vajinega življenja?« »Nič posebnega.« Pogovoru so prisostvovali tudi nekateri kolegi iz lekarne, ki so še sami hoteli pristaviti nekaj svojega. Tudi sami ne ločijo dvojčic. Laborant Viktor kliče vsako posamezno kar z obema imenoma, da ne bi pogrešil. Medtem sta se Marta in Marija spomnili, kako je bilo na njuni praksi « Komnu. Po pogodbi bi bila lahko med šolskimi počitnicami na praksi v komenski lekarni le ena. Želeli pa sta na prakso obe in zato sta tudi na prakso hodili , obe — vsak dan druga. Nihče ni opazil prevare. »Pravzaprav zobozdravnik naju je spoznal po zobeh,« sta priznali. »Kako sta pa storili, če je nekdo naročil zdravila prejšnji dan in jih prišel iskat naslednji?« »Vodili sva dnevnik in vsaka je drugi povedala zvečer, kaj je bilo tisti V.an novega. Če je imel nekdo priti po zdravila naslednji dan, ga je druga drugi opisala in tako sva ga lahko spoznali« »Zmeraj sta skupaj. Če ene ni, je druga žalostna,« se je vmešala v pogovor knjigovodkinja Silva; proti njima je nadaljevala: »Težko vama bo, ko se bosta poročili.« »Bova pa skupaj!« Koliko časa še, ne vesta niti Marta niti Marija. Pripravljata se na ločitev in se je hkrati bojita. Želimo jima seveda, da bi se vse uresničilo po njunih željah, kakor želimo tudi Kraševcem, da ne bi Marta im. Marija nikoli ne zamenjali zdravilnih strupov, kakor Kraševci zamenjujejo njiju. St. MAJHEN IZREZEK 0 Ko sem ga povprašal$o golo- • bih, je potegnil iz žepa denar-<9 nico in ml pokazal mali izre-0 zek lz časopisa, ki ga je hranil 0 v njej. Na njem je pisalo o 0. golobih pismonoših, ki jih goji 0 tudi sam že osem let. To je bil 0 Alojz Bobovec, zidarski delo-0 vodja iz Gančan. Sele nato mi • je pripovedoval o svojih golo- • bih. Za golobe pismonoše se je navdušil pred osmimi leti, ko jih je ogledoval na Zagrebškem velesejmu. Takrat je kupil štiri, a sedaj jih ima že celo jato. Za njih je navdušil tudi prijatelje in sosede, katerim jih je podarjal, ne prodajal,, da je hitreje širil krog rejcev. V okolici je že 20 gojiteljev različnih vrst športnih golobov in pravkar ustanavljajo svoj klub gojiteljev malih živali za Pomurje. Tov. Bobovec je bil doslej član kluba gojiteljev malih živali v Mariboru, meni pa, da bo klub v Pomurju hitreje širil zanimanje za rejo športnih golobov in dru-dih malih živali med nove ljudi v okolici. Navdušen pripoveduje o treniranju golobov pismonošev. Naj- tako izvežbali, da bodo lahko sodelovali tudi na zveznem tekmovanju golobov pismonošev. Mimo strokovnega dela opravlja tov. Bobovec še druge važne naloge, saj je med drugim tudi predsednik delavskega sveta v podjetju. Toda po mnogem napornem delu in reševanju važnih gospodarskih vprašanj potrebuje človek tudi nekaj sprostitve in razvedrila. Le-to pa najde pri svojih golobih. prej jih vadijo na krajših progah, v samem Pomurju, nato jih odpe ljejo v Maribor in druge oddaljenejše kraje ter čakajo, kdaj se bodo vrnili. Za prihodnje leto se pripravljajo na veliko tekmovanje. Menijo, da bodo svoje golobe Aloj% Bobovec Ima lepo število golo-bov-pismondšev sveta m se posebej sedanjega svetovnega prvaka dr. Botvinnikn. Na slikah so kandidati za naslov svetovnega prvaka in prvak sam. ■K Pred novim športa berimo obračun Začnimo z nogometom, ki slava'mu bledi! Mu diagnozo tole kronist spregovori: >Igračcm niso dika le čevlji in noge; pomaga žogi o mrežo bolj glava, ki kaj vet« še tole bi izdali! Je žogobrcu v kvar presilna ihta mladih za slavo, za denar. * Na vrsti je pohvala. Zasluži jo zalet, ki srednješolce vleče igrati rokomet. Gledalcev" trum ne zoablja prav dosti njihov šport: ni najti tu pretepov in faulov, brc vseh sort... * Košarke koš dolginom zajamči slave glas/ K Olimpiji z Ljubljane prekapne Kapelj — as. Bo res o letu novem Olimpija prvak, bo dihala po svetu dežel različnih zrak?! i* Kjer Kokra v Savo najde, je plavanja Parnas. Tam Brinovca s Kocmurjem si boljšata sooj čas. Povsod res nima sreče vodeni naš elan, ker ni povsod človeka, kot kranjski je župan. Atletika se lahka rte zmiga več naprej; spoštljivo le se Lorger omenjal bo odslej! Naj brž v Ilijado se forum nje ozre! Tam piše, da zmagovalec je v dar dobil dekle. * Atletika si težka k Olimpu pot ravna; tam Colarič in Rozman veljata za boga. Kdor ume kaj latinsko, za *Nomen omen!< ve — kdor judo vadi, gleda, ta pač za Mačka zve. * Morda ni daleč doba, morda ni daleč čas, ko zlata rokavica prispela bo do nas. Čeprav namest dotacij se fige jim mole, šesterim finalistom pri boksu slava gre! * Se svita biciklistom kolesarska steza, kako, boš videl v Šiški, s pedali se gara. Glej! Orfejem ljubljanskim ganili so srce ljubljanski hokejisti; za nje zastonj žgole! * Za sklep o »Partizanu« sprožili bomo golk! (Kako se brati s športom, zavito naj bo v molk!) Bo sinil dan veselja, ko njih številni roj korakal bo po cesti, odet v paradni kroj, bo Cerarjev n povorki hodilo vsaj deset, ki slavo naših mišic ponesli bodo v svet? * Sicer pa nove čase obeta nov prijem. Ne bo skrbi za stroške, orodja in najem! Zdaj štabi nabiralni denarja kot pečka nabrali bodo mojstrom telesa in duha; bo zrastel njih imetek kot goba po dežju, bo njih razcvet mogočen, blagajna njih tabu! ALBERT PAPLER Med prevrni enimi Te dni praznujejo jugoslovanski šahisti deseto obletnico Šahovske zveze Jugoslavije. Praznujejo jo s toliko večjim veseljem, ker je prav letos naš šah dosegel izredne uspehe tako glede množičnosti kot glede kvalitete. Šah jie pri nas postal gibanje. Stotisoči delovnih ljudi so posegli po šahovnicah v tovarnah, šolali in v armadi, po mestih in na deželi. Šah je resnično postal ljudska igra, zato mu je naša družba tudi prisodila tisto mesto, ki ga po svojem vzgojnem in borbenem pomenu tudi zasluži. Jugoslovanski šah uživa v svetu velik ugled. To dokazuje med drugim tudi turnir kandidatov za svetovno prvenstvo, ki nam ga je zaupala FIDE. Edo Turnher, predsednik Šahovske zveze Slovenije! Privlačnost črnobelih polj Mihail Rotvinnik »Šahovsko življenje v preteklem letu je bilo. v Sloveniji tako razgibano in pestro kot še nikdar. Nedvomno je bil poudarek vseh prireditev na medconskem tur-/ nirju v Portorožu, ki je ponesel glas naših organizacijskih odlik po vsem svetu. Mimo tega turnirja je bila pri nas še cela vrsta zanimivih in edinstvenih šahovskih prireditev. Zelo pomembno je bilo tudi pionirsko prvenstvo, ki smo ga priredili skupaj z Zvezo prijateljev mladine. Prav od takih množičnih pionirskih prireditev si SZS v bodočnosti obeta najlepših uspehov, kajti nedvomno bodo izšli iz vrst pionirjev in mladincev naši bodoči reprezentanti. Zatcpima ŠZS v načrtu izvedbo posameznih pionirskih prvenstev republike. Naj poudarim, da smo v množičnosti — v zveznem merilu — prav v Sloveniji dosegli odlične 'uspehe. Tri naša moštva so si priborila mesto v J. zvezni ligi, vendar si slovenski šah v minulem letu ni priboril individualnih uspehov, razen odličnega mladinca Parme, ki je postal mladinski državni prvak in bo zastopal Jugoslavijo na letošnjem turnirju za svetovno prvenstvo v Švici. , Slej ko prej pa je naš namen, da dvignemo kvaliteto na višjo raven, zlasti pri mladincih. Imamo vrsto mladih talentov, katerim bomo nudili vso podporo in pomoč, da dobi naš šah trden kader mojstrskih igralcev, la bodo znova utrdili nekdanji sloves našega šaha. Ker bo glavni del turnirja kandidatov za svetovnega prvaka v Sloveniji, mu bomo posvetili vso možno pozornost in organizacijske sposobnosti.« Položaj še ni razčiščen Svetozar Gligorič nam je ob svojem zadnjem bivanju V Sloveniji sestavil dve rang listi na podlagi doseženih uspehov v preteklem letu: Jugoslovane je razvrstil takole: 1. Gligorič (čeprav je skromno pripomnil, da mu je nerodno sebe postavljati pred druge), 2. Matanovlč, 3. Ivkov, 4. Dr. Trifunovič, 5. Fuderer, 6. Djuraševlč, 7. Bertok, 8. Matulovič. Svetovna rang lista: I. Botvinnik, 2. Smislov, 3. Keres, 4. Bronstein, 5. Tal j, 6. Reshevskl, 7.- Petrosjan, 8. Geller. ^Nfajzanimivejši in hkrati najvažnejši svetovni šahovski dogodek v letošnjem letu bo turnir osmih kandidatov za svetovnega šahovskega Ervaka, ki se bo začel 6. septembra na Bledu in ončal oktobra v Beogradu. Potek tega turnirja bo vznemirjal skozi več tednov šahiste vsega iA&Cm Med ženskami šah nazaduje Dobra znanka ljubljanskih ša-histk, strojna inženirka Vera Nedelj-kovic, državna Šahovska prvakinja, je odgovorila na vprašanja, kako vskladi svoj poklic s šahom, o ženskem šahu v Jugoslaviji in o ženskem Šaha nasploh. • »Nedvomno mi družina, imam enafn-polletnega fantka, ne dopušča toliko časa za šah. S tem pa ni rečeno, da ne bi mogla v našem šahu doseči uspehov. Meseca marca bom polagala državni izpit, sem profesor na tehnični šoli v Beogradu, in potem se bom laže posvetila študiju šaha, ki ga imam nadvse rada Moje mnenje je, da se ženski Šah v Jugoslaviji ne razvija več tako, kot prej. Krivda leži verjetno v organizaciji in pa še v nekoliko zastarelem gledanju na Ženski šah. Prijateljsko prepričevanje je bilo zaman, da bi nam povedal, na katero mesto bi postavil samega sebe. Poglejmo, kako so ga razvrstili na olimpijadi v Miin-chenu: Bronstein, Smislov in Talj na 3. mesto, Kaj pa mi? V nadaljevanju razgovora nam je Gligorič povedal še tolet »Kljub precejšnji pomoči sam položaj šaha v nasi državi še ni rešen. Predvsem je zelo težko določiti ali šah* sodi med k.vltUro» ali-• telesna jkplturo? Šahovska doba traja do dobe, ko Je človek zrel za penzijo, dričim se pri športnikih zaključuje med 30 in 40 letom. Uspešno reprezentiranje v današnji hudi svetovni šahovski konkurenci zahteva mnogokrat celega človeka. Mnenje mnogih svetovnih velemojstrov, kot Smislov*, Bronsteina, Reshewskega in drugih je, da je neki šahovski velemojster kot ustvarjalec na kulturnem področju našega življenja lahko tudi profesionalec.« Gligorič sam meni o tem takole: »V naši državi profesionalizem ni obvezen in je treba to vprašanje prepustiti vsakemu šahistu posebej. Venaar je treba vrhunskim šahistom priznati prnvico, kot slikarjem, kiparjem, pisateljem, glasbenikom,* 'isto-, pravico, da si služijo svoj kruh s šahom. Vprašanje, kako bi se ta zadev« materialno uredila, je za razpravo.« u Svetozar Gligorič Mihail Talj Bobby Fister Fridrik Olafsson Paul BenkO Tigran Petrosjan Kdo bo novi junak snežnih strmin? Tekmovalna sezona divjega smuka In uglajenega, virtuoznega slaloma je tu. V začetku januarja se bodo spustili najboljši smučarji sveta po snežnih strminah Lau-berhorna in Wengena. Ob misli nanje celo njim zastane dih Vendar jih teži še nekaj — Sailer. O njegovi usodi bo najvišji smučarski sodniški zbor odločil 12. januarja v Wengenu. Zmage ob Sailerjevi odsotnosti ne bodo popolne. -Rajši sem. ob Sailerjevi prisotnosti drugi kot zmagovalec Karl Schranz v njegovi odsotnosti,- pravi mladi Karl Schranz — novo upanje Avstrijcev. V primeru, da bo Sailer -obsojen«, pa boj na snežnih strminah ne bo nič milejši. Nekdo bo moral biti najboljši smučar sezone. Precej je kandidatov za naslov najboljšega, čeprav bo le-ta podeljen leta 1960 v daljni Kaliforniji. Dolini indijanske skvo so že določili datume: Dne 21. februarja veleslalom. 