;tev. ii
V Liobljani, g četrtek, dne 28. Januarja 1909.
Leto XXXVII.
Velja po poŠti:
81 celo leto naprej K 26'-
aa pol leta
'P'
n* četrt leta en mesec
13-— 6-50 220
V upravniStvu:
sa telo leto naprej	K	22-40
sa pol leta „	„	11-20
m četrt leta „	„	5-60
w en mesec „	„	1-90
M polllj. na dom 20 h na mesec
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsU ) 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Uredništvo Je » Kopitarjevih ulicah it. i (vhod tez
■ ■ 1 i.- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi sr
ne »ratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona Itev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. •
---- Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 4 strani. "•C
Stanovski shod ln starostno 3uvarovan]e.
Našim kmetom in zaupnikom sledeče vrstice v trezni preudarek in mirno premišljevanje: N-aši poslanci na Dunaju so že od početka do danes sklenili, da glede nove vladne predloge, ki v državni zbornici šele prvič v razpravo pride, postopajo le dogovorno in v sporazumu z našimi kmečkimi zastopniki, v soglasju z našim ljudstvom. Nov vladni načrt ni še postava ali zakon, ampak samo predloga, o kateri ima odločiti poslanska in gosposka zbornica. Predno se bo pa to zVtfšilo, se bodo pa vse stranke posvetovale s svojimi volivci in »Slovenski klub« je tudi soglasno sklenil, da postopa v zadevi kmečkega starostnega zavarovanja le dogovorno in sporazumno s kmeti. Novi vladni načrt ali predloga v poslanski zbornici še sploh ni prišla na dnevni red in se torej še lahko popolnoma spremeni ali pa tudi čisto odkloni, kajti do konečne odločitve glede te predloge v državnem zboru bo preteklo še najmanj dve leti! Zadeva se torej lahko mirno presodi in pretehta od vseh strani. In ta namen je imel in ima kmečko-stanovski shod. Kmetje povedo svoje pomisleke, dvome in težnje, želje in ugovore, poslanci si zapišejo te želje in jih potem uvažujejo. Ce se kmetje rzreko zoper predlogo, je samo ob sebi umevno, da se noben poslanec S. L. S. ne to zanjo potegoval ali pehal, temveč vsi se bodo zoperstavili kmečkemu zavarovanju, če ga kmetje sami nočejo.
Pa še več! Tudi vlada ne bo prav nič silila kmete s starostnim zavarovanjem, če sami ne bodo hoteli, nasprotno, vlada bo še prav zelo zadovoljna, zlasti posebno še finančni minister, ki bo na ta način prihranil mnogo milijonov na leto. To so suha dejstva in nič drugega!
Stanovsko-kmečki shod pa ima namen, da se mirno, trezno in razsodno pogovorimo med seboj, kako stališče naj zavzamejo naši poslanci v dogovoru z volivci glede kmečkega zavarovanja. Shod i imel namena postavo zagovarjati ali jo
celo priporočati, temveč jo pretresti od vseh strani.
Shod pa ima glavni, nič manj važni namen, da se nekoliko bolj natančneje pogovorimo o naši organizaciji in o vzajemnem delovanju kmečkih zvez. Tudi tu treba temeljite spremembe in reorganizacije. To stoji!
Dr. Rožič, tajnik S. L. S.
KmečRo-stonooski shodi In kmečko iimmnlt
V nedeljo, dne 31. t. m., se bo vršil kmečko-stanovski shod, in sicer za sledeče sodne okraje: ljubljanska okolica. Vrhnika, Kamnik in Brdo. Prvotno je bilo zborovanje namenjeno za celo Kranjsko in še za [obmejne dežele slovenske. Toda iz raznih krajev se je priglasilo toliko udeležbe, da je bilo neobhodno potrebno, da se shod razdeli na več shodov. Zato bodo drugi okraji prišli pozneje seveda kolikor mogoče hitro — na vrsto. Razposlane vstopnice veljajo za poznejše shode, pri katerih bode isti program, ki ostane popolnoma neizpremenjen. Toliko v splošno pojasnilo našim kmetom po deželi. Vse podrobnosti določi še izvršilni odbor S. L. S. v ponedeljek v seji.
Držaonl zbor.
D 1111 a j, 27. jan. 1909.
Danes zborujejo odseki.
V	železniškem odseku se vrši generalna razprava o podržavljenju železnic. Večinoma govore govorniki iz sudetskih dežel, katerih se podržavljenje najbolj tiče. Tudi ob tej priliki prihajajo na dan narodnostni prepiri. Nemški poslanci zahtevajo, da ostane pri teh železnicah tudi potem toliko nemškega uradništva nastavljenega, kakor ga je sedaj.
V	odseku za i z p r e m emb o poslovnika so končali giavno razpravo.
Proti ministroin-krajanom.
Dr. Korošec bo predlagal, da se črta v proračunu postavka za »Landsmann-ministre«.
Z napetostjo pričakujejo razprave o nujnem predlogu dr. Benkoviča za odpravo inštitucije ministrov-krajanov, ki delajo
samo /.dražbe. Ti gospodje vtikujejo po- ' vsod svoje nosove, a odgovornosti nimajo nobene. Sicer je ta institucija že jako stara iu kakor jc v pondeljkovi seji grof Stern-berg dokazoval, da so bile prve visoke šole v Egiptu, tako je bit gotovo že v zgodovinskem času v Egiptu prvi »lands-manminister«, za Jude namreč, in sicer znani egiptovski Jožef. Je torej res častitljiva institucija to, a vsekakor potrebno, da se odpravi.
Po ožaj v državnem zboru.
D u 11 a i, 27. jan. Sestanek čeških po-	;
slancev je odklonil obstrukcijo, pač pa jc	I
izrekel svoje ogorčenje radi postopanja	!
vlade pri praški poštni upravi. Kako se	j
poižaj izpremenil, je odvisno od viadnih	>
spravnih predlogov med Nemci in Cehi, ki	, j;h vlada predloži prihodnjo sredo ali petek in kako jih bodo sprejeli Cehi in Nemci.
Postne razmere na Češkem
Izvršilne določbe k razpisu trgovinskega ministra praškemu poštnemu ravnateljstvu.
Češki listi objavljajo zaupni odlok glede izvršilnih določb k razpisu poštnemu ravnateljstvu v Pragi. Odlok nalaga načelnikom odsekov, da razpis priobčijo uraduištvu ter ga opomnijo, da se razpisa strogo drži. Uradovanje s češkimi poštnimi uradi 3. razreda se ima vršiti izključno v češkem jeziku; nemške dopise smejo ti uradi odkloniti. V obratovanju in prometu s poštnimi uradi ostalih razredov je nemščina uradni jezik. Ako bi se pa kak uradnik v uradovariju s poštnimi uradi I. in 2. razreda poslužil češčjne, se ga zaradi tega ne sme grajati. Telefonske oddelke se opozarja, da je za nje nemščina izključni uradni jezik. O ukorih in grajali zaradi jezikovnih prestopkov odločuje podpredsednik poštnega ravnateljstva. V osebnih j zadevah (prošnje za dopust, pobotnice j itd.) je tudi zanaprej dovoljena raba ' češčine.
»Narodni Listy« pozivajo češke urad- j nike, naj tudi zanaprej dopisujejd pošt- j nemu ravnateljstvu v češčini, kajti za to j ne smejo dobiti upora.
Nov poštni razpis.
Češki listi poročajo, da je trgovinsko I ministrstvo praškemu poštnemu ravnateljstvu poslalo nov razpis, s katerim si
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevei J. M. (Dalje.)
Začelo se mi je nekaj svitati. »Ali mislite, da je vse izgubljeno?« sem ga vprašal.
»Da, preklicano, da!« je odgovoril.
Ladija izgubljena, vrat izgubljen — tako stoje stvari. Ko sem zadnjič pogledal na zaliv, Jakec Hawkins, in nisem nič videl ladije — no, žilav in vztrajen sem, vendar sem obupal. Kar se te tolpe in njenega posvetovanja tiče, moram reči, da so sami tepci in nerode! Jaz ti rešim tvoje življenje ako le morem — pred njimi. Toda glej, Jakec — enako za enako ti pa rešiš Dolgega Johna vislic.«
Bil sem ves zmeden, tako brezumno se mi je zdelo ,kar me je prosil — 011, stari morski ropar in kolovodja skozi iu skozi.
»Kar je v moji moči, bodem storil,« sem rekel.
»To je kupčija!« je vzkliknil Dolgi John. »Pogumno govoriš, in grom in strela! jaz imam zopet upanje!«
Šepal je k baklji, ki je bila vtaknjena v les in vnovič prižgal svojo pipo.
