PRIMORSKI DNEVNIK f°Stniaa itiffVSST - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 244 (5018) 20. t Ja bi Odmevi na zaključno resolucijo centralnega odbora PSI m. se določil sestane glavni odbor KD datum in temo kongresa Pozitivno oceno resolucije PSI dajejo socialdemokrati in republikanci; tudi v krogih KD se pripominja, da «Nenni ni popustih - Vodstvo PSI bo odločno zatrlo vsak primer kršenja strankine discipline pri izvajanju politike levega centra v krajevnih upravah m -80 ocp»Tv^ak^u^e5c zasedanja centralnega odbora ?! soclalde~-■pozitivno socialdemokrati in republikan- ?avil. da m°kratski poslanec Preti je s tem v zvezi 0 '§ledeJe *'re'3a resolucijo večine «smatrati za pozi-I°eriiU( u ® razvoja politike levega centra v državnem %Sena f Nakazuje, da je avtonomistična večina PSI 11(1 'toijos. t-V^a*'a dosledno in pogumno svojo politič-^ Omeni« nT ,zadeva zunanjo politiko so izjave PSI c?f.tra . "retija take, da v primeru vlade levega ^■ištov 2^na?jo PodP0ro ! tievarn« * spravljale Mjo , ^atlantske poštev* v jd.ežele», ker psi th./* v br*-- ■ linijo prodno bistvu le to, da zagovornikov zveze, ki so za Pomirjenje, in U4 vla°dar!!1histov’ it;alijan-? rdi ^bere ono prvo», S niti ir? pravi Preti “ tega f:ePnedy ni daleč ;0ria^i ta'išča. “rednik so- srs t; Up ANSa1 Hotel dati dopis-'m* 0 teh nudenega komen-b °meiii zakUučkih in se N J Va t0’ da iih ie Ci»6ividJ Hje in v skladu anP»- Po mnenju it, iufttov Pa odo ocen6 teh ti *tevrtili- na £eii vod- »t, Prert,-Jbanske stranke, ve>nbra dena za prve dni V l ; ^S?njern se v zvezi z \ Brip centrainega odbo-J»kljU{ Po»»nja, da je tudi TO««.1 resoluciji ostalo stališče, ki ga je 5*SiluiaK°varjal v svojem ?eiHu’ Uc*i kljub izredno I S! tiar apadu združene leži Prih prei v pogostih '■ V kai z50(blo, ker je f^“mise ra-d pristalal na kti ^ anke- Po drugi tiln?°Itl>StioPrip0miniil' da Je lih aa ra večina trdno H? ProtiVnati skrajno ener-tf,“ dtiali °n‘m, ki se ne , smernic vodstva klij Kb rede sodelovanja da bi ohranil CN \a pSI v organih že r!V,e: prvi tak '»Vi. k svot« d?letel šest obit6) v t> Valcev (pristašev * ,.°stavkhnetkaH, ki so po-o«.? na svoj položaj ki °db^st?_ Proti uprav- S° tbsoH.Hred*1 „?aradi ,eSa P° h o *rankino častno S'>endiraedl°*0,5’ id? Se !*kh hi i . za določeno bod0 Vjtauzal° za p0' * <5 tun; p°dobne ukrepe bt«Ce)?iliji , .v Cremoni in \sinie’zni?r levica kaže 'U ker ,,ke. nedisciplini-1>0 »Uvu meri P°d’ jK'lihVstr°uVjani.U s prvaki Sled a Prejme ht Cer* sedanje vlade r*t. h1 tajni vi1 stranke, je Se i^0 Moro od- levega centra, glavni odbor ij,Cc‘0hi elaVnpj20' t' m- Pred-S je , . ,ga ortW., Jbnii da k.s tem fiii '? b0“ v zvezi iz- U?5 ta 0 DroeVn' red zase-&iajuPravlja1?rost’ ker ne P’li atnna, 0 Političnem NreS* £ bod° le do. »A9’ po’ *r£» in temo biSii Sgresverjetnosti v bo ®IlB in rk v Kinru, !U vpet d'ni n0 trajal od . <0 ftršna' fj.0 -1- sklepu- St konKl.p.°dl°eitev od-S gresa. sta samo «baza» in Tambronijeva desnica. Prva zatrjuje, da se kongres — spričo obstoja konvergentne vlade — ne bo odločil za levi center in da bo dal le neke načelne napotke, ki ne bodo obvezni za politično vodstvo stranke; demokristjan-ska desnica blizu Tambronija in Gonelle pa zatrjuje, da se s to odložitvijo daje Moru čas in možnost za manevriranje v korist levega centra. Sklep o sklicanju kongresa KD je Moro sporočil Saragatu in La Malti; zdi se, da je Sa-ragat ponovno skušal doseči, da republikanci ne bi delali težav KD; Reale je baje na to pristal. La Malta, ki urejuje glasilo republikanske stranke «La Voce repubblica-na», pa ni takega mnenj a_ in še vedno zagovarja stališče, da je treba doseči politično razčiščenje v vrstah sedanje vladne večine takoj po odobritvi državnih proračunov. La Malta utemeljuje to svoje stališče z okoliščino, da je spričo manevra levice PSI, ki skuša doseči sklicanje izrednega kongresa stranke, da bi spremenila odnose sil znotraj stranke v svojo korist, potrebno podpreti avtonomiste, ki po njegovem mnenju ne varčujejo z napori, da bi se «pri-bližali demokratičnim stališčem tako glede zunanje politike, kakor tudi na socialnem področju«. Jutri in pojutrišnjem se bodo v vsej Italiji vršile manifestacije na pobudo demokrist-. janske organizacije «Spes», na katerih bodo najvidnejši predstavniki KD govorili o »lažnem komunističnem pacifizmu* in o tem, da »komunizem ograža mir*. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino; na popoldanskem zasedanju pa je sprego^ voril minister Martinelli, ki je med drugim dejal, da se je vrednost izvoza v prvih osmih mesecih letos povečala za 10,8 odstotka (2147 milijard lir) v primeri z ištim razdobjem lanskega leta (1938 milijard), medtem ko se je uvoz povečal za 11,8 odst. (1672 milijard). V teh osmih mesecih se je deficit trgovinske bilance povečal na 475 milijard.; če bo ta deficit še nadalje naraščal v enaki meri, bomo i-meli ob koncu leta okrog 720 milijard deficita, kar ne bo brez vpliva na plačilno bilanco. V teh prvih osmih mesecih se je plačilna bilanca zaključila z aktivnim saldom 412 milijonov dolarjev, pa tudi u-radne rezerve v zlatu in konvertibilnih valutah so se dvignile od 3080 milijonov dolarjev ob koncu decembra 1960 na 3364 milijonov ob koncu avgusta letos. Člene proračuna so poslanci odobrili z dvigom roke, o celotnem proračunu pa bodo tajno glasovali na enem prihodnjih zasedanj. Nato ^so začeli z razpravo o proračunu mi- nistrstva za pošto in telekomunikacije. V senatu so danes najprej razpravljali o avtomobilski nesreči, ki se je nedavno pripetila v Monzi, in to na osnovi interpelacije, ki jo je s tem v zvezi predložil socialistični senator Roda, ki je v bistvu zahteval prepoved avtomobilističnih tekem, da bi se ognili primerom tako tragičnih nesreč. Minister Folchi mu je odgovoril in med drugim dejal, da je v teku sodna preiskava, da bi ugotovili morebitne odgovornosti za nesrečo v Monzi. hkrati pa da so imenovali komisijo, ki naj ugotovi, kakšni morajo biti pogoji, da bi se avtomobilske tekme mogle vršiti brez nevarnosti za gledalce. Nato so senatorji proučevali zakonski osnutek o družinskih dokladah, ki ga je vče- raj odobrila poslanska zbornica. Ta osnutek predstavlja pomemben korak na poti poenotenja sistema družinskih doklad. Po krajši diskusiji je senat odobril soglasno ta zakonski osnutek. A. P. Italija priznala sirsko vlado DAMASK, 13. — Danes so sirsko vlado priznale tudi Italija in Velika Britanija, Francija pa jo je priznala «de facto». Uradno poročilo, ki so ga objavili v Parizu, kaže, da je Francija za sedaj priznala novo sirsko državo «de facto». Uradno poročilo namreč pravi: «Francoska vlada ugotav- lja, da je Sirija spet prevzela svojo mednarodno pristojnost, in priznava to stanje.« Po mnenju političnih opazovalcev v Parizu hoče Francija s tem znova doseči svojo navzočnost na sektorjih, s katerih je bila izključena po napadu na Suez. Ko je nastal upor v Damasku, je Francija imela redne diplomatske odnose v arabskem svetu samo z Marokom in Libanonom. Današnja francoska gesta pomeni uvod za uvedbo normalnih diplomatskih odnosov s Sirijo. Čeprav so sirski voditelji izjavili, da se bo o obnovitvi diplomatskih odnosov s Francijo govorilo samo po rešitvi alžirskega vprašanja, se zatrjuje, da so dobre možnosti za obnovitev odnosov na gospodarskem in kulturnem sektorju. Salazarjeve volitve LIZBONA, 13. — Portugalski tisk je objavil včeraj Sa-lazarjev odgovor na resolucijo opozicije od 20. septembra, s katero ta zahteva jamstva za potek volitev, ki bodo 12. novembra. Salazar pravi v svojem odgovoru: 1. Nobena od oseb, ki so sedaj v zaporu, ni zaprta iz razlogov, ki so povezani z volitvami. 2. »Program za demokratizacijo republike* je bil obširno obrazložen in je sedaj znan. Ta program ne more služiti kot podlaga za kandidature, ker bi bile potrebne spremembe v strukturi režima. 3. Državni radio in televizija se ne bosta uporabljala za volilno propagando. 4. Člani vlade bodo posegli v volilno kampanjo, samo da objasnijo vprašanja državnega interesa. 5. Volitve bodo na podlagi veljavnih zakonov. Zaradi tega ni moč sprejeti predloga opozicije, naj bi imenovali komisijo za nadzorstvo in arbitražo. Opozicija je predložila kandidate samo v eni tretjini volilnih okrožij, ker se v celoti ne strinja glede akcije, ki bi bila potrebna, in mnogi od njih zagovarjajo vzdržanje. TRST, sobota 14. oktobra 1961 Kunc o popisu v Trstu «ČIanek v «Borbi» je pravilno obrazložil to vprašanje,* je izjavil predstavnik vlade FLRJ - Pozitivno stališče do sprejema Sirije v OZN - Senator Humphrcy ne bo obiskal Jugoslavije BEOGRAD, 13. — «Po našem mnenju argumenti, ki so bili obrazloženi v članku, ki ga je o popisu prebivalstva po občevalnem jeziku v Trstu, objavila pred dnevi «Borba», v glavnem pravilno osvetljujejo problem,« je izjavil na današnji tiskovni konferenci Drago Kunc na vprašanje, kaj lahko izjavi o popisu prebivalstva SALVADOR, 13. — Vladni odbor v Salvadorju je razpisal volitve za ustavodajno in zako. nodajno skupščino, ki bodo 17. decembra. Skupščina bo izvolila začasnega predsednika in bo imela oblast odobriti vse zakone, ki so bili izdani, odkar je bil odstavljen predsednik Jose Maria Lemus. Sirija sprejeta v OIN SI ne zahteva pravite Kongoški delegat opozarja na vmešavanje zahodnih držav v kongoške zadeve - Nova kapitulacija poveljstva OZN pred Combejem NEW YORK, 13. — Sirija je bila danes na popoldanski seji ponovno sprejeta v OZN kot ločena država. Na jutranji seji je predsednik skupščine Mongi Slim v začetku sporočil, da bo Sirija opoldne sprejeta v to organizacijo, če ne bo do popoldanske seje nobenega ugovora. Na jutranji seji je govoril med drugimi kongoški predstavnik Bomboko, ki je poudaril, da je osrednja vlada odločena uresničiti enotnost Konga in napraviti konec odcepitve Ka-tange. Dodal je, da je stanje v Katangi še vedno eksplozivno. Ostro je napadel Portugalsko zaradi njene politike v Angoli in je sporočil, da je kongoška vlada «de jure« priznala alžirsko vlado. Na popoldanski seji je predsednik skupščine sporočil, da je Sirija spet sprejeta v OZN kot' ločena država, in je dal besedo sirskemu predstavniku. Ta je izjavil, da hoče biti Sirija prijateljica z vsemi državami in da obnavlja svojo obveznost, da bo spoštovala listino OZN. Voditelj sovjetske delegacije Zorin je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bi bilo treba čimprej rešiti vprašanje začasnega tajnika. Zorin je vztrajal, da mora Sovjetska zveza ijneti svojega predstavnika med pomočniki začasnega tajnika. Dodal je, da bi funkcionarji tajništva še dalje morali veljati kot mednarodni civilni funkcionarji, ki ne bi dobivali navodil od svojih delegacij. Zorin je dalje izjavil, da Sovjetska zveza želi čimprej likvidirati stanje, ki se je u-stvarilo v tajništvu, in to sporazumno z ostalimi delegacijami. Pripomnil je, da Sovjetska zveza sicer ni opustila svoje teze o treh tajništvih, toda ne vztraja sedaj pri tem, so izzvali v Oranu nove nerede !jcoski kardinali obsojajo akcije OAS l 7- —................................................... ..... »tJSj °m^' na prefekturi v Oranu ■ Policija je ubila šest Alžircev *Sh v bierT iPanes je v tem mestu prišlo do večjih Prancozi in Alžirci. Do spopadov je pn- ^ Prihoda ' ' ------ 'i i^ VSk“- * - L Je *bcoski u 0 bili P°' K>do Vamo ma- X še ozneJe je Si zaclr,ai so f na bomba. 'la-Alži Po ancoski ul-j: hbcah napa- ^V?i v *LS° . ^ hitro V rak III s nkii?amHo ter se >S*Xugtami' l Predmeti S aVo nia ni v tem me_ S« It« iz2ivalPadov ie Wl Al 'tr' Kli, S1‘Šal1 »t,?! fraJ' Kakor obi- ‘U j 50 M v ‘nei, '°nsti FLN: 'n se vti- Cki! 1« n vropskr , se vu- ?Mi *• X« °ti ni- ' mesta, dan-‘? "topila ! cba vIkm 11 ipci- °bPeišiH iest A1-is‘h poročil m mogoče dobiti zaradi cenzure. V Alžiru se danes ni ogia-sila nobena tajna radijska postaja ultrasov. Kakor je zna no so včeraj izsledili tako tajno postajo. Med današnjo oddajo uradnega radia je nad mestom letel vojaški helikopter. V Parizu je skupščina francoskih kardinalov in nadškofov objavila izjavo, hi pravi med drugim, da je treba »spoštovati bližnjega, t.j. vsakega človeka, predvsem pa nesrečneža in sovražnika, in to kar se tiče njegove osebe, njegovega življenja, njegove časti in njegovega imetja*. Izjava nadaljuje: »Brez te osnovne pravičnosti, ki mora veljati za vse, ni človeškega življenja in še manj krščanskega življenja. Žalostno je, da je treba opozarjati na ta števila atentatov, naj bodo njih izvršitelji kateri koli, ko se na ta načela ne ozirajo ljudje, ki so odločeni doseči za vsako ceno to, ki je po njihovem mnenju v dobro njihove dežele. Ti ljudje se motijo: ubijanje in uničevanje lahko pripelje samo k novemu ubijanju in uničevanju. Nasilje kliče nasilje; iskati ozračje državljanske vojne pomeni postati odgovoren za državljansko vojno, pomeni razdejati to, kar se hoče rešiti. Vsakdo nosi svoj del usode domovine: vsakdo ima torej pravico tolmačiti koristi in dolžnosti, svobodno prevzeti svojo socialno, državljansko in politično odgovornost. Vzdržnost ni najmanjša napaka. Toda kristian mora vedeti, da se zgubi domovina, namesto da bi se branila, če se za njeno ohranitev uporablja orožje, ki ubija njeno dušo: ta duša je bratsko prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. Mir gre bo poteh pravičnosti in usmiljena.« ker gre za začasnega tajnika, ki naj bi zavzemal to mesto do aprila 1963. Naštel je zatem načela, pri katerih vztraja Sovjetska zveza. Predvsem bi moral biti začasni tajnik imenovan na priporočilo Varnostnega sveta. Ko bi bil imenovan, bi moral podati kratko izjavo o svojih namenih in jo ponoviti tudi pred glavno skupščino. V tej izjavi bi sporočil, da namerava povabiti kvalificirane osebe kot namestnike in z njimi bi moral skušati reševati sporazumno razna vprašanja, in vse «na podlagi medsebojnega sporazumevanja«. Sovjetska zveza je vedno naklonjena trem namestnikom: vendar pa ne izključuje, da to število naraste na štiri, šest ali sedem oseb, ki bi jih izbrali na geografski podlagi. Ce pa se izbere predstavnik Zahodne Evrope, bi bilo treba izbrati tudi pred' stavnika Vzhodne Evrope. Ce bi izbrali sedem pomočnikov, bi ti lahko zastopali ZDA, Sovjetsko zvezo, Azijo, Afriko, Latinsko Ameriko, Zahodno Evropo in Vzhodno Evropo Na koncu je Zorin izjavil, da Sovjetska zveza ne misli zahtevati uvedbe pravice veta v tajništvu. Ce se tajnik in njegovi pomočniki ne bi mogli sporazumeti, bi imel začasni tajnik pravico nastopiti na način, ki se mu bo zdel najbolj primeren. Pritožil se je nato, da vodi sedaj tajništvo brez kakršnega koli pooblastila Američan Cordier. Burmanski predstavnik U Tant, ki velja za najbolj verjetnega kandidata za začasnega tajnika, se je včeraj ločeno posvetoval z ameriškim in sovjetskim delegatom. U Tant je izjavil, da je dobil vtis, da so glede imenovanja začasnega tajnika nekoliko napredovali. Angleški delegat Godber je včeraj izjavil, da bi bilo «zelo čudno»; če Zahodna Evropa (ki prispeva 25 odstotkov za proračun OZN) ne bi bila zastopana med neposrednimi sodelavci začasnega tajnika. V odboru za skrbništvo so včeraj razpravljali o poročilu informacijskega pododbora za neavtonomna ozemlja. Maroški delegat je izjavil, da so nekatera ozemlja, ki pripadajo Maroku, še vedno pod zasedbo Francije in Španije. Poudaril je, da pripada Mavretanija Maroku, in je dodal, da je njena neodvisnost samo prikrivanje tujega vladanja. Naštel je zatem ozemlja in mesta, ki so še vedno pod špansko zasedbo. Delegat Malija je podprl maroško zahtevo. Španski delegat je izjavil, da bo še odgovoril, toda v tej priložnosti je poudaril, da mora Gibraltar pripasti Španiji. Angleški delegat je odgovoril, da Velika Britanija nima nobenih dvomov o zakonitosti svoje pravice do Gibraltarja. Indonezijski delegat je poudaril, da mora Zahodni Irian čimprej pripadati Indoneziji. Predstavnik Gvatemale je zahteval povratek ozemlja Beli-ze, »ki ga Angleži imenujejo britanski Honduras«. Mehiški delegat pa je poudaril, da pripada to ozemlje Mehiki m ne Gvatemali. V političnem odboru je VO' novile jedrskih poizkusov v atmosferi*. V odboru za proračun je kongoški predstavnik izjavil, da bi se v Kongo povrnil mir, če bi prenehale intervencije Belgije, Južne Afrike, Francije, Portugalske, Velike Britanije, Rodezijske federacije in bivšega > francoskega Konga. Pripomnil je, da ŽDA in Sovjetska zveza brezbrižno gledata na ta vmešavanja. Medtem pa je predstavnik OZN v Elisabethvillu sklenil sporazum s Combejem, ki pomeni novo kapitulacijo poveljstva OZN pred Combejem. Posebni odposlanec v Katangi Mahmud Hiari je sklenil namreč dokončen sporazum o u-stavitvi sovražnosti. Glavne točke sporazuma so: 1. Ta- kojšnja zamenjava ujetnikov (191 vojakov OZN, ki so v Jadotvillu, in 200 Combejevih vojakov). 2. Vsak trenutek se lahko izvrši inšpekcija na položajih obeh strani na zahtevo ene ali druge strani. 3. OZN bo izročila Combejevim oblastem nekatera javna poslopja v Elisabethvillu. 4. Izvajanje resolucije Varnostnega sveta od 21. februarja 1961 o odhodu vsega tujega vojaškega in političnega osebja. Minister za informacije o-srednje kongoške vlade Ileo je izjavil, da se noben sporazum s tem v zvezi ne tiče osrednje vlade. Izjavil je, da bi morebitna vojaška akcija osrednje vlade v Katangi bila samo navadna policijska o-peracija. V odgovoru na izjavo Hia-rija, da bi vojaška akcija proti Katangi lahko povzročila državljansko vojno, kar mora OZN preprečiti, je Ileo izjavil, da nihče ne more preprečiti osrednji kongoški vladi, da pošlje svoje čete v neko kongoško pokrajino. Končno je Ileo izjavil, da ima OZN nalogo izvajati resolucije Varnostnega sveta, kongoška vlada pa ima nalogo eliminirati odcepitev Katange. Tunizijska nota Franciji PARIZ, 13. — Tunizijski predsednik Burgiba je poslal francoski vladi noto, s katero zahteva, naj se v desetih dneh začnejo pogajanja o evakuaci. ji oporišča v Bizerti. V francoskem zunanjem ministrstvu sedaj skrbno proučujejo Bur-gibovo noto. Glede njene vse. bine ni bilo do sedaj mogoče dobiti pojasnil. Vendar zatrjujejo v poučenih krogih, da Burgiba predlaga, naj se v desetih dneh začnejo prvi stiki, ki naj bi postavili temelje za pogajanja o Bizerti. MOSKVA, 13. — Sovjetska zveza je včeraj izstrelila še eno večstopenjsko raketo. Kakor poroča Tass, je raketa preletela razdaljo 12.000 kilometrov in predzadnja stopnja rakete je dosegla «z veliko natančnostjo točko v bližini. v Trstu. V zvezi s sovjetskim predlogom v generalni skupščini OZN o likvidaciji kolonializma je Kunc izjavil, da se je Jugoslavija vedno dosledno zavzemala za brezpogojno likvidacijo kolonializma. Na lanskem zasedanju v generalni skupščini je bila Jugoslavija skupno z nekaterimi drugimi državami pobudnica zelo podobnega predloga. Nedavna beograjska konferenca je dala popolno podporo deklaraciji o priznanju neodvisnosti kolonialnim državam in je ponovno poudarila zahtevo o brezpogojni likvidaciji kolonializma. Glede vprašanja Sirije, njenega sprejema v OZN in priznanja sirske vlade je Kunc izjavil, da je jugoslovanska vlada dala navodila svojemu zastopniku v generalni skupščini, naj zavzame pozitivno stališče do sprejema Sirije v QZN. Vprašanje priznanja sirske vlade se za sedaj šele proučuje. Na vprašanje novinarjev, ali bo senator Humphrey obiskal Jugoslavijo, je Kunc izjavil, da je senatorjev obisk odpadel, ker zaradi njegove izjave, ki ni v skladu z dosedanjimi obstoječimi odnosi med obema državama, ni moglo priti do predvidenih sestankov med senatorjem in jugoslovanskimi državniki. «Njegova izjava, je nadaljeval Kunc, je v nasprotju z njegovimi napori na mednarodnem področju, ki so pozitivni. Toda mi na to izjavo gledamo v sklopu podobnih negativnih ravnanj, do katerih je prišlo zadnje čase z ameriške strani, posebno enega dela tiska in drugih čini-teljev. To ravnanje ne more služiti vzdrževanju dobrih odnosov, kakršni so do sedaj obstajali med našima dvema državama in kakršni bi morali biti, da bi se sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA še nadalje razvijalo in napredovalo.« Vse kaže, da je bilo to vprašanje glavna tema včerajšnjega razgovora med podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Mijalka Todoroviča in ameriškim veleposlanikom v Beogradu Kennanom, čeprav je Kunc na zadevno vprašanje diplomatsko odgovoril, da so bile na sestanku izmenjane misli o medsebojnih odnosih med obema državama in o odprtih vprašanjih v teh odnosih. Glede nedavnega sestanka Gromika in Mac Millana v Londonu je Kunc izrazil željo, naj bi ti stiki prispevali k izboljšanju ozračje medna rodnih odnosov in rešitvi spornih vprašanj. Na nedavno izjavo zunanjega ministra Kitajske, da bo vprašanje vojne rešeno, ko bo Kitajska imela atomsko bombo, je Kunc ugotovil, da ta grozilna izjava, kot jo je objavila agencija «Reuter», jasno govori sama zase. »Po našem mnenju, je dodal Kunc, se mir lahko zagotovi samo z miroljubnimi sredstvi, a ne z jedrskimi bombami*. V zvezi s položajem v Laosu in Južnem Vietnamu, je Kunc izjavil, da je ustanovi- tev koalicijske vlade s princem Suvano Fumo na čelu pozitiven korak v smeri rešitve krize tem bolj, ker je sporazum rezultat naporov notranjih sil v Laosu. »Kar se tiče položaja v Južnem Vietnamu, jugoslovanska vlada meni, da je v interesu miru, da se odstranijo vsa vmešavanja v notranje zadeve te dežele*. Na vprašanje, kaj misli o podaljšanju vojaške službe v nekaterih socialističnih državah, je Kunc odgovoril, da je do podobnih ukrepov prišlo tudi v nekaterih zahodnih državah. »Na žalost, je ugotovil Kunc, vse to ne prispeva k pomiritvi mednarodnega položaja*. Kunc je nadalje obvestil novinarje, da je bil francosko-jugoslovanski trgovinski sporazum podaljšan za eno leto, in je dejal, da je sporazum, ki je bil pred dnevi podpisan med Gano in Jugoslavijo, nadaljnji korak v vsestranskem razvoju odnosov med obema državama. Izjavil je dalje, da — kolikor je njemu Zveza komunistov valca na XXII. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvo. B. B. Nehru v ZDA od 5. do 14. novembra NOVI DELHI, 13. — Indijski ministrski predsednik Nehru bo na uradnem obisku v ZDA od 5. do 14. novembra, četrtega novembgra se bo u-stavil v Londonu, kjer se bo sestal z Mac Millanom. Po končanem obisku v ZDA bo Nehru obiskal tudi Mehikoj kjer bo ostal do 16. novembra. V Novi Delhi se bo vrnil 19. novembra. Spremljala ga bosta njegova hči in podtajnik V; zunanjem ministrstvu Desai. DŽAKARTA,'**13. — Indone* zijski parlament je danes soglasno zavrnil predlog, ki ga je postavila nizozemska vlada v OZN, naj bi vprašanje Zahodnega Iriana internacionali, zirali. Resolucija obtožuje nizozemskega zunanjega mini. stra Lunnsa, da zlorablja besedo samoodločba, ter poziva indonezijsko ljudstvo, naj bo pripravljeno, da osvobodi I-rian. znano Jugoslavije ni bila povabljena, da pošlje svojega opazo- Predavanje K. Popoviča v Milanu o beograjski konferenci Gre za «tretjo silo» ne pa za tretji blok Predavanje je bilo v Inštitutu za mednarodno politiko Popoviča je pozdravil Tommaso Gallarati - Scotti MILAN, 13, (ANSA) - Nocoj ] kakor ne v smislu ustvarjanja je na sedežu' Inštituta za pro-1 nekega tretjega bloka, prav učeuanje mednarodne politike (ISP1 — lstituto p er gli S tudi di Politica Internacionale) jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič predaval o «Beo-grajski konferenci in nevezanih državah». Ministra je pred začetkom predavanja pozdravil podpredsednik Inštituta, Tommaso Gallarati Scotti. Koča Popovič je najprej poudaril, da v tem težavnem razdobju, ki ga preživlja svet azelo mnogo novih elementov socialnega in znanstvenega pomena, ki določajo razvoj mednarodnih odnosov, še vedno ni primerno vključenih v politično miselnost«. Dodal je nato, da na mnogih sektorjih še vedno obstajajo že preživeli mednarodni odnosi in da je sedanje stanje ter mednarodni svetovni razvoj odvisen v veliki meri od medsebojnih odnosov velesil. Ko je govoril o politiki aktivne koeksistence, ki jo izvaja jugoslovanska vlada, je Popovič dejal: «Stevilo držav, ki so izbrale tako politiko, se je vedno bolj večala in v prvi vrsti pristajajo na to politiko vedno bolj tiste države, ki so v zadnjem času postale neodvisne. Tako se danes lahko govori o obstoju —- in tudi o skupni akciji glede cele vrste velikih mednarodnih vprašanj — »tretje sile*, toda ni- cilja«. ................................................... Prihodnji teden zače med ZDA, Anglijo, Francijo in Nemčijo Posvetovanja bodo v Londonu - Hruščev bo predlagal sestanek štirih zunanjih ministrov? LONDON, 13. - Predstavnik Foreign Officea je davi z Vzhodno Nemčijo. «eJZahod Iz vBar,USvIjavaršavo.mTureoa m sporočil, da se bodo prihodnji teden začela posvetovanja o Berlinu in Nemčiji med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Zahodno Nemčijo. Pri posvetovanjih bodo sodelovali visoki funkcionarji, ki so glavni izvedenci za nemške zadeve v zunanj.h ministrstvih omenjenih štirih držav. Predstavnik je dodal, da se je zdelo potrebno pospešiti stike med štirimi zahodnimi vladami po diplomatski poti. Do sedaj so bile omenjene države v stiku v odboru poslanikov v Washingtonu. Pripomnil je, da se je zdelo bolj primerno, naj bodo posvetovanja v Londonu. Ves čas posvetovanj, ki bodo verjetno trajala od 10 do 15 dni, bo prekinjeno delo odbora poslanikov v Wa-shingtonu. Na vprašanje, naj bi komentiral pripombe Hruščeva, ki jih je izrekel v pismu skupini britanskih laburističnih poslancev, je predstavnik odgovoril, da gre za »običajno obrazložitev sovjetskega stališča*. Predstavnik je nato izjavil, da britanska vlada ni bila obveščena niti po Gromiku ditelj ameriške delegacije na niti z druge sovjetske strani, ženevski konferenci o jedrskih poiskusih Dean izjavil: »Obvestiti moram odbor svečano in z obžalovanjem, da S to izjavo so kardinali in načela Vendar pa je to po-| škofje, kakor vidimo, odločno bodo morale ZDA preklicati Lebna spričo vedno večjega | obsodili delovanje ultrasov. • svoj sklep, da ne bodo ob- da namerava sovjetska vlada predlagati, naj se v kratkem skliče konferenca zunanjih ministrov štirih velesil. O tem piše namreč danes »New! York Herald Tribune*, ki dodaja, da bo ta predlog morda prišel iz Moskve, še preden se začne kongres komunistične stranke v Moskvi. List trdi, da bo sovjetska vlada predlagala določen datum za začetek konference, ki naj bi bila v Ženevi. Tudi v Parizu so v zunanjem ministrstvu izjavili, da nič ne vedo o takem predlogu. Kakor piše ameriški list »Chicago Sun Time*, je ameriška vlada baje sprejela predlog, naj bi razmislili o načrtu za demilitarizirano področje v Srednji Evropi. List trdi, da je ameriški državni tajnik Rusk sporočil to poljskemu zunanjemu ministru Rapackemu, s katerim se je razgovarjal v torek v Wa-shingtonu. Baje je Rusk sporočil, da so glede tega načrta možna pogajanja. Isti list trdi, da je Gromiko sporočil Rusku. da je Sovjet-»ka zveza pripravljena odložiti podpis mirovne pogodbe t skvi. prizna V. Nemčijo, sprejme sporazum za medsebojno omejitev oborožitve v Srednji Evropi in prizna mejo na Odri in Nisi kot dokončno. Predstavnik državnega departmaja je zanikal trditve lista »Chicago Sun-Time», da je Dean Rusk med svojim razgovorom s poljskim zunanjim ministrom izjavil, da di lahko diskutirali o določitvi demilitariziranega področja v Srednji Evropi. PredatavJ?k je dodal, da je Rapacki samo na kratko omenil svoj načrt, in da Rusk ni k temu nic izjavil. Kancler Adenauer je davi snrejel zahodnoberlinskega župana Brandta, ki mu je poročal o svojih razgovorih v New Yorku in o svojem telefonskem pogovoru s Kenne-dvjem. Navzoči so bili tudi zunanji minister von Brenta-no minister za obrambo Strauss in poslanik v Wa-shingtonu Grewe. Ameriški senator Humphrey, ki je sedaj na obisku v Bruslju, je izjavil, da je optimist glede razvoja odnosov med Vzhodom in Zahodom. Senator Humphrey se je danes razgovarjal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, ki mu ie poročal o svojih razgovorih s potoval v Varšavo. Tu pa ga ne bosta sprejela niti Gomul-ka niti Cyrankiewicz, ker bosta odpotovala v Moskvo na 22. kongres KPSZ. SZ zahteva izročitev vojnega zločinca MOSKVA, 13. — Agencija Tass javlja, da je sovjetska vlada zahtevala od ameriške vlade izročitev vojnega zločinca Karla Linnasa, ki je bil poveljnik koncentracijskega taborišča v Tartu na Estonskem leta 1942. Karl Linnas je bil udeležen pri množičnem pokolu sovjetskih državljanov, ki so bili v tem taborišču, kjer so med nacistično okupacijo pobili nad 12000 ljudi. Linnas je leta 1944 zbežal v ZDA. KAIRO, 13. — Predsednik Naser je odredil vse potrebne ukrepe, da se vsem funkcionarjem in uradnikom vlade ZAR zvišajo plače. Ta u-krep bo raztegnjen tudi na delavce in uradnike privatnih podjetij. Razen tega proučujejo celo vrsto ukrepov za preureditev eg'ptovskega go- zaradi tega, ker te države ne pripadajo in ne želijo pripadati nobenemu izmed obeh velikih nasprotujočih si blokov in tudi ne pristajajo, da bi svojo politiko izenačile s politiko blokov*. Koča Popovič je nato poudaril, da se je politika nevezanosti na pomemben način manifestirala na beograjski konferenci. Dejal je, da so države. ki so se te konference udeležile, izrazile prepričanje, da bi se z poglobitvijo in razširitvijo delitve sveta na bloke samo nadaljevalo z zaostrovanjem mednarodnih odnosov, medtem ko se mir lahko zagotovi trajno in gotovo samo z omejitvijo in zavračanjem politike spopadov med blokoma. Nevezane države lahko v tem pogledu — čeprav ne razpolagajo z veliko materialno močjo — vršijo važno funkcijo v svoji normalni mednarodni aktivnosti, zlasti pa v okviru OZN. Svoje predavanje je minister Popovič zaključil rekoč, da je »Jugoslavija sklenila razvijati na podlagi aktivne koeksistence in ne glede na ideološke razlike, boljše odnose z vsemi državami in prav to je prispevek, ki ga Jugoslavija nudi miru in mednarodnemu sporazumevanju*. Kot dokaz pravilnosti take politike je Popovič navedel «u-goden razvoj odnosov med I-talijo in Jugoslavijo, kot je poudaril predsednik Tito v svojem govoru na beograjski konferenci*. Na Popovičem predavanju so bili navzoči: jugoslovanski veleposlanik v Rimu, zastopniki diplomatskega zbora, predstavniki kulturnega življenja, civilnih in vojaških o-blasti ter druge osebnosti. Zunanjega ministra Antonia Se-gnija je predstavljal veleposlanik Franz Cavalletti. «»-------- Posledica incidenta «GoIub» HAAG, 13. — Nizozemska vlada je sporočila, da je sovjetski poslanik Ponomarenko od nocoj nezaželen. Agencija Tass je že sporočila, da je sovjetska vlada odpoklicala Ponomrrenka v Moskvo in jr s svoje strani sporočila, je nizozemski poslanik v zn* skvi Henry Heller nezcarem Sovjetska vlada je iP na nizozemski vladi noto, -brou-teri sporoča, da je prisiPzen odpoklicati svojega poslorJ1«' iz Haaga in hkrati «se ji 1o' zdi mogoče, da bi nizozems.b poslanik ostal v Sovjetsk zvezi«, Ti sklepi so posledica »primera Gulub«, t. j. sovjetskega znanstvenika, ki je v ponedeljek odklonil povratek v Sovjetsko zvezo, pri čemer je prišlo do incidenta na letališču blizu Amsterdama. Kakor je znano, je prišlo na letališču do pretepa med nizozemskimi policaji in nekaterimi člani sovjetskega poslaništva. Včeraj je nizozemska vlada sporočila, da sta trgovinski ataše v sovjetskem poslaniš- nruščevom v Mo-I spodarstva po odcepitvi Ši-(tvu in drugi tajnik nezažele- i rije. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 14. oktobra Izkušnje in nauk prevrata v Siriji Sklep, ki ga je predsednik Naser sporočil v zadnjem govoru in ki pomeni v bistvu ločitev Sirije od Združene arabske republike, je izredno pomemben. Z njim je končano eno izmed poglavij v novejši arabski zgodovini, obenem pa je napovedan začetek novega. Očitno je bil ta sklep sprejet s težkim srcem in je prizadejal številna čustva, v njem je opaziti prizvok delnega odstopanja od starih prizadevanj in bo vsekakor povod številnim zlobnim posmehovanjem ter škodoželjnim komentarjem. Toda ta sklep je in ostaja izraz globokega realizma, treznega u-poštevanja vseh vidikov položaja in nevarnosti, ki so za- grozile ne samo ZAR, marveč tudi nadaljnjemu boju za uresničitev naprednih prizadevanj v arabskem svetu. Prav tako je očitno, da se je ta sklep izkristaliziral v' več razvojnih obdobij. Tu ne bomo govorili o teh obdobjih in o razvoju dogodkov. Govorili bomo o različnih vidikih položaja, v katerem je ta sklep nastal. V luči tega položaja dobiva omenjeni sklep svojo vsebino in svoj smisel. Predvsem je tu, vendar ne edino in izključno — sirski vidik vprašanja, skupno z vprašanji zveze. Ko so februarja 1958 razglasili zvezo med Sirijo in Egiptom, so številni v arabskem svetu in v sami ZAR to pojmovali kot naravno u-resničitev prizadevanj po a-rabski enotnosti. Toda pri razglasitvi zveze so v tistem času razen močnega stremljenja po enotnosti odigrale zelo veliko, morda celo tudi usodno vlogo, zunanjepolitične okoliščine in prizadevanja, da bi z zvezo zagotovili varstvo pred zunanjimi nevarnostmi, ki jim je bila v tedanjem času izpostavljena Sirija. Te zunanje okoliščine so pripeljale do tega, da so v dvomu ali priti do enotnosti postopoma, s poprejšnjim reševanjem vprašanj, ki jih nalaga zveža, in izdajanjem sklepov, ki ji dajejo dejansko politično vsebino, ali pa razglasiti zvezo in jo šele po tem graditi ter ji dajati vsebino — sprejeli slednje. Tako razglašena zveza, relativno lahko in hitro sprejeti sklep in izredno močan pozitiven odjek, na katerega je le-ta naletela v arabskem svetu, so prispevali k temu, da se je zveza zdela močnejša in trdnejša, kot je pravzaprav bila. Dejansko bi zvezo morali šele ustvarjati. — Enotnost je bila samo stremljenje, sanje. Z razglasitvijo ZAR je ta enotnost dobila konkreten okvir, postavila pa se je tudi kot naloga, ki jo je šele treba politično rešiti. Novo ustanovljena ZAR se je znašla pred zelo zapletenimi in kočljivimi vprašanji. Piramida zveze je dobila vrh, njena osnova pa je bilo v tistem času samo navdušenje množice. Vmesni prostor je bil prazen — pravzaprav poln razlik in nasprotij, ki jih je bilo treba premagati, težav, ki jih je bilo treba odpraviti, nalog, ki jih je bilo treba rešiti. Za dejansko enotnost ni zadoščal vrh piramide in tudi ne navdušenost množice. Potrebna je bila trdna družbena, gospodarska in politična osnova e-notnosti — te pa ni bilo. Leto bi morali torej šele u-stvariti; to pa spet ni bilo niti malo lahko, zlasti če imamo pred očmi težko dediščino preteklosti in razlike med obema narodoma, ki sta se združila. To je prvi element v »sirskem* vidiku vprašanja. Skupno z njim moramo u-poštevati tudi dejstvo, da se je znašla ZAR že s prvim dnem svojega življenja pred številnimi sovražniki, sredi nevarnosti, ki so prihajale z vseh strani. Kajti tudi taka, kakršna je bila, s svojo ne-izgrajenostjo, s svojim značajem »zgodovinskega poskusa* — o čemer je govoril tudi sam Naser — je ZAR nov, zelo pomemben in vpliven napredni činitelj v procesu arabskega političnega razvoja. Razglasitev zveze je utrdila fronto arabske neodvisnosti, močen odmev, na kakršnega je naletela v a-skem svetu, pa je že sam >bi deloval kot spodbuda vnim gibanjem v tem sveta. Zoper ZAR so takoj potegnili meče vsi .servativni elementi v a-oskih dežela. Skupno z nji-.i so se proti ZAR obrnili udi vsi tisti, ki so s postojankami teh konservativnih in fevdalnih sil povezovali svoje kolonialistične koristi. Razen tega se je proti ZAR IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMMIimHIIIIIIIIIIIIIIIIUII Bombnika sta trčila SANFORD (Florida), 13. — )va reakcijska bombnika a-neriške mornarice sta trčila n se vžgala, ko sta hotela iristati na pomorskem opori-ču v Sanfordu. Vseh šest nož posadke obeh letal je nrtvih. takoj obrnila tudi druga fronta, tesno povezana z o-menjeno prvo fronto. Izven-blokovska usmeritev in neodvisna politika ZAR sta se pojavili kot ovira medblokov-skemu tekmovanju in igri blokovskih sil v tem delu sveta. Najprej so prišle ponudbe sladkih besed in previdni poskusi, kako pritegniti ZAR na to ali ono stran. Ko je bilo to odločno zavrnjeno, so začele švigati strupene puščice. Tako se je zveza znašla že od vsega začetka v ostrem boju za svojo obrambo, obrnjena proti zunanjepolitičnim težavam, vtem ko je ostal njen notranji razvoj — tisto, kar je bilo za njeno moč bistveno in poglavitno — bolj ali manj neurejen. V boju na zunanjih frontah je ZAR dosegla številne u-spehe, od odstranitve neposrednih nevarnosti za Sirijo in učinkovitega prispevka k dokončnemu zlomu Bagdadskega pakta, pa vse do izredno močne uveljavitve lastne neodvisnosti vloge in lastne udeležbe pri splošnih naporih izvenblokovskih dežel. Napadi na ZAR, ki so prihajali s številnih in različnih strani, so bili preračunani na uničenje tiste pozitivne iz-venblokovske vloge, kakršno je le-ta uresničevala. Ti napadi so bili večinoma usmerjeni prav na slabosti in ranljive točke zveze ter jih odkrivali. Ker je bila ZAR preveč obremenjena z negativnimi nagibi in cilji teh napadov, je v nekem smislu zanemarjala vprašanja in ranljive točke zveze, kamor so se osredotočili napadi. Vprašanja so začela počasi znotraj razjedati tisto, kar bi šele morali ustvariti kot zvezo, obenem pa je raslo nesorazmerje med njenim mednarodnim pomenom in njeno notranjo vsebino ter močjo. Zveza je dejansko slonela samo na Naserjevi osebnosti, na njegovem ugledu in deloma na ukrepih za gospodarsko zgraditev in utrditev gospodarske neodvisnosti. To so bile dobre in močne zaslombe, toda — nezadostne. Šli so naprej, dosegali so pomembne uspehe, gospodarski razvoj so povečali, toda šibke točke zveze so ostale boij ali manj nedotaknjene, kar je snet omogočalo delovanje Številnih sovražnikov Z AR s tem, da je bila ost u-darcev usmerjena predvsem na Sirijo. To je nekaj bistvenih elementov sirskega vidika nedavnih dogodkov in notranjih vprašanj zveze. Drugi vidik teh dogodkov je v tem, da je politika predsednika Naserja pripeljala do znanih velikih revolucionarnih ukrepov in reform, ki so bile, čeprav napovedane v še neustvarjeni in nerazviti zvezi, za arabski svet simbol napredka. Ti ukrepi pa so razširili fronto sovražnikov ZAR in končno razvrstili vanjo buržoazne sile, ki so se zdaj počutile hudo ogrožene. Vse do pred kratkim je namreč mlada arabska buržoazija videla v zvezi primeren okvir za kapitalistično ekspanzijo, za svojo krepitev in uveljavljanje, za učinkovit obračun ali vsaj donosnejše dogovarjanje s kolonialistično bur-žoazijo in za popolno osvojitev arabskega trga pod a-rabsko zastavo. To velja predvsem za egiptovsko industrijsko buržoazijo. Toda, če je le-ta vse do pred kratkim videla v zvezi primemo osnovo za take ukrepe — pri čemer si je hkrati prizadevala na vse mogoče načine zavirati izvajanje reform ter vsiliti svoje koristi in zamisli — se je zdaj dokončno znašla na nasprotni strani. Sovražna fronta proti ZAR je postala širša. Podprli so jo na različnih straneh. V tej fronti je imel vsakdo svoje koristi, čestokrat med seboj tudi nasprotne, toda vsi so imeli tudi skupno korist — onemogočiti politiko, ki je postala in vedno bolj postajala nosilka naprednih prizadevanj v arabskem nacionalizmu in močan činitelj v naporih nevezanih držav. Napad je prišel v hipu, ko novi ukrepi in reforme še niso bili v celoti jasni; prej, preden bi jih lahko spremenili v proces graditve, resnične osnove zveze, od česar so navsezadnje odvisne tudi moč, notranja trdnost in vsebina razglašene enotnosti. Udarec je bil uperjen v najbolj ranljivo točko zveze in je napovedal ukrepe, ki bi lahko prestopili sirske okvire. Razen tega je značilno še to, da je prišlo do upora v Damasku v hipu, ko je postala ZAR kljub svoji nezgrajenosti, številnim svojim posebnostim, glediščem in akcijam velika ovira marsikaterim načrtom in prizadevanjem v Aziji in A-friki. Tretji vidik zadnjih dogodkov v ZAR zajema splošno problematiko boja za arabsko solidarnost. Ko so ustanovili ZAR, je Naser odkrito povedal, da gre za »zgodovinski poskus* in »prvi korak*. Na videz lahka ustvaritev zveze in njena hitra u- veljavitev med arabskimi , z zelo nevarnimi zapleti. Pri Mi videti konservativen o®® množicami sta dala pobudo nekaterim nazorom, da je treba takoj iti naprej v smeri vsesplošne arabske enotnosti in šele potem, ko bo ta enotnost dosežena, reševati dejanska vprašanja enotnosti in iskati njeno vsebino. Po drugi strani so delovale v isti smeri, toda s posebnimi cilji in nagibi, tudi sile mlade egiptovske buržoazije. Težave v odnosih med Irakom in ZAR so pomenile v tej zvezi preobrat in so pripeljale do kristalizacije gledišč o arabski enotnosti, izraženi v izjavi predsednika Naserja že pred letom dni — namreč, da je enotnost mogoče uresničiti samo kot rezultat svobodno in enodušno izražene volje ljudstva, ne pa po vsej sili. To gledišče pojasnjuje, skupaj s poznavanjem zapletene problematike sirsko - e-giptovske zveze, Naserjevo stališče, da ni mogoče dovoliti, da bi zvezo branili z vojaškimi akcijami. Četrti vidik pa je končno mednarodna stran vprašanja. Sirski dogodki so zagrozili vseh prejšnjih takih položajih so se na tem področju vedno pojavljale nevarno iztegnjene roke tistih, ka'erih prsti so že bili zapleteni v povzročanje nemirov. Za tem pa je prihajalo do različnih oblik vojaškega posredovanja, zunanjega vmešavanja in pritiska, do »vtihotaplja-nja v prazen prostor*, vse to pa je ogrožalo napreden razvoj v arabskem svetu. Te izkušnje iz preteklosti, stalne nevarnosti na tem območju in številna znamenja o grozečih zapletih okoli Sirije in v zvezi z njo so bila več kot znamenje opozorila. Prva podpora za udar v Damasku je prišla iz dežel CE NTO pakta; Britanija je takoj sporočila, da v takem položaju ne more umakniti svojih čet iz Kuwaita ... Skoraj vsi tisti zunanji činite-lji, ki so delovali v Siriji tik pred razglasitvijo zveze, so se vnovič pojavili bodisi odkrito bodisi prikrito. Ce bi dogodke v Siriji kot (Nadaljevanje na 6. strani) V Brightonu so priredili zabavo na čast udeležencem kongresa konservativne stranke. Navzoči so zelo ploskali viscontu Hailshamu, britanskemu ministru za znanost, ki se je kljub ((konservativnosti« in položaju ministra za znanost (!) izkazal kot zelo spreten plesalec nekega modernega plesa iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred približno 2000 poslušalci Ameriški znanstveniki da ni dvoma o sovjetskih uspehih Na vprašanja so odgovarjali Werner von Braun, general Schriever, Krieger, Kantrowitz in Dryden NEW YORK, 13. — Pet najodgovornejših predstavnikov ameriškega načrta za vsemir-ska raziskovanja je sinočii pred približno dva tisoč ljudmi, 'ki so se v «Coliseumu» zbrali ob priliki astronavtične razstave, odgovarjalo na vprašanja o stanju »meriških načrtov v primerjavi s sovjetskimi. Angleški znanstvenik Arthur Clarke, ki je nekako vodil diskusijo, je postavljal vprašanja, na katera so mu odgovarjali Werner von Braun, direktor središča «George Marshall«, general Schriever, poveljnik «Air Forse System Command«, Krieger, ekspert za sovjetske vsemirske probleme, Kantpoivitz, podpredsednik združenja «Avco» in direktor programa NASA Hugh Dryden. Navedli bomo nekaj važnejših vprašanj in odgovore nanje. Vprašanje: Zakaj niso ZDA dale prednosti načrtom za izstrelitev človeka v vsemirje od vsega začetka vsemirskega programa? Odgovor: ZDA so začele svoj program gradnje težkih raket z zamudo od treh do štirih let. Poleg tega v nasprotju s Sovjeti Američani nimajo namena dosezati spektakularne učinke. Vprašanje: So Sovjeti priznali L : svoj neuspeh? Odgovor: Priznali so kako nepopolno funkcioniranje kot n. pr. v primeru «Lunika» in «Venusnika». Vprašanje: Se lahko podvomi v sovjetske uspehe? Odgovor: Ne, niikakega dvoma ni o resničnih sovjetskih uspehih. (Odgovorilo je vseh pet znanstvenikov). Vprašanje: Sovjeti še vedno uporabljajo nemške znanstvenike, ki so jih zajeli po zlomu nacistov? Odgovor: Ne, v začetku so jih uporabljali, toda pozneje so jih poslali domov. Oni so izkoristili predvsem načrte in račune, ki so jih našli v Nemčiji. Ta odgovor je dal ameriški znanstvenik nemškega porekla von Braun. Vpra. anje: So do danes Sovjeti izkoriščali vedno isto nosilno raketo ali pa nadaljujejo z gradnjo novih bolj mogočnih raket in naprav, kot zatrjuje Hruščev? Odgovor: Sovjeti so za gotovo izdelali nove naprave. Nič me ne bi presenetilo, če bi nekega dne slišal, da so pognali okoli Zemlje satelit, ki bi tehtal 50 ton. (Odgovoril je general Schriever), Z druge strani gen. Schriever trdi, da razpolagajo ZDA z jedrskimi raketami, ki so dovolj precizne, da zadenejo letališče ali druge točke s točnostjo «v merilu decimetrov«. General Schriever je nadalje izrekel mnenje, da so ZDA pred Sovjeti v razvoju balističnih raket dolgega dometa. Menim — je rekel — da jih bomo mogli prekositi tudi v vsemirskem področju. Na koncu je general Fried-rick Schmith, namestnik načelnika vrhovnega poveljstva letalstva zatrdil, da se da jedrsko orožje uporabiti za to, da se zaustavi napad, še preden bi se ta spremenil v popolno vojno. Povečana radioaktivnost a še ne nevarna HEIDELBERG, 13. — Inštitut za fiziko v Heidelbergu je sporočil, da se je radioaktivnost ozračja v Nemčiji povečala za najmanj 25-krat, odkar je Sovjetska zveza ponovno začela svoje jedrske poiz kuse. Največja višina radioaktivnosti, kar so jih inštrumenti tega inštituta zabeležili, je bila 110-krat večja cd normalne ravni v avgustu letos, preden so Sovjeti začeli poizkuse. Radioaktivnost pa ci nikoli šla izpod ravni, ki je 25-krat višja od one v avgustu. Kljub temu se še ni do-segla raven — poudarja zavod — ki bi bila za ljudi, živali in rastlinstvo nevarna. Figi dobi od Hruščeva debelega prašiča DUNAJ, 13. — Prihodnji ponedeljek, potem ko bodo polomili koruzo na družinskem posestvu družine Fig! 1II1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMH |l |||l|| ||lll IIIII l<| ll|||||| Salvatore Gallo odpotoval na Sicilijo Cristina Giannone da bi vedela, da je mož živ RIM, 13. — Kot je davi izjavil odvetnik Lazzara, bosta Salvatore Gallo in njegov sin Paolo danes odpotovala iz Rima v Catanio. Pravni zastopnik in oba Galla, oče in sin, bodo odpotovali v Catanio z letalom ob 16-1(1 iz Fiumicina, iz Catanie pa se bodo odpe- ljali z avtomobilom v Testa dell’Acqua v provinci Siracu-sa, kjer trenutno živi družina Salvatora Galla. Sinoči Salvatore Gallo ni odpotoval zaradi utrujenosti. RAGUSA, 13. — Zena «od smrti vstalega« Paola Galla, Cristina Giannone, je pri po- Kdo nima danes tiskovne konference? Nič čudnega torej, če jo je imel tudi Salvatore Gallo, ko se je po sedmih letih, ki jih je po nedolžnem prebil v zaporu, vrnil z Veutotene novnem zasliševanju, do katerega je prišlo danes na karabinjerski postaji v Ragusi, ponovno odločno zanikala, da bi bila kakor koli v stiku s svojim možem v zadnjih sedmih letih ali da bi kakor koli le sumila, da je on živ. Zenska je priznala, da ji je pred letom dni svak Giuseppe Gallo rekel, da je njen mož živ, toda ni mu verjela, kot ni verjela temu, kar so ljudje govorili o usodi njenega moža. Cristina Giannone je še posebej poudarila, da je bila vedno prepričana, da je njen mož mrtev. Karabinjerji, ki sumijo, da bi ženska mogla govoriti tudi neresnico, preiskujejo in ugotavljajo razne momente, ki bi znali pojasniti to plat te svojevrstne zadeve. Y ta namen so zaslišali danes Giorgia in Angela Di Pasquala, brata, pri katerih je žena Paola Galla zadnje čase delala. Angelo Di Pasquale, ki se bolj od blizu ukvarja s svojim posestvom, je izjavil, da je Cri-stino Giannone vzel na delo, ker je vdova in v težkih gmotnih razmerah. »Dela pri nas že nekaj let — in niti en dan se ni oddaljila s posestva. Je odlična delavka in vedno je bila nekoliko otožna.« Karabinjerski poročnik Zum-bo, poveljnik karabinjerske postaje v Modici, je davi odpotoval v Raguso, kajti po poizvedbah izhaja, da je Paolo Gallo v# teh sedmih letih prebil dolgo obdobje v tem mestu. v Rustu (Doljnja Avstrija), poteče termin stave, ki sta jo napravila lansko leto Hruščev in predsednik avstrijske zbornice Figi. Kot je znano, je sovjetski premier, ko je lani obiskal Figlovo posest, s Figlom stavil, da bi pridelek bil na posestvu desetkrat večji, če bi sejali seme sovjetske koruze in jo obdelovali na sovjetski način. Hruščev in Figi sta stavila za debelega prašiča. In letos so eno njivo na Figlovem posestvu posejali s koruzo, ki so jo dobili iz Sovjetske zveze in jo obdelovali po načelih, kot piše v nekem sovjetskem priročniku. Toda uspeh ne bo takšen, kot ga je napovedal Hruščev, in gotovo je, da bo Figi dobil debelega prašiča. Grško in nemško vohunstvo v Bolgariji SOFIJA, 13. — Pred sto bol. garskimi in tujimi novinarji je pomočnik bolgarskega ministra za notranje zadeve A-postol Kolčev imel tiskovno konferenco, ki je imela namen prikazati razne poizkuse špionaže in podtalnega dela, ki sta jih Zahodna Nemčija in Grčija skušali izvesti na škodo Bolgarije. Bolgarski namestnik notranjega ministra je med drugim prvič sporočil, da £ta bila neki grški državljan, čuvaj v grški pravoslavni cerkvi v Sofiji, in neki Bolgar pred kratkim po nekem bolgarskem sodišču obsojena na smrt zaradi špionaže na račun grškega poslaništva v Sofiji in zaradi prekupčevanja z valuto. Pomočnik ministra je tudi navedel imena nekaj desetin Bolgarov, ki so jih špionske službe Zahodne Nemčije in A-merike skušale pridobiti, da bi pristopili v njihovo špion-sko mrežo. V dvorani, kjer se je vršila tiskovna konferenca, je bila organizirana tudi «razsta-va» dokazov, o katerih je govoril minister, hkrati pa so vrteli tudi kratkometražni film o procesu proti čuvaju grške pravoslavne cerkve v Sofiji in njegovemu bolgarske, mu pomočniku. Ali jc aretiranec zares morilec? LONDON, 13. — Londonska policija zaslišuje nekega moškega, ki bi mogel ((nakazati smer v zvezi z zločinom« na cesti «A 6», pri katerem je bil Michael Gregsten neko noč v letošnjem avgustu umorjen, dekle Valerie Storie pa so našli v njegovem avtomobilu na robu ceste umorjeno z osmimi streli iz samokresa. Dekle je še vedno v bolnišnici. V zadnjih dneh so agenti Scot-land Yarda raziskovali v Dublinu in v Blackpoolu. Neki telefonski poziv iz Blackpoo-la je pred dnevi sporočil Scotland Yardu, da so opazili nekega mladeniča v starosti od 20 do 30 let in čigar zunanji znaki ustrezajo znakom, ki jih je sporočila policija; mladenič da sedi v neki kavarni v bližini kolodvora. Policaji so moža prijeli in ga odpeljali na policijo, da bi dal kako pojasnilo. Koj nato so obvestili Scotland Yard. Včeraj je inšpektor Bob Acott od lononske policije prišel v aretiranega moškega in po pr. vem zasliševanju ga je odpeljal v London. Pred časom je policija iskala nekega mladega študenta, Serta Alphonda, ki so ga osumili, da je izvršil ta umor, toda mladenič je mogel dokazati svojo nedolžnost, BRUSELJ, 13. — Belgijska poročevalska agencija javlja, da so belgijske čete začele obširne operacije proti upornikom v Ruandi. Poročilo dodaja, da »skupina upornikov* odklanjajo sprejem izida volitev in plebiscita na tem o-zemlju. ki je pod belgijskim skrbništvom. itufige ^ gleilnli&cc a •«8 V filmu pravljice bratov Grimmov BONN, 13. — V Rothen-burgu ter na gradovih Neu-schivananstein, Weikersheim in Nymphenburg so začeli snemati film «Gudoviti svet bratov Gr.mmov». Film režira Henrv Levin, glavni igralci pa so Laurence Har-vey, Karl-Hemz Boehm, Clai-re Bloom in Oskar Homolka. V Empoliju festival uFerruccio Busonia EMPOLI, 13. — Predsednik republike bo jutri otvo-ril drugi glasbeni festival «Ferruccio Busoni«, ki bo trajal teden dni. Predsednik bo otvoril za občinstvo tudi rojstno hišo skladatelja, v kateri bo odkrit Busoniju spomenik, ki ga je izdelal kipar Antonini. Frin koncert bo v gledališču Excelsior; nastopil bo orkester florentinskega glasbenega maja pod vodstvom Bruna Borto-lettija ter s sodelovanjem pianista Maria Delli Ponti. Film »Deveti krog« že štiri tedne v New Yorku NEW YORK, 13. — Ze šti ri tedne predvajajo v new-porškem kinematografu Car-negie Hall Cinema z uspehom jugoslovanski film «Deveti krog*. Premiera tega filma je bila 13. septembra. Ugodne kritike v tisku so privabile gledalce da bi videli film iz države, ki je bila tukaj doslej malo znana na poprišču kinematografije. V Muzeju sodobne umetnosti se bo 13. oktobra začel »Teden jugoslovanskih filmov*. V začasni program so vključili tudi film »Doli na miru*, «H-8*, «Trenutki odločitve*, «Pet minut raja* in še nekaj znanih jugoslovanskih filmov. V Muzeju sodobne umetnosti so v zadnjih letih predvajali japonske, zahodnonemške, italijanske in poljske filme. Mariborska Opera je gostovala v Gradcu MARIBOR, 13. — Mariborska Opera je gostovala v Gradcu z zelo uspelo izvedbo Dvorakove *Rusalke*. To iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitttiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiin Ker so ga s telefonom motili pri golfu Jeza je bila vzrok Eisenhowerjeve kapi NEW YORK, 13. — Bivši | li, da bedo podrobneje prou- predsednik ZDA Eisenhower je včeraj povedal, da je za njegov srčni napad v letu 1955 bila kriva jeza, katere vzrok naj bi bila vrsta telefonskih pozivov ameriškega departmaja, medtem ko je on igral golf. »In tako se od tedaj nisem več razjezil*, je izjavil general na intervjuju agenciji CBS, ki je s tem intervjujem začela s televizijskim prenosom z naslovom «Eisenhower govori o svojem predsedm-štvu*. Potem ko je izjavil, da je »kot večina ljudi zelo razburljiv*, je general Eisenhower povedal: «23. septembra 1955 sem igral golf in igral sem zelo dobro. Ko sem prišel že proti četrti luknji, so mi sporočili, da me kliče telefon*. Telefonski poziv je prihajal iz ministrstva in nanašal se je na »nekaj neprijetnega*. Ob tem so mu sporočili, da mu bodo telefonirali čez približno eno uro. Predsednik so je vrnil k svojemu igranju golfa, toda takoj so ga poklicali na telefon zaradi iste zadeve, ki jo je ocenil za »važno, da, toda ne tako nujno*. »In končno, ko sem začel igrati novo partijo, je prispel nov telefonski poziv — ie nadaljeval Ike — in tokrat je bil nekdo, da ni vedel, da sem bil o zadevi že obveščen. In v tem trenutku — jaz sem vedno razburljiv — sem bil ves iz sebe. Doktor mi je rekel, da me še nikoli ni videl takšnega. In to je bil vzrok za moj srčni napad... Od tedaj se nisem več razjezil*. Gradnja ladij na jedrski pogon PARIZ, 13. — Studijska skupina, ki proučuje jedrski pogon ladij in ki jo je sestavila evropska agencija za jedrsko energijo, se je včeraj drugič sestala na pariškem sedežu OCED. Ta sestanek je bil posvečen proučevanju odnosov med obema skupinama strokovnjakov, ki so jih ustanovili na prejšnjem zasedanju s posebnim ^poudarkom na proučevanju sistema reaktorjev in raznih vrst plovnih objektov, ki bi jih mogle evropske dežele graditi v skup- Hlackdpool, kjer je prevzel ■ nosti. Strokovnjaki so skleni- čili vrst? ladij in sicer eno tovorno ladjo, eno petrolejsko ladjo in eno oceanografsko ladjo. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo skupini strokovnjakov poverili nalogo podrobne, je proučiti belgijski načrt reaktorja «Vulcain» z namenom, da bi se določil skupen načrt raziskovanja, datumi dela in skupen proračun stroškov. Končno je študijska skupina ustanovila komisijo strokovnjakov, kateri je poverjena naloga proučiti pravne probleme, ki se nanašajo na gradnjo in izkoriščanje teh ladij na atomski pogon, ki pa bodo grajene s skupnimi močmi. je bila prva ’21 , re v graškem 9Ie“ .,»■ predstavi so bili Visr ^ stavniki deželne Štajerske deželne s ter številni kultntn' s) f -etni«6 ^ vabili, naj z isto °P ^ fj Mariborske urneti stujejo tudi o Li*12* lovcu. 00 Kandidati ta Francoske PARIZ, 13. - dature so bile ze -j# ne pisarni Francos ^ ^ .. -. mije za mesta, ' J«;-1 praznila po s”,r. Jiltd Henriota in Franco'!^,, ta Boussona. Jean Ji«*-no in Paul Mont» s# didata za Henri°t0 ;t p Ghehenno je časnik1 j/ satelj, ki je J>r«e‘ Ambassadeurs l Prix literaire de a Pariš ter Prt* '' gl » 1959. Panl » croix ima že 85 let, P stvenik svetovnega in član številnm ^' Objavil je mnoge ^ področja mehani ne matematike te ne znanosti. Za mesto pa sta kan telj Pierre LgauteV^ nik Andre BerrV ■ ki je vnuk la, enega izmed .a t •C« posvetil številne Ijev modernega um coskemu kolonialn j( periju. BerrV Pfl> svojimi 59. ^ j„,; j' med temi kandida^ S krit‘cn" It tor romanov, t*' jev, predvsem Pa zen tega na le športnik, ki je P*^ sli zen tega na le , . vse dežele Evrope,^ Afrike ter zahodne • oisf1'1 Aretiran poljski P 13. VARŠAVA, M- -rt*. so 0 a desetimi dnevi su poljskega pisatelja Kornackega, ker ie J da bo marsikaj oijr številnih ugledam ^ stih iz javnega __ fl" . Spravili so ga v n‘ ko, ki ga je Pa -e z ugotovitvijo, da . noma normalen in nor. Je pa še n tiran in se še ne terem členu kazef^ U konika bo obtoz^71- Felcem krogu znancev vlada n tjj ■ ker nihče ne pisal v svoje . pi. ,1 so mu jih zapleni}1' p« VaT$‘ J' *4 S tudi zatMJ ^ ski krogi v v^rS“!rei,‘li V | vznemirjeni kuK/ tacije tajnice 1 > krožka 'Krzyt»*■ jt > |fSkrivljeno koloj tožena, da jc K temu, da so j.j b*.j nekateri rokopis*, „ ‘ rali biti objavlJen tun*. ^ TV DORTMUND, l3'^ v: člane nacističn .jpo obsodili na Pr'S‘\ , ker so uka^ „> |V zato ker so dov ali bili soUi* uničenju nad *lS Litvi. .„st*n Bivši načelnik Tj 0i Tilsitu Jahr, J® 0eS*V na tri leta m tn.eSt a* J je bil zapleten. v„ktorja je DU zapien.” tot>%t.j . I dva bivša msp getit W pa, Krumbach 'n ^ t’ sta bila obsojen in šest mesecev ^ sodelovanja Prl 909 Judov. S S Od srede sta perzijski šah in njegova iea^&tlc0 uradnem obisku v Parizu. Na sliki vidimo c*jiM ____________ stvu francoskega ministra za kulturo zeju Jeu de Paume v Versaillesu. Farah ^ jazno sprejeli, ker se je mnogokje spomiuJaJu DNEVNIK 14. oktobra 1961 PRED KONGRESOM SOVJETSKE PARTIJE «lo živo razpravljanje [partijskem programu protislovja, katerim bo treba dati toinejše tolmačenje m «demokracije» in «samouprave» v vsakdanji praksi %V/P0Seben dori V tej * vse - blagi jese- KpP«S7VeČeno XXI1' linj. M'■ visoka pro- • iih 'jP ik' storži koruze, !%o ckrderii vsak d^n Oasln, ’• n.ove hidrocen- ??' ■ra.'«"1 nove pes--"■uan , Postrežba v gostit ališke predsta-H i,?le rt ,®estneno prime. Pesnit amaci'e nepri-% f,'Snik°V pred snnmp-% v..ajak°vsk1 tim emu v e» celo sre- »Cirkusi 'el.“ nov’; Pr°-Sa Prijateljstva«. takšni- ~ * °Pravl Spravi*1 neki ^ deln ;?J° le sv°ie nor- kot znanec * Ss edino v teh . Posv v • ec 1 konSresu. To- yečin’ .ot se zdb ™- te ““S0Sek3eik°ngres iz’ Nljajo . ga zato !* iaVtie ! VePiimi napori. gra kako na "ložn2Kti lmaženjih in v ‘t tia , ^gramski po-l sakdanje življe- 4 so r !' Ki iken *®trti močno raz-i1.Il f8a .zasedanje «to-Vl- Nevina« se prebivalci za svojo ,.-.J*4 sost»2enska te tožila ^ 4eatn°valca, da ji je ali pa ‘btij^dSetn P°Zorii° in iz' k ,1 da p. lz njegovega Nik v°rili a Prevzgoje. E-' dpu„; njegovih last- isrn° k sna0?’®"6” izroči-sodisžu. S Prebivalci . eSa 1*1?} netrti so se »na. ‘OfiUi; dolgo po S • Sl { Upr razpravljali 1 Sut‘P;ki v . osti. Tako V »n Seli 4tu"*b» ^rvi so citi' - ' .Ožbi l. Je troK Sradi ko-. „ Ptle, .. a strogo kaz. iivlkr5ij° pravila Sj^ova..*! Pnnvilen. Ni! drug,- Pti *Večjp '“lal iz pro-A hlago-.^^rialno in Ntt ■“ iikvirt^6. Ustvarja ” krimi- k Pb'*1 Ukr 2atneno sodnih dna-., rubliev. «To-^ ?'■ ali ‘n ie moralo Bai se toženi izr JaVr s°dišču Si Sn-biegn* -So omenjali, ri Programom v \ gredišft°hih naspr°- * Va'i na ln s pis" ' OSvsVp Uredništva >. ‘SSe ega lista. «aJ H Pojasni. diskmr0tislovju so SS, ki. anti uličnih /Večali J so se me- N v niaZlran’a b Pr°Eram 3 ’ kl so Sh *n sicer S slUžn„ stan°vanjih, menzah »Z S' aU'7.u ln spraieva- N«. reba *°meroo k 'Dln i že se- k V^ko ka bl imeli od Sili lst2 Kaj bo S b°do vsi i- ‘iS>Cbnmobile ali 1 Ufi r"Peru 3avni? v [H , atne 3e treba že & " " sr,#'t0 NiiSiS41^ Sl Predv je pri-*.(:» h’ Pr0Er:a oddih? Ra-v»ega te. XSi lsa uideti-Caso' zavihati ' K b0mPriUelat' i« > b0 ?m° imeli vse. Sobotu, 14. oktobra 1961 Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 13.30: Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14-45: Karakteristični ansambli; 15.00: Mali koncert; 15.30: »Temna stran Meseca«, radijska igra; 16.05: Godalni orkestri; 16.50: Zbo- rovske skladbe; 17.25: Sem in tja po- lahki glasbi; 18.15: U-metnost, književnost in prireditve; 18.30: Iz del jugoslo- vanskih sodobnih avtorjev; 19.00: Zena in dom; 19.20: Izbor domačih in tujih popevk; 20 00: Šport; 20.40: Celjski komorni zbor; 21.00: «Gospod Andrej potuje«, radijska ikra; nato V ritmu in melodiji. Trst 12 25: Tretja stran; 14.20: Simfonični koncert p. v. Antonia Janigra; 15.10: Zgodovina in legende med trgi in ulicami' 15.20: Klavirski duet Russo-Safred; 15.35: Nastop julijskih in furlanskih zborov. Koper C. bo‘v?p dogovoriti y ' *0tnUr,i.. .° PraViČ- , PldVlb* vv n*stični način ,y»i, rng?am°m se je Vf K h® P0’e' S "«k. Vnaval neki ^ n.o Program, ^ % ° t.i ?Ze'skem ajšhja lk_lk Perspek- li- Vsemirja. Na 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba za vas; 12.45; Glasba za vas (II. del); 13.40: Popevke in ritmi od tu in tam; 14.30: Primorski tednik; 14 45: Znane melodije v novi preobleki; 15.10: Zabavna glasba- 15 30- Domače popevke- 16 00: Skladbe Franza Le-harja; 16.45: Igra violinist Gl-no Francescati, pri Max Lanner; 17.00: program v sodelovanju s poslušalci; 17.40: Jazz čocktarl; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Djordje Marjanovič; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. klavirju Glasbeni Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.00: Jutranja glasba; 8.30: Omnibus (I. del); 10.30: Prenos z otvoritve 13. mednarodne razstave oblačil v Turinu; 11.00: Omnibus (II. del); 12.20: Glasbeni album; 13.30: Ves svet poje po italijansko; 15.15: Program italijanske folklorne glasbe; 16.45: Kronika kolesarske dirke po Jugu; 17.20: Svet jazza; 17.50: Pesmi z IX. festivala napolitanske pesmi; 19.30: Poje Perry Como; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Magična flavta; 21.20: Smrt Jamesa Deana; 22.30: George Shearing pri klavirju; 22.45: Dokumentarij; 23.15: Orkester Mario Lumi- nasi. II. program 9.00: Jutranje melodije; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Deklica ob 13. predstavlja; 14.00: Naši pevci; 15.00: Od- mev predstav v svetu; 15.15: Album pesmi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Orkester Georga Melaehrino; 17.30: Živel radio; 18.50: Plešite z nami; 20.30: Alfredo Catalani: «La Wally». III. program 17.00: Koncerti za pihala ln orkester (Vivaldi, Bach, Haydn); 18.00: Zgodovina malteškega reda; 18.30: Schuman in Brahms; 19.30: Benedetto Marcello — sonata opus št. 2 za celo in klavir; 20.00: Vsako-večerni koncert; 21 30: Simfonični koncert (Mozart. Chopin, Rota, Fellegara, Viozzi). Slovenija 8.30: Češka m romunska zabavna glasba; 9.25: Dimitrij Šostakovič: Šesta simfonija; 10.15: Naš zvočni magazin; 12.00: Poje Ljubljanski komorni zbor; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Ansambel Srečka Dražila igra narodne; 15.45: Ham-mond orgle; 13.30: Brahms in Čajkovski; 14.00: Vedri nape- vi; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: Mi-hovil Logar: Concertino sinfo-nico za klarinet in orkester; 16.00: Humoreska tega tedna; 16.20: Sedem pevcev — sedem popevk; 16.40: Moški pevski zbor «France Prešeren«; 17.15: Mandoline in godala; 17 3t): Po kinu se dobimo; 18.00: Za vsakogar nekaj iz arhiva o-perne glasbe; 19.30: Radijski dnevnik; 20 00: Domača glasbena uvertura za sobotni večer; 20.20: Radijska komed.ja; 20.58: Melodije za prijeten konec tedna. Ital. televizija 10.15: Otvoritev XIII. mednarodne razstave oblačil v Turinu; 14.(0; Prenos teniškega dvoboja Italija-ZDA; 17.00: TV za otroke; 18.00: Nikoli ni prepozno; 18.30: Dnevnik; 18.50: Dolžnosti obisk; 19.20: Ljudie ln knjige; 19.50: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: Dnevnik; 21.15: Mednarodna gala predstava (variete); 22.15: Sto na uro; 22.45: Aktualna vprašanja; 23.05; Dnevnik. Jug. televizija 18.00: S.oletna eskadra I. — TV igra za mladino; 18 45: Vitez — TV film iz serije Robin Hood; 20.00; TV dnevnik; 20.15: TV reklame; 20 30: Samo nocoj — zabavno-glasbena oddaja; 21.30: Prenos dela nove revijske oddaje «11 cantau-tore«; 22.30: V jezeru — TV film iz serije Detektiv John Drake. likih mestih in področjih, ki imajo poleg ogromne industrije in avtomobilskega prometa še to smolo, da Je pri njih ozračje, tedne in tedne mirno, postaja zadeva tako imenovanega «smoga» zelo pereča. «Smog» je nekakšna mešanica med smokom (dimom) in fogom (meglo) in predstavlja skupek vrste plinov, med katerimi so nekateri, ki so zelo škodljivi, včasih celo pri manjših količinah smrtni, posebno pod vplivom 'raznih stranskih elementov, in tudi sončnih žarkov ali toplote. Glede tega so nom prinesli zelo zaskrbljajoče podatke strokovnjaki, ki so proučili primer ameriškega velikega mesta Los Angelesa, primer Londona in primer Jokohame na Japonskem. V glavnem ločijo dve vrsti «smoga» in sicer «smog» Los Angelesa in »smog« Londona. »Smog« Los Angelesa izhaja prvenstveno iz izpuhov njegovih treh milijonov velikih »ameriških« avtomobilov, ki zgorijo na dan okoli 22 tisoč ton bencina in to na ozkem pasu med obalo in goratim predelom, ki Los Angeles zapira s severovzhodne strani. V dneh, ko veje od morja proti kopnemu nekoliko bolj hladen zrak, ki se vrine pod plast toplega zraku, ki se dnevno dviga nad mesto, se nad Los Angelesom ustvari nekak zračni pokrov, ki ne dopušča, da bi se ne popolnoma izgoreli plini iz izpuhov dvignili v višje plasti zraka. Pod vplivom sončnih žarkov se iz teh plinov in nepopolno-ma izrabljenega goriva ustvarijo zelo škodljive kemične spojine in sestavine, ki imajo za zdravje prebivalcev Los Angelesa zelo škodljive posledice, pa čeprav je Kalifornija znana po svoji dobri klimi. V Londonu pa imajo podoben ali enak učinek razne sestavine in spojine, katerih osnova je žveplo, ki prihaja od izgorevanja premoga v tovarniških pečeh in ki se v meglenih dneh ne morejo dvigniti v višje plasti zraka. Navedli smo dva tipična primera, ki pa veljata tudi za mnoge druge predele in za mnoga druga industrijska mesta,, kot na pr. za Porurje, za Turin, Milan, skratka za vsa tista velika središča ali področja, kjer je ogromno industrije ali prometa, kjer pa je «prirodna ventilacija« šibka. Posledico tega »gostega zraka«, ki je posebno opazen, če se nekemu velikemu središču bližamo z letalom, imenujejo v Londonu »kroničen bronhi- tis«, v Los Angelesu mu pravijo «bronhialni enfizem«, v Jokohami na Japonskem pa so mu nadeli že lokalno ime ((naduha Jokohame«. Kot vidimo, so posledice v bistvu iste, kajti gre za isto bolezen: pljučni mehurčki, ki jih je zelo mnogo in ki predstavljajo nekakšne majhne prostorčke, v katerih pride vdihan zrak v stik s krvjo, kateri odstopi kisik, dušik pa pcnovno absorbira, se v ambientu takšnega zraku povečajo, ker se pretrgajo vmesne stene. S tem postane pljučnih mehurčkov vedno manj in posledica tega je, da se zmanjša tudi površina, na kateri pride sveži zrak v stik s krvjo. To se pravi, da se učinkovitost pljuč s tem zmanjša. Da bi pa v takšnih pogojih organizem dobil potrebni kisik, diha človek bolj pogosto, toda z večjo težavo. Imamo, torej, opravka že z naduho, z vnetjem bronhialnih kanalov, skratka z boleznijo — dihalnih organov, prvenstveno bronhitisem in astmo ali naduho. Posledice kroničnega bronhitisa pa niso tako enostavne. Mnoge smrti, ki jih pripisujemo najrazličnejšim povzročiteljem ali vzrokom, bi morali pripisati vprav kroničnemu bronhitisu. Do sedaj pa se tej bolezni ne pripisuje tolikšen odstotek smrti iz enostavnega razloga, ker od kroničnega bronhitisa oboleli ljudje usihajo počasi in se smrt pripisuje raznim drugim vzrokom in ni redek primer, da se smrt, ki je bila dejansko posledica kroničnega bronhitisa označi kot «prirodna smrt«. Dr. Hurley L. Motley z medinske fakultete v Los Angelesu je posledica bronhitisa iz gornjih vzrokov ugotovil tako, da je sto pacientov izločil od ostalih in jim omogočil življenje v ambientu, v katerem je bil zrak popolnoma «normalen» torej «smog«, iz katerega pa je izločil strupene pline in kemične spojine, ki so za «smog» značilne. In pri tem je ugotovil, da so se vsi pacienti, posebno še oni, katerih zdravstveno stanje je bilo najhujše, kmalu popravili. Toda to izboljšanje se je začelo kazati šele čez nekaj dni, iz česar je dr. Mot-ley sklepal, da se pljučna tkiva šele počasi ponovno vrnejo v svoje prejšnje stanje. Proučevanja istega proble- (Nadaljevanje na 6. strani) ..................................................................................... minimumu KMET0VALČEV0 RAZMIŠLJANJE fiin-r/fp o u'i viti (»nit Zgodnji odhod lastavic - Preprosta napoved hude zime Noben prirodni pojav ne uživa tolikega uvaževanja kot vreme. Pojma lepo in grdo vreme sta vedno deležna posebnega izražanja in poudarka; prvega spremlja prijetno čustvo, ki ga izražata beseda, lice in kretnja, drugi nam skremži o-braz. Ko zjutraj vstanemo, želimo zvedeti o vremenu; lepo nam nasuje dobro voljo, grdo nas potlači. Tržačani trdijo, da ni lepšega kot je pomladno ali poletno jutro na Krasu. To je neizpodbitna resnica, ki jo zna tudi Kraševec vrednotiti, kot tudi odklanjati moro megle, ko leže nad kra-ško planoto in se kačje plazi čez niene holme. Takšen je vpliv vremena na človeka, posebno še na onega, katerega dejavnost je odvisna od njega — na zemljaka. Zato se ne smemo čuditi in se posmihati njegovi prvi besedi o vremenu ob srečanju s tem ali onim, saj mu razen njegove prizadevnosti prav vreme deli dobro ali zlo v gospodarskem pogledu, dočim igra vreme pri ostalih družbenih plasteh bolj zdravstveno in moralno vlogo. Spričo tega je tudi razumljivo, če se je poljedelec že od pamtiveka zanimal za vreme in si ga skušal razlagati iz «znamenj» (pojavov) na nebu in zemlji. Dokler mu ni priskočila na pomoč znanost, se je osla-njal na lastna opazovanja: oblaki, rastline in živali so ga opozorili na marsikaj. Takšna razlaga je med našim ljudstvom še živa, čeprav mnogokje odpove, češ da se je svet (priroda in ljudje) spremenili. Tako ga je spravilo v zadrego letošnje muhasto poletje, ki naj bi po mnogih razlagah bila posledica atomskih bomb. Kaj bi se taki razlagi čudili, če pa ima ta svoje privržence tudi med izobraženci! Naš kmečki človek ima dobro uho; ujelo ja nekam preveč pritajeno slavčkovo žgolenje. 2e zelo redki pevci so se oglašali bolj korajžno in s tem izredno u-stregli soseščini. Pravijo pa, da so prezgodaj utihnili in tudi odšli. Ker sm0 v juliju in avgustu pogrešali več škržatov, in če je bilo njihovo muziciranje nekam prisiljeno, ni že bilo nekaj v redu in so kaj pogrešali, mogoče roso, drugačne sončne žarke, gre mnenje celo o okuženem o-zračju. Lastavice si 6radl; jo svoj dom vsako leto bolj oprezno. Hrane jim tukaj menda ne primanjkuje, čeprav ni več nekdanjih rojev muh: pač pa jim ne primanjkuje drugih žuželk. Vreme je še bilo lepo, a vendar so se izneverile sv. Mihaelu (29. IX.) in odšle že okrog 10. IX. Murni (črički, grilčki) pa niso pokazali te občutljivosti, saj so bili pred trgatvijo in tudi po njej izredno razposajeni in so zabavali pozno v noč in nam je njihovo čvrčanje mirilo živce. Neki tržaški zdravnik je rekel, da se mu ta večerni koncert zdi kot bi ležal na malih valovih in bi se ga nikoli ne naveličal. Naš stalni gost škrjanček je letos izredno mnogokrat poletel v višine in nas zabaval. Se se veseli bel’ga dneva. Kaj pa nam on napoveduje? Kar prija njemu, prija tudi nam. Le mandeljni in češplje so dobro obrodile, in pravijo da je mnogo tudi želoda ter njegova kapa do ušesa klapa, kar pomeni, da se napoveduje huda zima. O tem pa bodo spregovorili vremenoslovci in — posredno — tudi trgovci z gorivom. Kasneje pa bomo videli kdo je pogodil. ................................................................ I Majhen nesporazum utegne moč- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skrbno bo treba proučiti vrsto važnih predlogov. L.jubliena oseba vam bo pripravila prijetne večerne ure. Zdravje brez motenj. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pozor pred navidez vabljivimi, toda v bistvu nevarnimi sugestijami. Dobro razpoloženje v družini. Zdravje mirno. DVOJČKA (0d 21.5. do 22.6.) Možnost sporov s kolegi zaradi nekorektnosti. Neko srečanje utegne vnesti pomembne spremembe v vaše življenje. RAK (od 23.6 do 22 7.) Vaše ideje bodo omogoč-le zaključek nekega posla. Nekoliko zaskrb s* m 511 lje. Zdravje zelo dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Na vaši današnji poti bo dokaj težkih ovir. Potrebovan boste nezainteresiran nasvet. Odlična moralna forma. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Začetek zanimivega dela na novih temeljih zagotavlja uspeh. Premagati bo treba nervoznost. ljenosti zaradi neizpolnjene že- j Novo spoznanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10 ) Ze v dopoldanskih urah boste kos odgovorni nalogi. Nepričakovano srečanje bo vzbudilo novo simpatijo. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22. 11.) Nudila se bo priložnost za odločno prekinitev nekih odnosov Nov družinski problem v zveži z otroki. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) no otežkočiti vašo dejavnost. Ljubljena oseba bo z dejanjem razblinila vsak dvom. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkoristite delovno razpoloženje. Veliki načrti za bodočnost z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lastne ideje bo treba odločno zagovarjati. V diskusiji boste morali upoštevati občutljivost vašega sogovornika. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Povečane možnosti za sklenitev zakonske zveze. Potovanje, ki bo povečalo zaslužek. Zdravje uravnovešeno. dij o matematičnih, fizikalnih in astronomskih problemih. Leta 1742, ko je šlo za restavracijo kupole in kasneje abside v cerkvi sv. Petra, je papež hotel vedeti za mnenje učenega jezuita, kateremu je poveril merjenje poldnevnika med Rimom in Ri-minijem, s čimer je preprečil, da bi Boškovič sprejel povabilo Ivana V. Portugalskega, ki ga je hotel poslati v Brazilijo s podobnimi nalogami. Med leti 1743 in 1755 je Rudjer Boškovič sodeloval pri italijanskih in inozemskih znanstvenih revijah, objavil komentar o delih dubrovniškega filozofa Benedeta Staja in matematični priročnik. V zvezi s sporom o plovbi, ki je nastal med raznimi toskanskimi pristanišči, je bil Boškovič kot razsodnik poslan na Dunaj, kjer je leta 1758 izšlo njegovo slovito delo ((Philosophiae naturalis theoria redacta ad unicam legem virium in natura exi-stentiums. Delo je bilo ponatisnjeno na Dunaju leta 1759 in 1764, v Benetkah 1763 in v Parizu 1765. Končno je leta 1922 izšla najnovejša la-tinsko-angleška izdaja tega dela. Po krajšem bivanju leta 1760 v Parizu, kjer so du-brovniškemti znanstven iku nasprotovali enciklopedisti, so Boškoviča sprejeli z vsemi častmi znanstveniki v Londonu, ki so ga povabili, naj se pridruži neki njihovi odpravi, ki si je postavila cilj proučevati prehod Venere pod Soncem. Jeseni 1761 je odprava odpotovala v Kon-stantinopol, kjer je Boškovič zbolel in se moral zaradi tega zadržati tam do pomladi 1762. Nato je bil namenjen v Petrograd, toda v Varšavi ga je bolezen prisilila, da se je leta 1763 vrnil v Rim. Leta 1784 je Boškovič opisal to odpravo pred 21 leti v zbirki «Dnevnik potovanja iz Konstantinopolija na Poljsko« Potem ko jj nekaj časa poučeval matematiko v Pavii in astronomijo v Milanu, kjer je ustanovil zvezdarno, je Boškovič odšel v Pariz, kjer je prevzel vodstvo Optičnega inštituta za plovbo ob podpori astronoma Lalan-dn in ob nasprotovanju d‘A-lemberta in drugih enciklopedistov. Po povratku v Italijo je Dudjer Boškovič deloval v Sieni, v Bassanu, v Rimu in v Florenci, kjer je pripravljal izdajo vseh svojih del. Smrt ga je dohitela v Milanu leta 1787 v starosti 76 let. V delu «Teorija naravne /ilozofije« je Boškovič obrazložil svoje ideje na matematični osnovi v zvezi s filozofijo in metafiziko, koncepte o vesolju pa je znanstvenik razložil že v prvem delu «De viribus divi s« teta 1745, »De continuitatis lepe« leta 1754 in v «De na-teriae divisibilitate et prin-cipiis corporum« leta 1757. Dve leti po njegovi smrti je bila objavljena biografija z naslovom «Zgodovinska pohvala očeta Rudjera Josipa Boškoviča». Boškovičevo dok-trino o naravnih elementih pa je predvsem osvetlil Nemec Fechner v delu «Ueber die Phgsikal und philosophi-sche Atomlehrev. Iz obsežne biliografije o Boškoviču naj omenimo spise slavnega hrvaškega zgodovinarja iz leta 800 dr. Franja Račkega, najboljšega sodelavca škofa Strossmagerja, ki se je celo odpovedal imenovanju za metropolita katoličanov Rusije, samo da ne bi zapustil Jugoslovanske akademije v Zagrebu, kateri je predsedoval dvajset let, Gel-čiča, Torbarja, Varičaka v »Delu jugoslovanske akademije», Majcena o «Boškoviče-vih matematičnih vedah«, Stanoviča o Boškovičevi «A-tomistikin. Truheljka, Bazala in dr. Lava Čermelja. Petro-nijevič je napisal razpravo ((Slovani v visoki znanost i» v angleščini, katero je leta 1820 prevedla v srbohrvaščino dr. Xenia Stanasijevič. V muzeju Rudjera Boškoviča, ki ga je opremila zagrebška akademija v starem samostanu benediktincev na otoku Lokrumu pred Dubrovnikom, so razstavljeni razen mnogih spominskih predmetov tudi faksimili del Boškoviča in tudi spisi drugih znanstvenikov o velikem Du-brovčanu. Prva sta važnost znanstvenih del Rudjera Boškoviča, kot je na simpoziju poudaril akademik dr. Željko Markovič, priznala slavni angleški kemik Pristleg in fizik Robinson. V drugi polovici '800 sta Boškoviča občudovala fizik lord Kelvin in ustvaritelj prvega elektronskega modela Thompson. V naših dneh proučujejo dela slavnega jezuita Rudjera Boškovtča predvsem Angleži in Rusi. PRIMORSKI DNEVNIK _ % _ 14. ol Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.?, naj nižja 16.1, ob 19. liri 18.4; zračni tlak 1024.2 rahlo narašča, vlage 59 odst, veter 10 km severovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20.6 stopinje. Tržaški dnevni Danes, SOBOTA, M. Nedeljko Bonee vzide ob 6.20 tabuji 17.22. Dolžina dnevai u- 1jj| vzide ob 10.52 in zal° ^ujii Jutri, NEDELJA, »• Terezija ^ tt Stavka uslužbencev Javnih skladišč Od danes opoldne do jutri zjutraj bo delo v pristanišču počivalo Občinski uslužbenci zahtevajo vsedržavno delovno pogodbo, v ki naj jim zagotovi vsaj minimalne plače . Zupan dr. Franzil in podžupan prof. Cumbat bosta podprla zahteve uslužbencev Danes bodo ob 12. uri pričeli stavkati vsi uslužbenci Javnih skladišč. Stavka bo trajala do 8. ure jutri. Uslužbenci stavkajo, ker se stalno zavlačujejo 'pogajanja o izpolnitvi vrste zahtev normativnega značaja. Zlasti pa protestirajo, ker še vedno niso pričeli s pogajanji o najvažnejši zahtevi, ki se nanaša na znižanje delovnega urnika. » * « V Benetkah je bil vsedržavni kongres združenja italijanskih občin, katerega se je udeležilo 2600 županov in na katerem je bilo zastopanih 6.800 italijanskih občin. Kongres je obiskala tudi delegacija tržaških občinskih uslužbencev, katere je vodil tajnik Bruno Ce-sare in ki je v Benetkah obrazložila zahteve te kategorije. Na kongersu so izvolili vrsto delegacij, ki so odšle k županom največjih občin, zato da bi podprli zahteve občinskih uslužbencev, da se tudi za njih sestavi vsedržavna delovna pogodba, ki bo določala vsaj minimalne plače. To je zelo važna zahteva te kategorije in so si jo na primer uslužbenci bolnišnic že izbojevali, pa čeprav : spadajo tudi oni v okvir občinskih uprav. Delegacija predstavnikov raz. nih mest (Palerma, Bologne, Trsta, Empolija itd.), ki jo je Vodil tajnik tržaške CGIL Albino Gerli, je odšla tudi k tržaškemu županu dr. Franzilu in podžupanu prof. Cumbatu, ki se za to zadevo zanima. Podžupan prof. Cumbat je članom delegacije odgovoril, da bo občina podprla njih zahteve in da je pravično, da se za vso državo uvedejo vsaj enotne minimalne plače za občinske u-službence. Zborovanje za mir jutri v Rižarni Vsedržavno združenje italijanskih političnih antifašističnih preganjancev (ANPP1A) in Vsedržavno združenje partizanov Italije (ANPI) sporočata, da priredita jutri 15. oktobra ob 10.30 javno manifestacijo v Rižarni pri Sv. Soboti, da se ^ tem poklonita tisočem žrtev fašistične krvoločnosti, da zahtevata politiko miru, reševanja mednarodnih vprašanj s pogajanji, splošno in nadzorovano razorožitev, uničenje vseh jedrskih in vodikovih bomb ter da pozoveta vse v borbo proti nemškemu militarizmu. Hkrati bodo na zborovanju protestirali proti tržaški kvesturi, ki je prepovedala pohod miru. «»----------- Nova splavitev v Sv. Marku V ladjedelnici Sv. Marka bedo v nedeljo 22. oktobra splavili novo 22.400-tonsko ladjo. Gre za tovorno motorno ladjo «Fenice», ki so jo zgradili v samih 98 dneh za »Ital-sider«. Njen trup je dolg 193 m, široka je 23 m in visoka 14. Razdeljena je v 9 nepropustnih predelkov. Za tovor bo na razpolago šest shramb. Za moštvo bodo na razpola- go menze, dnevne dvorane in prostori za razvedrilo. Motor je nameščen na krmi, tako da so mnogo prihranili na prostoru. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril splošni regulacijski načrt dolinske občine. Nadalje je izrekel ugodno mnenje glede sklepa tržaške občine o zgraditvi treh hiš INA-Casa pri Sv. Ivanu, ki bodo služiie za uslužbence občine in Acegata. Odbor je odobril tudi 12 drugih sklepov pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija in tržaške občine. Vpoklic pod orožje mladeničev letnika 1940 Tiskovni urad ministrstva za obrambo je sporočil, da bodo od 6. do 9. novembra poklicali pod orožje vse brezpogojno sposobne mladeniče, ki so se rodili v prvem polletju 1940 ali pa v prvih pol- letjih prejšnjih let, ki pa jih iz katerega koli razloga niso še poklicali pod orožje. Rok za vpoklic pod orožje se bo lahko podaljšal v nekaterih izjemnih primerih, ko gre na pr. za mladeniče, ki so poročeni ter imajo že otroke, ali za vdovce z otroki, ki živijo v težkih finančnih razmerah. Vendar pa je potrebno, da se doseže odložitev, da se otroci rodijo tekom 5. novembra. Zainteresirani morajo predložiti prošnjo pri krajevnem poveljništvu karabinjerjev. