P« peitl projeman: M I«1'j leto naprej 26 R — h pol leta , 13 , — , «etrt , mesec 6,50, 2,20, VapravaliUu prejema*: za e»lo leto naprej 20 K —h pol leta , 10 , — , četrt mesec 6,-. 1,70, Z* pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Narofinine in inierale sprejema upravniitve v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah «t. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. isviemii nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Štev. 271. V Ljubljani, v ponedeljek 25. novembra 1901. Letnik XXIX. Onemogel parlament. Dunaj, 23. nov. 1901. Zadnje dni so po zbornici krožile govorice, da je parlament mrtev, ustava mrtva, in da se prične desetletna doba absolutizma. Imenovali so se tudi že možje, ki so bili poklicani, da brez državnega zbora vršc vladne posle. Ne vemo, koliko je istine na teh govoricah, toda dejstvo je, da so razmere bile skrajno napete. Saj pa je tudi preža-lostno, da se poslanska zbornica naravnost igra s koristmi ljudstva in države. Ko po-vodenj trga njive in travnike, dere v hiše in hleve, se ljudski zastopniki v kameniti palači zabavajo s pravljicami iz devete dežele ter zmazki raznih junakov v nekdanjem nemškem kulturnem boju. Ti slavni junaki ne čutijo in ne slišijo, da valovje šumi že ob temelju kamenite palače ter sili skozi okna, da odnese zadnje spomine na pogorišče, ki so imenuje avstrijski parlament. Nehote se spominjamo na zadnje dneve poljskega parlamenta, koder so se frh olnost, podkupljivost, neumnost in zlobne st igrale z usodo naroda. Vsakdo ve in je prepričan, da tako ne sme in ne more dalje. Ako parlament odreče vso svojo delavnost, potem je bolje, da ga ni. Ker pa ni še ugasnila zadnja iskra upanja, da je rešitev vendar še mogoča in se parlament le vzdigne iz mrtvila ter oživi, so se včeraj med sejo zbrali načelniki vseh strank, da se dogovore o sredstvih in potih do boljših razmer. Le Vsenemci so so odlikovali z odsotnostjo, češ, da take skrbi prepuščajo drugim. Ministerski predsednik dr. pl. Korber je izjavil odločno in jasno: Parlament ne sme biti politična igrača. A 1 i j e a 1 i n i. Ako je, potem naj parlament vrši svojo dolžnost do ljudstva in države. Ako pa parlament ne more ali noče izvrševati svoje dolžnosti, potem je dvoje mogoče : ali da vlada razpusti poslansko zbornico in razpiše nove volitve ali da sploh parlamenta ni in nastopi doba absolutizma. Prva dolžnost je, da parlament pravočasno reši proračun, ki je državna, pa tudi ljudska potreba. Dr. pl. Korber je govoril tako jasno, kakor še nikoli, in tudi odločno, kakor je zahteval resni trenotek. In vendar so bile njegove besede govorjeno v gozd, odkoder so odmevale votlo in medlo. Od vseh strani so govorniki izražali dobro voljo, ali moči ni in nagibov, ki bi dobro voljo spravili v akcijo. Vse zmerne stranke na levi in desni so izjavljale po svojih zastopnikih, da žele redne razmere v zbornici, a vse te izjave so toliko vredne, kakor pola papirja, na kateri so zapisane, ker se vsa vprašanja in razmo-trivanja vrste okoli mrtve točke. Marsikdo ve, kaj bi moral storiti kot državnik, a ne sme storiti kot poslam c iz taktičnih vzrokov. Neodkritosrčnost torej je kriva, da so prepričanje skriva v odejo raznih izgovorov, pomislekov in predsodkov. Dr. K a t h r e i n je, kakor vedno, na-glašal, da želi hitro in redno delo. Dr. Baernreither je jasno označil stališče nemških strank; mi hočemo proračun in želimo resno in redno delo, toda vsa narodna in politična vprašanja morajo sedaj utihniti. Ta „noli me tangere" je torej zid, pred katerim zopet obstoji parlamentarni voz. Dr. S u s t e r š i č je naglašal, da „slovansko središče" želi hitro rešitev proračuna. Stranki pa se ne more in ne smč očitati, da z nujnimi predlogi ovira delo. Vsi klubovi člani so sicer podpisali nujni predlog za jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani, toda to pa je tudi edini nujni predlog. Ker pa so trije klubi podpirali ta predlog, more v imenu svojih ožjih somišljenikov izjaviti: 1. Da želč rešitev načrta o kmečkih zadrugah še pred Božičem; 2. nujni predlog gledč jugoslovanskega vseučilišča more od-pasti, ako so vse stranke zadovoljne, da se brez prvega branja odkaže naučnemu odseku, kakor želč predlagatelji. Isto pa naj se zgodi tudi z drugimi nujnimi predlogi in pot je delu odprta. V istem smislu se izrazi tudi dr. P 1 o j v imenu slovensko-hrvatskega kluba. Radikalni Rusin Romanczuk želi jezikovni zakon, nov volivni zakon in poslovni red. Pernerstorfer v imenu soc. demokratov zahteva hitro razpravo o proračunu in spravo mej Cehi in Nemci. Dr. pl. Derschatta je z drugimi besedami ponavljal misli dr. Bärnreitherja, češ, da sedaj ni pravi čas za razgovore o narodnostnih in političnih zahtevah. Iz govorov mladočeških zastopnikov in konservativnega veleposestva pa je bilo takoj razvidno, česa se smemo nadejati. Dr. Pa ca k je rekel: Slišali smo že mnogo obljub, videti hočemo dejanja. Nemci imajo sedaj v rokah usodo parlamenta. Ako Nemci ustrežejo zahtevam češkega naroda, more parlament vršiti svoje delo. Češki poslanci si obdrže proste roke na vse strani. Vložili niso več nobenega nujnega predloga, v proračunskem odseku pač sloje na stališču opozicije, toda o ob-strukciji ni govora. Ves današnji razgovor je odveč, ker češke zahteve so javne. Nemške stranke imajo sedaj le ta namen, da se na višjem mestu pokažejo v najlepši luči. Prazne obljube ne vlečejo več, treba je v dejanju pokazati dobro voljo. Ako Nemci tega ne storé, sami naj odgovarjajo za posledice. V istem smislu, a odločneje v obliki je govoril dr. Stransky. Princ Schwarzenberg pa je v imenu konservativnega veleposestva dal razumeti, da hočejo dati državi, kar je njenega, da pa zahtevajo ob enem tudi pravice za nenemške narode. Poljska govornika Jaworski in Dzieduszycki sta govorila v posredovalnem smislu. Tako so si gospodje dve uri razlagali in izjavljali, kar je že davno vsakemu znano. Boj je v prvi vrsti mej Čehi in Nemci. Ne ti ne oni ne odnehajo in parlament je onemogel, kakor je bil zadnja tri leta. Rešen je morda proračun, in Ur je ves vspeh razgovorov. Vsa druga vprašanja pa visé v zraku, tako tudi obstanek sedanje poslanske zbornice. Novice od predora skozi Karavanke. Ne čudimo se odgovoru n a interpelacijo našpga poslanca Pogačnika sedaj, ko srno izvedeli o načinu, kako se je informiralo. Odposlanec z Dunaja se delavcem ali voznikom niti videti ni dal, ampak se jo dal poučiti o razmerah pri predoru od svojih uradnikov in podjetnikov. Ti so seveda naravnost utajili, da bi bilo kaj tujih delavcev tu celo s Turškega. Mi pa še danes trdimo, da jih je bilo s Turškega vseh 60 in še