»Da me razumeš, Jakec,« je dejal, ko se je vrnil. »Jaz imam glavo na ramenih, da. Sedaj sem na sodnikovi strani. Jaz vem, da si ti spravil ladijo varno na stran. Kako si to storil, ne vem, toda varna je. Mislim, da sta se onadva opijanila. Nikdar nisem imel dobrega mnenja o njih. Sedaj me pa poslušaj. Jaz ne bom stavil 'vprašanj iu tudi ne bom pripustil, da bi jih drugi stavili. Vem, kedaj je igra izgubljena, da; in poznam človeka, ako je zanesljiv. Oh, ti si še mlad — ti in jaz bi lahko še neznansko mnogo dobrega storila skupaj!«
Natočil je nekoliko konjaka iz soda v majhen cinast kozarec.
»Ali hočeš malo pokusiti, tovariš?« je vprašal, in ko sem zavrnil: »Dobro, potem ga bom pa jaz en požirek, Jakec,« je rekel. »Potrebujem moči, kajti neprilike naju čakajo .In ko ravno govorimo o ne-prilikah, zakaj mi je dal zdravnik zemljevid. Jakec?«
Moj obraz je kazal tako odkritosrčno začudenje, da je u videl, da so vsa nadaljna vprašanja nepotrebna.
Oh. dobro, on je že tako storil,« jc rekel. »In nekaj tiči v tem, Jakec, dobrega ali slabega.«
In vzel je še en požirek žganja in nato je stresel svojo veliko čedno glavo kakor človek, ki je pripravljen na najhujše.
XXIX. Poglavje.
Še enkrat črno znamenje.
Morski razbojniki so se posvetovali nekoliko časa, ko je eden izmed njih stopil v hišo, in prosil, da bi smel vzeti za trenutek bakljo. Silver je na kratko privolil, in odposlanec je odšel ter naju pustil v temi.
»Vihar se bliža, Jakec,« jc reke! Silver, ki je postal sedaj popolnoma prijazen in domač.
Obrnil sem se k strelni lini in pogledal na prosto. Pepel velikega ognja je že izgorel in tlel sedaj tako temno, da sem takoj razumel, zakaj so zarotniki želeli imeti bakljo. Nekako pol pota doli po strmini proti ograji so bili zbrani v gruči; eden izmed njih je v sredi njih klečal iu videl sem v njegovi roki klino odprtega noža, ki sc je v svitu lune iu baklje lesketal v različnih barvah. Ostali so sc nekoliko nagibali doli. kakor da bi gledali, kaj dela. Zamogel sem ravno spoznati, da je imel v roki knjigo in nož, in ko sem sc še vedno trudil, kako more priti kaj tako zelo nasprotnega v njihovo posest, je oni, ki je klečal, vstal in cela družba sc jc začela skupaj pomikati proti hiši.
Sedaj prihajajo,« sem rekel in stopil nazaj, kakor sem bil poprej, kajti zdelo sc jni jc, da jc pod mojo častjo, ako bi videli, da sem jih opazoval.
pridržuie nastavljanje uradništva pri vseli poštnih oddelkih.
Podružnica poštne hranilnice v Pragi.
»Češke Slovo« poziva češke poslance, da se pri vladi zavzamejo za ustanovitev češke podružnice poštne hranilnice v Pragi in da vplivajo na Čehe, ki so inie-jitelji čekov in kontov poštne hranilnice, da bi ž njo dopisovali le češko.
Izvršilne določbe k poštnemu razpisu.
Nadalje se .ie iz zaupnih izvršilnih določb k razpisu trgovinskega ministrstva praškemu poštnemu ravnateljstvu zvedelo, da bodo morali konceptni uradniki, ki se bodo posluževali v uradovaniu češkega jezika, z uradnimi spisi iz leta 1906., ko se je češko uradovanje uvedlo via facti, dokazati tozadevno obširnejšo prakso, to je da se je že takrat v podobnih slučajih češko uradovalo. Razven uradovanja, ki se tiče obrata in prometa, bo dovoljeno dopisovati tudi v češčini.
AVSTRO-OGRSKA.
Boj Čehov proti »bumlu«.
Praga, 28. januarja. Praška občina polaga na Prikopih električen kabel ter je v to svrho dala dvigniti tlak in izkopati jarek. Nemci smatrajo, da hočejo Čehi na ta način za tedne onemogočiti »bumel« nemških buršev. Lastniki hiš in trgovin protestirajo, ker se na ta način ovira promet na Prikopih. Nemci si »bumla« ne pustijo vzeti. Burši bodo »bumlali« po kolovozih. Bojijo sc. da bodo Čehi izkopano gradivo rabili kot orožje proti buršem. Čehi so ogorčeni, ker Nemci zahtevajo, da bi buršem na ljubo morala stati celo potrebna javna dela.
Načrt jezikovnega zakona.
Praga, 28. jan. Ministrski predsednik baron Bienerth je dr. Kramaru in dr. Pacaku priobčil vsebino načrta jezikovnega zakona.
Jugoslovani in aneksija.
I) u naj, 28. jan. »Hrv. - Kor.« poroča, da je »Zveza Jugoslovanov« v včerajšnji seji proglasila aneksijsko vprašanje kot skupno zadevo »Slovanskega središča« in vsled tega ni sklepala o stališču, ki ga imajo v dotični debati zavzeti slovenski in hrvaški poslanci.
hajajoj« ie rekel Silver veselo. »Še imam en strel na razpolago.«
Vrata so se odprla in petorica mož, ki so stali ravno pred vrati zunaj, je sunila enega izmed njih naprej. V vseh drugih okoliščinah bi bilo smešno videti, kako je počasi prihajal in se obotavljal pri vsakem koraku in držal svojo zaprto desno roko pred seboj.
»Le naprej, dečko,« je vzkliknil Silver. »Ne bom te pojedel. Le izroči mi ono, nerodnež. Dobro poznam postave; odp'>-slancu ne storim nič žalega.«
Po taki vzpodbudi je stopil ropar bolj pogumno naprej .izročil nekaj Silverju iz roke v roko in se nato zopet hitro povrnil k svojim tovarišem.
Pomorski kuhar jc pogledal stvar, ki ,so mu jo izročili.
»Črno znamenje! Sem si mislil!« je rekel. »Kje so vendar dobili papir? No, halo! Poglej 110; ali ui to sreča! Šli ste in izrezali ta kos papirja iz svetega pisma! Kdo pa je ta norec, ki je izrezal sveto pismo?«
Ah, glej!« je rekel Morgan, »glej, glej! Kaj sem rekel? Nič dobrega ne bo iz tega, sem rekel.«
»No, sedaj ste se torej domenili,« je nadaljeval Silver. »Sedaj boste viseli vsi. mislim. Kateri tepče pa je imel sv. pismo?«
Dick ga jc imel,« jc rekel eden.
Parlamentarno razsodile za češko - nemški spor.
Dunaj, 28. jan. Iz vodilnih parlamentarnih krogov se čuje predlog, kako bi se naj rešilo češko - nemški spor. Izvolilo bi se naj parlamentarno razsodišče, sestavljeno do polovice iz čeških in nemških soc. demokratov. Druge češke in nemške stranke naj bi poslale v to razsodišče po enega oziroma po dva zastopnika. To razsodišče naj bi razpravljalo o vseli spornih točkah in pritožbah ter potem stavilo nepristranske predloge, ki jih naj oibe stranki sprejmeta. Soc. demokratje se zdijo predlagatelju za najpoklicanejše, da napravijo mir med o!bema narodoma.
Z BALKANA.
Boj za srbski prestol.
B e 1 g r a d, 28. januarja. Prestolonaslednik Jurij je rekel urednikom opozicijskih listov, da dobiva pisma, v katerih se mu preti, da mu bo radikalna večina v skupščini vzela pravico do prestola ter proglasila njegovega brata Aleksandra za prestolonaslednika. Izjavil je, da ima pismene dokaze o takem kovarstvu svojega brata.
Revolucija v carigrajski vojni akademiji.
C a r i gr a d , 28. jan. »Jeni Gazetta« poroča, da so si gojenci vojne akademije v vsakem razredu izvolili odbor in »poslance« ter ustanovili glasilo »Boj«. Ravnatelj je vse to obsojal, a je moral »poslance« sprejeti. Brzojavili so vojnemu ministru, ki je sprejel odposlanstvo ter jih skušal pomiriti. Prihodnjo noč so se vršili v akademiji krvavi pretepi. Gojenci so ustanovili »vojno sodišče« ter zahtevali, da ravnatelja odstavijo. Odposlanstvo, ki je to zahtevo sporočilo vojnemu ministru, so aretirali. Akademijo je zasedlo vojaštvo.
Bojkot.