22 februarja slalom, 23. februarja smuk. Squaw Valley bo sprejela predstavnike 18 držav, če se ne bo kdo še premislil. Toda vrnimo se k našim ljubim Alpam. S snegom skoparijo, vendar ga je za izbrance še vedno dovolj. Avstrijski smukači so se vrnili z italijanske Cervinie štiri dni pred rokom. Pravijo, da ima vsak tekmovalec 400 km -v nogah«. Prepodila jih je huda megla. Zaradi nje se je poškodoval Hias Leit-ner. 2e več dni ni bilo videti nekaj metrov pred seboj ... Avstrijski smučarji so se zbrali v svojem foyeru — v Kitzbii-helu, da bi prisostvovali otvoritvi hotela »Toni Sailer«. Tega bržčas tudi ne bosta zamudila »Američana« Leitner in Molterer. Med gosti bo tudi igralka Lily Palmer in neka princesa, ki o njenem imenu Sailer molči. No, njegovi kolegi-smučarji ne bodo mnogo popili, več jim je do plesa na snegu. Molterer bi rad to sezono izgubil vzdevek »večno drugi«, toda sedaj ima 28-letni »enfant terrible« nasproti sebi 20-letnega Schranza, pa Tonia Marka, Ober-aignera, Zimmermanna, medtem ko bosta Stiegler in Gramsham-mer stopila v boj nekoliko pozneje. Kaj pa smučarji ostalih alpskih držav? Tako Italijani kot Švicarji in Francozi so se temeljito pripravljali, francoski smučarji še bolj kot avstrijski. Njihovo vodstvo pravi, da bodo njihovi tekmovalci — zdaj eni, zdaj drugi — nastopili na vseh mednarodnih tekmah. Njihova imena: Bo-zon, Bonlieu, Duvillard, Perillat, Viollat, Vuarnet, Arpin, Bienve-nu, Stamos, Folligust, Gacon. Švicarji neradi pbešajo svoje priprave na veliki zvon. Po kon- čanih skupnih treningih je bil na internih tekmah po šestih vožnjah najboljši Mathis, pred Stau-bom in Blaesiem. Italijani s svojim nadarjenim moštvom letos verjetno še ne bodo presenetili, prihodnjo sezono ga že lahko. O Američanih se ve le to, da hočejo vsrkati vse znanje najbolj ših avstrijskih smučarjev, ki jih ni bilo jmalo vse leto v ZDA. Razumljivo je, da bi radi presenetili na »svojih« olimpijskih igrah. Pred dnevi je prihitel v Avstrijo Bud Wemer, ki je najavil prihod svojih kolegov ,v evropsko smučarsko areno. Vzlic temu bo evropskim asom najbolj nevaren on sam. Ze lani je namreč zmagal v Lauberhornu. -t O odpovedih sovjetskih igralcev je, da Je, prvič v naši šahovski’ zgodovini, Jugoslovan dosegel najboljši uspeh Ljuban Jakše, delegat Šahovske zveze Jugoslavije pri svetovni šahovski federaciji (FIDE) je na vprašanje, kaj meni o večkratnih odpovedih sovjetskih šahistov na raznih turniriih pri nas in drugje, odgovoril: »Ponoven primer, da ruski igralci odpovedujejo v zadnjem trenutku udeležbo na mednarodnih turnirjih, s čimer Puc: ZAUPAM V MLADE Na vprašanje, kje leži vzrok njegovi relativno slabi Žetvi v letu 1958, nam je Stojan Puc, mednarodni šahovski mojster odgovoril: »Sem eden najaktivnejših šahovskih mojstrov v Jugoslaviji in čutim že dlje časa, da bi bil potreben počitka, zlasti od sodelovanja na turnirjih. Je to neka vrsta prenasičenosti. Četudi nisem igral v Portorožu, sem kot sekundant Gligori ča vendarle stalno živel pod pritiskom težke odgovornosti, kar prav tako črpa sile. Prepričan sem, da bom v bodoče še lahko, kot nekoč, razveseljeval s svojim nastopom naše šahiste.« Koko gledate na naš kvalitetni vzpon, zlasti v slovenskem merilu? »Dobro poznam razvoj jugoslovanskega šaha in lahko trdim, kar je sicer splošno znano, da je kvaliteta našega šaha na izredni višini. Kar se, tiče mlaj- ših šahistov, sem mnenja, da tako kva litetnih mojstrskih kandidatov, kot jih imamo v Sloveniji, nima nobena druga republika. Dokaz za to je, da imamo v prvi zvezni ligi tri moštva med osmimi ^ Ne kaže preveč računati na starejše 0 slovenske mojstre. Dr. Vidmar, Vo-9 gelnik, inž. Vidmar in prof. Gabrov-6 šek že več let- ne nastopajo. Prein-9 falk in Germek sta prezaposlena, Leš-0 nik in Longer pa sta v slabi formi, H dočim je velemojster Pirc slabega 0 zdravja. Zato kaže, da je treba nuditi našim mladim mojstrskim kandidatom čim več možnosti za udeležbo na do-£ mačih in tujih turnirjih. Prepričan 9 sem, da bo Stupica, ki je izreden ta-O lent, dosegel kot edini predstavnik 0 naše republike na XIV. šampionatu, 0 mojstrsko titulo.« Paul Keres povzročajo organizatorjem velike težave, nas postavlja pred vprašanje, če ne bi kazalo, da se ti primeri obravnavajo pr,ed svetovno šahovsko federacijo po členih moralnega kodeksa.« Na vprašanje, kako gleda na razvoj šahovske organizacije in šaha nasploh v naši državi, je tovariš Jakše dejal: »Šahovska zveza Jugoslavije in republiške zveze dobivajo vsako leto dokajšnjo subvencijo za svoje osebne operativne in funkcionalne izdatke: Znano jei da je v Jugoslaviji prek 100.000 ljudi, ki aktivno igrajo šah. Ce bi vsi ti priložili k skupnim stroškom po republikah suj po 50 din na leto, verjetno ne bi rabili tako izdatne subvencije.« Kako objeti vse rezerve, ki jih ima jugoslovanski šah? »Nedvomno bo prišla do izraza razširjenost šaha v naši državi pri letošnji prvi široki izvedbi tekmovanja za pokal predsednika republike.« Med največje uspehč V preteklem letu šteje tovariš Jakše prepričljivo osvojitev drugega mesta na olimpijadi v Mtinchenu in uveljavitev Gligoriča za turnir kandidatov. »Prav poseben uspeh vini, jugusiuvctii uuacgei uajDoijsi uspen na prvi deski na dosedanjih trinajstih olimpijadah. Jugoslovanska šahovska organizacija je vzorno izpeljala medeonski turnir v Portorožu, kongres FIDE v Dubrovniku in I. svetovni kongres .proble-mistov v Piranu. Pred našo organizacijo ▼ novem letu je važna naloga: uspešno organizirati turnir kandidatov na Bledu, Beogradu in morebiti v Zagrebu, s Čimer ni se ugled, ki ga uživa naša organizacija v inozemstvu, y še bolj učvrstil. Pri nas potrebujemo sistem tekmovanj, ki bi bil cenejši in, v katerem bi bili turnirli krajši, s čimer bi se pocenili stroški izvedbe. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na nuino obdržanje ravnotežja na svetovni lestvici.« A N D R I J A FUDERER Poklic, družina ali šah Mednarodni mojster Inž. An-drlja Fuderer Je letos po treh le* tih odmora spet stopil v tekmovalci areno. .‘oglejmo, kaj pravi 27-letnl inženir kemije: »Sah imam zelo rad, vendar se mu zaradi poklica ne morem posvetiti izključno. V bodoče se bom udeleževal tekmovanj le kolikor ml bo dopuščal čas. Kar se tiče moje udeležbe na letošnjem XIV, šampionatu Jugoslavije, bi lahko igral le, če bi bilo prvenstvo v Zagrebu. Favorit na tem prvenstvu Je vsekakor Gligorič, vendar bodo tudi Matanovlč in Ivkov ter morda Trifunovič krepko posegli v razvoj dogodkov. Turnir kandidatov bo spričo zasedbe in mladosti udeležencev izredno zanimiv in v središču svetovne pozornosti. Smislov in Keres, Talj, Petrosjan in Gligorič imajo popolnoma enake možnosti za osvojitev prvega mesta. Bobby Fisher kljub temu, da Je v Portorožu pokazal izredno zrelost, nima še možnosti za osvojitev enega najvišjih mest Ko sem sodeloval na olimpiadi V IvtfiTV' ■ ' «’ ml 1e rodi sin. s katerim imam veliko zabavo. To bo spet nova ovira za moje intenzivneje sodelovanje na šahovskih prireditvah.« Pri vsem teni se sprašujemo, kaj Je močnejše: poklic, družina ali šahi Ob novoletnem premirju tirana Jevremovič, predsednik Šahovske zveze Jugoslavije je na vprašanje, katero leto v desetih letih obstoja Šahovske zveze Jugoslavije, je bilo najplodnejše, odgovoril takole: »V desetih letih je jugoslovanski šah zavzel viden položaj med 54 članicami Svetovne šahovske federacije. V sami Jugoslaviji je šah postal res množičen in del kulturnega življenja naših državljanov. V medriarodnem merilu je "zavzel eno najvišjih mest. Za vse to se imamo zahvaliti našim vrhunskim igralcem in igralkam in vsem tistim, ki so pomagali pri izvedbi številnih domačih in tujih prireditev pri nas. Nespor- no je, da je bilo lansko leto za naš šah, mimo zmage na olimpijadi leta 1950 v Dubrovniku, eno najplodnejših. Osvojili smo nesporno drugo mesto na olimpijadi v Miinchenu, naš Gligorič pa je osvojil drugo mesto na med-conskem turnirju v Portorožu in se uveljavil med osmortco kandidatov za svetovnega prvaka.« Naj razburljivejši dvoboj Izbrali so najboljše Udeleženci: športni uredniki jugoslovenskih časnikov in športnih listov Vasilij Smislov in športnih listov ger 117, 2. Gligorič 114, 3. Cerar 83 itd. Glede na število glasov oziroma točkovanje, bi se športniki zvrstili od desetega mesta naprej takole: 11. Ježič 21 (vaterpolo), 12. Korač 20 (košarka), 13. Levačič 19 (kolesarstvo), 14. Slavica Zupančič 18 (smučanje), 15. Ma-tanovič 11 (šah). NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI 1958 1. Lorger 117 (atletika) 2. Cerar 83 (vaje na orodju) 3. Gligorič 74 (šah) 4. Komac 48 (jadralno letalstvo) 5. Vukov 44 (rokoborba) 6. Lončar 36 (streljanje) 7. Markovič II 32 (namizni tenis) 8. Jakoljevlč 31 (boks) 9. Harangozo 26 (namizni tenis) 10. Zebec 23 (nogomet) Sahisti 1. Gligorič 60 (100 %) 2. Matanovič 53 3. Ivkov 44 4. Fuderer 42 5. Trifunovič 34 6. Djuraševič 29 7. Bertok, 25 8. Matulovič 12 9. Janoševič 7 10. Lazarevičeva 6 Najboljša deseterica pri šahi-stih je manj zanimiva in jo je bilo tudi laže sestaviti, vendar pa prav zato kaže bolj objektivno podobo njihove vrednosti v letu 1958. BORIS Pop DJORCEV, »Nova Makedonija« (Skoplje): 1. Svetozar Gligorič, 2. Stanko Lor-, ger, 3. Miroslav Cerar, 4. Vojislav Markovič, 5. Branko Lončar, 6. Bora Vukov, 7. Dragoljub Jakovljevič, 8. Branko Zebec, 9. Radivoje Korač, 10. Viktor Snajder. BOŠKO STANlSlC, »Šport«, (Beograd): 1. Gligorič, 2. Lorger, 3. Lončar, 4. Miro Cerar, 5. Jakovljevič, 6. Zebec, 7. Vi-lim Harangozo, 8. Vukov, 9. Korač, 10. Olga Gere (atletika). LAZAR VASIC, »Dnevnik« (No- vi Sad): 1. Gligorič, 2. Lorger, 3. Horvat, 4. Komac, 5. Groz-danovič (strelstvo), 6. Korač, 7. Jakovljevič, 8. Kačič (vaterpolo), 9. Mitič, 10. Stevanovič (rokomet). BRUNO TOMIČ, »Slobodna Dalmacija« (Split): 1. Lorger, 2. Gligorič, 3. Markovič, 4. Zebec, 5. Lončar, 6. Ivica Cipci (vaterpolo), 7. Hilda Zeier (plavanje), 8. Korač, 9. Ram, 10. Matanovič. LJUBISA VUKADINOVIC, »Politika«: l. Lorger, 2. Komac, 3. Vukov, 4. Miličevič, 5. Lončar, 6. Cerar, 7. Harangozo, 8. Mitič, 9. Jakovljevič, .10. Korač. JUBOMIR B. LOVRIČ, »Borba«: 1. Lorger, 2. Cerar, 3. Lončar, 4. Vukov, 5. Miličevič (padalstvo), 6. Komac, 7 Eoškov, 8. Jakovljevič, 9. Markovič, 10. Mihalič. ICO KERHIN, »Narodni list«: 1. Lorger, 2. Gligorič, 3. Harangozo, 4. Vukov, 5. Markovič II, 6. Zebec, 7. Matanovič, 8. Komac, 9. Slavica Zupančič, 10. Ivkov. ŽARKO SUSIC, »Vjesnik«: 1. Lorger, 2. Komac, 3. Ježič, 4. Harangozo, 5. Levačič, 6. Zupančič, 7. Cerar, 8 Vogrinc, 9. Stamejčič, 10. Lončar. VILKO LUNCER, »Narod, šport«: 1. Lorger, 2. Gligorič, 3. Cerar, 4. Vukov, 5. Matanovič, 6. Snajder, 7. Levačič, 8. Harangozo, 9. Crnkovič, 10. Valčič. ZDENKO VAHTAR, »VEČER«: 1. Lorger, 2. Levačič, 3. Cerar, 4. Boškov, 5. Jakovljevič, 6. Zupančičeva, 7. Korač, 8. Ježič, 9. Markovič II, 10. Zeier. FRANČEK MIRTIČ, »POLET«: 1. Lorger, 2. Cerar, 3. Gligorič, 4. Komac, 5. Mihalič, 6. Mitič, 7. Kocmur, 8. Ježič, 9. Markovič II, 10. Slavica Zupančič. STANE LIPAR, »SLOVENSKI POROCEVAL 1. Lorger, 2. Gligorič, 3. Markovič II, 4. Cerar, 5. Korač, 6. Zupančičeva, 7. Ježič, 8. Zebec, 9. Kocmur, 10. Smoljanovič. DUŠAN KURET, »Ljudska pravica«: 1. Lorger, 2. Cerar, 3. Komac, 4. Vukov, 5. Jakovljevič, 6. Zupančičeva, 7. Daneu, 8. Ježič, 9. Markovič V., 10. Lon- USODNA PARTIJA ffa vprašanje, kako napreduje v študiju in kakb gleda na svoj nadaljnji razvoj, je dejal: »Trenutno služim vojaški rok. Med tem časom sem komentiral prek sto partij z medconskega šahovskega turnirja v Portorožu za knjigo o tem turnirju, ki jo piševa z Gligoričem za založbo v Hamburgu. V letu 1959 nameravam diplomirati.« , Katera partija se vam je v letu 1958 najbolj vtisnila v spomin? »Partija z madžarskim emigrantom Benkojem v Portorožu. Verjetno sem tedaj zapravil plasma na tunir kandidatov, s čimer je ^se povedano.« Prvi ljubljanski šahist na svetovnem prvenstvu Stanko Lorger ŠPORT PO SVETU priznan. Tako] nato je zbolel z& gripo in potem ni vrgel kroglje dlje kot 19,14 m. Vzlic svojim 26 letom pričakuje, da se bo obdržal na vrhu do olimpijskih Igre v Rimu, le ga ne bo prehitel kot sam pravi lt-letnl Dallas Long. Tako hitro in lahkotno kot ta mladenič Se ni napredoval noben atlet. 0’Brlen pravi o njem, da bo verjetno prvi, ki bo sunil kroglo prek 20 m. Gallupova anketa o Elliotu Gallupov anketni zavod je organiziral v Avstraliji anketo o tem ali Je svetftvni rekorder v tekih na srednje proge, Herbert Elltott storil prav, ko Je ©Sklonil 100.000 funtov, ki mu Jih je ponujal ameriški menaier Leawltt za prestop medi profesionalce. 