danes jih je do 30. Se danes trdimo, da se pravi delavce odirati, ako so jim plačuje 1 m* ilovnate zemlje po 20 kr., in jo morajo še sami dalej odvažati. Podjetje pri predoru se izgovarja, da je bilo prisiljeno voznika iz Galicije poklicati, ker naši vozniki niso mogli pravočasno in dobro postreči; češ da nimajo ne voz neživine zatežketransporte. Dan na dan pa smo videli, da je naša živina veliko trpežneja, kot sicer težki, pa klancev nevajeni konji poljskega Žida. Prav tako imajo naši kmetje dovolj voz za težka bremena. Dva sta že celo kupila močan voz za najtežja bremena. Kmetje na Ilrušici (vas nad Jesenicami, kjer so koplje predor), so pritožujejo, kako se postopa pri odkupovanju zemljišč. Noben inženir ne zna slovenščine. In tako jo nemogoče skleniti prav pogodbo. Njive se plačujejo samo po lgld. 10 k r. 1Q so žen j. Bližnje polje je seveda tudi vso zvoženo ali pohojeno, in o oškodnini podjetje navadno nočo nič slišati, ali le prav malo odškoduje. Tako si od nove železnice no moremo prav nič dobrega obetati. Vendar pa ne mislimo na to, da bi se dali kar pohrustati. Državni zbor jo sklenil, da se naj železniško ministerstvo v prvi vrsti ozira na domače ljudi, in pogodba s podjetništvom je tudi v tem smislu sklenjena. Ker imamo mi Gorenjci dovolj vozne živine in hočemo tudi kaj zaslužiti pri podjetju, za katero tudi mi davek plačujemo, zato kljub neugodnemu odgovoru no mislimo o d j e n j a t i, ampak na vsak način doseči svoje pravice. Zaupni shod po §2. drž. za k. na Jesenicah v nedeljo, dne 2 4. novembra se jo obnesel zoper naše pri- LISTEK. Konjunkcija planetov. Zadnji čas ee nam kaže na nebu krasen prizor. Na jugozahodnji strani obnebja se vidijo zvečer trije planetje skupaj, namreč Venera, Jupiter in Saturn. Kakor znano, sveti Venera včasih zjutraj, včasih zvečer. Kadar sije zjutraj, jo imenujemo »zgodnjo danico«, če so prikazuje zvečer, jo naziv-Ijemo »večernico«. In uprav sedaj se kažo Vonera kot večernica, poleg nje sta pa še pluneta Jupiter in aaturn. Ta zveza planetov so bo videla še dalje časa. Najzanimivejšo podobo bo imela prihodnji četrtek, 28. t. m.; zakaj v četrtek ob pol 3. popoldne se bota Jupiter in Saturn drug drugemu tako približala, ila se bo videlo, kakor bi oba planeta tvorila le eno zvezdo. In tudi zvečer istega dne bot* šo tesno skupaj. Imenovani planetje so zlasli sedaj tiko očitni, da jih ni mogoče zgrešiti. Kakor hitro solnce zaide, že Jupiter in Siiurn za-bliščita na iu bu. Venera se pa • noitu ž«; po dnevu vidi. Druge zvezde no pokažejo šele dolgo potem, ko izgine s i ■<•• a za- hodu ; Venero. Jujiitra in Saturna pa vidimo združene na jugozahodnjem nebu, brž ko solnce zatone. Razen tega jo Vonera sedaj tako svetla, da po sijaju daleč presega vse ostale zvezde. Zato jo je tudi b >lj jiozno na večer lahko najti, dasi je takrat vse nebo posejano z zvezdami, in so posamne zvezde težjo poiščejo. V planetni zvezi, katera se sedaj vidi na nebu , so planetje razvrščeni tako - le: Malo nad Venero jo Jupiter, čegar svetloba ni tako bala, kakor luč Venere, ampak nekoliko bolj rumenkasta. Poleg Venero in Jupitra, njima ob strani jo Saturn, ki je po barvi podoben koščku na novo obrezanega svinca. Venera je le malo manjša, kakor naša zemlja. Dan je na Veneri skoro enako dolg, kaker pri nas. Okri g solnca pa pride Venera že v 224 dneh. Ta planet ima ozračje, ki jo mnogo bolj čisto kakor naše. Oblakov ima jako malo, ker je menda tudi malo kapljivo tekočih teles na Veneri. Ludno je, kar pri -povedujejo zvezdoslovci o gorah tvga planeta. Trdijo, d i s) najvišje gore na tej zvezdi visoke 40.000 m, torej nekako 20-krat toliko, kakor naš Grintovec. Venera se sučo okrog solnca po poti, ki je solncu mnogo bližja, kakor naša zemlja. Zato sta pa poti, po katerih vršita Jupiter in Saturn svoj tek okrog solnca, tem dalje od nas in od solnca. ¿emlja je oddaljena od solnca okrog 20 milijonov milj, Jupiter pa 105 milij. milj in Saturn celo 192 milij. milj ! Jupitra obkrežujejo štiri lune. Saturn pa ima OBem lun, in poleg tega se okrog Saturna giblje šo veli kanski, prosto v ozračju viseč kolobar, po doben balkonu, ki S iturna krog in krog obdaja. Kako mora biti pač lepo na Saturnu po noči, ko sije osem lun, poleg tega pa blišči še krasni kolobar! Tako vzdihujejo pesniki. Angleški pesnik Barker poje o baturnu: One Moon to us reflects its chuerful light, There many attendants brighten up the night. Here the blue firmament bedecked with stars, There over head a lucid arch appears. M silo prevedeno bi so to glasilo: Nam ena luni ljubeznivo seva, tam mnogo lun temo noči razdeva. Tu nam i obnebja zvezd nebroj miglja, tarn žaren so obok bliSči z neba. Neki hudomušnež je jia pripomnil, da pesniki mnogo bolj prav store, če se zadovoljijo /. našo zemljo in ne vzdihujejo po Saturnu Zakaj prvič je gori jako mraz. Solnce ima na Saturnu 90krat manj moči in tudi svetlobe, tako da vlada večen mrak. Kako hitro bi se jim ondi ohladilo vedno vroče srco, kako težko bi plačevali ogromno stroške za drva in svečavo. Drugič naj j>e-sniki pomislijo, kako jim je že hudo živeti na zemlji, kjor jih vendar trka ena sama luna. Kaj bi šele počeli na Saturnu, kjer bi jih osem lun trkalo ! Zveza Jupitra in Saturna, katero bomo opazovali v četrtek, so jionavlja le po preteku vtč let. Se bolj nenavadno je, če so tej zvezi pridruži drug planet, kakor n. pr zdaj Venera. Najredkejša prikazen na nebu pa je takozvana »velika konstelacija« t. j. »velika zvezdna zveza,« ki nastopi t da), ako se Jtijuter in Saturn v teku enega leta trikrat združita in zopet ločita. V sUrili ča.sih se je mnogo vedeževalo iz zvezd. In kadarkoli se je j^ojavila »velika konstelacija«, so ljudje vselej pričakovali, da se bo zgodilo kuj prav posebnega Zadnjikrat so o|ia-zovali t ikratno zvezo Jupitra h Saturnom I. 1(104 in Kepler je tedaj izračunal, da se ta prikaz ¡n pojavi nekako vsikih 800 let. Trikratna zveza imenovanih planetov se je torej vdela ob rojstvu Jezusovem in pa čakovanje ne samo dobro, ampak veličastno. Udeležili so se ga gg. župani Klinar z Jesenic, Janša z Dovjega, Kržišnik z Breznice, zastopniki sosednjih županstev in nad 50 veljavnih gorenjskih mož. Sklicatelj shoda kaplan Škerjanec je poročal o vsem razvoju in povdarjal, kako nam ni treba obupati, ker je naš izvrstni drž poslanec Pogačnik obljubil, da hoče vse moči za svoje rojake žrtvevati. Ako bomo složni, bomo vse mnogovrstne sovražnike zmogli. Konečno predlaga resolucijo na železniško ministerstvo : »Možje na zaupnem shodu zbrani protestirajo zoper dosedanje postopanje in pre-ziranje domačinov pri zgradbi nove železnice«. Samo navzoči možje iz občine