Carigrad, 28. jan. Neki samsun-ski trgovec s tobakom je brzojavno prosil velikega vezirja, naj zapove, da se v Sam-sunu nakupljeni tobak naloži na ladje avstrijskega Lloyda. Tudi od drugod prihajajo podobne prošnje.
Mir.
Carigrad, 28. jan. Notranji minister je na nekem banketu izjavil v imenu velikega vezirja, da so vsa sporna vprašanja ugodno rešena in da je položaj normalen.
Turčija ne bo mobilizirala.
Sofija, 28. jan. Uradno se poroča, da je veliki vezir izjavil, da Turčija ni nameravala zasesti strateško važnih točk ob bolgarski meji in da ostane napram bolgarski mobilizaciji mirna. Ta izjava je bolgarske vodilne kroge nekoliko pomirila.
Anglija svetuje Turčiji sporazum z Bolgarijo.
C a r i g r a d ,. 28. jan. Turški veleposlanik v Londonu je sporočil svoji vladi, da mu je kralj Edvard pri dineju v Wind-soru rekel, da se bo Turčija morala sporazumeti z Bolgarijo in sprejeti ponujeno odškodnino, ker bi vojska povzročila na Balkanu zmešnjave, ki bi za nje bila odgovorna Turčija. Državni tajnik Grey pa ie sporočil angleškemu veleposlaniku v Carigradu, da Anglija želi, da Turčija sprejme 100 milijonov frankov, ki jih ji Bolgarija ponuja in da se doseže sporazum med obema državama. Istega mnenja da so Francija, Itali;a in Rusija.
Srbske vojne priprave.
Z e m u n , 28. jan. Srbija še dalje združuje čete.ob Drini ter pošilja vojne potrebščine na mejo. V mnogih posadkah je nagromadeno že mnogo vojnega materi-jala. Novinci lanskega leta so poklicani za prve dni februarja pod zastavo. Navadno se jili kliče še le spomladi. Za isto dobo so poklicani k 20-dnevni orožni vaji zadnji deli prvega poziva.
Nevzdržljive razmere.
Berolin, 28. jan. »Berliner Tag-blatt« poroča z Dunaja, da smatrajo ura dni krogi sedanje razmerje s Srbijo za ne-vzdržljivo. Avstrija ne more imeti v Bosni vedno toliko vojaštva samo za to, da bi brzdala Srbe ob meji. Zahtevala bo torej določene garancije, sicer postane po ložaj kritičen.
SESTANEK ANGLEŠKEGA IN ŠPAN SKFGA KRALJA.
London, 28. januarja. Pri sestanku kralja F.dvarda s kraljem Alfonzom bodo razvijali nenavaden sijaj. V Villi Garcia pričaku ejo ob tej priliki razun angleškega spremstva bojnih ladij tudi nemško, italijansko in francosko brodovje.
ment pod utisom zadnjih dogodkov ne odobri zapisnika o sporazumu z Avstro- ■ Ogrsko. V tem slučaju bi vlada odstopila j ali pa razpustila parlament. Tudi gibanje med Arnavti upliva na vlado, ki jih skuša v vsakem oziru zadovoljiti.
Dnevne novice.
TURŠKI PARLAMENT IN MOBILIZACIJA NA BOLGARSKEM.
Carigrad, 27. jan. Vest o mobilizaciji bolgarske vojske je turške vodilne kroge osupnila. Boje se. da turški parla-
+ Vseslovensko delavsko zborovanje 2. februarja 1.1. Izvršilni odbor slovenskega krščansko-socialnega delavstva je razposlal sledečo okrožnico na vsa slovenska delavska društva. »Bratsko društvo! Vabimo Vas na veliko delavsko zborovanje, ki se vrši dne 2. februarja v Ljubljani, dvorana S. K. S. Z. Zborovanje se prične točno ob 9. uri dopoldne. Spored: 1. Socialno zavarovanje. Poročevalca dr. Janez Ev. Krek in Jožef Gostinčar. 2. Naše delavske organizacije. Poročata M. Moškerc in Janez Kalan. Mi moramo glede na postavo o socialnem zavarovanju zavzeti stališče. Zato je dolžnost vsakega našega društva, da se udeleži shoda. — Vodstvo S. L. S. Dr. Ivan Šusteršič, tč. načelnik. Izvrševalni odbor slovenskega kršč.-soc. delavstva, Jožef Gostinčar, tč. načelnik.«
+ Liberalna lojalnost. Zdi se, da se niso zmotili tisti, ki so dejali, da bodo slovenski liberalci le s težavo prelevili svojo kožo in da se jim ta eksperiment najbrž sploh ne bo posrečil. »Slovenski Narod«, ki se je zadnji čas večkrat ob nas obregnil, češ, da nismo zadosti lojalni — po zgledu volka, ki je očital ovci, da mu vodo kali, dasi jo je on pri izviru pil nam zameri, ker smo ga opozorili, zakaj nas dosledno imenuje klerikalce. Takega odgovora, kakor nam ga je dal na to 26. t. m. »Narod« vkljub temu, da poznamo njegovo naturo, vendar zazdaj še nismo pričakovali. »Narod« odreka naši stranki pravico, da bi se imenovala Slovenska Ljudska Stranka! Cisto kakor v času najostudnejšega boja in gnojnih go-lid. S. L. S. bi se imela po «Narodovem« mnenju imenovati slovensko le, ako bi obsegala ves slovenski narod! Zakaj pa sc imenuje liberalna stranka slovensko na-rodno-napredna, ko vendar obsega čisto neznaten odstotek našega ljudstva in nič naprednosti? Tudi, da bi se naša stranka ne smela imenovati ljudsko, ne razumemo, saj ima poleg socialno-demokraške edino-le ona demokraški program, dočim je liberalna po izrečni izjavi dr. Tavčarjevi buržoazna stranka. »Narod« pa trdi celo, da »klerikalci« nimajo niti večine slovenskega ljudstva v svojem taboru!« Gospodje so, kakor se vidi, slabi v računstvu, za kar jim ne vemo pomočka. Kar se pa tiče trditve »Narodove«, da je S. L. S. v resnici klerikalna, ker je duhovniška, to pa zato, ker »zastopa načela, formulirana od duhovnikov,« je seveda le slab izgovor. Načela S. L. S. slone, kar se tiče najvišjih principov, na katerih se snuje njeno politiško in socialno delovanje, na temelju krščanskega prepričanja ogromne večine slovenskega ljudstva in na temelju najširše demokracije. Duhovščina pri tem pride le v toliko v poštev, v kolikor tej stranki prostovoljno pripada, če pa bi bila liberalna, bi našla v S. L. S. najhujšo nasprotnico, kakor je nemški centrum na-sroten župniku Grandingerju na Bavarskem in pa takozvanim nacionalnim, vladnim katolikom, ki niso demokratični. Duhovniške stranke na Slovenskem ni bilo in je ni, beseda klerikalec pa je prvič neumestna, ker klerus in njega interesi v S. L. S. kakor v vsaki drugi krščanskol-demokratiški veljajo ravnotoliko kakor interesi kmeta, delavca, obrtnika in meščana in zato krščanske stranke ni imenovati po klerusu, ki v njej nima ne večjih pravic, ne večjih dolžnosti kakor vsak drugi, ki priznava samostojni program S. I.. S., drugič pa je psovka, kar vedo nasprotniki sami, ki imajo s tem samo namen sramotiti versko prepričanje pristašev naše stranke! Ce liberalci tega ne razumejo, nočejo razumeti, ker poznajo lojalnost le takrat, če je njim v korist. Mi se pa sicer zaradi »Slovenskega Naroda« prav nič ne bomo vznemirjali, marveč take pojave le registrirali, da sc bodo v slučaju potrebe lahko porabili. Crez sedem let, pravijo, pride vse prav, pri nas pa najbrže še veliko preje.
+ Pazite! Cujemo, da je med hujskači proti našim poslancem glede na starostno kmečko zavarovanje tudi več takih, ki se sicer radi obračajo nanje za posredovanje. Taki hinavci morajo dobiti pošten odgovor! Zato iznova prosimo zaupnike, naj nam imena takih obrekoval-cev naznanijo. Dobili bodo, kar zaslužijo!
+ Socialni demokratje prijatelji kmeta. Tudi nova postava za kužne bolezni, ki jo je vlada predložila poslancem in v kateri se razpravlja v odseku, ni všeč socialnim demokratom. Vsemu, kar le nekoliko varuje kmečke koristi, so nasprotni.
Ze trideset let tlači stara postava našo ži- ■ vinorejo. Žrtve, ki jih je vsled te postave trpelo naše kmetijstvo, so ogromne. Vsak; kdor je le količkaj pravičen, mora priznati, da se stara postava mora predelati, samo socialni demokratje ne pridejo do tega. Živinorejo uničiti pa ceno meso jesti, to ne more biti. — Socialnemu zavarovanju za kmete so nasprotovali, zdaj zopet postavi za kužne bolezni. Kakor kaže, ne bo nobene postave za kmeta, ki bi ji socialni demokratje ne nasprotovali.
+ Osebne vesti. Kanonično umeščena sta bila čč. gg. Anton Tabor na župnijo Slap in Frančišek Zoreč na župnijo Nova Oselica. — Premeščena sta čč. gg. kaplana Friderik Rodič iz Cerkelj jjri Kranju v Črnomelj in Josip Lavtar iz Železnikov v Cerklje pri Kranju.
+ Ribnica — nemška? Iz Ribnice se nam piše: Pred kratkim smo brali v »Slovenskem 'Narodu« notico, kjer se nekdo iz Ribnice pritožuje, češ, da smo nekatere prehiteli, ker smo brez njih vednosti in-scenirali protesten shod proti krivicam, ki se nam gode od strani Nemcev. In v isti sapi, ko milo tožijo, da se niso mogli udeležiti tega shoda in protestirati, pa grešijo na cesti in v uradih. Kdor bi se rad izučil v nemščini, naj pri k nam v Ribnico! Naše dame bodo že skrbele, da bo dobro izvršil svojo nalogo. Kot bi bili v Kočevju, tako se nemškutari. ln glejte, te dame so članice »Družbe sv. Cirila in Metoda«! Seveda tudi gospodje ne zaostajajo veliko za njimi iu lahko trdimo, da celo tekmujejo. — Toliko glede družabnega življenja.
In sedaj v uradu. Pred nami leži neki odlok c. kr. okrajne sodnije Reifnitz. Naslov je nemški kot v »rajhu«. In odlok »Zahlungsbefehl« je v tako razumljivi nemščini, da ga dotični, komur je namenjen, niti razumel ni. Da bi bil vsaj dvojezičen; če stranka nemščine ne razume, je vendar težko, saj smo v »narodni« Ribnici, kjer je predstojnik sodnije deželnosodni nadsvetnik Višnikar, navdušen Slovenec. Pod odlokom je podpisan dr. Vuk, tudi — Slovenec. Kaj naj to pomeni in kako je mogoče, da se sploh kaj takega zgodi pri nas? Mi ne razumemo, zato pričakujemo pojasnila. Za danes smo pribili le suho dejstvo. — Ce je že na Štajerskem ali Koroškem kaj takega mogoče, je umljivo, vsaj iz gotovih razlogov, a če se pa kaj takega pripreti v Ribnici, je neumno.
Gibanje v Istri. V nedeljo, 24. t. m., bil je v Bezovici, v fari Predloka v Istri, ustanovni občni zbor društva »Zvroček«, ki ima namen, svoje člane izobraževati in posebno gojiti lepo petje. — Predsednik zborovanja č. g. Vekoslav Kraševec, predloški kaplan, je navzočim vsestransko razložil pomen in namen novega društva in jih vnemal k vztrajnosti in delavnosti kot društveniki. Pristopilo je že okoli 30 članov. Sploh je veliko zanimanja za društvo. Omenjam, da so po dva do trije člani iz ene hiše. V odbor so bili voljeni sledeči možje in mladeniči: Ogrin Andrej. Cunja Mihael, Cunja Ivan, Ogrin Ivan, Cunja Andrej, Primožič Jožef, Cunja Anton. Najmlajše slovensko izobraževalno društvo v Istri priporočamo vsem odkritim prijateljem ljudstva prav toplo in prosimo, da bi mu pomagali z velikodušnimi darovi; osobito prosimo za dobre in primerne knjige za društveno knjižnico. Ljudstvo se zelo zanima za dobre knjige in dober tisk sploh. Zato bodemo zelo hvaležni vsakomur, ki društvu »Zvroček« kaj podari. Darove sprejema omenjeno društvo samo in pa č. g. Vekoslav Kraševec, kaplan v Predloki, p. Crnikal, Istra.
— Ob srebrni poroki svojih Btarišev umrla. Iz Kostanjevice se nam piše: Sinoči, dne 26. januarja t. I., je umrla tukaj nenadoma gospa Minka Hudovernik, vdova sodnika Pavla Hudovernika. Še dan poprej vesela, kot po navadi, zaspala je večno spanje tisti trenotek, ko so se zbrale vse njene iskrene prijateljice, ko so se zbrali vsi odkritosrčni prijatelji njene ši-rom celega okraja spoštovane rodbine, da praznujejo v intimnem krogu srebrno poroko njenih starišev. Bila je blaga, zlat« duša, in dano ji je bilo zatisniti oči v krogu vseh onih, ki so ji bili pri srcu. Bila je pa tudi ena onih narodnih kostanjeviškili dam, ki se ni sramovala vere svojih starišev, vere svojega naroda. Bodi ji lahka žemljica in blag spomin! Njeni dobri in veleugledni rodbini Mramorjevi pa tiaše iskreno sožalje.
— Iz Ko.-ane. Pri kmetijskem tečaju dne 24. in 25. t. m. je bila prostorna šolska soba pri vsakem predavanju natlačeno polna vrlih gospodarjev in krepkih mladeničev. No, pa so tudi gg. govorniki ces. svetnik G. Pire, kletarski nadzornik Gom-bač in adjunkt R. Zdolšek res izvrstno rešili svojo nalogo. Tako stvarnih predavanj. bogatih najlepših nasvetov, pač še nismo slišali o sadjarstvu, kletarstvu, vinarstvu in kmetijstvu. Zato prisrčna hvala
gospodom za njih požrtvovalnost. Le eno željo imamo, da bi se kmalu zopet sešli.
—	K regulaciji plač poštnih uslužbencev itd. Poštni uslužbenci-certifikatisti in drugi certifikatisti raznih resortov so nam poslali sledeče pojasnilo k članku »Regulacija plač in službe poštnih usležbencev itd.« z dne 5. t. m. Zdi se nam, da gospod pisec omenjenega članka ni natančno informiran o regulaciji plač državnih uslužbencev ter sploh vseh certifikatistov in necertifikatistov. Najprej moramo povedati, da mi nismo »takozvani«, ampak da smo pravi certifikatisti, to je: dosluženi vojaki, ki smo bili v dobi dvanajstih let našega službovanja najmanj osem let podčastniki. Zato se čutimo žaljene, da nas nekako absurdno imenujete »takozvane« — nas, iz katerih sredine je tudi dosti dobrih uradnikov in še celo takih, ki nosiijo zlate ovratnike, pa tudi zato, ker so nam po zakonu od 19. aprila 1872, zajamčene civilno-državne službe. — Nadalje navajamo sledeče: Ni res, da ima certifikatist, ki stopi po dvanajstih letih vojaške službe v poštno službo ali k bodisi kateremu drugemu resortu, 17 službenih let, kakor to navaja člankar, ampak res je, da se po zadnji regulaciji od aktivno dosluženih dvanajstih let šteje le pet let, in to za uvrstitev certifikatista v plačilni razred ali stopnjo. Ako pa misli gospod člankar, da ima tudi sluga, ki služi dvanajst let pri pošti, ravno take zasluge, kakor oni, ki je služil isto dobo pri vojakih, ali celo pri orožnikih, ki so takorekoč v vednem boju. mu povem, da tega ne bodeva midva razsodila; tudi imam še povedati, da je bilo leta 1899. ob regulaciji plač državnim uslužbencem, faktično necertifikatistom prištetih šest, celo neaktivnih let za uvrstitev v piačilne razrede; pa takrat certifikatisti niso delali nobenega hrupa. Končno pa je faktum, da še nobena regulacija plač ni rodila nikoli splošne zadovoljnosti ter da bo se treba na tem polju vojevati še toliko na eni strani, kakor na drugi. — Posebno pa prosimo naše državne poslance, da delujejo na to, da se pri poštnih in sodnijskih suigali, ki imajo jako naporno fizično in duševno delo, tudi uredi 35-letna službena doba za penzijo. Zelo sramotna je penzija naših vdov, 400 K, reci: štiristo kron na leto ;to je staro kopito, ko je bil še po 60 kra'carjev cent krompirja, pa ne za sedanjo dobo, ko je 7 krompirjev za en groš.
—	Pisarniške oficijantke v državnem zboru. Odposlanstvo pisarniških oficijan-tinj se je včeraj predstavilo odseku za državne uslužbence ter mu predložilo razne želje in pritožbe. Zlasti težko občutijo ofi-cijantinje paragraf o odpovedi, po katerem je mogoče po večletni službi izgubiti kruti, ne da bi se zvedelo za razlog. Tudi 'napredovanje in plače so zelo žalostne. Predsednik odseka za državne uslužbence, poslanec Prochaska, je oficijantinjam obljubil, da bo odsek po možnosti podpiral njihove težnje.