41H anketirancev Je zagotavljalo, da Je Elllot storil prav, ko je ostal amater. Enako število udeležencev ankete pa sodi, da Je napravil napako. Statistiki niso vmešali v anketo žensk, ker so predvidevali, da bi sc Jih 53 */» izreklo za Elliottovo odločitev. Dovoljen Je pomislek, da bi bile te dame bržčas drugačnega mnenja, če bi bile v vlogi bodoče gospe Elltott. Namesto za Kopo, denar za stadion Madridski nogometni klub Real ponuja Francozom svojega. napadalca Kopo, bivšega francoskega reprezentanta, proti odkupnini SO milijonov. Očitno Je, da Real tega nogometaša, ki je bil svoj čas eden Izmed najboljših napadalcev na svetu in katerega Je za velik denar začasno odstopil francoski reprezentanci na svetovnem prvenstvu, ne potrebuje več. Vzllc temu so se našli v Franciji entuziasti, ki so pripravljeni s pomočjo zbiralne akcije odkupiti tega nogometaša. Temu pa so se uprli trezni ljudje, ki pravijo med drugim — kot Je zapisal športni dnevnik »L’EquIpe«, naj te milijone rajši zbero in jih prispevajo za zgraditev velikega stadiona, ki ga Pariz nima. Ta stadion, ki o njem že dlje časa razpravljajo, naj bi Imel prostora za loo.ooo gledalcev. Siloviti metalec Svetovni rekord v metanju krogle ima Američan 0’Brlen z 19,23 m pa tudi naslednja tri mesta na svetovni lestvici imajo Američani, in sicer Long 18,60, Davis 18,42, Nieder 18,36 najboljši Evropejec Anglež Rowe je šele na petem mestu s 17,96. Parry 0’Brlen je ob srečanju ZDA : SZ v Moskvi (na treningu) dosegel celo komaj verjetni rezultat 19,80, ki pa ni iz 'Zagreba, Kupska 2 je eno najmočnejših jugoslovanskih tovrstnih podjetij Dejavnost »Geoistraživanja« • RAZISKOVALNA VRTANJA — vse vrste raziskovalnih vrtanj za iskanje kovin, nekovin, premoga, vode in nafte do globine 1200 m, jamska in površinska. ® RUDARSKA IN GRADBENA RAZISKOVALNA DELA — graditev podkopov, odkopov in predorov, Raziskovanje raziskovalnih jaškov, jarkcfv in odkopov. Izkoriščanje kamnolomov z globinskimi minami velikega premera. Posebne posle v rudarstvu — merjenja probojev, projiciranje v jašek i. dr. Težko, pričakovana voda na enem izmed gradbišč v Siriji • PROJEKTIRANJE RUDARSKIH OBJEKTOV - projekti odpiranja in izkoriščanja rudnikov, kamnolomov in ostalih ležišč mineralnih surovin. Projekti odkopavanja jamskih in površinskih ležišč, Dodatni projekti za že obstoječe objekte. Projekti meha-nizacije in prevoza. Problemi ventilacije in črpanja vode iz rudnikov, ekonomske analize m ugotavljanje rudnih rezerv. • GEOMEHANICNE RAZISKAVE — sondažna vrtanja pri graditvi gradbenih objektov s črpanjem brezhibnih vzorcev. Najsodobnejše geomehanične raziskave na terenu in v laboratoriju, Ekspertize In dela za utrditev podslpov. Celotne raziskave za letališča (steze za vzletanje in spuščanje ter drsenje), • KONSOLIDACIJSKA DELA — dela za injektiranje na jezovih, akumulacijskih zbiralnikih in predorih, izdelovanje zagatnih sten s cementnimi in betonskimi injekcijami, • RAZISKOVANJE VODA — proučevanje režima talnih voda, tokov, zmogljivosti in kakovosti. Umetno aniževanje gladine talilih voda. Izdelovanje arteških in snbarteških vodnjakov ter raznih vodnih zajezitev. Delo v ?;vezj s prpblemi preskrbe z vodtt, našem krasu, projektiranje vodovodov in naprav za preskrbo z vodo, izdelovanje hidroloških kart. • RUDARSKO-GEOLOSKA IN INZENIRSKO-GEOLOŠKA DELA ~ izdelovanje geoloških in hidrogeoloških podlog za graditev velikih objektov, Izdelovanje kompletnih geoloških elaboratov v gradbene in projektivne namene, prevzemanje kompleksnih raziskav, geoloških, geofizikalnih in rudarskih. • TEHNIČNO PROUČEVANJE RUD IN RUDNIN — tehnično-znanstvene preiskave mineralnih surovin, laboratorijska raziskovanja, priprave ter oplemenitenje rud Jn rudnin po najsodobnejših metodah. Projektiranje naprav za oplemenitenje ter strokovne konzultacije i navedenih področij, dela pa opravlja z najsodobnejšimi sredstvf, po najnovejših metodah in z izkušenimi strokovnjaki. 0 Delovni kolektiv tega podjetja praz-0 nuje leto. desetletnico del*, ko bo 0 (ahke »topil pred Javnost i zelo 0 uspešno bilance mnogih obsežnih del. 0 S svojo solidnostjo v poslovanju in 0 kakovostjo opravljenih del si je de-0 lovni kolektiv pridobi) veljavo v 9 Jugoslaviji in v tujini, ki mp odpira 0 Široke perspektive, to pa je tndi nje-0 gova najboljša nagrada za ta jnhiltj. • sel, katerega vrednost je znašal« lani • t milijardo 670 milijonov din, in od • tega je podjetje opravilu v tnjim za 9 560 milijonov del. Toda la delo, ki ga opravljajo,' morda ni t«ka pomembno, kolikšen je njihov kosmati proizvod. Mnogo pomembnejša je, da na njihovih delih, na njihovih raziskavah In odkritjih slone investicije, njem, po naključju ne drže. Skoda, ! bi nastala tako, 1>I večkratno presegl vrednost raziskovalnega dela. Da ie podjetje »Geoistrazivan ja« v svojem dosedanjem delu zadovoljilo svoje nuroo.ijikc, potrjujejo pisma raznih domačih podjetij Podjetje »Geoistraživa-nja« se jr v minulih letih uspešno uveljavilo tudi na tujem trgu in zdaj dela na mnogih gradbiščih v več deželah. 0 K takšnemu uveljavljenju podjetja 0 je razen vneme kolektiva pripomogla 0 tndi oprema vseh obratov, oziroma 9 oddelkov in gradbišč z najsodobnej- 0 Šimi tehničnimi sredstvi. Malokateri dan mine, da ne bi slišali, da so v Jugoslaviji na^i nova ležišča rude, nove vrelce pitne vode, da so preiskali tla za graditev jezu, poslopja ali tovarne. Ali pa smo se vprašali, kdo so tj junaki. Iti žanjejo te uspehe, ki odkrivajo nove zaklade .in dosegajo nova spoznanja? 0 Ni jlji mnogo. Žive v Istri, Dalmaciji, • Hrvatskem Zagorju, v Bosni in Ma-0 krdonijt, nahajamo p« jih tijdi v pra-0 gozdovih Burme ter na peščenih po-0 Ijih Sirije, Libanona, Jordana in 0 Egipta. Na 170 gradbiščih, raztresenih 0 po Jugoslaviji, ter v nekaterih de-0 želah Azije in Afrike, opravlja pod-0 jetje »Geoistraživanja« razna, in v 0 mnogih primerih zelo pomembna dela. 0 V njih sodelnje 2008 delavc.v, usluž-0 bencev in tehnikov, med nj|mj 201 i»-0 ženirji, in vsi skupaj opravljajo po- Poskusno črpanje subarteškega vodnjaka v Bjelovaru TO STRAN SMO ODSTOPILI PODJETJU »QEOISTRAZIYANJA« ZAGREB De)a za oskrbo z vodo v Siriji MM i- - »W/ Se bliže potrošniku! Tako lahko rečete, ko srečate na cpsti poseben -Tomosov« kamion z dolgo prikolico v dve nadstropji. Več ko sto novih »Colibrijev-- hiti po najkrajši poti do nestrpno čakajočih potrošnikov na vseh koncih naše domovine TO STRAN SMO ODSTOPILI TOVARNI MOTORNIH KOLES »TOMOS« KOPER za vozilo in vožnjo PO VSEJ JUGOSLAVIJI RAZPREDENA MRE2A SERVIS- NIH DELAVNIC — LETEČA POMOČ KRIŽARI PO VSEH CESTAH — POMOČ IN POUK, DA SE BOSTE Z DOBRIM motorjem dolgo udobno in prijetno vozili — KJER KOLI SE VOZITE, »TOMOS« JE VEDNO Z VAMI IN VAM VARUJE VOZILO TER VAM V POTREBI POMAGA \ visne delavnice na račun lastnika motornega kolesa. Izdatek ni velik, koristnost pa neizmerna za vsakogar, ki hoče ohraniti svoie voz lo kar najdalj časa v najboljšem stanju. Prav zanimiva je statistika o opravljenih servisnih pregledih motornih koles v letu 1957. »Colibrijev« so to leto prodali 8885. Na prvi servisni pregled jih je prišlo 5085, na drugi samo še 2410, na tretjega pa le Se 111^. Motorjev RL (A) 125 so prodali 939. Na prvi pregled so Kakšna sreča v zadregi! Sredi poti proti težko pričakovanemu cilju je začel motor nagajati. No, to ni sreča, pač pa ljubeznivo srečanje s Tomosovo letečo »Servisno službo«, ki vam pri priči ozdravi »bolnika« kar sredi ceste. In potlej vam prijazni in ustrezni fantje želijo: »Srečno pot, tovarišica!« Razen stalnih servisnih delavnic v posameznih krajih pa je v zadnjem času tovarna »Tomos« organizirala tudi svojo letečo servisno službo, ki jo opravljata dva posebna avtomobila, ki neprestano križarita po cestah, iz kraja v kraj, od servisne delavnice do naslednje. Ta leteča služba povezuje vse servisne delavnice, hkrati pa opravlja tudi na prostem svojo pomočniško službo. Kdorkoli je sredi ceste v zadregi, mu pomaga s popravilom ali pa tudi rezervnimi deli, ki jih vozi s seboj. Prav izdatna in odločilna pa je »Tomosova« servisna služba tudi na motociklističnih dirkah, kjer daje dirkačem pomoč in oporo ter jim pripravlja stroje, da bi se zagnali na dirkalno stezo s svojo največjo zmogljivostjo. dobili 576 motorjev, na drugega 234 in na tretjega 86. Izmed 1182 prodanih SV (S) 175 motorjev je večji meri premagana škodljiva ravnodušnost, ki vlada glede servisnih pregledov. vilo vsakovrstnih uslug, ki so jih opravile servisne delavnice lastnikom motornih koles, dvignilo v letu 1958 za dobrih 70 %. In bolj ko se bo širila *in razraščala družina vseh tistih, ki se vozijo na »Tomosovih« motorjih, bolj bodo rasle usluge, bolj bodo vprežene vse te izpostavljene strokovne postojanke in straže tovarne »Tamos«. Bolj bodo potrebne v vsakdanjem življenju vseh delovnih ljudi, ki jim kakor koli koristijo »Tomosova« motorna vozila. bilo na prvem servisnem pregledu 638, na drugem 288 in na tretjem 115. Izmed 1188 prodanih SG (S) 250 prodanih motorjev pa je bilo na prvem pregledu 625, na drugem 321 in na tretjem 164. V organizacijo servisne službe je tovarna »Tomos« vložila nepreglednega truda in prizadevanja, zavedajoč se, da je prav ta služba neogibno potrebna, koristna in hkrati neke vrste varčevanje in lepo ohranjanje motornih vozil. Na številnih tečajih so usposobili mehanike in strokovnjake v servisnih delavnicah, da dobro poznajo motorna vozila in so na vseh izpostavljenih postojankah > kakor tehnični zdravniki za vsako bolezen, ki bi se lotila ali prime- Razume se, da servisni pregledi novih motorjev po določeni kilometraži niso za lastnika obvezni. Toda komur je do vozila, ta se zaveda izredne važnosti vseh treh servisnih pregledov. Kakor praktičnega, tako so ti servisni - pregledi tudi vzgojnega pomena. Ob njih začne človek neprimerno skrbneje ceniti svoje vozilo, bolj pazi nanj, ga ohranja in po opravljenih pregledih čuti ob vozilu neprimerno večjo varnost in zanesljivost. Tako so ti servisni pregledi hkrati neke vrste tehnična vzgoja, ki ima množični značaj. Tovarna pa si prizadeva, da bi bili vsi lastniki tehnično čim bolj vzgojeni in poučeni, da bi znali vzorno ravnati s svojim vozilom. V načrtu ima tovarna »Tomos«, da bi v prihodnje razen prvega, plačala tudi tretji servisni pregled, če se lastnik izkaže, da je na svoj račun dal opraviti drugi servisni pregled. Na ta način se bo število servisnih pregledov brez dvoma močno dvignilo in bo v Na Ljubelju pred dirko: »Tomosova« servisna služba je tekmovalni ekipi dirkačev vsak čas na volj' »Tomosova« servisna delavnica v Kopru V letu 1958 se je število servisnih delavnic po vsej Jugoslaviji povzpelo od 85 na 127. Go- Tale dva povezujeta Koper z vso Jugoslavijo. Neprestano sta na poti, obiskujeta številne servisne delavnice, inštruirata, pomagata sredi ceste s popravili in rezervnimi deli, obiskujeta velesejme in sta izdatna pomočnika na vseh moto dirkah Po vseh cestah in poteh Jugoslavije radostno brni na tisoče »Tomosovih« motorjev. /Velikih in manjših, v značilnih pisanih barvah, ki jih poznajo ljudje Po vsej domovini. Tisoči se vozijo na teh motorjih na delo in z dela. Tisoči uživajo na teh motorjih počitnice, o kakršnih so nekoč samo sanjali. Tisočerim delovnim ljudem v Jugoslaviji je postal »Tomosov« motor nekaj nepogrešljivega. In to je v določenih okolnostih in v našem razvoju smiselno sestavni del življenjske ravni. Tisočerim ■o že zdaj ceste in poti krajše, cilji bližji. Nad 20.000 »Tomosovih« motorjev zdaj že brneče in veselo križari po cestah. Kakšna nepregledna vrsta, če hipoma pomislite! In vendar je to šele začetek tiste velike »Tomosove« proizvodnje motornih koles, ki bo skoraj začela teči s tekočega in ostaja z marsičem med seboj povezana bolj ali manj trajno; Se preden je v »Tomosu« stekla lastna proizvodnja motornih koles, so organizirali po vsej Jugoslaviji servisno službo. 2e v letu 1956 je bilo organiziranih 12 servisnih delavnic. Naslednje leto se jim je pridružilo 73 novih, tako da je bilo po državi že razpredenih po vseh republikah 85 servisnih delavnic. Vanje so se lastniki motorjev zatekali ob vsakem času, kakor da bi bile nekakšne »motorne ambulante«, pomočnice v vsakem primeru in za vsak primer. Tista stalna povezanost tovarne z vsakim lastnikom motornega vozila, ki ji na kratko pravimo servisna služba, se izraža v najrazličnejših oblikah, pogojih in prijemih. Tistega nekaj pouka, ki ga dobiva novi lastnik motorja, to je najmanj, Dobra in prijazna roka »Tomosove« servisne službe je nepogrešljivi pomočnik in svetovalec, da se boste Prijetno vozili in ne boste nikoli v zadregi z vašim leleznim konjičem stota mreže servisnih delavnic se ravna po večjem ali manjšem številu motornih vozil v posameznih republikah. V primerjavi z letom 1957 se je šte- rila motornemu vozilu. Vzgoja tega kadra je sistematičua in trajna. Razen tega organizira tovarna »Tomos« v duhu svoje servisne službe v večjih središčih množične sestanke in posvetovanja z lastniki njenih motornih koles. Tu sta si tovarna in potrošnik v najbližjem odnosu in v interesu potrošnika. traku. Po proizvodnem načrtu: 30.000 motorjev vsak leto. Torej množično, tako rekoč ljudsko vozilo, ki bo postalo med drugim tako značilno za tehnični napredek našega življenja. Ob sami proizvodnji motornih koles pa je za tovarno »Tomos« značilno, da lastnikov motorjev ne prepušča samim sebi. Ce bi prav kratko skušali povedati osnovo »Tomosove« servisne službe, bi dejali, da je to položaj velike družine, ki se' naglo širi, ki je je čedalje več daje servisna služba. Neprimerno važnejša so že navodila, kako ohranjati motor, da bo ob kar najbolj trdnem zdravju kar najdalj živel. Prav zaradi tega pa je »Tomos« uvedel servisne preglede po določenem številu prevoženih kilometrov. Za prvi pregled motornega vozila lastnik nima nobenih stroškov. Vse, kar bi bilo morda napak, popravijo ali nadomestijo v servisnih delavnicah na račun tovarne. Drugi in tretji’ servisni pregled pa opravijo ser- DNEVNE NOVICE GLEDALIŠČA Zdravniška dežurna služba ZDRAVSTVENI DOM CENTER Ljubljana, Miklošičeva c. 24 1 Nočna zdravniška dsdturn« s'užb« z« nujne obi«ke na bolnikovem domu od «0. do 1. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih ves dan: » Dežurni zdravniki: Miklošičeva c. 24, telefon 30-161. Za obiske otrok kllč.' te lato telefonsko številko. 1. Jan. 1959 dr, Kajzelj Mirko, 2. ,ian. 1959 dr. Fuppls Hubert, 3. jan. 19S0 dr Golmajer Janka, 4. jan. 1959 dr. Podobnik Joie, 5 jan. 1959 dr. Jerše Marjan, 6. jan. 1959 dr. Štrukelj Milan, 7. jan. 1850 dr. Kotnik Sonja, 8. jan. 1959 dr. Vrbica Milena, 9. jan. 1959 dr. Golmajer Janka. ZDRASTVENI DOM BEŽIGRAD 31. dec., 1. In 3. Jan. 1959 dr. Pajntar Marjan, Zdravstveni dom, tel. 31-2B6. V odsotnosti kličite 30-600. postaja LM. 3. Jan. 1959 dr. Tifiar Lojze, telefon 21-980, Veselova 18. V soboto 3. Jan. 1859 dopoldne dežurna služba v Zdravstvenem domu. ZDRAVSTVENI DOM BlfiKA 31. dec. in 1. Jan. 1959 dr. Jtnkole Rozalija, Černetova 31, telefon 23-831. 2. Jan. 1959 dr. Ponikvar Rafko, Celovška 26, telefon 29-748. • 3. Jan. 1959 dr. Ponikvar Rafko, Černetova 31, telefon 22-831. 4. In 5. Jan. 1959 dr. Mijatovlč Ljubimko. Černetova 31, telefon 22-831. 6. Jan. 1959 dr. Gašperlin Janez, Černetova 31, telefon 22-831. 7. Jan, 1959 dr. Gombač Nevenka, Černetova Sl, telefon 22-831. 8. Jan. 1959 dr. Jenkole Rozalija, Černetova 31, telefon 22-831. 9. Jan. 1999 dr. Jezeršek Pavle, Knezova 11, telefon 21-744. ZDRAVSTVENI DOM VIC Od 3l_dec. do 2. Jan. 1959 dr. Stok Miloš, Cankarjeva 10, tel. 21-519. Od 3. do 9. jan. 1959. dr. Janez Jež, Prešernova 36, telefon 33-740. ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-MOSTE 31. dec. 1958 Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, telefon 31-359. 1. jan. 190» Zdravstveni dom Moste. Krekova 5, tel. 31-359. 2. jan, 1959 Zdravstveni dom Moste, -Krekova 5, tel. 31-359 3. Jan. 1959 Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, tel, 81-359, 4. jan. 1959 Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, tel. 31-359 5. jan, 1959 dr. Zavrl-Bartol Ivana, Krekova 5, tel 31 -359. G. Jnn. 1959 dr. Klkell Nada, ZD Mc.-.ts, Krekova 5, tel. 31-359. 7. Jan. 1950 dr. Stamač Milena, Grablovičeva 18, tel. 30-738. 8. Jan 1959 Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, tel. 31-359. 9. Jan. 1309 Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, tel. 31-359. V vseh primerih dežurstva, ko Je zdravnik odsoten, kličite telefon LM 30-300. ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-RUDNIK t Dfl^tirna zdravniška služba •kile H. ’..■?• IT. dec. 1958 ter 1. In 2. jan 1959: dr. Velikonja Tine, Rudnik 80, telefon 23-232. 3., 4. in 5. Jan. 195» dr. Mal Miran, Wolfova 5-1., telefon 22-684; 5., 7„ 8. In 9. Jan. 1959 dr. Sirca Anton, Privoz 5. telefon 22-742. V odsotnosti zdravnika klicati telefon 20-500. Dne 3. Jan. 1959 bo dežurna služba v Ambulanti na Ižanski cesti 3 od 9. do 12 ure. Zdravstveni dom LJublJana-Vič: dežurni od 27. dec. do 2. Jan. 1959. dr. Stok Miloš — Cankarjeva 10, telefon 31-519. flliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>tiit. Govorne, glasovne ln dihalne mot* čestitke nje — JAMA Madeleine, dipl. logopedinja, Ulica na Grad 9, tel. 22-894. V počastitev spomina Tu go mir n ToryJ a so namesti venca poklonili stanovalci hiše Privoz 6 za slepo mladino 6400 dinarjev. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino ae vsem darovalcem Iskreno zahvaljuje! JOŽE ROŽANC, 56 Rue de Pariz Le Perray želi srečno novo leto 1959 vsem svojim prijateljem ln znancem. Posebne česti tke še družini Korošec lz Lok pri Kamniku ter družini Pakiž iz Martinjaka. Nov začetniški družabni plesni tečaj, tudi za starejše osebe ln zakonce, se bo začel v ponedeljek, 5 januarja ob 20.30 v »CENTRALNI PLESNI SOLI«, Petkovškovo nabrežje 35. — Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje Je vsak dan (razen od L do 4. januarja) od 17. do 31. ure in pred začetkom tečaja. Informacije po telefonu 21-881 ČESTITKA Te dni sta praznovala 25-letnico poroke Franc Flere ln Jožefa lz Nazarij. Njima .želi hčerka Iskrene ■ Ir Obvestilo. Jugoslovanska kmetijska banka, podružnica Ljubljana prične s svojim poslovanjem dne 1. januarja 1959 v prostorih Zveze zadružnih hranilnic ln posojilnic v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 4/II, tel. 20-979. 23-319, 23-320. - Nova banka bo v celoti prevzela kreditiranje kmetijstva, zadružništva ln vodnega gospodarstva v LR SloVfcnljl in bo poslovala prek Zadružnih hranilnic in posojilnic. - Jugoslovanska kmetijska banka, podružnica Ljubljana. Nevropsihiatrična sekcija SZD ln Slovensko zdravniško društvo vabita zdravnike, študente kliničnih semestrov in vse ostale zainteresirane na predavanje tov. dr. Viktorja Gaberška, ki bo 9. januarja ob 19. url v predavalnici Interne klinike. Tema predavanja: 1. Metodika In tehnika elektro-okulografskega snemanja ln tovrstna registracija raznih motenj vidne zaznave; 2. Elektrookulografija ln patofiziologija cerebelarnesa sindroma. Mladinski aktiv terena Prule se najlepše zahvaljuje kvintetu "bratov Avsenikov, jazzu Ljudske milice ter pcvcema Danici Filipičevi ln Francu Korenu za brezplačno sodelovanje na miadlnskl prireditvi ter jim želj v Novem letu obilo uspehov! DRAMA Sreda, 31. dec. ob 16: Mihalkov: »Se-stero mušketirjev*. Obisk Dedka Mraz«. Izven ln za podeželje. — (Vstopnice so že v prodaji.) ob 20 (izjemoma): Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Četrtek, 1. Jan. ob 15: Mihalkov: »Se-stero mušketirjev«. Izven In za po- deželje. (Vstopnice so že v prodaji.) ob 19.30: Osborne: »Ozri se v gnevu!« Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji. Predstava’ za mladino do 16 let ni primerna.) Petek:v-2. Jan.: Zaprto! Sobota, 3. Jan. ob 19.30: Majakovski: »Velika žehta«. želje. Izven ln za pode- Nedelja, 4. Jan. ob 15: Mihalkov: »Se-stero mušketirjev«. Izven ln za podeželje. ob 19.30: Schiller: »Don Karlos«. Premiera. Izven. OPERA Sreda, 31. dec. ob 19.30: Donizetti: »Don Pasquale«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Četrtek, l. Jan.: Zaprto! Petek, 1. Jan. ob 19.30: Verdi: »Tra-vlata«. Izven ln za podeželje. — (Vstopnice so že v prodaji.) Sobota, 3. jan. ob 19.30: Mascagnl: »Cavalleria rusticana«. Leoncavallo: »Glumači«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Številnim prijateljem ln sodelavcem, ki so napravili moje bivanje v Jugoslaviji prijetno in nepozabno želim mnogo sreče in uspeha v novem letu 1959. IVilllam A. Berns, TV svetovalec »NOVOLETNI PLES« bo v petek 2. Januarja od 18. do 22. ure v festivalni dvorani »Soča«; »DANCING« bo zopet v soboto 3. Januarja od 20. ure dalje in »NEDELJSKI PLES« v nedeljo 4. Januarja od 18. do 22. 4re. Igrajo »7 DIXIES« s pevko Marjano Borčevo. RAZPISI ČEBELARJI- Nove vllvane satnice. Izdelane na lajmodernejSem avtomatskem stro-(u, že izdeluie MEDEX, Ljubljana. Cigaletova 7/1 — Pohitite, da ne bo nepotrebnega navala spomladi! P U T N I K SLOVENIJA 0&LKexhZČL VAZNO OBVESTILO putnik SLOVENIJA obvešča, da bosta med NOVOLETNIMI PRAZNIKI obratovali avtobusni progi n* relaciji LJUBLJANA—NOVO MESTO— ZAGREB in obratno: Avtobus ki odpelje lz Ljubljane ob 6.10 ln le vrača lz Zagreba ob 16. url, BO VOZIL VSAK DAN, to Je 1., 2., 3 . ln 4. Januarja 1959. Avtobus ln ekspresni avtobusni progi, ki odpelje lz Ljubljane ob 6.30 in &e vrača lz Zagreba ob 14.46, BO V02IL SAMO 3. In 4. Januarja 1959. Za potovanje na DOLENJSKO ln v ZAGREB se poslužujte avtobusnih prog, ki Jih vzdržuje PUTNIK SLOVENIJA na relaciji Ljubljana—Novo mesto—Zagreb ln obratno. * Turistično ln avtobusno podjetje PUTNIK SLOVENIJA želi vsem delovnim ljudem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959. Društvo bolničarjev Slovenije vabi vse svoje člUne na predavanje dr. Stojana Gale — II. del: Prva pomoč ln presoja medicinske nujnosti, ki bo v ponedeljek 5. januarja 1959, ob 19. url v predavalnici Interne klinike, Vabljeni tudi ostali zdravstveni delavci. VAZNO OPOZORILO! Vse cenjene goste, ki bodo silvestrovali v Festivalni dvorani, prosimo, da zasedejo svoje prostore najkasneje do 20.45 zaradi nemotenega prenosa televizijskega programa. Tečaj za predvajalce ozkih filmov. Od 21. do 27. januarja 1959 bo v Ljubljani začetniški tečaj za predvaja, ce ozkih filmov. Do 15. januarja 1959 sprejema prijave Zavod za šolski ln poučni film, Ljubljana, Greš-Ijeva 4. Pesniška zbirka VENA TAUFERJA -SVINČENE ZVEZDE- je Izšla. Zahtevajte jo v knjlearm alt naročite na naslov: Ljubljana Savska e. 1. ZDRUŽENJE KNJIGOVODIJ SLOVENIJE razpisuje natečaj za osnutek članske legitimacije Združenja knjigovodij LRS. Osnutek legitimacije mor« odgovarjati sledečim pogojem: 1. velikost legitimacije 63 x 90 mm 2. Glava legitimacije mora nositi naslov: Združenje knjigovodij LRS 3. V sredini legitimacije (naslovne strani) mora biti emblem, kateri naj kar«kterlzlra stroko 4. Legitimacija naj bo Izdelana tako, da Je na odrejen prostor možno lepiti znamke za letno članarino Rok predložitve Je 10. J«nuar 1959 na naslov Združenje knjigovodij LRS Ljubljana, poštni predal 8 Prva nagrada znaša 10,000 din, druga 6000 din ln tretja 4000 din, S podelitvijo nagrade je obenem odkupljena tudi avtorska pravica. Osnutek bo pregledala posebna žirija, katera bo objavila izid’ natečaja do 20. Januarja 1959. Podrobnejše Informacije dobite na telefon 30-634. RAZPIS Po sklepu 3. redne seje znanstvenega 6veta Kmetijskega Inštituta Slovenije v Ljubljani, Hacquetova 2., razpisuje uprava Inštituta delovna mesta svetnikov, višjih znanstvenih sodelavcev, višjih strokovnih sodelavcev, asistentov, znanstvenih sodelavcev in strokovnih sodelavcev za tele referate, in sicer: 1. šefa odseka za ribištvo 2. za prehrano in vzgojo rib 3. za ihtiologljo 4. vodja strojnega centr« v Jablah 5. za prehrano živali 6. za proučevanje in organizacijo pitanja govedi 7. za proučevanje ln organizacijo proizvodnje mleka na farmah I. vodjo progenotestne postaje za prašiče 9. za kemične analize 10. za pašništvo II. za vrtnarstvo 12. za načrtovanje proizvodnje pri kmetijskih obratih 13. načelnika oddelka za agrarno ekonomiko 14. za sploSno pfolzvodno problematiko kmetijstva 15. za probleme razvoja družbenih proizvajalnih sil v kmetijstvu 16. za problematiko cen 17. za kmetijsko tržišče 18. za ekonomiko rastlinske proizvodnje 19. za ekonomiko sadjarske in vino-, gradniške proizvodnje 30. za ekonomiko živinorejske proizvodnje 21. za specialne industrijske rastline 22. za statistiko 23. za posvetovalno službo Kandidati morajo Izpolnjevati pogoje, ki so navedeni v zakonu ai znanstvenih zavodih. Nadalje se razpisujejo tale delovna mesta: 1. tehnična moč pri oddelku za pedologijo 3. tehnična moč pri oddelku za agrarno ekonomiko 3. administrativna moč pri oddelku za agrarno ekonomiko 4. fototehnik Kandidati ad 1., 3., 4. morajo imeti srednjo šolo ln nekaj let prakse, kandidati ad 3. pa administrativno šolo ali nižjo srednjo šolo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prejemki po- zakonu o javnih uslužbencih. Pismene prošnje z dokumentacijo naj kandidati pošljejo na naslov Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani, Hacquetova 2, p. p. 355 najkasneje do 20. Januarja 1959. CENTRALA JUGOSLOVANSKE BANKE ZA ZUNANJO TRGOVINO V BEOGRADU razpisuje NATEČAJ za naslednja delovna mesta za Jugoslovansko banko za zunanjo trgovino, ekspozituro v Kopru: 1. 