Jesenice se zavežejo in obljubijo, da preskrbe v slučaju potrebe, če se judovski podjetnik odstrani, najmanj sto parov vozne živine. Župan z Dovjega g. Janša obljubi 50 parov. Občina sama zgradi za vse potrebne barake. Župan brezniški zagotovi v slučaju potrebe 80 voznikov, županstvo Kranjska gora 30 parov. Županstvo Koroška Bela 30 parov, Dobravca 20 parov. Toraj samo udeleženci 310 parov. Kje pa so neudeleženci in oddaljenejša županstva? Na županstva, katera niso bila vabljena, se je poslala pismena prošnja, naj se tudi ona obrnejo v tem smislu do železniškega ministerstva. G. Anton T r e v n , trgovec in gostilničar na Jesenicah, omeni, da se nič bolje ne godi trgovini in obrti. Par Židov je že dobilo koncesijo za trgovino in gostilničar-sko obrt pri predoru, in on kot prvi svetovalec in največji trgovec ne ve povedati, kdo jim jo je dovolil. Kaplan Škerjanec stavi predlog, naj se tudi trgovci in gostilničarji organizujejo in tako omeje ulom židovskih kramarjev, katerih se tudi po dozidavi železnice ne bo moč več iznebiti, ako se enkrat ugnezdijo. Župnik Šinkovec predlaga, naj se v korist posestnikov-voznikov precej veli začasen odbor ali konzorcij, ki naj za stopa vse voznike. In volili so se v konzor cij : Lovro B a 1 o h (predsednik), Janez L e -g a t, Pavel Klinar, Janez P u c , posestniki z Jesenic. Zastopnik za občino Dovje : župan Jakob Janša, za Breznico župan Keržišnik T i i m a j o p r a v i c o v s e zastopati glede pravic in dolžnosti. Konečno povdarja gospod predsednik shoda, župan Janša, da se nam ni treba bati niti vlade, niti železniškega ministerstva, ako bomo vsi edini med seboj ! S tem zaključi oficijelni del. Nato pa nastopi zabavni del, katerega nepričakovano vprizore tamburaši in pevci »Katol. delavskega društva«, v katerega prostorih se je vršilo zborovanje. In tu je bil glas vseh napitnic le ta, da, če postopamo složno kot danes, nas ne 1600 let pred Kr. ob času, ko je bil rojen Mojzes. Ne bomo se motili, če trdimo, da je »vtlika konstelacija« tri Modre vsaj opozorila, da bi se utegnilo zgoditi kaj nenavadnega. Poleg tega pa se je pojavila takrat še neka čudna, nova zvezda, o kateri nam poročajo svetni zgodovinarji in sv. pismo. Vsekako je zanimiva konstelacija, katero bomo videli v četrtek. Kdove kolikokrat so jo že opazovali ljudje in strahom pričakovali nesreč, katere je po njih pmenju prorokovala ta planetna zveza. Sedaj nam taki dogodki ne zbujajo več strahu, pač pa mnogo zanimanja. Marsikdo se bo z radovednostjo ozrl proti zvezdam, katerih zveze in pota zgodovina omenja na neštetih mestih. J. G. Roosevelt. Rooseveltov sluga pripoveduje o svojem gospodarju zelo zabavne stvari. Tisti dan, ko je bil izvoljen za novijorškega guvernerja, je igral dolgo partijo »foot - bala« in prišel ves truden domov. Ob 14. uri se je vlegel in ukazal slugi, naj ga zbudi ob 17. uri. Cez pol ure pa pridejo štiri gospodje v svečani opravi in zahtevajo, naj jih sluga takoj pelje k Rooseveltu. Naznaniti mu imajo izvolitev. Sluga se obotavlja nekaj bodo udušili, ampak so hočemo braniti do zadnjega dihljeja. Z današnjim dnevom zasnoval se je mogočen jez zoper židovski naval, in pa zoper nemški most do Adrije. Ne boste nas še, četudi nas imate za zabite ljudi, ki so po vašem mnenju za sto let zaostali. Politični pregled. V Ljubljani, 25. novembra. Pastirski list avstrijskih škofov je vzbudil v vseh trezno mislečih krogih največje zanimanje in priznanje. Zmerno, pišejo dunajski listi, a obenem odločno in neupougljivo se zastopa stvar, za katero se je ravno sedaj moral povzdigniti glas. Največje zmimanje vzbuja stališče avstrijskega episkopata nasproti pročodrimskemu gibanju. Reči se mora, da so ni še nikjer o tej zadevi spregovorilo tako milo in pravično. Pastirski list resno opominja katoličane na njih dolžnosti, naj se z močjo resnice in pravice postavijo v bran laži m obrekovanju nasprotnikov. Pročodrimsko gibanje je jasno označeno kot veleizdajsko in naperjeno proti dinastiji in državi. Cerkve ne bodo varovali vladni organi, čeprav bi bila to njih resna dolžnost, radi toga morajo tem resneje nastopiti katoliki s svojimi škofi. Poljski klub in jugoslovansko vseučilišče. Poljski klub se je v soboto opetovano posvetoval o stališču, ki naj ga zavzame morda žo danes napram predlogu slovenskih in hrvatskih poslancev glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Klub je v javni seji razpravljal o raznih domačih zadevah, posebno pa o zadnji obsodbi poljskih dijakov v Pru-siji. Potem je pa predsednik vitez Jaworski zaključil javno sejo in šele v tajni seji je prišel na vrsto nujni predlog Jugoslovanov. Z vsemi avstrijskimi Slovani „solidarni" Poljaki se boje luči. Ce jim je res kaj za sorodna južna naroda, Slovence in Hrvate, bi razpravljali o tako važni zadevi javno. Jasno je, da Poljaki niti koraka ne store v prid ostalim Slovanom, ako to ni po volji osrednji vladi. Co torej ta klub ne bo naravnost glasoval proti nujnosti predloga, se bo pa odstranil ob tej priliki iz zbornice, ali vsaj toliko poslancev tega kluba, da bo večina izključena. »Zgodovinar« Schuhmeier jo v svojem zadnjem protikongreg. govoru navedel nebroj zgodovinskih lažij in zavijanj, pa tudi sicer so je pokazal velikega sovražnika pravih letnic. Rekel je mej drugim govoreč o redovih : V letu 1551 (!) so prišli jezuiti v Avstrijo ; kmalu potem pa so se dvigala plamena z dveh gromad, na katerih eni je bil zažgan Gašpar Tauber, na drugi pa Baltazar Hubmayr; malo mesecev potem so pa utopili njegovo ženo v Donavi. — Tako je kvasil Schuhmeier, mej tem ko zgodovina nepobitno dokazuje, da je bil prekrščevalec Hubmayr sfžgan že 10. marca časa, ker ve, kako jezen je Roosevelt vsaki-krat, če ga kdo iz spanja budi, a slednjič vendar stopi k njemu in ga zbudi. „Izvoljeni ste za guvernerja z 12.000 glasovi večine!" „Pojdi se solit, norec," odgovori Roosevelt, še ves v sanjah, „da ne morem nobene partije mirno končati!" Nekega dne sta bila v novijorškem hotelu. Roosevelt je moral iz hiše, a deževalo je kakor iz škafa. Vratar mu ponudi dež nik. „Ne, ne, pustite to streho," pravi Roosevelt, „jaz in dež sva prijatelja že čez trideset let." Ko so ga postavili za načelnika policije v Novem Jorku, je šel takoj prvo noč gledat, če je vso v redu. Pride na mesto, kjer bi imelo biti dvajset policajev, pa je bil le eden, in še ta je spal. „Ali je tukaj spalnica?1' vpraša Roosevelt. „Kaj tebi mar?" odgovori stražnik. „Res, res; a kako naj z vami govorim, če spite ? Povedati vam imam, da vas kliče načelnik za danes zjutraj k sebi." „Dobro." Drugo jutro pride stražnik pred Roose-velta. Ves se prestraši, ko ga spozna, in so začne opravičevati. „Le tiho," mu pravi Roosevelt šaljivo, „prvič se odpušča, a ves, če to še enkrat dobim, hitro poveži svojo culico in nikar več k raportu ne pridi!" 