—	Absolviranim modroslovcem. Od večih strani se čuje, da prestopajo absol-virani modroslovci k juridičnim ali tudi drugim študijam. Mi to odločno odsvetujemo, ker se tako popolnoma nepotrebno trati čas. Vzemimo pravoslavni študij: ab-solvirani modroslovec mora biti izredno marljiv, da ga dovrši v štirih letih, potem kamor se obrne brezplačna enoletna praksa in nato par let tudi ne posebno sijajna plača. Ako se pa absolvirani modroslovec posveti svoji stroki, napravi lahko vsaj v dveh do treh letih izpit; nato ga čaka pač sedaj navadno brezplačno poskusno leto. Sicer ie res sedaj precej modroslovnega naraščaja, toda kljub temu, da nismo ravno največji optimisti, lahko upamo, da bo prišel lahko vsakdo s popolnim izpitom pravočasno do kruha in to preje, kakor pa če se že po dokončanih modroslovnih štu-dijha posveti drugim. Toliko v uvaže-vanje!
—	»Bombe« v Bosni. Tiskovni urad bosanske deželne vlade nam javlja: Glede na vest »Bombe v Bosni«, ki jo čitamo v! 18. številki Vašega cenj. lista, Vam v bližje pojasnilo dogodka javljamo, da jc uboj na vdovi Milici Ivičič (po domače Šečero-vič) v Bugojtiem izvršila njena pastorka Sara Ivičič skupno s svojim ljubimcem Ivanom Mišura in sicer iz maščevanja inj pa iz lakomnosti po njenem imetju. »Bomba«, ki sta jo vrgla v vdovino spalnico, je bila papirnata škatl'a, napolnjena s smodnikom in svinčenimi krogljami, pobranimi z ribiške mreže. Vdovinega sinčka, deset-
i letnega Rista, je samo lahko ranilo na ra-; mi. Morilca sta zdaj oba v zaporu. Kakor j torej razvidite, tu o kakem »političnem i ali sličnem »atentatu« ne more biti govora.
—	Kakšno bo vreine to luno? Najpre: konštatiramo z veseljem, da je tudi zad-
; nja dva meseca luna prav imela, ko je obakrat četrti in peti dan po mlaju obetala suho vreme. Res, ie par dni vsak mesec j< bilo padavine. Da je padavina ostala, v po-
.dobi snega, ;kaj more luna za to? — Kako bo ta mesec? Kakor je bilo v ponedeljek in torek: zopet suho vreme, malo padavine. Cutjni sicer nocoj majčkeno ozebljinc, pa Lo Ic luna zmagala, saj ona premaga celo 'barometer in petelina, ki pa sta zdaj še ene misli z luno. Drugi preroki še vedno samo prerokujejo, da bi se pa kateri po preteku napovedane dobe pobahal: prav sem imel, pa menda 'še nismo brali. Ali so tako 'skromni, ali ne uganejo? Upošteva naj se, da je v noči med četrtim in petim dnevom po mlaju naletaval prav bel in lahak sneg. Torej popolnoma suh ne bo ta lunin mesec.
—	Puljoki mestni blagajnik Tornaso Galante, znan iredentovski agitator je poneveril iz občinske blagajne večjo vsoto in pobegnil.
—	Vlak povozil je pri Dutovljah 22 let starega posestnikovega sina Viktorja Što-ka iz Krajne vasi.
—	Pomanjkanje delavcev. Vsled nepremišljenega izseljevanja v Ameriko se že čuti pomanjkanje domačih delavcev, ki bo še ofcčutnejše, ko se prične delo na polju in v vinogradih. Iz nekaterih krajevna Dolenjskem se kar trurnoma izseljujejo v dežele onkraj morja misleč, da so ondi razmere res take, kakor jih opisujejo brezvestni agenti, ki tako svoje žrtve zapeljejo v nesrečo in pogubo. Bodimo torej oprezni!
—	Občinske volitve v Volosko - Opatiji se te dni vrše. Hrvatje so v znak vzajemnosti postavili tudi 7 Slovencev za kandidate.
—	Občinske volitve v Pulju bodo meseca aprila. Volivcev je 14.000.
—	Zaplenjena brošura zagovornikov v veleizdajniškl pravdi. Glasom zakona bi bil moral državni pravdnik v osmih dneh po zaplembi vložiti na sodniji predlog za kazensko postopanje proti izdajateljem-zagovornikom. Ker tega ni storil, so zagovorniki napravili vlogo na sodišče, da se naj konfiskacija njih brošure sistira in se jim ves materijal takoj vrne.
—	Pomiložčenje roparskega morilca. Ivana Svetec, ki je v Zagrebu umoril in oropal juvelirko Lavrrč in bil obsojen na vislice, je cesar pomilostil ter mu je kazen spremenjena v 201etno ječo.
—	Eleonora Duše — v Zagrebu? Hrvatski listi zabeležujejo vest, da bo slavna italijanska tragedinja Eleonora Duše še tekom tega leta gostovala na zagrebškem narodnem gledališču.
—	Nova opereta Viktorja Parme. Začetkom marca letos uprizore v Zagrebu novo Parmovo opereto »Venerin hram«; v to svrho je prišel te dni skladatelj sam v Zagreb, da je skupno z ravnateljem orkestra, Fallerjein, vse potrebno ukrenil. Glavna vloga bo v rokah ge. Irme Pola-kove. — Pramovo »Ksenijo« uprizore še to sezono v Raimund - gledišču na Dunaju.
Koroške novice.
'k V občinskem svetu celovškem je
prišlo včeraj do precej burnih prizorov. Šlo se je za zidanje železniških delavnic, ki jih je 'bilo ministrstvo lani menda že obljubilo Celovcu, ker pa je bil prostor tukaj za kakih 500 tisoč kron dražji, nego pri vetrinjskem kolodvoru, je ministrstvo zdaj bovlj za Vetrinj. Krivdo na tem so nekateri valili na dr. Metnitza, ki se je ves užaljen branil, češ, to ima za svoje obilne zasluge! Sklenili so poslati zopet deputa-cijo n?. Dunaj.
k Dobrodelno veselico na Vrbskem jezeru prirede v nedeljo, 7. februarja, kot »zabaven popoldan na ledu«. Kmečke svatbe, srbsko-avstrijska vojska, srečo-lov, razni paviljoni itd., vse to na ledu, ki je vsled silnega mraza zadnje dni že zelo močan.
k Postavili so se Korošci pri zadnjem mednarodnem drsanju v Budimpešti in na Dunaju, kjer so bili deloma celo prvi. Pa tudi ni izlepa tako lepe prilike za razne športe kot na Koroškem!
k Precej velik požar je bil danes ponoči v Celovcu. Zgorelo je veliko skladišče in delavnica. Gasiti je pomagalo vojaštvo.
k »Ponesrečeno opravičevanje« imenujejo današnje »Freie Stimmen« zadnji članek v »Klagenfurter Zeitung« o slovenščini pri okrajnem sodišču celovškem. Jim-pač jako hodi na pot! Pravijo, da še ni smatrati kaj za opravičeno, če se nihče termi nc upira! Se pač ni vedelo za to slovensko uradovanje zadnja leta. (Seveda, ker se je kar na tihem vtihotapilo!!) Zdaj pa da je zmagalo pravo načelo, da je stvar pravosodja samega določevati poslovni jezik, ne pa stvar višjih odredb! — Ali velja to načelo za Kranjsko? No. kakor pač kaže nemški gospodi!
k Dobrla vas. »Slov. katol. izobraževalno društvo« je na svojem občnem zboru na predlog predsednika imenovalo čč.
gg. Iv. Dolinarja in Iv. Kagelnika z ozirom na njih nevenljive zasluge svojim častnim članom.
Ljubljanske novice.
RAZPUST VETERANSKEGA DRUŠTVA.
Poroča se nam z Dunaja: Slovenski poslanci S. L. S. so brž, ko so zvedeli za razpust, začeli akcijo v prilog tako hudo oškodovanim ljubljanskim veterancem. Popolnoma gotovo je, da se je razpust zvršil na pritisk vojnega ministra. Kranjskemu deželnemu predsedniku je vojna uprava sploh gorka, češ, da se je premalo potegnil zanjo.
Ena neumnost rodi drugo, Namesto, da bi se vse storilo, da se razburjenje poleže, se mu priliva vedno novega oija. Vojni minister se pogaja z Madjari in je pripravljen madžarskemu šovinizmu žrtvovati naravne pravice nemadžarskih narodov v armadi, v Ljubljani pa zavoljo nedolžnega humanitarnega sklepa, ki nima najmanjše osti proti armadi sami, raz-pušča društvo cesarju in državi do kosti udanih mož veterancev.