1 uslužbenca za direktorja ekspoziture — s fakultetno Izobrazbo, po možnosti z bančno prakso. t 2. 1 uslužbenca za pomočnika direktorja ekspoziture — s fakultetno Izobrazbo, po možnosti z bančno prakso. 3. 1 uslužbenca za šefa službe kreditiranja — s fakultetno Izobrazbo, po možnosti z bančno prakso. 4. l uslužbenca za šefa službe deviznih poslov — s fakultetno izobrazbo, po možnosti z bančno prakso. 9. 1 uslužbenca za šefa bančno- tehnlčne 6lužbe — a popolno srednjo šolo, po možnosti z bančno prakso. 8. 1 uslužbenca za sekretarja ekspoziture, s popolno srednjo šolo. 7. 1 uslužbenca za posle v kreditni službi — s popolno srednjo šolo, po možnosti * bančno prakso. 8. 6 uslužbencev za referente v devizni službi — s popolno srednjo šolo, po možnosti z bančno prakso. 9. 5 uslužbencev za referente ln pomožne referente za bančno tehnično službo — s popolno srednjo šolo, po možnosti z bančno prakso. Službeno razmerje ln prejemki so urejeni po določilih Zakona o Javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 30 din z obširnim življenjepisom, dostavite Jugoslovanski banki za zunanjo trgovino, ekspozituri v Kopru, Cankarjeva 1. Razpisna komisija pri KOMUN Al,NI BANKI LJUBLJANA, razpisuje na osn. 1. odstavna 33. člena zakona o lavnih uslužbencev prosta delovna mesta: a) VRI PRAVNIKOV za bančne uslužbence pri poslovnih enotah banke na področiu mesta fl fV^-vv^h rn,'* + : b) KREDITNEGA REFERENTA pri Soslovni enoti banke v Grosup-ah; c) BLAGAJNIKOV* pri poslovnih enotah na področju mesta Ljubljane - 3 delovna mesta. Pogoji za sprejem pod točko al Je dovršena ekonomska ali druga srednješolska ali fakultetna izobrazba; pod točko b) je di.>'ršen» ekonomska «U druga srednješolska «11 fakultetna Izobrazba ter po možnostrz nanfi-no prakso; pod točko r) je dovršena ekonomska ali druga sredješolska lz-obrasba ter po možnosti bančna praks«. Z« delovno mesto kreditnega referenta v Grosupljah je na razpolago takoj vseljivo družinsko stanovanje. Nastop službe t»koJ »11 po dogovoru. Temeljna plač* po uredbi, položajna plača po pravilniku. Prošnji za delovni mesti pod točki 1 in 3 je treba nasloviti n»Jkasne.1e do 15. januarja 1959 na Komunalno banko Ljubljana, Miklošičeva c. 10'i ln prošnjo za delovno mesto pod točko 2 n* podružnico banke v Grosupljah. SREČNO NOVO LETO VAM ŽELE: Odpad, Črnomelj Zadružna hranilnica ln posojilnica, podružnica Črnomelj Klavnica ln mesnica, Črnomelj SploSno trgovsko podjetje, Črnomelj »Potrošnik«, Črnomelj »Mitar«, Črnomelj »Belokranjka«, Črnomelj »Mestni vodovod«, Črnomelj »Belt«, Črnomelj »Komunalna banka«, Črnomelj »Zora«, ČrnomeljN Nedelja, 4. Jan. ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Za vse predstave, dramske ln operne, do vključno 4. januarja, so vstopnice že v prodaji pri dnevni blagajni SNG v Operi, o praznikih, t. J. od ^ do 4. januarja, bo poslovala dnevna blagajna samo dopoldne od 10.30 do 12.30. Rezervirane vstopnice naj ljubljanski naročniki dvignejo najpozneje en dan pred predstavo do 12.30. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 31. decembra ob 14: Tagore: »Poštni urad«. Gostovanje v Črnučah; ob 20: Manzarl: »Naši ljubi otroci«. Izven. Mladini ni primerno. Četrtek, 1. januarja ob 20: E. de Fi-llppo: »O, te prikazni«. Izven. Sobota, 3. januarja ob 20: Casona: »Drevesa umirajo stoje«. Izven. Nedelja, 4. januarja ob 15: Tagore: »Poštni urad*. Gostovanje v Pirničah; ob 20: Manzarl: »Naši ljubi otroci«. Izven. Mladini ni primerno. SENTJABOSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sreda, 31. dec. ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«. Veseloigra. Izven. Četrtek, 1. jan. ob 15: J. Spicar: »Pogumni Tonček«. Pravljična igra z godbo ln plesom. — Popoldanska predstava. Izven. ob 17: J. Spicar: »Pogumni Tonček«. Pravljična igra z godbo ln plesom. popoldanska predstava, izven, ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«. Veseloigra. Večerna predstava. Izven. Petek, 2. Jan. ob 16: J. Spicar: »Pogumni Tonček«. Pravljična Igra z godbo ln plesom. — Popoldanska predstava. Izven. Sobota, 3. Jan. ob 20: Br. Nušič »Gospa ministrica«. Veseloigra. Izven. Nedelja, 4. Jan. ob 15: J. Spicar: »Pogumni Tonček«. Pravljična Igra z godbo ln plesom. — Popoldanska predstava. Izven. ob 17: J. Spicar: »Pogumni Tonček«. Pravljična igra z godbo in plesom, Popoldanska predstava. Izven. , ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«. Veseloigra. Večerna predstava. Izven. Na Silvestrov večer ob 20. uri bo ponovitev znane zabavne Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica«. Vstopnice so že v prodaji. V četrtek, na Novega leta dan, bosta dve popoldanski uprizoritvi Spicarjeve pravljične igre »Pogumni Tonček«, ln sicer ob 15. ln 17. url. Zvečer ob 20 pa bodo ponovili Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica«. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu na štev. 32,860, vzeti pa Jih morate najkasneje do 12. ure na dan predstave. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Komenskega 12 Četrtek, 1. jan. ob 16: S. Škufca: »Janko in Metka«. Pravljična igra v štirih slikah. Izven. Petek, 2. Januarja ob 16: S. Škufca: »Janko in Metka«. Pravljična Igra v štirih »likah. Izven. Sobota. 3. Januarja ob 16: J. Škufca: »Janko ln Metka«. Pravljična igra v štirih slikah. Izven. Nedelja, 4. Januarja ob 16: J. Škufca: »Janko In Metka«. Pravljična Igra v štirih slikah. Izven. Prodaja vstopnic vsak dan od 10 do 12 in dva url pred predstavo pri gledališki blagajni. MESTNO LUTKOVNO GLEDALISCH MARIONETE Četrtek, 1. Jan. 1959: Zaprto! Petek, 2. jan. ob 11 ln 15: J. Kalnar: »Zlatolaska«. Izven. Sobota, 3. J»n ob 17 ln 20.20: J. Kalnar: »Zlatolaska«. Izven. Večerna predstava je namenjena odraslim. Nedelja, 4. Jan. ob 11 In 15: V. Ctny-bulk-P. Dežman: »Igračke na cestah«. Izven. Prridaja vstopnic od ponedeljka dalje (razen četrtka, petka ln nedelje) na upravi Resljeva cesta 36 od 10. do 12. ure ln pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telef. 32-020. ROČNE LUTKE Sreda, 31. dec. Gostovanje z igrico N. Simončič: »Zmešnjava«, ob 8. url: Radomlje ob 10. In 12. uri: Domžale ob 15. uri: v dvorani ročnih lutk na Resljevi cesti 36 Igrica N. Simončiča: »Zmešnjava«. Predstava je zaključena ln Je namenjena otrokom članov sind. podruž. podj. Sumi — Ljubljana. Četrtek, 1. Jan: Zaprtol Petek, 2. Jan. ob 17: N. Slmončič-J. Pengov: »Medveda lovimo«. Izven. Nedelja, 4. Jan. ob 17: W. Karsch-J. Pengov: »Težave Peteršlljčkove mame«. Izven. Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje (razen četrtka, petka in nedelje) na upr«vl Resljeva cesta 38 od 10. do 12. ure ln pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telef. 32-020. DOROTHV SAYERS: 11 /r'‘' S.p' 1 j Strupeni 1 ,V i -*•' i i ~t'*! , 1*^ »Zelo velikodušno od vas,« je pripomnil Crofts. »Nikakor ne! Zdaj bi se za vse na svetu ne dal prikrajšati. To je pravi primer zame. V zahvalo pa morate^tudi vi kaj storiti. Rad bi govoril s Harriet Vane. Skušajte me vtihotapiti kot svojega sodelavca! Iz njenih ust bi rad slišal vso zgodbo. Ali bo to šlo?« »To bomo že uredili,« je rekel Biggs. »Ali bi sicer rad še kaj?« »Za sedaj ije. Nekaj bom že izbrskal, kar zanesi se name! Policijsko zanesljivost in molčečnost sem že izpodkopal. Inšpektor Parker si bo sam spletel venec za nagrobni spomenik.« »Glej no, glej!« je rekel Blggs. »Naša odkritja bodo učinkovala najbolj, če bodo prišla iznenada, zato pazi!« »Hodil bom previdno kot po jajcih. Pričakujem pa, da ne boš imel nič proti, če bom dal prijeti pravega morilca, seveda če sploh obstaja«! »Ne, seveda ne! To je stvar policije. Torej, če smo se vse zmenili, se bomo zbrali spet kdaj drugič. Croft, prosim vas, poskrbite, da bo Peter Wimsey jutri lahko govoril z obtoženko.« Crofts si je močno prizadeval, da bi Petru naslednje jutro omogočil vstop v žensko jet-nišnico, »Da, da, Imate iste pravice kot obtoženkln zagovornik. S policije smo prejeli posebno navodilo, tako da je zdaj vse v redu. Paznik vas bo vzel i seboj in vam spotoma razložil predpise.« Wimseya so peljali po golih hodnikih do majhnega prostora s steklenimi vrati. Tam je stala neprepleskana miza s po enim stolom na vsaki strani. »Pa smo tul Sedite, prosim vas, na ono stran, jetnica pa bo sedela tu. Ne smete se premakniti z mesta, ničesar ji ne smete dati čez mizo. Zunaj bom počakal in vas opazoval skozi šipo v vratih. Ničesar ne bom slišal, kar se bosta pogovarjala. Sedite, prosim, jetnico bodo takoj pripeljali!« Peter Wimsey je sčdel in čakal. Čudne občutke je imel. Nenadoma je zaslišal korake. Vstopila je jetnica, takoj za njo pa paznica. Jetnica je sedla Petru nasproti, Paznica se je umaknila, vr&ta so se zaprla. Wimsey je vstal in se od-kažljal. »Dober dan želim,« je rekel, kakor da se dogaja,nekaj povsem vsakdanjega. Jetnica ga je pogledala. »Sedite, prosim,« je spregovorila z nenavadno globokim glasom, ki mu je bil že med razpravo tako v^eč. »Menda ste Peter Wimsey in prihajate po naročilu Croftsove odvetniške pisarne.« »Da,« ji je odgovoril. Njen pogled ga je rahlo razburil. »Da, tako jel Bil sem na razpravi in mi je prišlo na misel, da bi nemara lahko kaj storil za vas.« »To je zelo ljubeznivo,« je rekla Harriet. »Niti najmanj ne. Z največjim zadovoljstvom se lotevam takih reči. To najbrž veste.« »Da, vem. Kot pisateljica kriminalnih zgodb sem seveda z zanimanjem spremljala vašo dejavnost.« Nenadoma se mu je nasmehnila in ga spravila v zadrego. »Hvala vam. Spričo tega mi boste nemara verjeli, da nisem vedno tako neroden, kot se vam zdim zdaj.« Smejala se je njegovim besedam. »Saj niste videti nerodni, vsaj ne bolj, kot bi bil vsak drug moški v podobnih razmerah. Vesela sem, da ste prišli. Hvaležna sem vam, vsekakor pa se bojim, da je moj položaj brezupen.« »Prosim vas, ne govorite tako! Bil bi brezupen, če bi to v resnici storili, jaz pa vem, da niste.« , »Ne, tega res nisem storila, imam pa občutek, da se z menoj dogaja nekaj podobnega kot v enem mojih romanov. V njem sem Si izmislila tako premišljen zločin, da nazadnje niti sama nisem vedela, kako naj ga moj detektiv razkrije. Preoitala mi je le še obtoženčeva izpoved.« »Ce bo treba, bomo šli tudi v to smer. Povejte, ali veste, kdo ga je umoril?« »Po mojem mnenju nihče. Prepričana sem, da Je Phil sam vzel strup. Pesimist je bil.« »Ločitev od vas si je najbrž zelo gnal k srcu.« »Seveda je bilo tudi to, vendar mislim, da ga je morilo nekaj drugega. Premalo priznanja je požel. Ze .vnaprej je sumničil ljudi, da mu ne privoščijo uspeha.« »Ali je tudi bilo tako?« »Ne, kolikor je meni znano. Mislim pa, da je s svojim ravnanjem prizadel precej ljudi. La- stil si je pravico do marsičesa. Saj veste, ljudem to ni preveč všeč.« »Ze razumem, kaj hočete povedati. Ali sta se z bratrancem Urquhartom dobro razumela?« »To že, čeprav je Phil menil, da Urquhart mora skrbeti zanj. Urquhart je premožen in ima dobre poslovne zveze. Ker svojega denarja ni podedoval, Phil tudi ni imel pravice do njega. Menil pa je, da morajo navadni smrtniki skrbeti za velike umetnike, za kakršnega se je imel.« Petru Wimseyu so bili znani taki življenjski nazori nekaterih umetnikov, pri Harrietinih besedah pa je postal pozoren na ton in način, kako je to povedala. V njih je bilo čutiti zagrenjenost in rahlo senco zaničevanja. Peter se je malce obotovljal, preden ji je zastavil naslednje vprašanje: »Oprostite ... Philippa Boyesa ste imeli zelo radi, kajne?« »Vsaj zdi se, da je res,« mu Je odgovorila. »Dokazano pa ni,« je drzno orgovoril Wlm-sey. »Lahko bi rekel, da ste bili dobri z njim iz usmiljenja ali pa zato, ker vas je kar naprej snubil.« , ; v »Tudi to je res.« Wimsey se Je zamislil, nato pa je vprašal: »Ali je bil dober prijatelj?« »Ne.« To besedo je spregovorila s prikrito strastjo, na katero Je postal Peter pozoren. »Phil ni bil eden tistih moških, ki znajo biti pravi prijatelji. Zahteval je od ljudi, naj ga obožujejo. In jaz sem ga, to je res. Ni3em pa mogla prenesti, da se je norčeval iz mene, me kot neke vrste vajenko najprej vzel na preizkušnjo, da bi spoznal, ali sem ga vredna. Prepričana sem bila, da zares nič ne dš na postavno zakonsko zvezo, potem pa sem spoznala, da je hotel ugotoviti, ali bi se mu znala dovolj podrediti. Za tak zakon hvala lepa!« KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO ZA DAN 31. DECEMBRA 1958 KINO »UNION«: premiera zahodno- nemškega barv. filma »Rose Bernd«. Režija: Woifgang Staudte. Igrata: Maria Schell ln Ra( Valloner. Predstave ob 15, '17 in 19. Ob 21.30 silvestrski filmski spored: nemški barvni film: »Ro»e Bernd« ln amer. barv. cinemascope western »Davek za krutost«. Ob 10. uri matineja amer. barv. westerna »Jahali so na zahod«. KINO »VIC«: premiera franc, filma: »Ljubezen Je na kocki«. Reilja: Marc Allegret. V glavni vlogi Robert Lamoureux. Tednik F. N. 5S. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »SLOGA«: amer. barvni western »Jahali so na zahod«. Tednik F. N. St. 52. Predstave ob 1S, 17, 19 ln 21. Ob 10. uri matineja mladinskega sporeda »Pisani program« po enotni ceni 30 din. KINO »SOCA«: Jugoslavan. kinoteka predvaja v okviru festivala mladinskih filmov amer. film: »Heldl«. V'glav. vlogi Shirley Temple. Predstave ob 17, 19 in 21. url. Danes zadnjikrat. KINO »SISKA«: amer. barv. cinemascope film »Gospod Roberts«. Predstave ob 15, 17.30 ln 20. KINO »KOMUNA«: premiera amer. barv. cinemascope filma »Ljubi me ali pusti me«. Igrata Doris Day in James Cagney. Predstave ob 15, 17 ' in 19. Ob 21.30 silvestrski filmski spored, sestavljen lz dveh filmov: amer. barv. cinemascope westema: »Davek za krutost« in amer. barv. cinemascope filma »Ljubi me ali pusti me«. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. KINO »TRIGLAV«: sovjet, barv. cinemascope film »Prolog«. V gl. vlogi: Nikolaj Pljotnlkov, Marina Pastu-hova. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. KINO »LITOSTROJ«: amerlikl barvni film — superscope »Vera Cruz«. Predstava ob 18. uri. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Mladinski kino, lm, Kotnikova 8: Zaprto I ZA DAN 1. JANUARJA 1959 Kino »UNION«: zahodnonemškl barv film »Rose Bernd«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri matineja amer. barv. westerna »Jahali so na zahod«. KINO »komuna«: amer. barv. cinemascope film »Ljubi me ali pusti me«. Predstave ob 16, 17, 19 In 21.15. Kino »VIC«; franc, film »Ljubezen Je na kocki«. Tednik F. N. 52. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Kino »sloga«: amer. barvn. westem »Jahali so na zahod«. Tednik F. N. St. 52. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri matineja mladinskega sporeda »Pisani program« po enotni ceni 30 din. Kino »SOCA«: Jugoslovan, kinoteka predvaja v okviru mladinskih fil-mov ameriški film »David Copperfield«. Režija George Cukor — 1935. Igrata Freddie Bartholomew in Maureen 0'Sulivan. Predstave ob '5. 17, 19 in 21. KINO »SISKA«: amer. barv. cinemascope film »Gospod Roberts«. Pred-stave ob 16, 17,30 in 20. , predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 13. ure dalje. KINO »TRIGLAV«: angl. barv. film »Mož, ki Je ljubil rdečelaske«. Tednik. V glavni vlogi Moira Shearer, John Justin. Predstave ob le, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ln od 15 dalje. KINO »LITOSTROJ«: franc, barvni cinemascope film »Mihajlo Strogov« Predstave ob IB, 18 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. mladinski kino, lm, Kotnikova 8: Zaprto! ZA DNE 2. JANUARJA 1959 Kino »UNION«: zahodnonemSkl barv. film »Rose Bernd«. Predstave ob IS, 17, 19 ln 21. Ob 10. url matineja amer. barvnega westerna »Jahali to na zahod«. Kino »KOMUNA«: amer. barv. cinemascope film »Ljubi me ali pusti me«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21.15. Ob 10. url matineja istega filmal KINO »VIC«: franc, film »Ljubezen je na kocki«. Tednik F. N. 52. Predstave ob 13, 17, 19 in 21. Ob 10. url matineja istega filma. KINO »SLOGA«: amer. barvn. western »Jahali so na zahod«. Tednik F. N. št. 52. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10, url matineja mladinskega sporeda »Pisani program« po enotni ceni 30 din. Kino »SOCA«: Jugoslovan, kinoteka predvaja v okviru mladinskih filmov ameriški film »David Copperfield«. Režija George Cukor — 1935. Predstave ob 15 17, 19 in 21. KINO »SISKA«: amer. barv. cinemascope film »Gospod Roberts«. Pred-. »tave ob 15, 17.30 ln 20, — Danes zadnjikrat! Ob 10. uri matineja Istega filma. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 ln od 14 dalje. KINO »TRIGLAV«: angl. barvni film »Mož. ki je ljubil rdečelaske«. Tednik. V glavni vlogi "Molra Shearer in John Justin. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 In od 15 daljfe. -KINO »LITOSTROJ«: franc, barvni cinemascope film »Mihajlo Strogov« Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Mladinski JCINO, LM, Kotnikova 8: amer. barvni film »Sestavljen program risank št. 8«. Predstave ob 9, 11, 15 in 17. ZA DAN 3. JANUARJA 1959 KINO »UNION«: nemški barvni film »Rose Bernd«. Predstave ob 16, 18 in 20. — Ob 10. url matineja franc, filma »Ljubezen je na kocki«. Ob 22. url predpremiera franc, cinemascope filma »Vsi me lahko ubijejo«. KINO »KOMUNA«: amer. barv. cinemascope film »Ljubi me ali pusti me«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21.15. KINO »VIC«: franc, film »Ljubezen Je na kocki«. Tednik F. N. 1. Pred-stave ob 16, 17, 19 ln 21. Kino »SLOGA«: amer. barvn. westem »Jahali so na zahod«. Tednik F. N. št. 52. Predstave ob J5, 17, 19 ln 21. Ob 10 uri matineja mladinskega sporeda »Pisani program« po enotni ceni 30 din. Kino »SOCA«: Jugoslovan, kinoteka predvaja v okviru mladinskih filmov ameriški film »David Copperfield«. Režija George Cukor — 1935. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Danes zadnjikrat! KINO »SISKA«: amer. barv. western »Štirje Jezdeci«. Predstave ob 15, 17, 19 m 21. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. KINO »TRIGLAV«: angl. barv. film »Mož, ki je ljubil rdečelaske«. Tednik. v glavni vlogi Motra Shearer, John Justin. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat ! KINO »LITOSTROJ«: franc, barvni cinemascope film »Mihajlo Strogov« Predstave ob 16, 18 in 20. MLADINSKI KINO, LM, Kotnikova 8: amer. barvni film: »Sestavljen program risank št. 8«. Predstave ob 9, 11, 15 in 17. ZA DAN 4. JANUARJA 1939 KINO »UNION«: zahodnonemSkl barv. film »Rose Bernd«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10. url matineja litega filma. KINO »KOMUNA«: amer. barv. cinemascope film »Ljubi me ali pusti me«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.15. Ob 10. url matineja istega filma. KINO »VIC«: franc, film »Ljubezen je na kocki«. Tednik F. N. 1. Predstave Ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. url matineja istega filma. KINO »SLOGA«: amer. barvn. western »Jahali so na zahod«. Tednik F. N. St. 52. Predstava ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri matineja mladinskega sporeda: »Majhna lažnjlvka«. — Po enotni ceni 30 din. KINO »SOCA«: Jugoslovan, kinoteka predvaja v okviru festivala mladinskih filmov amer. film »Pustolovščine Toma Sawyerja«. Režija Norman Taurog — 1938. v glavni vlogi Tommy Kelly. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »SISKA«: amer. barv. western »Štirje jezdeci«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri matineja istega filma. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 ln od 14 dalje. KINO »TRIGLAV«: franc, barvni film »Veliki manevri«. Tednik. V glavni vlogi Mtchele Morgan in Gerard Phillpe. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 dalje. KINO »LITOSTROJ«: češki barv. film »Nekoč je živel kralj«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10. uri matineja istega filma. MLADINSKI KINO, LM, Kotnikova 8: amer. barvni film »Sestavljen program risank št. 8«. Predstave ob 9, 11, 15 in 17. Danes zadnjikrat. Jutri bo na sporedu sovj. film »Prolog«. RTV LJUBLJANA Spored za sredo, dne 31. decembra 3.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame in obvestila — 6.40—6.45 Naš Jedilnik — 8.0« Glasbeni album — 9.00 Jezikovni pcgcverl (ponovitev) — 0.15 Filmsko melodije — 9 40 7 minut za novo pesmico — C. Prege.J: Polževa snubitev — 9.47 »Kotiček za mlade ljubitelje glasbe« — Mladinske klavirsko skladbe Izvaja M. Lipovšek — lO.JO Igra kvartet Milana Stanteta, pojeta DragiSa Ognjanovič ln Milka Eftimo-va — 10.30 Od popevke do popevke — 11.00 Gecrges Bizet: Arležanka, suita št. 1 — 1120 Poje zbor Primorskih akademikov »V;nko Vodopivec« — 11.35 Oddaja za šolarje — Marjan Marinc: Srečno Novo leto — 12.05 Igra trio Dorka Skobemeta — 12.15 Kmetijski nasveti — Anton Seliškar: Flan gozdarstva za leto >959 — 12.25 Foje sopranistka Maria Mencghinl-Callas — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Novoletne čestitko — 13.45 Melodije Roberta Stolza — 14.05 Oddaja za Solarje: Zima, zima bela ... — 14.35 GlfJbena medigra — 14.40 Bruno BJelinski: Serenada za trobento, kilavir, godala in to.kala — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila — 15.30 »Veselo slovo in veselo svidenje« (OtroSko praznovanje Dedka Mraza) — 17.30 Novoletne čestitke —' 18.00 Kulturna kronika — 18.15 Vsakomur nekaj iz arhiva domačih napevov — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 19.00 Zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Veselo silvestrovanje — 22.15 Cooktail za konec leta — 24.00—4.30 Zaplešimo v 1959! Lokalni program 14.00 Pionirji čestitajo za Novo 'leto — 14.45—15.00 Ljubljanska kiro-nlika ln obvestila TELEVIZIJA Kanal 10 Bred«,- 31. decembra 17.00 NOVOLETNI PROGRAM ZA OTROKE (Beograd) — 17.40 NOVOr LETNI PROGRAM ZA OTROKE (Zagreb) — 20.00-34.00 NOVOLETNI f HOGRAM (Zagreb, Ljubljana, Beograd) Spored za četrtek, dne 1. januarja 6.00—17.00 z veselo flaabo v Novo leto — 7.15 V okroglem ritmu — 7.30 Radijski koledar in obvestila — 7.36 Haimonija in fanfara — 8.00 »Mladi koledniki« (Nastop mladinskih zborov RTV Ljubljana, Zagreb ln Beograd) — 8,30 Blaž Arnič; Uvertura »Iz komične opere« — 8.40 KoSarlca narodnih in domačih — 9.00 Kragulj čkl v novoletnem Jutru (llterar-no-glasbena oddaja) — 9.30 Slovenski solisti svojim poslušalcem za Novo leto — li.oo Mladinska radFJska igra — Jame® Krilss: Gospod Anton v puščavi — 11.40 Novosti iz repertoarja komornega zbora — 12.00 Praznična revija zabavne glasbe — 1915 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 NaSi kolektivi čestitajo — 14.30 Obisk v studiu Hadla Zagreb ln Sarajevo — 18.15 Zabavna gilasba, vmes obvestlila — 15.30 Popevke, ki ste Jih v preteklem letu najraje- poslušali — 16.00 Matija Maležič: Poti med modrim ln belim — 18.30 Koncert lahke glasbe — 17.00 »Iz Starega trga v Zumberk« (belokranjsko narodne pesmi — 17.20 Jacques Offenbach: Hoffmannove pripovedke — Radijska priredba: H, Leskovšek — 19.00 Zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Novoletni četrtkov večer — Sodelujeta trlo Avsenik in Slovenski oktet — 20.30 Olaude Deny*-Pierre Nlvallet: Brutove počitnice — Radijska komedija — 21.30 Medni atelje 1959 — 22.15 Naiim rojakom na tujem — 23.10 V plesnem ritmu do poi'.no£i — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje Spored za petek, dne t. januarja 6.00—fl.OO Glasba v prazničnem Jutru — 7.15 Reklame — 7.30—7 35 Radijski koledar in obvestila — 8.00 Novoletne razglednice (revija domače glasbe) — 8.45 Stevan Hristlč: Fantazija za violino in orkester —.9.00 Nekaj vedrejših iz partizanskih dni - 9.30 Šopek partizanskih pesmi - 10.00 Silvo Mateilič: Povejte nam . . — 10.30 Zabavrta matineja (Posnetek) — 11.05 »Čarobna flavta« (Mozar tov koncert za flavto s festivala v Aldeburghu) — 11.30 Novinarji za okroglo mizo — 12.00 Operetni zvoki — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Naši poslušalci čeetitajo in pozdravljajo — 15 10 Reklame in obvestila — 15.30 Znanci lz opere — 16.00 Mladinska radijska igra: Poved Golila: Jurček — 16.45 Igrajo angleške delavske pihalne godbe — 17.15 Šport v letu 1958 — 18.15 virtuozi na turnirju — 19.00 Zabavna glasba, vmea obvestila !n reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20 00 V preteklem letu so nas obiskali . . . 20.30 Listi lz Andersenovega albuma — 21.00 Četrt ure v Great Glemham Housu — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Igrajo Ljubljanski Jazz ansambel, kvintet Kamplč 4n ansambel Mojmlra Sepeta — 23.10 Plesna glasba — 24 00 Zadnja poroftlla ln saklju-ček oddaj* 1 Spored za soboto, dne 3. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame in obvestila — 8.40—6 45 NaS Jedilnik — 8.06 Iz naSth glasbenih Sol — Obisk v glasbeni Soli Kranj — 8.30 Polistajmo v albumu zabavne glasbe — 9.00 Miro Adlešič: Človek med flzlko in tehniko — 9.30 Franz Liszt: Romarska leta — Italija — 10.10 Pesmi iz tujih dežel — 10.35 Lahka glasba — 11.00 Ljubezenski dvospevi lz oper, ki so si osvojile svet — 1145 Pionirski tednik — i2.ro Pet pevcev — pet popevk — 1S.15 Kmetijski nasveti — Ježe Kregar: Vrt v januarju — 12.25 Orglice v ritmu — 12.40 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestlila — 13.30 popularne melodije iz orkestralne glasbe — 14.15 športna reportaža: Povratek s Komne — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 15.40 S knjižnega trga 16.00 »Iz domače skrinje« (ponovitev Javne folklorne oddaje z dne 21. XII 1958) — 17.10 -Kaj bc prihodnji teden na sporedu — 17.25 Zimske slike iz glasbenega koledarja — 18.00 Jezikovni pcg"ovorl — 18.15 Za ljubitelje popevk — 18.45 Okno v svet: Indija — 19-00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 2.2.15' oddaja za naše izseljence — £3.10 Zaplešite z nami — 24.oo Zadnja poročil* in zaključek oddaje Lokalni program 14.00 Z našimi in inozemskimi solisti — 14.45—15.00 Ljubljanska kronika ln obvestila Spored za nedeljo, 4. januarja Poročila ob 6.05, 7.00, 13.00, 15.00 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Dunajske melodije — 8.00 Mladinska radijska Igra — Polde Suhadolčan: Čudežna srajca (ponovitev) — 8.50 Peter Lipar: Bagatele za klavir; L. M. Škerjanc: Nocturno (pri klavirju Leon Engelman in L. M. Škerjanc) — 9.10 Zabavna matineja — 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Pavle Mlletin: Na ulicah Beograda in Kraljeva — 10.30 Igra godb« na pihala JLA — 10.50 Koncertni valčki — 11.05 Operetni napevi — 11.30 Int^rmezzo z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana — 11.45 Sest pesmi Rada Simonitija — 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, I — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila VESTI 12 KRANJA 31. decembra: KINO RADIJSKA PRILOGA BO IZŠLA V PONEDELJEK, 5. JANUARJA — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II. — 15.10 Reklame — 15.25 Johannes Brahms: Madžarski plesi — 15.47 Jakov Gotovac: Koleda — 16.00 Branko Knezocl: Od Reke do Ria de Janelra (reportaža) — 16,30 Klavir v ritmu — 16.45 Nedeljski operni koncert — 17.30 Radijska igra — Kazlmerz Strzalka: Vaš dan Je moja noč — 18.12 Lahka glasba — 18.30 Zbori ln samospevi iz novejše dobe — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zavrtimo naš glasbeni globus — 21.00 Posnetki s slavnostnega koncerta ob 100-letnicl Puccinijevega rojstva s sodelovanjem gledališč in radijskih postaj z vsega sveta — II. del — 22.15 Predstavljamo vam zabavni in plesni orkester Alfred Hause iz Hamburga (prva izvedba) — 23.10—24.00 Zabavne melodije za lahko noč. II. PROGRAM za nedeljo, 4. januarja 1959 12.00 Nedeljski simfonični koncert — 13.00 Napoved časa. poročila ln vremenska napoved — 13.10 Zabavna glasba — 14.00 Ljubljanska kronika ln obvestila — 14.15 Slavni pevci — slavne arije — 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved — 15.10 Lahka glasba — 16.45—16.00 Dve priredbi Johanna Straussa. VESTI 12 TRBOVELJ »STORŽIČ«! ob 14 ln 15.30 »Pustolovščine Pere Detllce«, amer. barv. risanka. Ob 20.30 dvojni program: I. »Prijateljsko nagovarjanje«, predpremiera amer. barv. filma — II. »Pevec lz Mehike«, premiera franc, barv. cinemascope filma. »SVOBODA«: ob 21 dvojni program: I. »Pevec lz Mehike«, premiera franc. barv. cinemascope filma — II. »Parižanka«, premiera franc, barv. filma. 1. januarja: »STORŽIČ«: ob 13, 15, 17 in 19 »Pevec lz Mehike«, franc. barv. cinemascope film — ob 21 »Parižanka«, premiera franc. barv. filma. »TRIGLAV«: Danes zaprto! »SVOBODA«; ob 16, 18 ln 20 »Princ Igralcev«, premiera amer. barvnega cinemascope filma. NAKLO: ob 16, 17 ln 19 »Piknik«, amer. barv. cinemascope film KRVAVC-CERKLJE: ob 15, 17 in 19 »Ne čakaj na maj«, slovenski film. 2. Januarja: »STORŽIČ«: ob 10 »Parižanka«, franc, barv. film — ob 13 »Piknik«, amer. barv. cinemascope film — ob 15, 17 in 19 »Pevec lz Mehike«, franc, barv. cinemascope film — ob 21 »Aleksa Dundlč«, predpremiera Ju-gosl.-sovj. barv. filma. »TRIGLAV«: ob 15, 17 ln 19 »Pari- žanka«, premiera franc. barv. filma. »SVOBODA«: ob 16, 18 in 20 »Bežno srečanje«, angleški film. NAKLO: ob 16 ln 19 »Ne čakaj na maj«, slovenski film. KRVAVC-CERKLJE ob 16 ln 19 »Princ igralcev«, premiera amer. barvnega cinemascope filma. 3. januarja: »STOR2IC«: ob 10 »Destrl«, ameriški barv. film — ob 16, 17 ln 19 »Pevec lz Mehike«, franc. barv. cinemascope film — ob 21 »Davek za krutost«, premiera amer. barv. cinemascope filma. »TRIGLAV«: ob 18 ln 19 »Princ Va-liant«, amer. barv. cinemasc. film. »SVOBODA«: ob 18 in 20 »Parižanka«. franc, barvni film. NAKLO: ob 19 »Bežno srečanje«, premiera ancleškega filma. KRVAVC-CERKLJE: ob 19 »Bledolič-nikov sin«, amer, barv. film. 4. januarja: »STORŽIČ«; ob 10 »Princ Valiant«, amer. bavv. cinemascope film — ob 13 »Bledoličnikov sin«, amer. barv. film — ob 15, 17 in 19 »Princ igralcev«, amer. barv. cinemascope film. »TRIGLAV«: ob 15, 17 in 19 »Davek za krutost«, premiera amer. barv. cinemascope filma. »SVOBODA«: ob 14 »Bledoličnikov sin«, amer. barv. film — ob 16, 18 in 20 »Pevec iz Mehike«, francoski barv. cinemasvope film NAKLO: ob 16, 17 in 19 »Princ Valiant«. amer. barv. cinemasc. film. KRVAVC-CERKLJE: ob 15. 17 in 1? »Destrl«, amer. barv. film. 7 IflSfifllr In n!?nUnr» ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 31. decembra do 2. Januarja: dr. Alojzij Jenko; od 2. do 9. Januarja- dr. Milan Ceh. GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JESENICE Sobota, 27. decembra ob 15. in 17: M. V. DJordjevlč: “Grašek-*, pravljična Igra v 5. dejanjih. Zaključeni predstavi za tarane ob . Novoletni jelki. Petek, 2. Januarja. 1959 ob 19.30: A. Hux-ley: »Giocondtn smehljaj-. - Izven. Sobota, 3. januarja 1939 ob 19.30: M. V. DJordjevlč: »Grašek*, pravljična Igra v 5. dejanjih. Režija ln scepa. Bojan Čebulj. Premierski abonma. Nedelja, 4. januarja ob 14.30: A. Hux-» lej: »Glocondln smehljaj«. Izven. Ob 19.30: M. V. DJordjevlč: -Grašek-. Za nedeljski abonma. Ostale karte v prodaji. - Zveze z vlaki na vse predstave ugodne. Uprizoritev drame »Glocondln smehljaj« za abonma Petek bo v petek, 9. Januarja 1958 ob 10.30. KINO 31. decembra KINO »RADIO«: francosko-nem-škl film »Salemske čarovnice«. Predstavi ob 18 In 20. KINO »PLAVŽ«: ruski film »Letijo žerjavi«. Predstavi ob 18 ln 20. »DOVJE«: Italijanski barvni film »Simfonija ljubezni«. Predstava ob 18 »2IROVNICA«: zaprto-. 1. januarja KINO »RADIO«: Italijanski barvni clnem. »Lepa mlinarica«. Predstave ob 16, 18 in 20. — Ob 10.30 matineja ameriške barvne risanke. »2IROVNICA«: francoski barvni film »Parižanka«. Predstava ob 17. — Ob 15 ameriška barvna risanka »Pustolovščine Pere Detllce«. KINO »DOVJE«: angltškii fUm »Bežno srečanje«. Predstavi ob 17 ln 19. 2. januarja KINO »RADIO«: Italijanski barvni cinem. »Lepa mlinarica«. Predstave ob 16, 18 ln 20. KINO »FLAVZ«: ruski film »Letijo žerjavi«. Predstave ob 16, 18 ln 20. KINO »DOVJE«: amer. barvna ri-saka »Pustolovščine Fere Detllce«. Predstava ob 16. KINO »DELAVSKI DOM«: 31. dec. in 1. Jan. angleški film »Inšpektor na delu«. »SVOBODA TRBOVLJE II«: 1., 2., 3., 4., 5. 1. 1959 ameriški barvni cin film »Princ Študent«. »DELAVSKI DOM«; 1. 1. 1959 an- §le-škl kriminalni film »Inšpektor na elu«. — 2., 3., 4., 5. 1. 1959 ameriški barvni film »Čarovnik lz Oza«, IZ ROGAS«^ SLATINE KINO 31. dec. ln 1. jan. utigieškl film »Plavolasa zapeljivka«. (2 2ALCA KINO leto dni«. IZ PTUJA KINO »MESTNI«: 31. dec in 1. Jan. čeSki barvni film »Dobri vojak Svejk«. Predstave: 31. dec ob 17.90 ln 19.30, 1. jan. ob 15.30, 17,30 ln 19.30. 2. do 4. Januarja: češki barvni film »Pokorno javljam«.'-Predstave: 2. ln 4. Jan. ob 15.30, 17.30 ln 19.80, 3. Jan. ob 17.30 ln 19.30. 12 MURSKE SOBOTE . KINO »PARK«: 31. dec. in 1. Jan. avstrijski barvni film »Noč v Benetkah«. — Predstave: 31. dec. ob 17.30 ln 20, 1. Jan. ob 15, 17.30 ln 20. 2. do 4. Jan. ameriški barvni film »Zvezda Je rojena«. Predstave: 2. Jan. ob 17.30 in 20, j. jan ob 20, ln 4. Jan. ob 10 dopoldne ob is, 17.30 in 20. 2 BLEDA ✓ Srečno novo leto 1959 žele svojim strankam in gostom • GOSTILNA MLAKAR, Metlika • RESTAVRACIJA KANIŽARICA • ELEKTROCENTER — JANEZ DOLINAR, VELENJE, Celjska c. 32 VX\\>NVX\\\VVVVVXXXXXVXXVVVV>XV>XWCSVWX • KLJUČAVNIČARSTVO VINKO PEVCIN, Šoštanj VXXXX>XXX>XXXX>XXXVVX>XV>XXXVV>XS>X\VWNN. • SPLOŠNO STEKLARSTVO IN BRUSILSTVO, J02E SCUREK, Velenje cvxxxvvxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv* • JOŽICA LESKOŠEK, KE-MiCna Čistilnica, Celje, Ipavčeva 14 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvsxxvs • SALON »MAJDA« BURGER, LJUBLJANA, Titova 91 >XXXXXXXXXXXXXXXXN>XXVNXVW>>N^XX>XVVVVS>X • BUFET »RAŠICA«, LJUBLJANA, Titova 166 \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v • JOŽE SEUNIG, IZDELOVANJE VLOŽKOV ZA Čevlje, ljubljana, Stožice 51 a\\\\\\\v\\\w\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ • MIZARSKA ZADRUGA, KOPER, Istrska obala 1 • BAR »KRI2ISCE« RlZANA ANKARAN, HRVATIN NARCIZ CVXSXXXXXXXXXXXXXV^XXXXXXX\X>XNXVV>XV»CW • GOSTILNA »VOJKO« PIRAN, Gramšijevo nabrežje c^x>vs>xxxx>x>xxvxvvx>xxxx>x>xs>xx\v»xxxvo • INŠTALATER KOPER, Nabrežje JLA 5 • % VXVVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>#kXXXXX>XVVSXSXXVC • Čevljarstvo evard LUIN, KOPER, Nabrežje JLA XVVSXXXXXXXXXXXXXVVX\>>XV>XVsXXVWC>XWV • FOTO DARKO LIKAR, KOPER, Karlijeva ulica • OBRTNA KOLESARSKA DELAVNICA »8PORT«, KOPER, Nabrežje JLA 9 v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\ • »POVRTNINA« — IZOLA LOJZE LAPAJNE .\\\\\\\V\V\\\\\\\\\\\\\>\\V\SWi M • SALON »ST^NE«, CELJE, Mariborska 14 XVCW^ • »SLAVONIJA«, CELJE, Stanetova 16 XXXX\X>XXXXXXXXXXXXXXWXWWKW*We«»i • LOVRO OZEK, STROJNO IN SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, CELJE, Stanetova 16 xxxxxxxxx\xxxxxxxxxxvvwaxvwacwN©siw« O FRANC KLADNIK, SPLOŠNO ČEVLJARSTVO, CELJE, Stanetova'18 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvwx>xvvs»>>»^vwr • SLAŠČIČARNA »RUGO«, CELJE, Stanetova 17 OvV\XVX\VVX\X\\XXX\XX-V\W\.VYV\>.XX\>.VVWWSX • NINA LENART, KROJA-STVO ZENSKIH OBLEK 'IN PERILA, CELJE, Stanetova 20 I^VVXXXXXXXXXXXXXXVWi>N'aX*SV*» • »RADIOVAL«, CELJE, Ljubljanska 6 VXXXX\XXXXXXXXXXXXXXVVX\XXVSXX>>XWVeiC*NS, • MOŠKO IN ZENSKO KRO-JASTVO, CELJE, Titov trg 3 \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\v» • FINOMEHANIKA, CELJE, Stanetova 19 VXXXXXVJV>»NXXXV>W>aXS»a»»K?ii»W>t»gOg»Mt> I • ivan Čretnik, tapet-NIK, DEKORATER, CELJE, Zidanškova 24 • URARSTVO-OPTIKA, CELJE, Tomšičev trg 4 S\>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVV>XV>>NS.VV>X>C* • IVAN VRHOVEC, IZDELOVANJE OGLEDAL IN BRUSILNICA STEKLA, LJUBLJANA, Roška 1 3. januarja KINO »RADIO«: italijanski cin. film »Očetje in otroci«. Predstavi ob 18 in 20. KINO »PLAVŽ«; franc.-nemšk! film »Salemske čarovnice«. Predstavi ob 18 ln 20. , »ŽIROVNICA«; ruski film »Letijo žefjavi«, Predstava ob 19.30. KINO »DOVJE«; Italijanski barv. film »Simfonija ljubezni«. Predstava Ob 20. 4. januarja KINO »RADIO«; italijanski barvni clnem. »Očetje in otroci«. Predstave cb 16 18 in 20. — Ob 10 dopoldan ameriški barvni film »V pomladi življenja«. KINO »PLAVŽ«; franc.-nemški film »Salemske čarovnice«. Predstave ob 16, 18 ln 20. — Ob 10.30 matineja amer. barvni film »V pomladi žlv- 1. ln 2. Januarja ameriški barvni film IJenJa«. »Osvajalec«. ! »ŽIROVNICA«; italijanski barvni 3. ln 4. januarja Jugoslovansko-ltall- I »Simfonija ljubezni«. Predstavi Janški barvni film »Cesta dolga 0,5 17 in 18.30. »AGROSERVIS«, OBRAT RAKEK obvešča vse cenjene poslovne prijatelje, da se s 1. januarjem 1959 preimenuje v novo ustanovljeno podjetje »AVTOSERVIS«, RAKEK - NOTRANJSKO podjetje za tekoča, srednja in feeneralna popravila vseh vrst motornih vozil, karoserij, elektronaprav in ostale mehanizacije. Usluge izvrši kvalitetno po izredno konkurenčnih cenah. Obenem želi vsem srečno novo leto 1959! 5149 KINO »DOVJE«; ruski film »Letijo žerjavi«. Predstavi ob n ln 19. KINO 31. decembra: franc, barvni cinemascope film »Sakramenska frklja«. 1. januarja: francoski barvni cinemascope film »Bakramenska frklja«. V glavnih vlogah: Brlgltte Bardot, Jean Bretonnlire, Mlscha Aauer. 2. do 4. Januarja; petek, sobota, nedelja, ponedeljek: Italijanski barvni vlitavlslon »Vojna ln mir« I. del. V glavnih vlogah Audrey Hepburn, Henry Fonda, Mel Ferer, Vittorlo Gassman, Anita Ekberg. IZ NOVE GORICE KINO »SOCA«; 31. dec. ln 1. Jan. ameriški barv. film »Vrnil ae bom v Kan- daro«. »SOLKAN«; 31. dec In 1. jan. Italijan, film »Lenobe«. V izdaji »ZORE«, založniškega podjetja v Zagrebu, Prilaz JNA 2/II, telefon 36-439 je izšla nova popularna in razširjena izdaja »SLOVAR TUJK« DR. BATOLJUBA KLAICA Slovar je okusno opremljen, formata 12 X 17 cm s 1378 stranmi. Cena slovarja: platno 2200 din, polplatno 2000 din. Zahtevajte naše prospekte! Način plačevanja: a) v celoti vnaprej; b) v rednih mesečnih obrokih po 200 dinarjev začenši s 1. januarjem 1959. Denar nakažite na tekoči račun »ZORE«, založniškega podjetja v Zagrebu, številka 400-703-1-1009 z oznako na hrbtni strani čekovne vplačilnice: »Za SLOVAR TUJK«. ISCEMO ODLIČNE POVERJENIKE IN POSLOV* NE AGENTE V VSEH KRAJIH DRŽAVE ZA VSE NASE IZDAJE! B1SS »►METALKA« — LJUBLJANA sprejme: ' • ' ' ’ " referenta za uvoz in korespondentke z znanjem tujih jezikov Za referente je potrebna usposobljenost metalne stroke. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov »METALKA«, LJUBLJANA, Parmova 33. 5136 UPRAVA KOMUNALNIH NAPRAV PRI ObLO DOMŽALE razpisuje mesto za KNJIGOVODJO Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati na upravo do 10. januarja 1959. 5134 >>>>VVVVXXVXVVXXXXXXXXXXX>XVXVXVXVXXXXXVVVXXXX^V>XVV.>XVXVV>XVVV>VWXXVVV>NVV>XVVVVXVXV\V\VVV- Vsem našim odjemalcem in dobaviteljem sporočamo, da sta se kolektiva VELETRGOVINE POTROŠNIK in kolektiv VELETRGOVINE KOLONIALE-ŽIVILA, CELJE združila v novo podjetje, katero bo poslovalo pod imenom MERX CELJE TOMŠIČEV TRG 3 Novo podjetje bo imelo -naslednja skladišča: skladišče št. 1 v Celju, Mariborska cesta 17 skladišče št. 2 v Celju, Tomšičev trg 3 prodajni oddelek v Celju, Tomšičev trg 5 skladišče alkoholnih in brezalkoholnih pijač v Celju, Levstikova ulica 6 embalažno skladišče v Celju, Savinjsko nabrežje blagovno skladišče v Šmartnem ob Paki -blagovno skladišče št. 1 in 2 v Slovenjem Gradcu , blagovno skladišče v Prevaljah TUDr V NADALJE SE PRIPOROČAMO CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM TER JIM 2ELIMO, SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1959! C-336 IZVOZNIKI! PODJETJE V FRANKFURTU NA MAINI išče zvezo z jugoslovanskimi izvoznimi podjetji zaradi uvoza raznega blaga v zahodne države. Naši oddelki poslujejo z vsemi proizvodi. Izdajamo bilten s poročili o ponudbah in razpoložljivem blagu. Iščemo zastopnika — podjetje za prodajo novih in rabljenih avtomobilov v Jugoslaviji. Dopise v srbohrvaščini prosimo pošljite na ADVERTIS, Frankfurt/M, Hochstrasse 53 pod »Jugoslawien-“. 401 Razpisna komisija OBRATNE AMBULANTE »ISKRA«, KRANJ razpisuje na podlagi 33. in 37. člena zakona o javnih uslužbencih delovni mesti za: 1. stomatologa ali zobarja, 2. nižjega zdravstvenega tehnika — zobarsko asistentko Nastop lahko takoj! Temeljna plača po uredbi, položajna plača po pravilniku. Pravilno kolkovane prošnje naslovite na: OBRATNA AMBULANTA »ISKRA«, KRANJ. 5113 Kolubarski rudniki lignita VELIKI CRUEVI Obveščamo cenjene potrošnike, da imamo na zalogi naslednje vrste premoga: | kosovec kockovec orehovec grahovec 1900 din za tono 1800 din za tono 1432 din za tono 1432 din za tono ' Cena velja za franko nakladalno postajo v vagone. Z obratovanjem nove separacije je kvaliteta premoga odlična, brez primesi jalovine. Uporabljamo to priložnost, da vsem našim potrošnikom in delovnim ljudem naše dežele čestitamo za novo leto 1959. Kolektiv kolubarskih rudnikov (Jami »Crljevi« in »Junkovac«) 400 Na osnovi 13. člena 3. odstavka Uredbe o Štipendijah za šolanje in izpopolnjevanje v tujini razpisuje ZVEZNI ZAVOD ZA PRODUKTIVNOST DELA NATEČAJ za naslednje štipendije: 1. šestmesečna štipendija v ZDA s temo: »Rentabilnost podjetja«. 2. dvomesečna štipendija v Evropi s temo: »Planiranje proizvodnje v podjetju«. 3. trimesečna štipendija v Angliji s temo: »Meritev produktivnosti dela«. 4. šestmesečna štipendija v Franciji s temo: »Racionaliziranje dela«. 5. desetmesečna štipendija v ZDA s temo: »Normiranje dela«. 6. petmesečna štipendija v ZDA s temo: »Odnosi med ljudmi pri delu«. ?. trimesečna štipendija V Franciji s temo: »Industrijska psihologija«. 8. šestmesečna štipendija v Angliji s temo: »Sociološka raziskovanja v industriji«. 9. šestmesečna štipendija v Švici s temo: »Industrijska psihologija«. 10. šestmesečna štipendija v Zahodni Nemčiji s temo: »Fiziologija dela«. 11. šestmesečna štipendija na Nizozemskem s temo: »Industrijska psiho« logija«. 12. dvomesečna štipendija v Franciji s temo: »Organizacija uporabnih raziskav v industriji«. 13. šestmesečna štipendija v ZDA s temo: »Metode planiranja potreb po delovni sili«. Osebe, ki se bodo udeležile natečaja, morajo znati jezik države, v kateri bo specializacija, za štipendijo pod 2. je potrebno znanje nemščine in francoščine, pod 11. pa znanje angleščine. Dovršena fakulteta je pogoj za vse štipendije. V prošnji je treba navesti življenjepis, šolsko kvalifikacijo, pregled dosedanjih službenih mest, podatke o prejšnjih bivanjih v tujini kot tudi 1 L- Alf n H n A f 1-nn/ll^lni. m a MM X m a. , - X 1 — - J — 1. _ i . 1 znanje jezikov. V prošnji naj kandidati po možnosti" navedejo, v kateri ustanovi bi se radi specializirali (naziv ustanove, podjetja in podobno). Kam/. J« ,.i-ix— S Okrajna zadružna zveza Koper 1959 Celi vMn svojim zadrugam-ilaaieam in kmetijskim posestvom, da bi z združenimi napori, v sodelovanju in s uporabo vaeh naprednih načinov obdelovanja zemlje dosegli v novem leta 1959 visoke hektarske donose in ■ tem prispevali k izboljianju življenjske ravni naiib delovnih ljudi I--------- OOSTIl ŽELI VI L..“ GOSTIŠČE PRI VIPAVKI &ANTOR1JEVA 12 ŽELI VSEM SVOJIM STALNIM IN DRUGIM OOSTOM POLNO ZADOVOLJSTVA IN SREČE V NOVEM LETU 1989 •^imiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinitiiiiauiitiuuitiimumiiiitiBtuiBiimuKiiiimnnHimmiiiuiiiBiiHuniiiuiiiiiiiiinimnimraitiiiiiiHHin^ KOLEKTIV Mestne klavnice Izola Seli v novam leta 1939 vsem svojim potrofaiikom in dobaviteljem iskrena voSčila x najlepSuni željami a njihovo osebno srečo, zadovoljstvo in uspehe pri delu iduniiiuiiii .'■■■■iiwiiwwiii»iin iiiiiiiwwiiiwiimiliiiiiiiMiiwnii'iniiniii^| Vsem občanom in državljanom socialistične domovine iskreno čestitajo in jim Selijo veliko uspehov v novem letu 1959 Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski ljudski odbor komi'e ZKS odbor SZDL odbor ZB komite L MS sindikalni svet odbor VVI odbor ZROJ odbor RK POSTOJNA Za našo novoletno nagradno slikovno križanko smo povečali nagradni sklad za polovico, tako da bomo med izžrebane reševalce razdelili 39 nagrad v višini 40.000 dinarjev. Nagrade so naslednje: I. nagrada: 5000 din II. dve nagradi po 2500 din III. dve nagradi po 2000 din IV. štiri nagrade po 1500 din V. deset nagrad po 1000 din VI. dvajset nagrad po 500 din. Rešitve na izrezku iz lista pošljite do 15. januarja na naslov: Uredništvo »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6, z oznako na ovitku »Nagradna križanka«. Izid žrebanja bomo objavili v nedeljski številki »Ljudske pravice« dne 18. januarja 1959. Tisti, ki pošiljajo več rešitev skupaj, naj to označijo na ovitku. NAIA ec)tiriA SRtPlfC« V»TfNjA NtPAl' fcfVATl OitgNt MIMIK Z.VRRI CIN V listih SKRIVAM PAVINA LAT1N|K( PRH)LW| sat BSBs SRE6A0 LJU6EK OSLOV fl-LAS 2AKRiTt J£ PTtC P0V6CA. NJA POSEBV JE iaspROT, Nik vas PRI LJUBLJANI k. IN L ČRKA riTs/t Drobne SP0«E0 Enrico CARUSO NEUMEN1 BAČAR ZENTK0 IME OZKI PREHODI rELEMifJ ZAOElfk STREHA OZKI lORALEC OVRAl* UK kOvir N6 KO* MANI)AIIT UTEŽNA RNOTA kretnja TURšAu VUJKMI v« L 'K TAKO POTOMs STVO DVA S#* C.USNIKA Indijski jogiji še vedno presenečajo radovedne Evropejce, ki ne morejo doumeti njihove moči in malone popolne oblasti nad lastnim telesom. Posnetek kaže jogija Murtija, ki je v Miinchenu z mezincem zvijal železno palico POTA DIH Karta -e ŠOBE DVA JA* MOfclAJ* NIKA nabavi oel panja PRAVIC SAMO ZA MOŠKE Ogias nekega ameriškega podjetja, ki izdeluje pralne praške; »Čudoviti čistilni prašek vam bo bistveno olajšal deilo v kuhinji, spoštovani zakonski možje!« SMOLA Smolo Je imel neki Berlinčan. ki ga Je zapustila žena, ker Ji ni bil zvest. Nekaj dni po ločitveni razpravi Je žena zadela v loteriji pol milijona mark. $ KOBRA* jTOCrtA VO COSTIJA KRIPOr ATIH KAKI J PRI MATERI Dvajsetletni Brian Jones se Je zagovarja;; pred angleškim vojaškim sodiščem, ker Je zapustil enoto, povedal Je, da je našel v Juhi črva, zato se Je odiločil, da bo spet' Jedel pri materi. PRENOČIŠČE Pri augsburiki policiji Je poprosil potnik za prenočišče. Medtem ko Je spal, Je dežurni stražnik iz dolgega časa br-skal po knjigi tiralic in našel v njej gostovo sliko. Pridržali so ga dlje časa, ker so ugotovili, da se Je prostovoljno oglasil Vlomilec, ki so ga dolgo zaman iskali ZADOSTEN VZROK Dvainštiridesetletna Elsle Rleaely iz Arlingtona v Virginiji je oddala štiri strele na svojega moža IVllllama in ga ranila v nogo, ker se nista mogla sporazumeti, kje bosta na vrtu posadila geranije. 'Pflf 0IIM LIC EV. ROMKE »RJAVI TEKOV* š KI itDEKK VARČNA GOSPODINJA Srečala sta se prijatelja. »Kako kaj v mladem zakonu?* je vprašal prvi. »Ali fena pridno kuha?« »Moja iena je poosebljena varčnost,« je odgovoril drugi. »Te štiri tedne, kar sva poročena, sva vsak dan jedla, kar je ostalo od prejšnjega dne.« CALLASOVA HOČE KRITIKO Ko Je prišilo na dan, da Je le pet kritikov dobilo proste vstopnice za koncert pevke Callasove v pariški Operi, je znanec o tem obvestil pevko, ki Je iz Milana takoj poslala brzojavko: »Ce ne bo' časnikarjev, ne bom pela«. Njen agent je potem na črni borzi kupl.1 dvajset vstopnic za glasbene kritike, ker Je dvorana že bila razprodana. V londonski dvorani Oiympia se je začela cirkuška sezona. Posnetek kaže izvrstno dresiranega konja, ki je med nastopom •►spremljal orkester« JEZERA KOT HLADILNIKI V avstrijskem parlamentu je dal nekdo pobudo, naj bi v prihodnje uporabljali alpska Jezera kot velike ledenice za izdatne presežke masta, sira in mleka v prahu ter tako shranili sedaj odvečna živila za slabe čase. KONCESIJA ZA MARS Neka ameriška brzojavna družba Je v Washlngtonu vložila prošnjo, naj bi Ji dali koncesijo za radijsko zvezo z Marsom. Družba namerava zgraditi na Long Islandu poseben oddajnik. TRAJNA KOST Neko podjetje iz Oklahoma Citvja Je začelo Izdelovati plastično nylonsko kost z okusom po šunki. Proizvajalci zatrjujejo, da bo taka kost preživela celo najbolj trdoživega psa. »NE BO POUKA« V neki nemški šoli Je imel opraviti obrtnik, ki Je iz objestnosti napisal na šolsko tablo: »V ponedeljek ni pouka.« Ko Je zgodaj zjutraj stopila v razred snažilka, da bi zakurila, je opazila napis na tabli in odšla. Tudi otroci so Jo ubrali domov, še preden Je prišel učitelj. »Godci, kako da igrate tango, ko pa jaz plešem rumbo!« NADOBUDNO »Pravi lenuh *i,» je oče grajal sinka. »Mama mi je povedala, da že spet nisi bil v šoli.« Pa se je oglasil mali: »To vendar ni lenoba, očka, to je razredno sovraštvo!« »NE, TEMVEČ...« »Večer za večerom presedim doma pri ženi!« »Vidiš, to je prava ljubezen!« »Ne, televizija.« »Dala vam bom ščetko za obleko.« »Hej, ali sploh imate dovoljenje za pešce7« VIŠEK HLADNOKRVNOSTI »Vstanite! Ladja ima luknjo, izgubljena je. Pripravite se!« je zaklical ladijski strežaj, hladnokrvni Anglež pa se je naslonil na komolce in še na pol v spanju vprašal: »Kdaj se bomo potopili?« »Zdaj je pol štirih. Ob sedmih bo voda zalila krov«, je rekel strežnik in odšel. Anglež se je počesal, napisal listič, stopil k vratom in ga pritrdil na zunanjo stran. Potem je legel in iznova zaspal. Na listku je pisalo: »Prosim, zbudite me pet minut pred sedmo!« •►Kosilo na vodi,« je zapisal neki češki fotoamater pod zanimivi posnetek, za katerega je dobil na amaterski razstavi tretjo nagrado »Zdaj sem se spomnil, da moram na sestanek stanovanjske zadruge.« »Potrpi, dragi, gotovo naju ne bo pustila na cedilu.«