1528 v Erdbergu, jezuitski red pa je bil ustanovljen še le leta 1534. Z letnicami so je torej, kakor večinoma vsi »vneti« zgodovinarji, tudi Schuhmeier temeljito skregal, toda to ga ne bo motilo, da ne bi v družbi s Klofačem in Tavčarjem pri prvi ugodni priliki zopet dokazoval na podlagi »zgodovinskih« fakt neizmerno »pogubnost« re-dovuištva za Avstrijo. Krečansko vprašanje vznemiria sedaj turško vlado, a tudi posamni vplivni člani krečanske narodne skupščine se že resno pečajo z njim. Turška vlada seveda noče ničesar čuti o zedinjenju Krete z Grško in je v tem oziru prav vesela, da je tudi večina interesovanih velesil tega mnenja. V spomenici, ki jo je po svojih zastopnikih pri zunanjih vladah izročila zadevnim kabinetom, zahteva, da se varujejo njene pravice na otoku. Udati se bo pa morala zahtevi velesil, da turška vlada prizna vel|av nost krečanske zastave in pa krečanskih potnih listov tor da mora osvoboditi vso radi politiških ali drugih deliktov v Turčijo odvedene Krečane in poslati zopet domov. — S tako rešitvijo perečega vprašanja se pa za sedaj tudi zadovoljujejo vodivni krogi v Ka-neji. Z zadovoljstvom jemljo na znanje, da so velesile prijazne zedinjenju Krete z Grško in da čakajo le še primernega trenutka, da se izvede ta načrt. Nadkomisar princ Jurij sicer ni teh mislij, a pomagati si ne more, marveč mora biti še vesel, da mu velesile iznova poverujejo vrhovno vlado. Nova ruska železnica. Rusija gradi novo železnico. Carski ukaz je priobčil gubernijam, koder bode tekla ta proga, da ukrenejo vse potrebno za nakup zemljišč. Proga bode tekla od Oren-grada do Tačkenda, in sicer od Orengrada, kjer je postaja že obstoježe železnice Oren-grad Samara. Od te postaje bode tekla železnica najprej južnozapadno do mesta Ilečka in od tu ob roki enakega imena do Aktju-binska. Kmalu potem stopi železnica na ruske stepe, po katerih teče do Kazalinskega blizu izliva bir-Darja v aralsko jezero. Od tu dalje pojde železnica na desnem bregu reke Sir-Dar mimo mest in trdnjav Kar-magči, Perovsk in Culek do mesta Turke-stan, kjer so obrne vzhodno od Sir-Darja in dospe v Tačkend in se združi ondi z že obstoječo srednjeazijsko železnico. Vsa dolžina te nove proge bode znašala 1880 kilometrov. Aeleznica prestopi po mostovih tri velike reke : Ural, Emba in Ariž. Ta nova železnica bo velikanske važnosti, ker bo prva, ki bo vezala ruska ozemlja v osredni Aziji z notranje-rusk. železnicami. Pomen te železnico bode torej s političnega kakor i gospodarskega stališča velikansk. V polit, oziru bode železnica tem večjega pomena, ker ponese iz središča Rusije ruski vpliv na skrajne meje osrednje Azije. S tem delom Rusija zopet dovrši orjaški čin svoje kulturne misije v krajih, kamor ne seže vpliv nobene druge oblasti. KnjižeTiiost in umetnost. Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v torek, nastopi kot gost g. Irma Polakova v znani veseloigri »P r i belem konjičku«. G. Polakova igra ulogo gostilničarke Mete, katera spada mej njene najboljše partije. Tudi za to drugo gostovanje naše odlične rojakinje jo že sedaj mej občinstvom veliko zanimanje. — Drama študira znano in velezabavno francosko veseloigro »Kontrolor spalnih v a g o-g o n o v« ; opera pa Wagnerjevega »T a n n-hauserja« in Vilharjevo »S m i-1 j a n o«. Vipava, 23. novembra. V „Slov. Nar." z dne 18. novembra t. 1., št. 265, nahaja se dopis iz Vipave z dne 16. t. mes. pod za-glavjem: „Klerikalna surovost". V tem dopisu, govorečem o pogrebu župana Žgurja na Gočah, nagromadenih je toliko laži in zlobnih zavijanj, da smo primorani odgovoriti nanj. „Slov. Narod" piše: „Izvzemši kurata Ferjančiča, ki je kondukt vodil ... se ni udeležil pogreba noben klerikalec." A istina je, da je bilo vsaj polovico pogrebcev — klerikalcev. Spodtikuje so dopisnik „Slov. Naroda" posebej nad tem, ker so ni udeležil pogrebnega sprevoda gosp. Štefan Habe. Res je, ni se ga udeležil, a zadrževala ga je bolezen doma; bila sta pa iz te občeči-slane hiše na Gočah pri pogrebu njegova dva sinova, domači gospodar g. Fr. Habe in njega brat g. Jo>*ip Habe. „Slov. Narod" poroča nadalje, da je kurat „zabranil mrtvemu svojemu nasprotniku žalostinko v cerkvi peti". V resnici pa je le gospod dekan vipavski kot župnik goški pisal gospodu kuratu Ferjančiču, da ne sme dopustiti, da bi necerkveni pevci peli v cerkvi, in da ne sme dovoliti bralnemu društvu „Triglav", da bi svojo ne-blagoslovljeno zastavo ob priliki pogreba doneslo v cerkev. G. kurat izvršil jo torej le naročilo svojega dekana. Dopisnik smatra gospoda kurata Ferjančiča za nasprotnika umrlega župana Žgurja; resnica pa je, da je spoštovani gosp. kurat napram ranjkemu več storil nego svojo dolžnost, kajti providovši ga s sv. zakramenti prebil je cele uro poleg njegove smrtne postelje in ga tolažil. „Slov. Narod" nadalje zlobno trdi, „da so se klerikalci zbrali nasproti hišo žalosti ter vriskali, prepevali in se pogrebcem kro-hotali v trenutku, ko sj mrliča iz hiše nesli ... in da so je to ponavljalo po celi vasi, koder se je sprevod premikal." To je ostudna laž. Res se je zbralo pred hišo žalosti mnogo občespoštovamh katoliških mož z Goč, iz Vipave in iz drugih občin vipavskih, a ti se niso krohotali, zakaj prišli so le iz spoštovanja do ranjkega ria Goče izkazat mu poslednjo čast. Istotako tudi med sprevodom ni bilo slišati ne vriskanja, ne prepevanja, ne kro-hotanja, ampak sprevod se je vršil popolnoma mirno. Seveda dopisnik „Slov. Nar." je v Bvoji domišljiji marsikaj slišal, česar ni slišal nihčo drugi. „Pri zadnji hiši pred pokopališčem," pravi „Slov. Narod", „dali so klerikalci duška svoji podivjanosti s streljanjem iz puške. Res je, da je nekdo ustrelil s puško. Ne ve se pa, ali so je to slučajno zgodilo ali je morda kak liberaiec ustrelil iz podlega namena, da bi goške klerikalce, osobito gospoda kurata Ferjančiča očrnil pred svetom; a naj je ustrelil klerikalec ali liberalec, mi to dejanje odločno obsojamo. Dopisnik „Slov. Naroda" vprašuje nazadnje vlado, „kako dolgo bo še dopustila podivjanemu popu Ferjančiču »versko-nravno" vzgajati ljudi na Gočah." Pač ni podivjan in nevaren gosp. kurat Ferjančič, nevaren pa je dopisnik, ki je spisal to notico v „Siov. Narod". Naj bi državna oblast gledala na to, da nas tega zaradi svojega nesramnega obrekovanja nevarnega človeka reši, osobito ako je taisti, kakor se splošno misli, c. kr. uradnik. Najlepše je pa to, da j e d r ž a v n i poslanec ljubljanskega mesta dr. Tavčar te laži spravil v državno zbornico! Za Boga, ali nima ljubljansko mesto res nobenih drugih potreb, kakor da njegov poslanec v državni zbornici prežvekuje „Narodove" grde dopise ? Kakor je razvidno iz našega dopisa, je tudi to neresničiio, kar je govoril dr. Tavčar. Vsekako jo treba poskrbeti, da bodo tudi na Dunaju tako poznali zanesljivost dr. Tavčarjevih in „Narodovih" poročil, kakor jo poznamo mi. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. novembra. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani sklenila je vložiti prošnjo čitalnica celjska pri občnem zboru 22. novembra, in občina okolica celjska pri odborovi seji dne 24. novembra; dalje _ so peticijonirali za slovensko vseučilišče občina Škofja Loka, „Konservativno obrtno društvo« v Ljubljani in hranilnica in posojil-niča na Igu pri Ljubljani. Iz krogov slovenskega dijaštva v Gradcu smo prejeli v soboto zvečer, žal, prepozno za sobotni list, naslednjo brzojavko : Danes zbrano graško slovensko dija-štvo je sklenilo soglasno naslednjo resolucijo : Skrajno vznemirjeni vsled časnikarskih poročil, da se namerava naša tako nujna zadeva glede ustanovitve Blovenske univerze v Ljubljani zopet pokopati, poživljajo zbrani slovenski visokošolci graški svoje poslance, I naj na noben način ne odnehajo od javnega razpravljanja vseučiliške zadeve, dokler vlada ne da popolnih garancij za konečno ugodno ješitev tega perečega ^rašanja. Osebna vest. Davčnim nadzornikom v Radovljici je imenovan g. Janko G1 o-bočni k, c. kr. divčni kontrolor v R bnici. — Premeščeni so gg.: davčna pristava Art-b e d 1 a k iz Ljubljane v Škofj o Loko in Jos. R o 11 e r iz aenožeč v Ribnico, ter praktikanta Iv. S c h o 11 m a y e r iz Litije v Radeče in Jul. S t e p i c iz Radeč na Brdo. Davčni praktikant g. Fr. II1 a d n i k se je odpovedal službi. Pomožni sluga Lor. Ku-kovec je imenovan za davčnega slugo v Kranjskigori. Lep večer. Takih večerov kaj, kakcr-šen je bil sinoči v „Katoliškem domu" I Bila je res vrlo lepa zabava, ki nam jo je priredilo Katoliško društvo za delavke. Pa je bila tudi dvorana z ga lerijo vred do zadnjega kotička ne le napolnjena, ampak natlačena kljub temu, da je ta večer koncert „Glasbene Matice" in zabavni v^čer katoliškega mladeniškega dru štva. Prireditve društva delavk bo sploh vedno dobro obiskovane; ljudstvo privablja pred vsem krasno petje društvenega zbora. Tako precizno, fino niansirano petje redkokdaj slišiš. Včeraj bo dopadali zlasti „Mla-tiči". Potem pa ti Ferjančičevi „Venčki" ! To bi se poslušalo celo noč ! Bodi umetna pesem še tako lepa, najljubša nam je še vendar pesem narodna. Ta nam je res iz duše vzeta, zato sega zopet globoko v dušo. Ce se pa lepa pesem še tako lepo poje, potem je užitek res popolen. — Poleg petja nas je včeraj v polni meri zadovoljila dra matična točka: „Lurška pastirica". Igra je sam^ na sebi jako lepa: ima vzvišen predmet, pa je tudi lepo in naravno obdelan. Igralk ne moremo imenoma pohvalno naštevati, ker so prav dobro igrale — vse. Nič nenaravnega, nič pretiranega — kar tolikokrat tako močno kazi naše igre — pa igralke sigurne, dobro naučene, da ne na-pravljajo gledavcem tistih mučnih občutkov, da bi igralcem utegnilo — zmanjkati. Toda poleg vsega lepega najlepši so bili „an-geljčki", — tako nepopisno ljubke prikazni, kakor da so prileteli ras iz nebeških višav, — pravi simboli nedolžnosti. In s koliko sigurnostjo so deklamovali svoje ljube pesmice tudi ti tako mali otročiči, ki bi človek mislil, da znajo komaj govoriti. — Zabave, kakor včerajšnja, srce res blaže, duha vedre in povzdigajo, kar je pač namen vsem takim prireditvam, katerega pa \selej — ne zadenejo. Zato po pravici želimo, da bi nam društvo privoščilo še večkrat kak tak užitek. Bodi hvala in plačilo zelo pridnim društvenicam ter njihovim učiteljem, pred vsem skrbnemu predsedniku, najnovejšemu — prelatu, ki je večer sam otvoril s krepkim in, kakor navadno, dobro osoljenim govorom. Neka ga Bog poživi! Zabavni večer je priredilo sinoči „Katol društvo za mladeniče" v „Rokodelskem domu". Spored je obstgal samo tri točke: dva igrokaza in govor. Obe igri „Don M a n u e 1" in „Kazen ne izostane" sta se res izvrstno posrečili. Ne moremo grajati druzega, kakor to, da so pri popolnoma resnih prizorih šaljive oseba premalo mirovale. Dvakrat bi se bili pri resnih prizorih ljudje kmalu začeli smejati, ker je glavnemu junaku za hrbtom kaka šaljiva oseba storila malo več, nego je bila njena dolžnost. Včeraj se je videlo, da društvo res hitro napreduje. Igralci so 8e dobro naučili svojih ulog, katere so bile res v prav dobrih rokah. Občinstvo je bilo prav zadovoljno in je igralcem burno ploskalo, kar so tudi zaslužili. Ker ima društvo tako vrle igralne moči, pričakujemo z veseljem prihodnjega gledališkega večera. Koncem prve igre je govoril g. Godec o zvezi planetov Venere, Jupitra in aaturna, ki se vidi te dni na ju-gozahodnjam nebu. Oziral se jč posebno na to, kar poroča zgodovina o takih in podobnih planetnih zvezah. V knezoškofijsko bogoslovno semenišče so sprejeti naslednji gospodje: Borštnar Janez z Vranje peči; J a m -še k Nikolaj z Goričica ; Koželj Matej iz Tunjic pri Kamniku; Kralj Alojzij iz Višnje goro; Kurent Alojzij iz Višnje gore ; O r e h e k Andrej iz Krasc, župnija Moravče ; Osel Andrej iz Dragočajna, župnija Smlednik; Por ne Alojzij iz Kranja ; P r e • šern Josip iz Smolenje vasi, župnija Šmi hel pri Novem mestu; Prijatelj Vladimir iz Novega mesta ; R a t a j Ivan iz Šempetra pri Novem mestu; Strubel) Ivan s Peči, župnija Polica; Žnidaršič Josip s Ceste, župnija Dobrepoljo. Razpisane 80 župnije B a b n o Polje v cerkniški, Horjul v vrhniški, Koroška Bela v radovljiški in Turjak v ribniški dekaniji. Zadnji rok za vlaganju prošenj je 7. december 1901. Sprejem novega dekana v Kočevju. Novega kočevskega dekana č. gosp. Fran Erker j a pri dohodu v Kočevje pred sirotišnico je v imenu vseh šolskih otrok pozdravila iskreno učenka 4. razreda Šešarek in mu dala krasen šopek, katerega to otroci sami naročili iz Ljubl|ane. M stno deško šolo je z več učenci zastopal šolski vodja, dekliška šola pa je bila pred siroti« nico celotno zbrana s šolsko voditeljico in eno učiteljico. V cerkvi (/.a silo) je čakalo dekana prav veliko Ijud« iz okolice in več odličnih meščanov. Novi dekan je dal blagoslov z Najsvetejšim. »Narod« je o vspre-jemu poslal v svet mnogo debelih laži j. Včeraj so se udeležili cerkvene slovesnosti in obeda v župnišču vladni svetnik dr. G s t d 11 e n h o i e r, župan Loy z obč. svetovalci, zastopnik knez» Auersperga Schadinger, girnn. ravnatelj Wol-segger, načelniki raznih uradov in nekaj drugih odličnjakov. V