Upajmo, da se ta reč popravi. Razpust še ni pravomočen, ker ima društvo še pravico rekurza. Najlož;e se bo dosegel uspeh, če se sedaj vsa zadeva kolikor je mogoče, v javnih listih ne obravnava. Prepusti naj se poslancem, da nadaljujejo začeto akci'o in jo srečno doženejo. Nepotrebno zabavljanje proti njim jc sedaj ravnotako abotno kot škodljivo.
Ij »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani« vabi k 'zabavnemu večeru ki ga priredi na Svečnico 2. svečana 1909 v svojem domu Komenskega ulice št. 10. Spored: 1. Dr. B. Ipavec: Danici, zbor z bariton solo, g. Erman. — 2. Lisinsky: Mrak tihotni, zbor. — 3. H. Neu-mann: Dolgi, ozki Longin in mali, debeli Benjamin, komičen dvospev, pojeta gg. J. Ložar in Er. Pajk. — 4. Dva nočna čuvaja. Burka v dveh dejanjih. — 5. Za letovišče. Burka v enem dejanju, priredil J. Štrukelj. Začetek ob šesti uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I.—III. 1 K, IV.—VII. 80 v, VIII.— XI. 60 v, Stojišča 40 v.
lj Umetniška beda. Senzačna razprava Lesar-Lasario contra Wolf, ljubljanski gledališki ravnatelj, se je včeraj končala. Več ur je trajalo, predno je bila podana jasna slika, koliko da je plača! Wolf La-sariu, kar pa širše javnosti ne zanima toliko. Pripomnimo Ie, da se je ob tej priliki pokazalo, da odtegne Wolf svojim sužnjem tudi tistih 12 vinarjev, ki spadajo nanje za nezgodno zavarovanje. Zaslišana sta bila končno še Lasario in pa Wolf, ob kateri priliki smo izvedeli, da je ravnatelj ljubljanskega in celjskega nemškega gledališča »konfesiouslos«. Pri razpravi je bilo veliko gledaliških igralcev nemškega in slovenskega gledališča. Lasario je bii pri včerajšnji razpravi zopet zelo živahen. Ozmerjal je prav pošteno Wolfa, da je zaklical Lasariu: »Ich werde Sie ein-sperren lassen.« Sodnik Zebre je zato pokaral Wolfovega zastopnika dr. Ambro-sitseha, češ, da nima pravice »einsperren lassen«, pokaral tudi Lasaria, da ne sme pripovedovati Wo'lfu preveč gorkih. Lasario je bil pri včerajšnji razpravi tak, kakor da bi bil na odru. Miril ga je njegov zastopnik dr. Ažman, Wolfov zastopnik dr. Ambrositsch, časnikarska poročevalca, sodnik, njegovi prijatelji igralci, najbolj je še ubogal Hardna, kadar mu je zasikal »pst«. Razsodbo objavi sodnik pismeno.
lj Oratorijska koncerta dne 3. in 4. februarja. V lažje umevanje znamenitega oratorija je izdala »Glasbena Matica« knjižico, ki se pri gospej Cešarkovi dobiva brezplačno. Knjižica vsebuje besedilo s slovenskim prevodom, poljudno analizo oratorija, životopis skladateljev, nekoliko podatkov o oratoriju in njega zgodovini. Perosi pri slavnosti papeževega jubileja in »Rojstvo« v Vidmu na Laškem. Želeti je, da bi slavno občinstvo seglo po tej zelo prikladni knjižici, da se pred koncertoma orientira in pripravi za tem globlje razumevanje. Razširjeno je napačno mnenje, češ da bode dne 3. samo prvi del. dne 4. pa drugi del sc izvajal. Ne! Oba dela se bodeta izva;ala obakrat, v sredo in četrtek. Drugi koncert bo torei zgolj ponovitev prvcg;>.
Ii Iz pisarne slovenskega gledališča. Zaradi indisponiranosti g. Fiale se uprizori nocoj zanimivi igrokaz »iSmone« z gdč. Winterovo in go. Borštnikovo v glavnih vlogah; v soboto pa bode premijera opere »Werther«.
Ij Osebne vesti. Poštni nadkontrolor g. Jernej Grošelj pojde na lastno prošnjo v pokoj.
Ij Vdovski in sirotiški pokojninski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem
ima svoj redni občni zbor v petek, dne 29.
jan. ob sedmi uri zvečer v preddvorani hotela »Union« z običajnim dnevnim re-i dom.
lj Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« bo v petek, dne 29. t. m., ob šestih zvečer v deželnem muzeju v »Ru-dolfinumu«.
ij Glede velike predpustne priredbe slov. glasbenega društva »Ljubljane« prosimo vse p. n. dame in gospode, naj se ne obračajo z vprašanji za raznolika pojasnila na uredništvo »Slovenčevo«, ampak na društvo samo, čigar odbor vsak večer od 7. do 8. ure posluje v perinanenci v pisarni »Unionovi«, vhod skozi Frančiškanske ulice, pritličje na desno. Mi pri najboljši volji ne moremo radi pomanjkanja časa ustreči cenjenim vprašanjem, zlasti pa ne ob takem navalu. Prosimo torej na naslov: »Ljubljana«, hotel »Union«!
Ij Živ za mrtvega proglašen. Predvčerajšnjim in včeraj je bilo po celi Ljubljani razglašeno, da je umrl odvetnik dr. Kapus. Ker je to izjavil tudi policijski zdravnik dr. Miner, ki je mrliški ogledova-lec, je ta napačna vest prišla v razne časopise. Dr. Kapus je res bolan, a kakor čujemo, mu je danes boljše. Želimo mu še mnogo srečnih let!
lj Člani društva »Pravnik« se opozarjajo, da se vrši jutri ob osmi uri zvečer v mali »čitalniški dvorani« »Narodnega Doma« v Ljubljani glavna skupščina. CMbor vabi tudi mlajše gg. pravnike, da se udeleže skupščine in pristopijo k društvu.
Ij »Slovensko planinsko društvo« opozarja svoje člane in prijatelje in vse cenjeno občinstvo na svojo IV. predpustno zabavo, ki se vrši v Ljubljani dne 4. februarja v »Narodnem domu«. Društvo izvrši dekoracije kar najskrbnejše, preskrbi tri godbe, namreč dva orkestra »Slovenske filharmonije« in »Ljubljanski sekstet« m bode tudi v lastni režiji skrbelo za vsestransko pogostitev. Ker so torej izdatki jako znatni in ker so dohodki namenjeni za pokritje stroškov, ki jih ima društvo ob izvrševanju svojih tudi v narodnem oziru tako važnih planinskih naprav, posebno za povečanje Triglavske koče na Kredarici, je pričakovati, da bo udeležba kar največja, da se s tem podpira društvo, ki je za slovenske pokrajine in za njih narodni značaj že toliko storilo.
lj Uradniško stavbeno društvo v Ljubljani namerava na prihodnjem občnem zboru svoj delokrog v smislu zadnjih min. odločb razširiti tako, da bodo zamogli istemu pristopiti tudi deželni in avtonomni uradniki. Želimo, da si na ta način ta obče-koristna zadruga pridobi kar najširši delokrog in najiskrenejših simpatij pri vseh merodajnih faktorjih.
lj Na ljubljanskem Gradu obhaja jutri Blaž Svetelj, ki že 27 let čuje nad Ljubljano, svoj 60. rojstni dan. Bog ga ohrani še nadalje čilega in zdravega!
lj Veleslepar. Nekako pred dvema mesecema je prišel v hotel »Lloyd« okrog 40 let star elegantno oblečen gospod z mlado gospo in tremi otroci in je pri sebi imel tudi psa. Obnašal se je jako fino in dajal mastne napitnine, tako da je sobarica mislila, da ima pred seboj milijonarja, vsled česa mu ni dala v izpolnitev oblastveno predpisane zglasilnicc in tudi nobenemu policijskemu organu o njem ni ničesar povedala. Po preteku nekaj dni je cela družina odšla v Zagreb in se kmalu zopet povrnila, češ, da ji nikjer tako ne ugaja kakor v Ljubljani. Sobarica še bolj uver-jena, da morajo ti ljudje biti bogataši, jili je napram oblastvu glede zglasitve skrbno prikrivala in jim stregla z največjo uljudnostjo in ni zahtevala od njih stanarine. Potekali so tedni, bogati družini pa se je sobarica tako prikupila, da so jo začeli jemati seboj na sprehode. Ker je bilo bogatinu predolg očasno živeti zasebno, si je hotel čas kratiti s tem, da se je začel pogajati za Friedlovo in šc neko drugo restavracijo ter sobarici obljubil, da jo vzame za vrhovno voditeljico. V tem ko se je ta že veselila dobre službe jc pa gospod obiskoval premožnejše kroge ter jih s pretvezo bodočega restavraterja napumpal kolikor je znanega do 500 kron. Potekla sta dva meseca. K Ranzirigerju jc prišlo za njima iz Zagreba pohištvo, katero pa je bilo odposlano nekam drugam. Obitelj je bila dolžna sobarici za stanarino 600 K. katera pa ni imela najmanjšega dvoma, da ne bode dobila plačila in to tembolj ker ji je neznanec pripovedoval, da je ženina mati zelo bogata in pa da je sorodnik baronice EichePburgove v Celovcu. Ko so se naveličali hotelskega življenja se je cela družina odpeljala z izvoščekom v »zasebno stanovanje« in ni poravnala svoj dolg v znesku 600 K. katerih sobarica ni zahtevala ker je bila trdno prepričana, da postane pri Friedlu vrhovna voditeljica. Naenkrat pa ni bilo o bogatašu ne duha ne sluha. Policiji kateri je bila zadeva šele nekaj dni pozneje naznanjena se je posre-
čilo nabrati o velesleparju toliko podatkov, da bode nmgoče dognati kdo da je in ga spraviti pod ključ.
lj Kletarski tečaj za pivo, o katerem smo pred kratkim poročali, da ga priredi vsled vabila deželne zveze za tujski promet gospod dr. NViclmiann z Dunaja, se prične v petek (29. t. m.) popoldne in se nadaljuje v soboto. Iz Gorenjskega se je že oglasilo precejšnje število udeležencev. Interesente iz Ljubljane opozarjamo, naj se pravočasno oglase. Vsi udeleženci naj se zberejo jutri v petek ob tretji uri v pisarni deželne zveze za tujski promet v Ljubljani, hotel »Lloyd«.
Potres v južni Italiji. Iz Reggia di Calabria poročajo, da se je pri zadnjem močnejšem potresu dne 23. t. m. podrlo nekaj že prej poškodovanih poslopij,, do-čim so doslej cele hiše dobile razpoke. Opeka in podirajoče se zidovje je mnogo ljudi ranilo. Ljudstvo je vsled neprestanih sunkov tako prestrašeno, da tudi prenočuje na planem, ker se ne'upa v hiše. Ne mine skoro dan, da bi se zemlja nc stresla.
Preiskava pri pisatelju Korolenku. Iz Peterburga poročajo: V stanovanju pisatelja Korolenka je policija izvršila hišno preiskavo, a ni nič našla.
Kralj Mene ik umira. Abesinski kralj Menelik umira. Vlado je prevzela kraljica Taitu. Bati se je resnih nemirov.
Graščak ponarejalec denarja. Kriminalna policija ie v Mislovicah v Gorenji Šleziji zasledila v stanovanju graščaka pl. Neukircha celo tovarno za kovanje po-tvorjenega denarja. Zaplenili so mnogo falzifikatov ter graščaka zaprli.
VOLITVE V KRANJSKO TRGOVSKO IN OBRTNO ZBORNICO
so bile danes popol. končane. Neodvisni obrtno-trgovski volivni odbor je postavil, kakor smo poročali, svoje kandidate, ker jc liberalna stranka med 15 slovenskimi mandati ponujala samo sramotni »kompromis« — tri mandate, a povrh se še organizirala, da še te tri mandate neodvisnim trgovcem in obrtnikom poje.
Nasprotniki so delovali z vsemi sredstvi, kljub temu pa je oddal neodvisni obrtno-trgovski odbor skupno 3436 glasovnic, kar ie vsekako za mlado opozici-jonalno gibanje v trgovski in obrtni zbornici častno in — upoštevanja vredno število.
V	tretji obrtni skupini (bele glasovnice) so naši oddali 2314 glasovnic.
V	drugi obrtni skupini (rdeče glasov^ niče) so naši oddali 343 glasovnic.
V	prvi obrtni skupini (zelene glasovnice) so naši oddali samo pet glasovnic, liberalci baje 48, Ncnci baje 52.
V	trgovski skupini (rjave glasovnice) so naši oddali 9 glasovnic.
V	drugi; ».trgovski skupini (višnjeve glasovnice) so naši oddali 147 glasovnic.
V	tretji trgovski skupini (rmene glasovnice) so naši oddali 618 glasovnic.
Volitev ;e bila ob 3. uri zaključena in se 'c takoj nato pričel skrutinij.
Telefonsko ln brzolnuna poročila.
POLOŽAJ V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 28. jan. Odločitev se bliža. Situacija je silno napeta, kar se kaže najbolj v nenadni današnji odgojitvi proračunskega odseka, v katerem vlada nima večine za dispozicijski fond ministrskega sveta. Vlada nima zase ni Nemcev, ni Cehov, ni Jugoslovanov. Nekoliko jasnejše postane v sredo, ko predloži Bienerth svoj načrt za ureditev jezikovnega vprašanja na Češkem. o porabi jezikov iu ureditvi okrožnih vlad. Če bodo Nemci in Čehi načrt popolnoma odklanjali, tedaj nastane kriza, o kateri se pa še ne more reči, koga pokoplje: kabinet ali — parlament.
DR. KOROŠEC V PRORAČUNSKEM ODSEKU.
Dunaj, 28. jan. Dr. Korošec se jc v proračunskem odseku oglasil pri postavki »ministrski svet« k besedi ter stavil na navzočega ministrskega predsednika poziv, da sc izjavi o svojih političnih namenili, ker bo to za stališče poslancev v odseku nasproti budgetnim postavkam merodajno. Potem pa kritizira slabo poročevanje korespondenčnega biroja i/, inozemstva. Mi imamo samo v Peterburgu svojega poročevalca. a njegovo poročevanje je tako malomarno, da smo navezani na Wolfov biro v Berolinu, kojega poročila pa so prikrojena za nemško politiko. V Londonu sploh nimamo svojega poročevalca, v Parizu pa skupno z W'olfom, istotako nimamo poročevalcev v Rimu, Madridu itd. V Orientu so nastavljeni poročevalci, a ne toliko za javnost, kakor pa za informacijo zunanjega ministrstva. Istotako na Balkanu. Tudi v Berolinu nimamo lastnih poročevalcev, ampak smo navezani na Wol-fov biro. ki pošilja sicer celo kopo poročil v Avstrijo, a so za avstrijsko javnost ve-
činoma nerabni. Biro nas stane torej mnogo denarja, a nam da le malo Iraška. Govornik predlaga resolucijo, da se reformira poročevanje inozemstva.
Dunaj, 28. jan. V proračunskem odseku je danes dr. Korošec zahteval ureditev jezikovnega vprašanja tudi za Jugoslovane ter krepko govoril proti agitacij-skim potovanjem ministra Schreinerja.
DR. KOROŠEC ZA LJUBLJANSKE VE-TERANCE.
Dunaj, 28. jan. V današnji seji proračunskega odseka je poslanec »Slovenskega kluba« dr. Korošec ostro bičal razpust ljubljanskega veteranskega društva. Povdarja! je, da je bilo razpuščeno to društvo cesarju zvestih mož, ki so glede zvestobe do cesarja lahko merijo z vsakim gardnim kapitanom, ker je storilo človekoljubni sklep in darovalo malo svoto za l ubljanske ranjence. Ostro je kritiziral, da je vlada posegla tudi po društvenem denarju, namenjenim vdovam in sirotam.
TRŽAŠKI MESTNI SVET ZA LAŠKO UNIVERZO V TRSTU.
Trst, 28. jan. Včeraj zvečer je imel mestni svet sejo, v kateri je sklenil resolucijo za ustanovitev italijanske univerze v Trstu. Od slovenskih mestnih svetnikov sta bila navzoča samo dva. Dr. Slavik je odločno zastopal stališče Slovencev, ki soglaša s stališčem naše državnozborske delegacije, ter obrazložil zakaj Slovenci, ki se jim ne da v mestu niti ljudske šole, ne morejo glasovati za laško vseučilišče v Trstu. Galerija je ta govor precej živahno spremljala z raznimi medklici. Resolucija je bila seveda sprejeta z vsemi glasovi proti slovenskima glasoma.
SLOVENSKI DIJAKI IN VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 28. jan. Danes se je vršil tu po S 2 shod slov. akademikov. Shod je sprejel resolucijo, ki protestira, da vlada hoče rešiti laško vseučiliško vprašanje, ne da bi istočasno rešila vprašanja slovenskega vseučilišča. Shod je zahteval takojšnjo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani in recipropriteto za zagrebške skušire ter je pozval slovenske poslance, naj toliko časa preprečijo vsako rešitev vladne predloge o laški pravni fakulteti. dokler se istočasno ne reši slovensko vseučiliško vprašanje.
TRENTIN ZA LAŠKO FAKULTETO NA DUNAJU.
Inomost, 28. jan. Prebivalstvo Tren-tina je za laško fakulteto na Dunaju, češ. da je nekaj boljše kot nič.
BANČNO VPRAŠANJE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 28. jan. Pojavil se je nov projekt, ustanoviti kartelni banki podobno banko, ki pa bi ne bila popolna kartelna banka.
ZOPET OBSEDNO PSTANJE V PRAGI.
Dunaj, 28. jan. Vlada grozi po svojih listih zopet z obsednim stanjem v Pragi, ako bi se v nedeljo ponovile demonstracije proti »bumlu« nemških buršev.
KRALJ PETER SE NASTANI NA ŠTAJERSKEM?
Gradec, 28. jan. Tu govorijo, da je kralj Peter kupil posestvo Thal pri Gradcu.
TOVARNA BICIKLJEV PUCH POGO-RELA.
Gradec, 28. jan. Tovarna bicikljev in avtomobilov Puch je danes v Gradcu pogorela.
VOJNO GRADIVO ZA SRBIJO.
Carigrad, 28. jan. Prevoz srbskega vojnega gradiva iz Soluna, ki ga je Srbija naročila na Francoskem, bo trajal do maja meseca. Srbska vlada je znova prosila porto, da ji dovoli olajšave za ta prevoz.
VOJNE PRIPRAVE NA BOLGARSKO-TURŠKI MEJI.
Sofija, 28. jan. Vsled vesti iz Kirdža-lija, da Turki tam kopičijo čete in živila in da so v Točanih ponoči povečali posadko od 200 na 3000 mož, je vlada pod pritiskom javnega mnenja poslala zopet močne oddelke vojaštva na mejo. Položaj je zelo resen.
PASIC V DIPLOMATSKI SLUŽBI.
Belgrad, 28. jan. Vlada je ponudila Pasiču mesto poslanika v Londonu. Pasič je odklonil, ker bi rajši šel v Pariz.
KNEZ NIKOLA — KRALJ? Pariz, 28. jan. Tu vzdržujejo vest, da se knez Nikola črnogorski namerava proglasiti za kralja.
Ne verujte, da zlo preide saino od sebe. Ce ste bolni, morate takoj iskati pomoči, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orke-nys LindenhonLg-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni pot, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in za-brani razvoj bolezni. Ce naročite eno steklenico za poskušnjo za 3 K, eno veliko steklenico za 5 K, naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apostel-Apotheke« v Budimpešti, Josefsring 64, Depot 30.
Proti malokrvnosti
uporabljajte SCOTTOVO emulzijo, ki po-množuje kri in tvori hitro močno in zdravo
meso.
Scottova emulzija
učinkuje istotako za staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo en sam poskus prepričal, kakor je že tisoče prepričal v pre
2249 1
PrtBtna le s to teku 32 let.
znamko — rl-
Rarancljsklm Cena originalna steklenice 2 K 50 vin
znakom Scct-tovegn ravnanja.
Dobi se v vseh lekarnah.
Svarimo vsakogar,
ki kašlja, če je hripav, zaatezen, nima pravega teka, če zapazi da pojemlje teža telesa, če se ponoči poti, se čuti slaboten in izpehan, ali zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči Črkeny-jew lipov med (sirup), da prepreči nadaljno razSirjanje bolezni.	3058 12—6
firkeny-jew I. povmetl (s rupt prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj in bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. 1 večja steklenica 5 K, in 3 velike steklenice, poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju
5rkeny]eva lekarna pri ..Apostolu", Budapešta, Josefsring 64. — Depot 30.
Mlad gospod išče
2 lepo meblirani sobi
s separatnim vhodom in v bližini Sodnijske palače, ter event s hrano zjutraj in opoldne ter postrežbo. Ponudbe naj se naslovijo pod šifro ,,Sameo*', katere spre|ema iz posebne prijaznosti uprava tega lista pod štev. 214/9.	214 3
PfodnTa trgovine.
Dobro idoča trgovina s konfekcijo in vsakovrstnim drugim blagom v zelo prometni ulici v Ljubljani proda se takoj radi smrti prejšnje lastnice 7. vso zalogo. Potrebni kapital 20-24.000 kron.
Ponudbe brez posredovalcev na upravništvo tega lista pod šifro ,,Izvrstno idoča trgovina".	205 4 3
Globoko užaljeni naznanimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena in nepozabna mati, stara mati, sestra in teta, gospa
Katarina Parkelj roj. Joger
mesarica ln hišna posestnica
danes ob 3. uri zjutraj v f6. letu starosti po mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb bode v petek dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Sv. Petra nas>pu št. 49 k Sv. Križu.
Sv. maše zadiišnice se bodo brale v raznih cerkvah
Drago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 28. jan. 1909. Žalujoči ostali.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 m n
g Ča» opati zovanja	Stanj« barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo ■	taja ■u . u I. , >
271 9. zveč.	747 1	— 5 9	sl. jvzh.	jasno	00
„ 7. zjutr. 28 2. pop	48 1 - 12 8 48 0 j -r 7 0		sl. ssvzh. sl. jjvzh.	megla oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 4 2°, norm. — 2 0"
TRZNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 28 januarja Pšenica za april .	.12 75
Pšenica za oktober 1. 1909 , . . 10 85 Rž za april I. 1909.	1006
Oves m april .	8 63
Koruza za maj 1. 1909.	. . 7 29
Efektiv: neizpr.
Vdova srednje starosti, bivša gostilničarka, izurjena v vseh gospodinjskih opravilih ter dobra kuharica, i&če službe kot
gospodinja
h kakem samostojnem gospodarju ali uradniku. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod „Vdova" v Ljubljano, poste restante.	181 3—3
Costiina in trgovina
se odda v najem n t Mru
pri I )omžaljn 1».
Pouve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupica.	189 3
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe »e tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov.	6, 6
FRAN CASCIO
Šelenburgove ulice št. 6.
Ucenca
z dobre hiše in nekoliko zmožnega nemškega jezika, starost 14 do 15 let sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Leopold Zore trgovec, Javornik Gorenjsko.
229' 3-2"
■■ M ji «» m obrabljeni
■Mir'	1 • t • V i •
S- prodajalniškt predali in pudel
Ponudbe na: Josipa Koten, Ljubljana, Tržaška cesta 4.	221 2-2
prodajal^ci
se sprejme za mešano trgovino n» deželi. Nastop takoj, plača po dogovoru. Ponudbe na prometno pisarna B. Kamenšeka v Ljubljani. 238 3—2
flliTUNT
želi vstopiti takoj začasno v kako pisarno. Ponudbe pod ,,Sreča" na upravništvo „Slovenca".	231 2-2
Mlekarsko zadruga v Srednji vasi v Bohinju
234	ima	3-2
130 lepih hlebov švicarskega sira
naprodaj. Hleb je težak 20-30 kg Cena po dogovoru.
vem sit,	JI Ss
primerno hišo v najem
ob Bohinjski železnici od Kanala do Jesenic, oziroma hhzu iste, v prometnem kraju. Hiša mora biti pripravna za trgovino oziroma gostilno. Hiša bi se v sluča u tudi kupila. Ponudbe na upravništvo ..Slovenca".	23j 7—2
*****
M
*****
Prodajalna
se daje v najem z vso opravo vred, ir Štepanjt vasi stev. 50. Pogoji zelo ugodni.	*	240 2—1
'	M m
dvonadstropna hiša
i*a Marije Terezije cesti pod jako ugodnimi pogoji. Pritlični prostori so jako ugodni za gosiilniško obrt z zračnimi kletmi, vrtom in salonom — Več se poizve pri g. Alojziju Acceto, Trnovski pristan, št. 14 v Ljubljani.	241 1
Oznanilo.
Podružnice
Splfet, Cclovcc tn Trsi
- Delniška glavnica -K 3,000.000.
V tekočem letu se bodo pri Obrtno-obSesatveni komisiji za pomočniške preizkušnje na Kranjskem vršile skušnje štirikrat, in sicer:
1.) v pondeljek, dne 8. marca,
2)	„ „	„ 7. junija,
3)	„ „	„ 20. septembra, 4.) , „ „ 6. decembra.
Lastnoročno pisane, koleka prosle prošnje za pripustitev k skušnji je pravočasno, t. j vsaj štiri tedne pred vsakim izpitom, poslati podpisanemu načelniku.
Obrtno-oblastv. komisija za pomočniške preizkušnje
v Ljubljani, dne 25. januarja 1909.
Načelnik: Ivan Šubic
242 3 1 C. kr. državne obrtne šole ravnatelj, mam—m—-------:--»m«.........................
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve nitce 2
'/2%
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistih
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spljet, Celovec in Trst_-
Rezervni lond K 300.000.
Izdajatelj: Dr. Ienacll Zltnlk.
I isk: »Katoliške Tisknrne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stefe,