Ste v, 30 H 4 Trstu« v soboto novembra 1919 jetnik XLVI dat,, udi ob ueocijah in praznikih. zjutraj. — Uredništvo: ulica AfHEkc^i štev 20, l. p »dstroge. — I>oPi6i naj se poiiijajo ured- /•iilvu. — Nefraukirant pi*ma &e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajate^ 1" odgovorni ureditik Štefan Godina. — Lastnik koasorcij Hsta fidkiofH. — lisi-, tiskarne Edii*>it — Naročnina znala na mesec L 3'—, pol 'leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon tirednt&va in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — OgU^i se računajo t firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po «0 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mrrt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Ogiase sprejema inseratni oddelek CdinostL Naročnina in reklamacije se poiltjajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Testu, uL av. Fraaoika Ai. 20» 8z Jugoslavije. Jugoslavija ne želi vojne. PRAGA, 6. (S.) Jugoslovanski vojni minister, general Iladžič, je izjavil tekom svojega bivanja v Pragi uredniku »Večera«, glasilu agrarcev, da so vesti o domnevnem jugoslovanskem koraku proti Italiji popolnoma neutemeljene. Jugoslavija želi živeti v miru s Svojimi sosedi. 0«ia je sita vojne in se izogiba vsakemu konfliktu. Jugoslavija je rekel minister — ne mobilizira in ni vpoklicala novih novicev, temveč je celo odpus-tila starejše letnike. General je pripomnil, da se spori poravnajo •mirnim potom, da more Jugoslavija čim prej znižali število vc-ke na število mirnega časa. Posojilo iranccskc banke jugoslovanski državni banki. - RIM, 6. Po vest." rz diplomatskih krogov ;je bila baje skleni :ued francosko banko 'in ju^oslovan-sko državno banko pogodba za posojilo 100 milijonov frankov. --- i Anglija in Francija niste predložili novih predlogov glede Reke. PARIZ. 6. Neka brzojavka iz VVashingtona isChicago Tribuni zatrjuje, da je minister zunanjih stvari javil, da niste ne Francija ne Anglija predložili novih predlogo-v glede Reke. Izvozna carina na žito. DUNAJ, 4. Wiener AHgemei-ne Ze/tung« (Sech^uhrblatt) javlja: Prve dni prihodnjega tedna pričakujejo bclgrajskega izvedenca, s katerim bedo m-rodajni krogi razpravljali o izvozni carini na ž-lo, čije precejšnja višina (40?,;) povzroča Avstriji precejšnje težkoče. 22 ĆEKOSLOVfiŠ^E. Aretacija zaradi korupcije. DUNAJ, 5. Listi .poročajo iz Prage: Zaprli SO sekcijskega načelnika v finančnem ministrstvu Jiraka. Aretiral ga je policijski predsednik Bienerth v salonu zunanjega ministra Benein contumacia-proti stotniku Sadoulu, ki je zapustil septembra 1917. Francijo z misijo, ki je šla v Rusijo. Misija se je povrnila v Francijo, toda Sadoula ni še nazaj; ostal je v Rusiji, kjer je bržkone kak boljševiški ljudski komisar in baje rav- svojega slugo Andreja Horvata, ki ga je Tahi izgnal iz gradu. Sluga tni je potrdii, kar je rekel Stepko. Srce mi je zakipelo, ali molčala sem. Kako naj vdero žena in trije otro-čiči v trden gr'ad, poln orožnikov? Ponoči sem prišla v Stubico, v svojo Stubico. In tudi tu so mi zaklicali z gradu, smejoč se;» Tahov je!* — in vse moje siromaštvo je ležalo pred gradom, pod vedrim nebom. Nisem imela hiše, ne zavetja, nisem imela niti toliko, kolikor moj zadnji kmet. Bog! Ogrešila sem si dušo. Preklela dan, preklela noč, preklela svet, preklela vse} Oh! Ne daj Bog ne vam ne vaši deci, da bi morali preživeti tako noč! Mene ne upogiblje vsak vetrič. Ali ta strela mi je razkopala vso dušo. Gospod Gjuro Ra-škaj me je sprejel čez noč; potem sem šla k zetu Stepku v Mokrice, a danes prihajam k vam, domine bane, in kličem na ves glas: ^•Povrnite mi oteto dedovino, zaščitite vdovo ohranite sirote, sodite hitro z mečem; dokažite, da je še pravice na svetu, da lakomna zver ne sme trgati plahim iz ust vsakdanjega kruha. Ban! V imenu te kraljevine Slavo- tz Anglije. Delavska nnii|i pri volitvah na Angleškem. LONDON, 5. Dosedanji rezultati mestnih volitev so pokazali, da so dobili delavci v raznih okrajih Londona veliko večino. Isti pojav se kaže tudi v drugih mestih« Za splošno oddajo imetja. PARIZ, 5. Kakor poroča »Matin«, se je Asquith v tgovoru, ki ga je imel v Aderyswil-thu, zavzel za splošno oddajo premoženja. Ustanovitev industrijskega sodišča. LONDON, 6. (S.) Dolnja zbornica je odobrila enoglasno zakonski načrt za ustanovitev industrijskega sodišča, ki bo odločevalo o delovnih sporih. Rusko vprašanje in angleška dolnja zbornica. LONDON, 6. Ko je vlada predložila zahtevo novega izrednega posojila, se je vnela živahna razprava, ker so laburisti in asquitovci (liberalci) izjavili, da ne bodo glasovali za posojilo, če je namenjeno za operacijo v Rusiji. Neposredno angleško