cerkvi je govoril stolni župnik Erker. O zgodovini ljubljanskih pokopališč je včeraj v risalnici nove dekliške šole pri sv. Jakobu predaval g. prof. Ver-h o v e c. Posebno mnogo je bilo navzočih dijakov. Občinstvo je pozdravil gosp. dr. D: M a j a r o n, na kar je pričel svoje predavanje g. prof. Verhovec. Posegel je v dobo, ko se Ljubljana prvič pokaže v zgodovini in so stale še le Hrenove in Rožne ulice z gradom. Takrat bili so Ljubljančani že kristijani in pokopavali so svoje mrliče po stari krščanski šegi, dočim so jih Rimljani sežigali. Verski nauki in vstajenje Kri-stovo so zapovedali pokopavanje. Pokopavali so po vzgledu starih kristijanov daleč od svojih bivališč. Prvi kristijani bili so tudi Rimljani in pri Rimljanih je bila jako razvita skrb za zboljšanje sanitarnih razmer. To pričajo rimska kopališča in vodovodi. (Na Kranjskem so ostanki vodovodov pri Podutiku, Veliki Vasi, Gribljah). Ker kristijani svojih mrličev niso sežigali, skrbeli so za zdravstvo svojih bivališč s tem, da so mrliče pokopavali daleč proč. V stari Ljubljani je bilo torej prvo krščansko pokopališče kolikor mogoče daleč proč od Hrenovih in Rožnih ulic, nekje okolu sedanjega mestnega trga, ali še dalje proč. Ko so podirali stari „meščanski špital" zadeli so na celo pokopališče okostnjakov iz starih časov ljubljanskih. V bojevitih časih ni bilo pokopavanje daleč od človeških bivališč varno, ob obleganju mest je bilo uprav nemogoče. Treba se je bilo prilagoditi novim razmeram, in najprej so pričeli pokopavati menihi svoje mrtve v samostanih. Kedaj je ta nova navada postala splošna, se ne more določiti. V 13. stoletju še ni bila splošna. Ko so zwettelski cistercijani hoteli pokopati svojo dobrotnico gospo Waltenbergovo v samostanu, se jim to ni dovolilo. Pokopati so jo smeli le pred samostanskim pragom. Prvi cerkveni zbor je ostro prepovedal, da se razven svetinj svetnikov ne nahaja v cerkvi nič človeških ostankov. Zelje po pokopa-vanju na svetem kraju pa so bile vedno silnejše, in končno so pričeli pokopavati okolu cerkve in okolu samostanov, v cerkvah pa so pokopavali le najodličnejše osebe. Koncem srednjega veka so imele že tedanje ljubljanske cerkve svoja pokopališča. V mestu so bile tedaj cerkve šentjakobska, šenklavška, nemškega viteškega reda in ccrkev pri sedanji gimnaziji, takozvana frančiškanska cerkev. Okolu te cerkve je tudi bilo javno pokopališče. Govornik je prestopil na to v čas protestanške dobe, omenjal pokopališča pri sv. Jakobu in kako so si Ljubljančani želeli biti pokopani v imenitni jezuitski cerkvi. Največje pokopališče je bilo pri sv. Petru. To jc bil tedanji sv. Krištof, med vojašnico in sv. Petra cerkvijo. Tudi okolici je služilo to pokopališče in tudi mnogim bogatinom. Škof Hren jc dal ondi pokopati svoje stariše. Mnogi spomeniki tedanjega pokopališča so sedaj vzidani v kapelice sv. Petra cerkve. Omenjal je g. govornik časov, ko je velika večina Ljubljančanov bila pro-testanška, ko sta protestanški obč. svet in magistrat s silo izvojevala luteranski pokop v šenklavški cerkvi. Po katoliških cerkvah so se šopirili protestantje (v cerkvi sv. Elizabete, ki je bila poznejša Majerjeva proda-jalnica v Špitalskih ulicah, so imeli svoja cerkvena opravila), pri sv. Petru pa niso imeli sreče. Ondi je katoliška duhovščina srečno odbila vsak njihov poskus udreti v cerkev, na tamošnjem pokopališču pa so protestantje pokopavali one svoje prvake, katerih niso mogli pokopati na deželi. Tu je pokopan Jurij Dalmatin, Jurij Jurešič (Kobila), Krištof Fašing, Greg. Vlahovic, ki je po Dolenjskem trosil luteranstvo in hotel na vsak način postati „kranjski mučenik", gorenjski luterski propovednik Marko Slavič, Janez Schweiger. Končno so so protestantje naveličali sitnosti pri po-kopavanju na katoliških pokopališčih in so odprli svoje pokopališče blizu današnje protestanške cerkve okolu 1. 1596. To pokopališča je bilo ograjeno z leseno ograjo, ker škof Hren omenja v svojih vspehih proti protestantom, da je „der lutherische Friedhof verbrent". Zeml|išče tega protestanškega pokopališča je škof določil meščanskemu špitalu. Velike preglavice je pokopališču pri sv. Petru napravljal» kuga, bilo je kmalu premajhno, in 1. 1779 je cesarica Marija Terezija zapovedala, da se na| to pokopališče zapre in preloži dalje od mesta. Kako so Ljubljančani zgradili pokopališče pri sv. Krištofu in kaj se je potem ondi godilo, to bode snov drugemu predavanju gosp. profesorja. Pred upravnim sodiščem se vrši pojutranjim obravnava o pritožbi kranjskega deželnega odbora proti učnemu ministerstvu v zadevi poučevanja nemščine na neki ljudski šoli. Mejnarodno znanstveno gledališče Urania ja danes v Ljubljani pričel ) poljudna predavanja s podobami. Danes in jutri sa vrša nemška predavanja, v sredn, dne 27. novembra in v četrtek, dno 28. nov, pa bode y Narodni m domu slovensko jire-davanjo in sicer skozi vsamirie. Predavanje o zvezdoslovju g. prof. M. Vodušek-a z 1Ž nebesnimi slikami po fotografijah. — I z p r a h o d po Parizu. K ulturno-zgodovinsko predavanja g. Ivan B e l e - t a s 100 originalnimi umetno barv a nimi slikami in 6 naravnimi fotografijami. 0 s v o b o j i 1 n a vojna B u r o v. Predavanja g. prof. A n t. F u n t e k - a s 60 južnoafrikan-skimi originalnimi podobami. Mej premori svira si. meščanska godba. Vstopnina: Sedeži K 150 in 1—, sto|šie 80 v., dijaki in vojaki 50 v. Zičetek ob 8. uri zvečer. Prodprodaja vstopn c je v trafiki g. Šešarka v Selenburgovih ulicah. Poročil se je g. Andrej C o k iz Lo-njeva z gdč. Ivano S v a b od sv. Ivana v tržaški okolici. — G. Ivan Miki. c. kr. računski oficijal pri poštni direkciji v Gradcu se bode dne 27 t. m. v Središču poročil z gdč. Marijo K o č o v a r. — Poročila so je danes gdč. Amalija M u d i c a z železniškim asistentom g. Ignacijem Perne t o m. Izkopine v Lajhu. V soboto sa je ustavilo prekopavanje in sa bo bržkone nadaljevalo prihodnje lato spomladi. G. asistent Schulz je izkopal vsega skujiaj 57 kostnja-kov (g. kustos Szombaty 62 in g. Pavšlar kakih 250). Slovensko planinsko društvo pri redi svoj prvi poučno-zabavni večer v sredo dne 27. t m., ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Predaval boda gospod ilr. T o m i n š e k »Jeden d a n v Q r i n to v c i h «. K obilni udeležbi vabi odbor. Umrl je č. g. Armin K a p u s , župnik v Razooru pri Slovenjem gradcu, v Gradcu pri usmiljenih bratih v soboto 23. nov. Stavka izvoščkov. Nekateri izvoščeki v Gorici a.) začeli zadnje dni štrajkati 8 tem, da niso hoteli na kolodvor k večernim vlakom, ker jim ondi predpisani red na ugaja. Girstmayr je bil v Ptuju od obtožbo razžaljenja deželnega odbora štajerskega oproščen. Ljubljanske novice. Poročil se je mtšian g. Alojzij Jenko z g. Nežo Eržen. — 401etnico službovanja praznuje g. Robert H o h n , rodom Ljubljančan, višji inšpektor prometnega vodstva južne železnice na Dunaju. — Na progo elektriške železnice je padel v pijanosti v Prešernovi ulici delavec Franc Schiffrer. E ektriški voz bi ga bil skoro povozil, da ga ni voznik ob pravem času opazil in voz ustavil. — Prvi sneg smo dobili v soboto po noči. — Žepna tatica je ukradla v frančiškanski cerkvi Mariji Dunda iz žejia denarnico z nekaj kronami. — Barako ob protestanški cerkvi so podrli. — Božične počitnice se prično na srednjih šolah v soboto 21. decembra. — Marijo Malovrh, sestro natakarice Terezije Malovrh, so prijeli, ker je realizirala Frančiški Camernik pri »Dalmatincu« ukradeno hranilnično knjižic > 2000 K. Camer nikovi je knjižico ukradla, kakor sa sumi, Terezija Malovrh. — O gonj V soboto do-poludne je bil ogenj v podstrešnem stanovanju pri Pečarju v Vodmatu. Unela se je lesena stena pri poči. Ogenj je še pravočasno zapazila neka Ambrož, na kar so preprečili večjo nesrečo. Skoda ja nad 50 K. i- Radi bogokletstva je bil aratovan Iv. Verbič. Mož na Zibjaku, premišljuj« svojo osodo. Tepež pri plesu. V Car;nanovi gostilni na Žibjaku so se v soboto stepli pri plesu. Gospej Carinanovi so vročekrvni plesalci izbili zob. — Reveža nista hotela biti. Na Gruberjevem mostu sta se srečala v soboto zvečer dva uslužbenca elektriške železnica z uslužbencem južne želez niče Miklavčičem. Hotela st* briti z Miklav-čiča norca, Miklavčič je pa dejal, naj bo-deta pametna, ker so uslužbenci na obeh železnicah »reveži«, b tem se pa uslužbenca elektriške železnice nistt strinjala in sta vrgla Miklavčiča na t'.a. Miklavčič so pa zopet s takim ravnanjem ni strinjal, pograbil je uslužbencema kapi in zbežal. Uslužbenca elektriške železnico sta t.iko imela priliko ohladiti si glavo v hladnem zraku. Volivno gibanje v Istri. Poroča so, da je v K a n f a n a r u izvoljen tudi en slovenski volivni mož, kar so tri nasprotne glasovnico nosila tudi njegovo ima. Dekani so izvolili 12 slovanskih volivnih mož, B u z o t 26, istotako so na I< r k u Dobrinj, Dubašnica in Omišelj enoglasno volile hrvaško volilne moža. Stavka na učiteljišču v Kopru. Drag. P f i b i 1, radi katerega se je pričela stavka na učiteljišču v Kopru, je eden prvakov naprednega učitelj-s t v a in pisatelj konfuznih člankov v »Učiteljskem Tovarišu« in »Popotniku«. Mož jo enkrat zapisal, da duhovščina in učiteljstvo nikakor ne moret» obstajati na svetu in da bo boj toliko časa trajal, da bo eden teh dveh stanov izginil raz zemlje. Sedaj sa je pa pokazalo, da celo učiteljiščniki ne morejo s Pf.blom biti skujiaj. R-js imenitna »napredna«, »svobodna« šolal StavUujoči učiteljiščniki so podali naslednjo i/.javo: »blavno ravnateljstvo! Vzroki in povodi stavki so slavnoistemu znani. Podpisani, ki so v soglasju, se vrnejo v šolo pod sledečimi pogoji: 1. Gosp. učitelju P r i -bilu naj se odvzame pouk na učiteljišču. 2. Radi to stavko: a) no sme biti nobeden podpisanih iz šole izključen ; b) nobenemu so ne sina odvzeti oziroma zmanjšati niti državna podpora uiti štipendij; c) nobenemu so ne sina poslabšati red v vedenju ; dj zamujena uro morajo biti opravičene. Neugodna rešitev teh zahtev mora biti podpisana od ravnatelja (ravnateljski pečat) m od razrednikov. Ako se le eni zgoraj navedenih zahtev ne ugodi, nadaljevali bomo stavko in se podamo vsaki na svoj dom«. — Kakor javljajo najnovejše vesti, so učiteljiščniki sklenili, da odidejo vsaki na svoj dom, kar ho nekateri tudi že storili. Tržaško porotno sodišče je obso- sodilo 24letno Marijo Ferjančič radi deto-rnora na in lata težka ječe, poostrene v-iaki mesec z enim postom. Službi učitelja sta razpisani do 2. decembra na «tirirazrednici v ot. Vidu nad Ljubljano m na trorazrednici v Šiški. Prošnjo sprejema okr. šjlski svet za ljubljansko okolico. (Celjsko pevsko društvo) vprizori v nedeljo dne 1. decembra v dvorani »Narodnega doma» v Cel]u igro »Gospod nadzornik«, glumo s petjem v enem de janiu. spsal Kosta Trifkovič. Za tem: »Ob vrbskem jezeru«, koroška enodejanska spevo igra. Spisal Tomaž Košat. — Pri predstavi sodeluje celjska narodna godba. — Blagaj niča se odpre ob polu 7. uri — Začetek točno cb 7. uri. — Vstopnina: Sedeži v parterju prve in druge vrste 80 kr., tretje do sedme vrste 60 kr., osme do šestnajsto vrste 40 kr. — Sedeži na balkonu 40 kr. — Stojišče 30 kr.; dijaki, vojaki do narednika in redni udje delavskega podpornega društva 20 kr. — Vstopnice ima v pred-prodaji trgovina Drag. Hribarja. Telefonska in brzojavna poročil» Gradeo, 25. nov. Del dijaštva gra-škega vseučilišča namerava prirediti zborovanje, pri katerem naj bi se sklenilo, da ponehajo vsi nemiri bodisi zaradi narodnosti bodisi zaradi mišljenja. Tudi nemško katoliško društvo „Caro-lina" naj bi se udeležilo tega zborovanja. To namero je rektor prav srčno pozdravil, a zahteval je, da se ne sme udeležiti „Carolina" z društvenimi znaki, ampak le v navadnih oblekah. S tem je zopet pokazal rektor, kako da spoštuje prepričanje onih, ki so prepričani katoličani. Nemški katoliški dijaki so odgovorili rektorju, da zahtevajo jed-nako pravico za vse, in da se bodo udeležili zborovanja z društvenimi znaki, ako se je udeleže z društvenimi znaki tudi druga društva. — Nemški katoliški dijaki si ne puste vzeti svojih pravic in zahtevajo jednakopravnost z drugimi dijaki. Gradeo, 25. nov. Danes bode ob pol 8. uri zvečer veliko protestno zborovanje vseh graških katolikov v dvorani katoliškega rokodelskega doma, na katerem se zavzame stališče napram surovemu postopanju nemških dijakov proti nemškemu katoliškemu društvu „Carolina11. Dunaj, 25. nov. V današnji seji, katera se je začela ob 8. uri popoldne, se konča debata o nujnosti kongrega-cijskega zakona. Nujnost bo brez dvoma odklonjena, kot generalni govornik contra govori baron Morsey, potem govorita predlagatelja sklepno besedo, in nazadnje pridejo stvarni popravki. Glasovalo se bo zvečer. Prihodnja seja v petek. Dunaj. 25. nov. Deputacija slovenskih dijakov dunajskega vseučilišča je šla danes k rektorju, da protestira proti izjavi nemškonacionalnih dijakov, ki so rekli, da so slovanski dijaki na dunajskem vseučilišču samo gostje. Rektor jih je sprejel jako prijazno in rekel: Vsi dijaki, ki so vpisani na du-Dajskem vseučilišču, so enakopravni in uživajo iste pravice akademičnih meščanov. Jaz ne delam nobene razlike. Vsi so mi enako ljubi. Dunaj, 25. nov. (0. B.) Cesar se je sinoči povrnil iz Wallsee in se podal v Schonbrunn. Dunaj, 25. nov. Nadvojvoda Fran Ferdinand pojde 28. t. m. na vabilo nemškega cesarja meseca decembra na nemške dvorne love. Trst, 25. nov. Laški listi poročajo, da upajo Lahi pri deželnozborskih volitvah Slovanom en mandat odvzeti. Olomuc, 25. nov. Poročajo, da se je obravnava proti asistenčnemu zdrav- niku dr. Oštiadalu končala in je obsojen na tri mesece garnizijskega zapora. Lvov, 25. nov. Poljski vseučilišč-niki so nameravali danes prirediti velik protestni shod proti zahtevam rusinskih dijakov za rusinsko vseučilišče. Policija je shod zabranila. Krakov, 25. novembra. Zaradi včerajšnjih demonstracij je oblast zabranila današnjo predstavo, ki jo je bil že napovedal berolinski „Ueberbrettl". Danes se ponavljajo demonstracije. Vojaški kazino je zato tudi odpovedal predstavo in izplačal podjetniku vso dogovorjeno svoto 5000 kron. Vseučiliščniki in tisoči ljudstva hodijo po mestu in razširjajo liste, v katerih se popisuje, kako Prusi zatirajo Poljake, in v katerih se protestira proti nemškim predstavam v Krakovu. Zagreb, 25. nov. Premiera nove hrvaške opere „Maričon" je vrlo vspela. Zagreb, 25. nov. Zagrebškim županom je bil zopet izvoljen dosedanji župan M o sin sky. Budimpešta, 25. nov. Sluga, ki je Ketcskemetyja spremljal pri kasiranju denarja, je aretiran. Atene, 25. nov. (0. B.) Z a i m i s je predložil kralju novo kabinetno listo Po tej sostavi bi prevzel Zaimis predsedstvo in zunanje zadeve ter do končane preiskave o sedanjem uporu tudi pravosodje, C or pa s pa vojno. Ostali možje bi obdržali dosedanje port-felje. Berolin, 25. nov. Cesar Viljem je podelil avstrijskemu nadvojvodu Ferdinandu Karlu, ki se mudi v Berolinu. red črnega orla. Berolin, 25 nov. časopisi poročajo, da je nemška cesarica sama izjavila, da ima bolezen, kateri bo gotovo nasledek smrt. Tilsit, 25. nov. Vdovo Braun, ki je zastrupila svojetra moža, so obglavili. Barcelona, 25. novembra. Vseučilišče je zaprto. Proglašeno je vojno stanje. London, 25. nov. Angleški listi poročajo, da so v Johannesburgu Angleži odkrili zaroto in mnogo oseb aretovali. Umrli no: 22. novembra. Amalija Babnik, monterja hči, 16 mesecev. Rožne ulice 8, meningitis basilaris. 24. novembra. Stanislav Jerala, stolarja sin, 1 */, meseca, Karolinška zemlja 7, črevesni katar. V bolnišnici: 22. novembra. Josip Jeras, dninar, 60 let, bronchitis, hydraemia. — Josip Gregorčič, komptoirist, 28 let, jetika. Meteoroicgidno poročilo. ViSina nad morjem 306*8o. srednji iračni tlak 736*0mm 3 3 Ca. opa-x«rania ¡ifAnie barometra t ram Tompc-rafenra po Vetrovi Nebo • 3? •g o e 23j 9. zveé. 1 7H7 r 1-3 1 sr. jzah. dež 89 24 7. zjutr. 2 popol 740 2 740:7 -13 -02 sr jvzh. fsr. vzjvz. oblač. » 24! 9. zveč. 1 74H 0 -14 sr. szah. sneg 19 25 7- zjutr. |2. popol.j 745-H 746-8 —181 -0 7 sr. vih. sr. jvih. megla oblač. Srednja temperatura sobote 2 4°, normale: 1'9". Srednja temperatura nedelje —10°, normale: 1-7°. Kuharica, srednje starosti, ki je vajena vsakovrstnega dela, želi v službo vstopiti h kakemu gospodu duhovniku na deželi. Ponudbe se prosi vposlati pod črkama U P, poste restante Ljual ana. 1131 3 i umefnl zavod 1. vrste, v pritličju meščanske hi*«». Vhod s Pogačarjevega trga. Fotoplastišk* potovanja po celem svetu v popolni istini. Kdor hoče sebi in svojim otrokom oskrbeti velik užitek, naj ne zamudi ogledati si nadaljevanja zanimivega potovanja skozi pariško razstavo. To je najlepši oddelek, kar jih je bilo do-seda) razstavljenih. Odprto vse dni, tudi ob nedel|ah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 1132 3—1 Vstopaioe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vo ake od narednika niže 20 h. V i^niri/ll i In vsakovrstni: lak za topi/Mil lUKl, usnje, liöllnl lak, lak za etikete, lak za tla, naravnolmrven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11 — 4 Spanish Wine Import Company. Neposreden uvozi Iz prvega vira! Priporoča zajamčeno pristna in prava fina, stara, obležana n03 6-3 španska in pofujijška vina bolniška in desertna, kot: Madejra, Sherry, muskaf, Lacrimae-Christi, Port Tarragona itd. Na kozarce jih toči po izvirnih cenah: A. Splihft!, kavarnar v Škofji Loki. ANT. PRESKER o r Da« 23. novembra. Skupni «ir/avm dolg t notah . . Skupni drtavni dolg v srebru..... Avitrijak; zlata renta 4°/0 . ... ŠLvitrijika, kronata renta 4°/0, 200 kros . Ogereka zlata renta 4°/„ . . ... Ogtrsk» kronska renti 4%, 200 ..... Avitro-o^erskr bančne deinice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . London vnta ..... . . . Ntmfiki dri. bankovci *a 100 m. nem.dri velj i8 95 98 80 11860 95'f'O 118 Ob 93 10 1610 — 631 50 239 45 117-15 20 mark . . 20 frankov (nnpoleondor) . Italijanski bankovci...... C. kr. cekini ... .... Bné £3. novembra. 3*2u/0 državne srečSi- i. 185-). 250 gld. . B'/o državne srečke 1. 1860, 100 gin. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4u/0 zadolžnice Rudolfov« želez, po 800 kron Tiüiue srečki* 100 gld...... Dunavskr vravnavne »rečkr 6°/0 Ž3-44 391 6", 92 90 1131 190 50 171'— 222'— 95 75 145'50 266;: 0 Dunivsko vriivnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pismaav. osr.zem.-kred. banke 4°/, Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 > ' ju?ne železnice 5°/„ > > dolenjskih železnic ll'/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°i0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega > , » 6 > BudimpeSt, bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfove jrečke, 10 gld. . . . 106 -)4 434' 310 119 403 60 0 49 24' 15 62 m ! oriova srečke, 40 gld. . . 224' — A Genois srečke, 40 rfd..........257 — Waldste'nove srečke, 20 gld............ Ljubljanske srečke ... . . . 70 — Akcije anslo-avstrijske banco, 200 gld. . . 260.— Akcije Ferdinandove sev. želei..'000 gi. x! t- .5540 — Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . 805 - Akcije južne ielezaice, gld. ir. . . 60 75 Splošna avstrijska jtavbmsku iružba . . 13,-j — Moiitanska družba avstr. plan.......-152 25 Trboveljska premo^arska a>'uiba, 70 gld. 408 — Papirtih runljev 100............253 25 üm; Nakup ln prod&jb »»akorratt-ih državnih papirjev, »redi. aosiarjev itd. ftavarovanja zc 7.gube pri žrebanjih, pri izžreban)« najmanjšega tlobiika. - Prott eae ie vsako žrebanje. Kulaüliik ; z v e * i 11 « uaroéi.1 na borzi. ___.... ■•■■-:■..-••...■--.■,-•, ¡^U'-ZUiA,: Wanjansififiíí delniška ünmia „M M m C U ti" L, Wollzaile 10 in 13, Dunaj, i., Stro^lpsse 2. mmsmi X"oja, ntla -i^Xk v vseh jospoOKcgklh in Änirtänih »tvarcie, potem o kursnib vrednostih vseb ipnttikiadijsxift wr»«!x-:iíS'¿í« jisplrj»« in vastnl s/*ti za dosego kolikor je mogoče \nnoon/r* obrestovanja pn popolni varnost' aü,íT naloženih (í / tí v m 1 o. '.(¿ai