LISiEK. Vojaški novineo BelglJsEa povest, Sh??ž5»1 )"t'snff\ K"nn3»n'-8: prsložil m ^Slov. Gospo Sarja" 3U. B< fDalJe.) ,,.Ne tako!" odgovori starec. ,,Po;dite z menoj! ;Vrla človeka sta; nočem, da bi se mufiila s ho'o, — Mladi tovariš ne sme prej odtod, dokler ste mu ne povrnejo moči. Videl bom, kaj bi laliko storil, da poplačarn tvole plemenito požrtvovalnost." MImamo še nekaj steklenic starega Spanskega ylna, ki bi mrtvaka spravil pokoncu1', pristavi hlapec. ,,To je edino zdravilo, katerega potrebuje. Le DOftakaj, prijateljica, čez eno uro ga ne poznaš veft." ¦,,0h, gospoda!" jecl.a dekiica. ,,Storita, kakor vama veleva kršfiatisko srce; komaj govorim od ginJ8nos<f, ko vidimo vajino dobrotljivost. Tisoi5krat varaa livala. blaga gospoda!" Od obeb strani podpiran o'd sospoda in služabnika, se ]e Janez poftasnili korakov opotekal odtod . Ko so prišli na vrt, je dekliea stopila k služabniku ln ga tilio vpraSala: ,:Povejte mi, prijateli, ali je vaš gospod zdraynik?a ,,Zdraynik?" je odgovoril hlapec. ,,0n je bil maior kirurg pod Napoleonom. Midva sva odrezala ve6 rok in nog, kot jih more na to pot in to gotovo ni malo." ,,Ali zna tudi o5i zdravit?" »Seveda, pa še dosti boljše, nego sedanji zdravniki. Malo jih je ostalo od junaških tovarišev iz Spanije, sicer bi ]ih še veliito hodilo okrog, ki se mu imajo zahvaliti za pogled," ,,Potem ga morate prav lepo prositi, nal pogleda Janezove oči. Bog \-e, mogoče, da jih ozdravi." ,,Bodite brez skrbi, to potovo stori. Vo^ake ima rad. Janez ne pojde tako kmalu odiod." ,,Ako more!e kaj storiti zanj in dobro besedo jzpregovoriti zanj, vam bom zelo livaležna." BSe prositi me ni treba, jaz bom že storil, kar treba. Le [:ou;le;te, ]e že dosti boljši. ga že skoro ne ; odpiram več." Sto;)ili so 6ez hišni prag ter bili v sobi, ki je bila olepšana z lepim pohiStvom. Starec ,je pelial ubogega slepoa k Sirokemu naslonjafiu ter ga posadil 3 hrbtom proti !uči. Potem je izrofil kljufi lilanou, ki 'o šel veselo iz sobe ter se takoj nato vrnil s sfeklenico in kozarci. Mimogrede je deklici pošepetal na nho: deli." ,,To je vino, ki vzbuja mrtvake; boste že vi - Katrica ni prav raznmnla, kaj je liotel rnči s tem: vsa radcvedna ]e gledala stnroga gos >oda, ki je mladeniCu nnstavil na usto Cašo svetlordeče tekoči!io in mu rekel: ,,Izpiite to v malih požirkih, prijatelj; pokreg^ ČaJo vas bo!" MMoj Bog! Kaj pa je to?" .je vzkliknil slepeo, čudeS se, potem ko .ie bil izpil teko&ino. ,,Kako ta creje po životu! — Hvala, hvala! — Lačen sein.* ,,Le poCasi, prijatelj, ne p>rehitro", je rekel sta«i r gospod. ,,Zdaj obvežemo vašo nogo in si potera oa gledatno oko. Po.di sem, bčerka moja, skoro sem pozabil na t-ebe, drago dete. Sedi sem na stol, Karel t ti pa daj deklici kozareo vinal" Med tem, ko se je hlapec zabaval s Katrico ia je hvalil Cudodelno špansko vino, je bil starec mla* deniču obvezal nogo. Zdaj mu je umil oSi z ncko tekočino ter jih potem namazal z belc nažo. Ko i ¦ . \ lo storil, je Šel k oknu in S;i!:s'.il iagrin.alo, cla ^ umilil svetlobo. Nato je zopet stopil k vo fku in mu rekel: »Pnjateli, odprte ofii in poizlusite, ako nioreta kaj razloftevati." Janez ,|e ndprl oči in molSal nekaj časa, aEoa prav ga je stareo vprašal, ako kaj vidi, Videti je bilo, da z ngaslimi o6mi nekaj išče. Zdajci na glas zakrifii, vstane in gre z izteg* njenimi rokami proti deklici, ki je bila planila po^ koncu in tresofi se v mrzliftn.em pr.čakovaniu videla. da se ,ji bliža. llotela mu j-e stefii v naro6>, a hlapec jo je zadržal. Slepec ]e stortil k rrej ter ]i z negotovimi kreU niami podal roko tor vzdihnil s tresoiv:im glasom: ,,Katriea, Katrica, nisera slop! Zdaj je ver/dar- 1© res. Zopet bom videl mater, deda. in Pavelčka. — Vidim celo, da imaiš okrog vratu rdečo ruto." Deklica ga je objela z nerazumljivimi besed* mi, ki so bolj kazale pritožbo nego veselje. A stari gospod ji je iztrgal mladeni6a in jo jo prisilil, da je zopet mirno sedla na klop. Slepcu je zopet privezal senčilo pred oči in ga vprašal: ,,Pravite, da ste videli, da ima vaša prijateljica rdečo ruto krog vratu. To se mi zdi nemogofte, ali se ne motite?" ,,Drugega ne vidim, kot sivo senco". ]e odgovoril vojak. ,,A ko sem začel oslepevati, sem opazil, da se rdefta I^arva v temi vidi mnogo slabejše kakor druge, zafo vem, da je ruta rdeea." ,,To sem si mislil", je rekel stari gospod. ,,Sedaj pa le previdno naprej." In k hlapcu obrnivŠi se, je rekel: ..Karel, pelji tovariSa v kuhinjo, da bo pojedel ;,e!cai mesa in kruha; pol obroka, ne več! Potem ga I el.;'. v zadnjo sobo in aa spravi v posteljo, da si odpočije. Reci dekli, naj tudi deklici prinese kaj jesti." Ko je bil hlapec z vojakom odšel skozi vrata, je Katrica glasno ihteč starcu padla k noaam in mu uemo objela kolena, katere je močila z vroCimi sol zaiD!. Hotel ]o je vzdigniti, a ona se mu je upirala, in dvignivge k njernu žarefie modre o6i, ]e rekla: ,,Gospod, gospod! Bog vas bo blagoslovil, da wbogim kmetom izkazujete toliko dobrot. Ne morem i»oveaati, ka.j fiutim, a rada bi deset let prej umrla, ako bi vam to podaljšalo življenje. In za to, ker hooete Janezu ozdraviti o6i, vi angel božji, bodeva slebroi dan molila za vas in Šla na božjo pot!" (Kooec prihodnjiS.).