delovanje v Rusiji je po mnenju liberalcev najglavnejši vzrok težavnemu finančnemu položaja v Angliji. Vnela se je nato živahr.j razprava o boljševiški in protiboljševiški politiki. Liberalni poslanec Malone, ki se je pred kratkim povrnil iz Moskve, kjer je bil Trcckijev gost, je trdil, da bi nastal v Rusiji kmalu mir, če bi se sovjetska vlada uradno priznala in če bi zavezniki pregovorili protifooljševike, da polože orožje. Proti Malonejevem izvajanju je nastopil laburist polkovnik Ward, bivši delavec, ki se je tudi pred kratkim povrnil iz Rustje. Ward je omenil ponesrečerije sestanka na otoku Prinkipu« ki ni uspel, ker je nemogoče združiti ,protiboljše>viške struje z anarhisti, ki imajo sedaj v Rusiji vso moč v rokah. Naglašal je tudi razliko med groznim divjastvom sovjetske vladavine in iskrenimi demokratskimi načeli Kolčaka in Denjikina. Proti koncu raaprave je govoril vojni minister Winston Curchiil, ki je trdH, da ne morejo ne Anglija ne drugi zavezniki reči, ali so v vojni z ruskimi boljševLki, ali niso, ker razmere, ki jih Berliner Bors-n-zeitung poroča > Hamburger FremdenblaLt« iz Nevv Yorka, da je 30.000 mož pehote zasedlo newyorško pristanišče in ladjedelnice v Broo!dyn.u. Vsled izgredov delavcev v l^djs-delnicah je nad pristaniščem bilo razglašeno obsedno stanje. O napovedi vojne. WASHINGTON, 6. (S.) Senat je odklonil Gorejev predlog, naj se vključi v statut Zveze narodov člen, ki določa, da se ne sme napovedati vojna, ne da bi se prej vprašal narod za mnenje. Rudarska stavka. WASHINGTON, 7. (S.) Odbor za oskrbovanje s premogom je sklenil, ustaviti oskrbovanje tujih parnikov s premogom, dokler se rudarska stavka ne dokonča. CHICAGO, 6. (S.) Položaj stavke je neiz-premenjen. Lastniki premogovnih rudnikov v zapadl i Virginiji so izjavili, da so vse prednosti njim v prid; železniški promet se začenja omejevati. Proti stavkam. AMSTERDAM, 5. »Telegraaf« poroča iz New Vonka, da je Franku Hayesu in 83 drugim voditeljem strokovnih organizacij prepovedana vsaka akcija. Ta prepoved se je odredila na prošnjo zastepajočega glavnega državnega pravdnika. Dne 11. novembra bo sodišče izdalo definitirvni odlok glede prepovedi stavke. Wilson je odobril načrte kabineta glede postopanja proti voditeljem stavke in je izjavil na podlagi zakona glede stavk, ki ovirajo dobavo živil in premoga, da so take stavke nedovoljene. nije obtožujem Talia pred vami za razbojnika; dajti mi pravico, dajte! j 2eni je odreklo grlo. Drhteč od glave do J pete, pritiskajoč svoji močni roki na razburje-; ne prsi — je stala Uršula pred banom. Obraz ji je žarel, ustnice drhtele, očesi časoma bliskali, a poleg nje je stal kot kamen podban Ambroz in je rekel na kratko: »Vse, kar je govorila ta plemenita gospa, je živa resnica, na moje poštenje!« Molče je gledal ban v tla; slednjič je izpre-govoril: > Morda, ver.jainem, da je resnica. Gospod Tahi ni postopal pametno. Nu, mi imamo hvala Bogu, v tej kraljevini sodnikov in zakonov, a sodnik za kralja sem jaz. Ali, sedaj ni sodba; in vi, plemenita gospa, morate dokazati, kar ste rekli ravnokar. Pravda se mora izvesti pravilnim potom. Vrhu tega je treba preiskati, v koliko je knez Bator kršil pravico, v koliko je ni. Pravim vam tudi to, da judex curiae ne spada pred ba-nsko sodbo. Vse bo treba torej razmotrivati.« (Dalje.) Is Nemt!Je. Bethmann-Hollweg pred preiskovalno komisijo. ' CURIH, 6. (S.) Iz Berolina poročajo: »Iz Bethmarmove izpovedbe pred preiskovalno komisijo je razvidno, da se ni začela podmorska vojna proti njegovi volji, ker je svetoval cesarju, naj posluša mnenje vojaških svetovalcev. Bethmann je predvideval vstop Amerike v vojno in vse posledice tega dogodka. Razliko med svojim govorom dne 29: februarja, ko je bil proti podmorski vojni, in govorom dne 23. decembra 1916., ko se je izjavil skoraj za to vojno, je pojasnjeval tako, da ni mogel ob priliki svojega prvega govora še upati, da bi se mogla vojna dokončati drugače nego z orožjem, dokler niso vojaški izvedenci izjavili, da bo vojna izgubljena, če ne uporabi zandje sredstvo: podmorski boj. Brat generala von der Goltza aretiran. CURIH, 7. (S.) Iz Berolina poročajo: Grof von der Goltz, generalov brat, je bil aretiran, ker je pomagal pri pošiljanju nemških čet v baltiške pokrajine. Iz dokumentov, ki so jih našli pri njem, je razvidno, da so sokrive tudi nekatere osebe iz ministrstva za zunanje stvari, ki bodo bržkone tudi aretirane. Aretirali so razun tega mnogo ruskih agentov. Stavke v Berolinu. BEROLIN, 5. Generalna skupščina zveze kovinskih delavcev, ki je 3. t. m. nadaljevala svoje seje, je sklenila izjaviti, da so predlogi podjetnikov glede povratka na delo popolnoma nesprejemljivi. Komisija petnajstorice je dobila nalog, naj predloži zahteve stavku-jočih delodajalcem. Da bi bilo podpiranje teh zahtev bolj učinkovito, poziva zveza vse kovinske delavce onih strok, ki v Veleber-linu še niso pristopili stavki, naj bodo pripravljeni, da stopijo po potrebi takoj v sim-patij-sko stavko. Politična zastopstva delavcev so pozvala generalno skupščino, naj pripravi vse potrebno za generalno stavko, ki naj se preglasi 38 ur potem, ko bi postalo jasrtio, da delodajalci nočejo odnehati od svojega staPsča. Generalna skupščina je zahtevala tudi, naj veleberolinski izvršilni svet skliče takoj plenarno zborovanje delavskih in obratnih svetcv, kjer naj se odloči o na-daljnem postopanju delavcev v boju proti delodajalcem. Ta sklep je bil sprejet s približno 4000 proti 17 glaso«vom. Proti splošni politični stavki. CURIH, 7. (S.) Iz Berolina poročajo: Noske je ukrenil stroge ukrepe proti tistim, ki bi hoteli pregovoriti delavstvo na splošno politično stavko/ Sedež neodvisne socijalistične stranke v Berolinu so zasedli vojaki. Tekom hišnih preiskav so našli mnogo dokumentov o agitaciji med delavstvom. Zborovanje tramvajskih uslužbencev, na katerem je bilo sklenjeno, da se ustavi delo, je bilo s silo razpu-ščeno. Tudi delavski izvrševalni odbor v Berolinu je bil razpuščen. . Vračanje nemških vojnih ujetnikov. PARIZ, 5. Iz Compiegna javljajo, da so cd ta.m že začeli odpošiljati domov nemške vojne ujetnike in da je več vlakov ž njimi že odšlo. Osemurni delavnik. BEROLIN, 5. »Vossische Zeitung« poroča iz Draždan: Z ozirom, na položaj industrije so sklenile seda,j tudi strokovne zveze rudarjev v saksonskih premogovnikih v soglasju s sklepom premogokopnih vodstev in obratnih svetov, da se uvede iznova osemurni delavnik in sicer zaenkrat do konca marca 1920. ____ Morilci grofa Tiaze se iščejo. BUDIMPEŠTA, 5. Ogrski korespondenčni urad javlja, da je grof Emerik Karoly poslal policijskemu predsedniku dopis, 1 v katerem razpisuje nagrado 200.000 kron za onega, ki bo prijel morilce grofa Štefana Tisze. Švicarska trgovina. BERN, 5. Švicarski krogi opozarjajo, da so švicarske izvozne tvrdke dobavljale blago v Belgijo, Čehoslovaško, .Jugoslavijo in Poljsko, da pa za svoje dobave niso prejele niti denarja niti drugega blaga v zameno. Švicarske izgube se cenijo na kakih 30 inili^onov kron. Prizadeti krogi nameravajo zato prevdarjati, ali naj se trgovina s -temi deželami v teh razmerah ne omeji, oziroma popolnoma ne ustavi ali pa vrši le proti predplačilu. Skladišče bombaža zgorelo. PARIZ, 5. Iz Rio de Janeira poročajo, da je v San Paolu zgorelo skladišče bombaža v vrednosti treh milijonov. Obsedno stanje v Tiflisu. PARIZ, 5. Iz Tifltsa se poroča, da so proglasili na povelje angleškega generala Wil-keja obsedno stanje nad mestom in provincijo Matumom in da so postavili vlado pod angleški guvernement. Železniška nesreča. KODANJ, 5. V soboto (ponoči je tik pred Kodanjem zapeljal brzovlak v drug vlak, vsled česar je bilo 60 oseb ubitih in ranjenih. Dr. Kramaf predsednik ruske republike ? V včerajšnjem izdanju smo priobčili vest iz Nauena, ki je poročala, da se je dr. Karel Kramaf, ta mučenik avstrijske krutosti in poznejši ministrski predsednik češkoslovaške republike in načelnik Češke delegacije v Parizu, odpeljal v Rusijo s posebno državno nalogo; združitve vseh demokratičnih elementov za ustanovitev veleruske federativne republike. Neka brzojavka iz Kijeva v praškem »Češkem Slovu« pa prisoja osebi Kramare vi še višjo čast: ne Ie nalogo, da uredi notranje razmere v novi Rusiji, marveč da mu hoče skupina meščanskih politikov ponuditi tudi predsedstvo republike. Pa ne samo demokratične struje, ki stoji za generalom Denjiki-nam, ampak tudi monarhično. Misleči kro<;i računajo s sodelovanjem dra. Kramara na političnem državnem življenju bedoče Rudije. Ti da bi mu hoteli ponuditi predsedništvo v monarhističnem kabinetu. Kandidatura dr. Kramara za vodilno mesto v Rusiji je danes splošno znana. Ru>ki časopisi se bavijo z njegovim-potovanjem v Odeso, in meščanski krogi da mu pripravljajo slovesen sprejem. Omenjena brzojavka v praškem listu pa dostavlja na zaključku, da so socijalnodemokratični krogi nasprotni sodelovanju tujih vojakov in politikov na notranjepolitičnem žvljenju Rusije. Socializem In nacilonsiizem. u. Res težko je razumeti te naše socijalne demokrate in njihovo duševnost. Danes ti proglašajo absolutno, brezpogojno solidarnost socijalne demoTcracije vsega sveta, jutri pa gredo brez vsakih ozirov preko zgledov socijalne demokracije drugih, velikih, politično dozorelih narodov. Seveda: sklicujejo se na »ideje na *>načela*, kakor da n. pr. nemški, češki, francoski socijalni demokratje nimajo hkrati nobenega razumevanja za svetost idej in načel. Resnica pa je ta, da ti naši socijalni demokratje nimajo nikakega zmisla za realnost, resničnost v politiki, da ne uvažu-jejo dejstva, da mora načela in ideje spremljati tudi taktika, kakor jo zahtevata trcnuUk in potreba. Načela so neizpremenljiva, ideje ne dovoljujejo (kompromisov. Postopanje pa ne more ibiti neizpreminljivo; mora se prilagO-jati potrebam časa. Češki, francoski in nemški socijalisti razumevajo velike potrebe velikega časa za svoj lastni narod. Zato so tudi začasno, za dobo velike potrebe, izpremenili svoje postopanje v razmerju z drugimi strankami v narodu. V obrambo "koristi svojega naroda so se odločili za sodelovanje z drugimi strankami! To pa, seveda, brez vsake škode, ali nevarnosti za svoja načela in ideje. Pa ne le glede vprašanja sodelovanja z drugimi strankami so prišli naši socijalni demokratje v navzkrižje z oficijelno socijalno demokracijo drugih narodov, ampak tudi glede stališča napram takozvani tretji internacijonali — ruskega boljševištva. Oficijelna socijalna demokracija — to je: ogromna večina — v Nemčiji, v Nemški Avstriji, v češkoslovaški republiki, v Francjji odklanja bcljševislvo, če že ne v njegovih idejah, pa v njegovih metodah. Odklanjajo boljševištvo, ker kompromitira — socijalizem. Saj vse to, kar je doživel madžarski narod v dobi Bele Kunovega boljševištva, naravnost kriči v svet svoj svarilni glas. Poročila iz Madžarske pravijo soglasno, da gibanje za vzpostavo monarhije zadobiva tam od dne do dne večji razmah, ker je bolj-ševištvo do konca kompromitiralo republikansko idejo. Kako ne?! Zlo je bilo tako hudo, korupcija tako strašna, trpljenje — tudi proletarskih slojev — tako neizmerno, da vse plasti ljudstva hrepene po izhodu Ln prihajajo do zaključka: naj pride tudi vrag na krmilo, samo da bo drugače! Celo Kautsky, ta veliki bojevnik in apostol socijalizma v Nemčiji, svari pred boljševištvom in njegovimi metodami, ker ve, da do takozvane diktature proletarijata ne more priti hkratu in z nasiljem, marveč le potom postopne evolucije: da se ideje ne dajo enostavno vrivati in narekovati, marveč je treba masam ideje polagoma privzgojiti! Do gospostva bo mogel priti proletarijat šele tedaj, ko bo zrel, ko bo usposobljen za to, ko bo imel v sebi dovolj umstvenih sil, ki bodo mogle in znale dovajati narode in države do sreče v znamenju narodne, politične, gospodarske in socijalne pravičnosti in smotrenosti. Današnjemu boljševištvu nedostajajo vsi ti pogoj!. Nihče drug, nego isti Ljenin sam priznava to z besedo in dejanji. V nekem razgovoru je priznal odkrito, da oni nimajo sredstev za izkoriščanje neizmernih naravnih bogastev neizmernega ruskega ozemlja, da bo treba iskati stikov z — grozna beseda — tnozemskin* kapitalizmom, da bo (treba iskati tehničnih sredstev in tehnično usposobljenih ljucli< A fcrio vodi danes boljševiško vojsko v Rusiji? Generali, W hi jih bili boljševiki, če bi jih bili dobili v roke, še nedavno temu vse pobesili. Boljševištvo se je povrnilo »EMNOCT« Ste*. 3H. "V !W fcn a**Mse a»aci^onalizme, označujoč jih kot impe-rijailzroe. Ta poizkus moramo glede našega nacrjonalrzma zavrniti najodločneje in z ogorčenjem. Posebno mi tu, ki živimo v zasedenem ozemlju in je naša bodoča državna pripadnost še neodločena. Naše delo je delo za nago žirijenje, naša fcorba — borba za pogoje obstanka — narodnega, kulturnega in gospodarskega. Mi ne stezamo roke po nobeni nenaš: duši. Na takem delu bi mogli sodelovati tudi naši socijalni demokratje brez vsake škode za svoje ideje in načela! vemo. Vem« pa le to, da je dr. Tuna s temi besedami z«pisal neresnico, ker so nam vsa la društva, in nam še bodo, rabila edino le v plemeniti namen, da ohranimo svoje ljudi svojemu rodu, da jih vzdramimo in pri\edemo na pot k uli umesti. Štiridesetletno delovanje v tej smeri je prineslo dokaj sadov in menda zaradi tega, ker ni bilo to morda kakšno rokomavharsko — boljševiško rovarjenje, ampak plemenito delo za duševno in telesno povzdigo našega rodu. O tem pričajo naši pozitivni uspehi, ki jih niso imel« in jih nimajo dr. Turna in ne slovenski socijalisti niti danes, kljub velikim gospodarskim kalami-teiam, v katerih se zvija naš rod. Ker če bi ne bilo našega delovanja, bi najbrže ne bilo več tudi dr. Tume. da bi mogel Slovencem zalučati v obraz, da so šli v boi j>za_ verc^ dom in cesarja«. Zaks.j pa ni ustavil on s svojo - intemacijonalo blaznega klanja, ki ga ni želel pač nihče. I seveda: teorija je teorija, vešala pa so vešala. In teh so se menda z-bali ludi socijalisti, ko so zadeli tiJio puške na rame in marširali molče na — fronto. Kajti tadi oni so ljudje, šibki in betežai, ki ne umirajo prostovoljno za svoje ideale. Ker, človek je sebičnež in socijalisti so menda tudi ljudje, ki so ^potrebni globoke Izobrazbe v drifžini-izofcrazfoe v smeri človečanstva in ne morda socijabiega anarhizma, kakor je prav dejal veliki Masaryk. Na tem stališču socijalistov, oziroma njihovega boljševiškega voditelja stojimo tudi mi; samo ne vemo, kako naj dosežemo ono globoko izobrazbo v družici, če smo že eakrat zavrgli svojo plemensko pripadnost in svoj jezik. V tem bi radi i-meK še inlormaeijf m. v. Ksša besssiu. (Dopis.) Dr. Turna je govoril. Govci.i je in to -bi ne bila posebna nesreča, ne za nas in ne z*uij. ker smo že tako vajeni rrjegove besede, aa nas prav nič ne razburja, če govori ali ne. Ima pa nesrečo, da pove v svojih govorih vse preveč, nego misli, oziroma sme povedali. Vsak vojskovodja namreč sklene včasm kaj, ne da bi raztrobil na vse vetrove vzreke, ki so ga pripeljali do sklepa, ker bi tako početje marsikaj zaneslo zmedo v njegove vrste. Tako je storil tudi dr. Turna v svojem odgovoru na naslov ; Edinosti-, ki ««« je prinesel »Lavoratere 6. no\embra 191°. Na nEdi-nosini komentar k sklepu letošnjega sccijaii-stične£a str&nkuega zbora je skužal odgovoriti in raztohnačiti vzroke fuzije fpcpclne fuzije!) jugoslovanske socijalnodemokratitne stranke z nje italijansko posestrimo. Tu piše piše med drugim dobesedno: t sockiidistična stranka je bila pesievljea« pred alternative, ali ločiti »lovcsslu ia italij&aski proletarijat zaradi ple-menihih in jezikovnih razlik, aH pa polagati slovanskim nacijonalistoa v boju za osvobo-jeaje slcveaskega naroda v novi državi.« Pcbavimo se nekoliko s pričujočim odstavkom njegov 'i iz-jovedeb, ker prenaša vso zadevo onega ilot-lasnega sklepa v najčisteišo teč. Izired dveh poli se je odločila stranka pod vplivom svojih voditeljev za prvo in šla tako-rekoč s -prozirovn «ain»o dru£eT ki vodi menda v — pekel. Da hi ohranila delavstvo združeno v za *vh, je bu'caiUt od se^e roko, ki bi ji j.^ia udejeivovati pravico naroda do — samoodločbe. Kajti pomagati slavenskim nacrios&listom v bt»ju za osvobojene slovenskega nareda v novi državi,« po-meni .pri nas, če nas logika ne vara, udejstvo-va*He pravice samoodločbe. Kruh ie tedaj z e:;'.' *ealc2i ia če je ta ideal tudi Iju-bezea Jo :iatere, ki nas je rodila. Iskali bomo odslej kruha po svetu, m ko ga bomo sidi dc grlc, se vrnemo, da vidimo, ali spoznamo še lastno mater. To so či*to k:gio»i zaključki tz dr. Tum«v4h besed, ki nam jasno kažejo vso zmedo nje£o\ih ^loveireko-socijalističnih te^-rifl. K; -i cn Ko rajS-i. nej^o da bi ločil slovenski i itulijanski j>roietar;iat zaradi raz-Kke plemena in jezica, vrgel od sebe znake piemensfee pripadnosti in tudi svoj jezik, samo da bi ne pomagal slovenskim nacionalistom v boju za o&v oboje nje naroda v novi državi. K temu početju nimamo pripomniti drugega no^o: Amen! D:-lje se spotika dr. Turna ob naše delovanje za ohranitev jezika in plemena, ter zatrjuje, d - so naše Čitalnice . pevska in telovadna društva prava o^n-jišča sovraštva do drugih narodnosti. Kam meri la trditev, ne Slovensko fteđaHtte u Trstu. 22. predstava. Sezona 1919-20. Nocoj točno ob 20.30 GiasUgno-drcntfnl uaesr. Hudournik. Enodejanka. Ep i:! Jcsip Ribičič. Režiser Emil Kralj. Od^ior. Iv. Grtec: Fantovska pesem, Moravska narodna, Večer, Hrepenenje. — Sopran-solo gdč. Mez^ečcva, tenor-solo Šimenc in Bratuž. Iv. Grfcec: Harmonizirane Jugoslovanske narodne pesmi: Bcsanska pesem, dve srbski narodni. Proizvaja kvartet gdčni. Mezgečeva, Kraljeva, gg. Bratuž, Terčič. Odinor. CEr^im [rek SaLira v enem dejanju. Spisal Josip Ribičič. Režiser Emil Kralj. Cene: Sedeži v pritličju: Prvih sedem vrst po 4 L;'Ostalih osem vrsi po 3 L. Sedeži na galeriji po L 2 50. Stojišča v pritličju L 1'50. dijaške in otroške vstopnice (za otroke do 12. letal L 1. — Lože L 20. S^mals vesti. Samrtna kosa. Zopet je pobrala kruta morilka enega najboljših iz natih širokih vrst: blagega človeka, upornega soproga in očeta, zvestega sinu svojega naroda. Umrl je Anton Kukanja, ki je bil s-svojo soprogo Emo skozi leta na vodilnem mestu v našem »Tržaškem podpornem in bralnc-m društvu«?. Svoje pošteno slovensko srce qe kazal .pogojnik v dejanjih: v rodbioi njegovi vlada vseskozi naroden duh. Prizadetim družinam Kukanjevi, Trnov-čevi, Defclevo.vi in Briščekovi izrekamo iskreno sožalje. Pogreb bo danes popoldne ob 14 39 iz mrtvašnice pri Sv. Mariji Magdaleni. GieiTe vidkei^a polnili lisiin nam prihajajo od vseli stran4 vprašaja, k&ko in kaj. Razložili smo po informacijah, ki smo jih dobili na pristojnem mestu, stvar že kolikor mogoče nzlančno; da pa ustrežemo izraženim željam, naj pojasnimo še naslednje. Delegat kraljestva SKS v Trstu, gospod ministrstveui tajnik Branislav Markovič, sprejema polne listine s<~no v določenem uradnem času, t. j. od 10 do 12 epeldne. Tekom teh par dni, kar ura-duje, se mu je nabralo ta*ko ogromno število potnih listin, da ima pet oseb po osem in več ur posla na dan, in še ne morejo sioriti vsega. Popoldar.sko uradovanje je določeno za notranja delo. Potne listine je treba vpisati v zapisnik, opremiti s pritrditvijo itd., kar se ne more opraviti -kar mimogrede. Zato je tudi treba počakati vsaj dva dni, da se dobi potrdilo. Neobhodno potrebno ravno ni, da se oseboo predloži potni list delegatu v pritrdilo, toda priporočljivo je vendarle, ker more le dotičofk sam dati točne podatke o namenu potovanja, kar je sl&cti neobhodno potrebno, če dotičnik neodvrnljivo potrebuje pritrdilo »e istega dne. Taka potreba se mora neopo-vr^lji v o dokazati. V drugih primerih, če že doticaik ree ne more priti sam, pa naj prina-Šaiec potnega lisia prinese s seboj pismeno «rbn azložrtev potrebe potovanja. Po vloženo petno listino pride lahko druga oseba, ki se pa mora seveda primemo izkazati, da je poverjena po lastniku potne listine. Za pritrdilo se lalrko zaprosi tudi pismeno, po pošti. V tem primeru je treba poslati petno listino, pristojbino 10 lir in znamke za poslatev vidirane lialine. Gospod delegat, ki je v resnici preobložen z delo&i, stori kolikor le mogoče, da ustreza izraženim željam, in tudi po vsej možnosti upošteva prošnje Ljudi, ki prihajajo iz oddaljenejših krajev, da jim prihrani večje stroške in izgubo časa. — Ta*ko upamo, da smo pojasnili vse. kar se je želelo, da pojasnimo. Frevročekrvni in prelahkoverjii so! Nesreča italijanskih politikov in časnikarjev — torej ravno tistili ljudi, ki imajo največjo oblast nad duhovi in ki dolcčajo čustvovanje takozvane javnosti — je v njihovem temperamentu. So vročekrvni in lahkoverni. Njihova lastna želja jim poraja misel, čustva, vero, besedo in dejanje. Če kaj žele in bi hoteli, mislijo, da je že res. Ce slišijo n. pr. iz Jugoslavije kaj o kakem sporu, že verujejo, da je to velikanski upor; če čujejo, da sta se kaki družbi kaj spo-rekli, že govore o groznem sovraštvu med Hrvati in Srbi, oziroma Slovenci, in pošiljajo v svet senzacijonalne vesti. Ker si spora in sovraštva — žele, so uverjeni, da sta upor in sovraštvo že tu. Ravnokar smo doživeli zopet tak tipičen in klasičen zgled. V Zagrebu so se povodom proslave obletnice zedinjenja pristaši dveh nasprotnih si političnih struj nekaj spopadli, in italijanski listi so že videli v tem dogodku pojav smrtnega sovraštva med Srbi in Hrvati in izbruh nasprotstva proti narod-niemu zedinjenju, in verjeli so, da je Jugoslavija na predvečeru razpada. Na podlagi poročila cd strani absolutno zanesljivega očividca smo mi že povedali, kaj in koliko ie bilo na stvari. Ne le, da ni bilo iako, kakor so poročali italijanski listi: bilo je marveč ravno naeprotno! Ni bila demonstracija proti zedinjenju, marveč demonstracija ogromne večine proti tistim, ki so res nasprotniki zedinjenja!! Nesrečni temperament je zopet zavedel italijanske liste, da \arajo sebe in svoje občinstvo. Kdo iiha škodo od tega? Blamirajo se, smešijo se in zavajajo svoje ljudstvo v kriva mnenja, kriva tolmačenja in pričakovanja, in h krivim dejanjem. Kolikortoliko zavaja to nesmiselno postopanje t idi italijansko delegacijo k napačni takiiki. In značilno je to ravno pri italijanskih listih, kq . Imajo vendar toliko sporov in spopadov med raznimi siru-jami v svojem lastnem javnem življenju. Toliko. kolikor morda ne v uot&ai drugi deželi. S takim govoričenjem o položaju pri sosedu ne le da ne gase požarja v lastni hiši, marveč ga še podžigajo. V njihovem lastnem interesu bi bilo, če bi nekoliko brzdali svoj vročekrvni i« lahkoverni temperament k» če bi začeli razumevati, da dogodkov ne ustvarjajo želje, ampak resnična dejstva. Teh pa ne poznajo prav nič, čim prestopajo meje svojega lastnega ozemlja. Zle posledice temu nepoznavanju je morala živo občutiti n. pr. tudi njihova vojska v zasedenem o?emH''-- Splosna želja večine obiskovalcev medte-deasidh predstav je, da se predstave pričao pol nre porneje kekor ©bičamo, to je: ob 2C39. Gledališko vodstvo ustreza tej želji, ker se tako tadi oni, ki so zaposleni v večerih urah lahko udeleže rednih tedenskih preda lav. Nagrada za šolske knjige. Kakor doznavamo, je ^Osrednji urad za nove dežele v Rrmu naklonil nagrado 1000 lir gospe Marici Ste-pančičevi za njeno »Slove&skc-itaiijansko slovnico«. Omenjeni urad je prisodil to nagrado spisateljici, ne da bi bila predložila svoje delo v pregled in oceno omenjenemu uradu. Vojno flsuustrstvo bivše avsiroogrske države v likvidaciji pomorski odsek), na Dunaju, je natnanilo potom italijanskega posla-; ništva na Dunaju, da se pozivajo člani zadruge za opremo uradnikov bivše c. in kr. vojne mornarice, naj pošljejo likvidacijskemu uradu omenjene zadruge na Dunaju, III., Marxer-gasse 2, najkasneje do 10. novembra 1919. svoj nala-nčni naslov. Slovensko gedatišče. Nocoj, točno ob 20 30 se priredi prvi »Glasbeno drai&atični večer« v tej sezoni. Spored obsega izključno domača slovenska dela, in sicer domačega pisatelja Josipa Ribičiča enodejanko »Hudournik« in aktualno satiro v enem dejanju »Grom in peklo ....« z osebami in obrazi iz: Cankar -Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, 'ter Ivan Gre če ve skladbe: Fantovska pesem, Moravska narodna, Večer in Hrepenenje za sopran in tenor solo ter harmonizirane Jugoslovanske n s redne pesmi: »Bosanska pesem in dve srbski narodni za zbor. V solopetju naste-pijo gdč. Mezgečeva, g. Šimenc ter g. Bratuž, ki sploh prvič nastopi. Spored je gotovo lep in nudil se nam bo res pravi umetniški večer. — Jutri, v nedeljo, 9. t m., sta dve predstavi. Popoldne točno ob 15'30, se ponovi zadmjič v sezoni pri premijeri in reprizi krasno uapela 'burka »Nadzornik spalnih vozov« z g. Silo in gdč. Mezgečevo v glavnih ulogah. Burka nam nudi mnogo zabave in obilo smeha. Zvečer ob 20'30, se ponovi Strindber-gova pretresljiva drama v treh dejanjih »Pelikan«, ki je doživela pri četrtkovi premijeri popoln uspeh. V večjih ulogah nastopijo ga. Silova, g. Kralj, gdč. Gradišarjeva, g. Terčič, gdč. Bizjakova. — Vstopnice, za vse tri prireditve, so v predprodaji pri gledališki blagajni v Narodnem domu. »Slovensko učiteljsko društvo za Istro« ima svoj red« občni zbor v četrtek, 13. t. m. Zborovanje se bo vršilo ob 10 v Ricmanjih v šolskem poslopju. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Kolegi sosednih društev dobrodošli! K obilni udeležbi vabi — odbor. Zabavni večer »Vrdelskega Sokola: se bo vršil ijutri, v nedeljo, ob 19 v telovadnici sve-tcivanskega Narodnega doma. Seja ženske podružnice CMD bo danes, 8. t. m., točno ob 16 v prostorih Glasbene Matice Vse odboraice so naprošene, da se seje gotovo udeleže. Iz ječe v ječo. Neki Matej Naglig iz Ro-mansa je prišel predsnočnem iz koprske ječe, kjer je dostal 10 mesečno ka7en radi tatvine. Včeraj so ga pa ustavili mestni stražniki, ko je nesel vrečo, v kalori bile razne obleke m perilo v vrednosti 1000 lir, žepna ura in drugi predmeti. Trdil je da je to blago, ki je je shranil pri neki prijateljici v Trstu, ko se je vrnil iz Rusije, kjer je bil ujet; prijateljice seveda stražniki niso našli. Na orožiiiški postaji se je izkazalo, da je Naglig vdrl s rejenimi ključi v stanovanje neke Alojzije Signorin in ukradel omenja 10 blago. Usoda je hotela, da se ne vrne v Ro-mans, pač pa zopet v Koper. Nista ničesar kupila. V prodajalno Franca Irasa, v ulici Milano 33, sta prišla včeraj okoli 10 dva gospoda in se začela pogajati za neko moško obleko. Eden izmed njiju je bil oblečen v vojaško obleko s plaščem. Z jako spretno kretnjo je leta spravil 4 telovnike pod plašč. Kupila nista ničesar, uljudno pozdravila' ter odšla. Trgovec je kmalu po njunem odhodu zapazil, da sta mu ona dva gospoda napravila za 200 lir škode. Aretirali so včeraj okoli 14 štiri tiče; ti so: Oliviero Rafaelli, star 23 let, iz Reggia Ca-labrije; Ivan Benedelti, star 19 let, iz FIo-rence; Anton Feiaresin, star 24 let, iz Piacen-ce in Matej Randaro, star 34 let, z Poreča. Vsi štirje so pohajali po mestu, ker so brez dela; našli so pri njih tudi bodala. Spravili so jih pod streho. — Elizi Pipancrvi iz Barkovelj je ukradla Hedviga Brun iz odprtega stanovanja razne dragocene predmete v skupni vrednosti 500 lir; bila je aretirana; ukradeno blago so zaplenili. 293 zavojev tobaka so našli finančni stražniki pri Ivanu Bortolottiju, staremu 26 let, stanujočemu v ulici Valdirivo 36 in pri Nikoli Sambu, staremu 58 let. stanujočemu -v ulici Fornace 2; blago so jima zaplenili, kadilca pa so dali. aretirati. Borzna porottta* Trst, dne 7. novembra 1919. Tečaji: Jadranska banka 250— 255 Cosulich (Austroamericana) 475— 482 Dalmatia (Parobr. dr.J 290— 300 Geroiimic h 1200— 1240 LIoyd • 815— 830 l.ussino 1425— 1475 Martinolich 340— 350 Nav-gazione Libera Triestina 1340— 1370 Oceani a 400— 420 Premuda 560— 580 Tripcovich 470— 4S0 Ass i cura z i on i Generali 16500—16750 Riunionc Adriatica 3075— 3150 Ampcica 430— 440 Cement Dalmatia 280— 285 Cement Spalato 330— 340 Čistilnica petroleja 2000— 2050 Čistilnica riža 270— 280 Krka 355— 365 Tržaški Tramway 230— 236 Tržaška tvornica olja 875— 925 švicarski tečaji. ŽENEVA, 6. (S.) Lira 5012«,, marka 15 60, avstr. krona nova 5'50, stara 5'25, angl. funt 2310. franc. frank 61'75, am. dolar 5'521J4. Dražba hotela z vso opravo in kopališčem se vrši po znižani ceni na licu mest«, hotel „Jama" prihodnjo soboto, 15. t. m., ob 14. Pojasnila daje sodni kom sar neti? JAKOB R35EJ, Bti^aU Vitli j»rure!tW;). Mehaurčna delavnica vsaka popr»vl:anjj. Straj za shrajz m vezuje piavi nemški uiorti Seidel & N'eumann in ,Singer4 Gast & Gasser Tvidka ustanovljen l. 187S FfifiHCESCO 6EĐKAR Trst, ul. Campanile 19 —na— zobozuka\ . MRAČEK TRST Corso 24, I. nadstroplc Ordinira od 9- 12 tlop. in od 3-6 pop. BmMno \i(\im itetiifaaje in unisisi w&jc HAL5 OUtm POSESTVO v Postojni, »bstoieče iz hiše št. 201 in skoro 6 oralov zemljišča se proda. Ponudbe, najpozneje do nedelje ,16. t. m., ob 9 sfMc^eaia notar J. Kogej v Postojni. Prejšnjim ponudbam pristoja predkupna \ pravica pred poznejšimi. 3331 < stiec^a, za izdelovanje kruba. Vsakdanji dohodi. Zaloga m!. Udine (prej Pelvedere) tel. 30-29. Prodajalna ul. Crosada 2 in ul. M D'Azeglio 19. — Iščejo se preprodajalci. HIsICA nova, s 3 prostori, vrlom, v bližini Sv. M. Magd., se |p Uradnik n'* ins. odd. Edinosti. 4316 POHIŠTVO se proda v Ricmanjih ,v gostilni Amalije Kurel. 4317 KUPUJEM drva za kurjavo, sveža ?n suha, v velikui in malih ntaožinah. Lastniki drv se naprošajo, da viože rc^nc stalne ponudbe, Za zagotovitve dobave drv se plnčaje tusli aaileclpaino. G. Angeli, Trst, ul. del Pcsce št. 2. 4318 fi®I ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ilica Genova gL^ št 1-'!, t mdstr (prej ulica Campanile) Tehniški vocl^ ^.V Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J č maka. - Izd!r*njo zob i>rcz bolečin. Plombiranja Umetni zobje MMBsaspu - J RADI selitve se prodaste dve dobri kozi, ameriške pasme (breje) in kozel za pleme, brez rog. Pošlje se tudi iz Trsta po vsaki ceni. GregoriČ, Androna S. Fortunato 2, Trst. 4319 PRODA se doi>er štedilnik. škorklja-Sv. Peter št. 186. 14303 JANKO ŽAGAR, Zvezna tiskarna Celje, ima na prodaj razne hi£e, vile in posestva. Posreduje nakup. PROŠNJA. Svojemu prijatelju, bogatemu, na-obraženemu, resnemu veletržcu mirne nravi, prikupl}ive, mlade zunaniosti in dobrega sočutnega srca, kateri se radi obilice poslov za to dosedaj ni zanimal, se Diskretno-Indu-strifa^ na ins. odd. Edinosti. 4310 %\m i&r&ena pristnega — m — e« iiaovke VELIK DGHOD krasnih baržunastih in suknenih klobukov po jako nizkih cenah. — Sprejemajo se naročila in popravila. Novi rnodiii salon, Corso Garibaldi št. 28. 4311 12 velikih srebrnih gumbov se proda po ugodni ceni. Pojasnila v ins. odd. Edinosti. P 214 ŽAGAR & PLESIflCAR ■- Trst Lastna tflrtilaclla Skedenj šf. 13-21. Urad v mestu : nLDonlzetH 5(fiig8l nL L fiKtn) Skladišče usrmoutha najfinejše vrsie in drugih likerisv. — Transito: prosta luka. — OHETNI ZOBJE PV t in brez Cel uati, iiJtc krone in tudi obro!>!i i ViUfiN TUiCHER konc»iloniraiil ZoaOTfcit^ibr TRST, ul 30. oktobra (cx Casermai 11, Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. — — p! Vr?a E&g ^1—llMJIilll i'I mu SP.EBRN DENAR kupuje po najvišjih cenah urar uL Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje. (4300 49 - AH& m di um' 40 Ulica G. Čardaci (prej Torrente) štsv. 40. Izgotovljene moške obiektr lastnega izdelka Črne, modre, sive ubleke po L 90.—, dežn plašči L 105.—, površniki L 130.—, hlače za delo L 15.—, obleke za delo L 38.—, volnene srajce L 9.—. Velika izbera vsakovrstnih oblek za moške in dečke po abso---lutno konkurenčnih cenah. M BANKA Uel:i K 30,000.030, Res-rvs K4,5>>.0nJ Centrali; T3ST Ha tir.3 i\ Hiasrnn 5 - Si] i. Hini) 4 Podružnice: Du'jrovnik, Dunaj, 'Totjr, Ljuu Ijanj, Metković, Op.U'ji S|> »t. Šibenik. ZaJsr Ekspozii.ir.1. Kranj. Obavija vse v o nč.ij str^to spalaje:? pji i Spreje.na v^ga na hranilne knjižice proti ii -letni m ohre stini, v oancogiro-promctu proti a^o letni n ti-brestim. odpoved navezane zneaka sprejema p° najugodnejS li pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. [si5 v a3j3^i Y2r«sfs: v.ih\i (ji!jj Jiit2Sj. Blagajna posluje oJ 9.30—12^0 in 14.30—10 rrfnr- " CEVUARNICA TEIZT — corso VI«. ERi. ISB. štev. 4 — TRST ji Najboljši nakupovalni izvor obuvala za gospe, gospode II in otroke. f! Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim biagom, ki je neprekosljive trpežnosti. Postrežba točna. Stara in poznana tržaška tvrdka ! III III .......Mil I milinu i M I Ml III 111 1 1 I II I I I iif Krasne slike na ^©rcelaoisstBi ^ luje umetno edino le umefno-fotograffiin atelje, ulica Jlcquedotto štev. 27 — Tr Pezor ! — Govori se slovenski in srbsko -hrvatski. — Pozor ^ M L I išfi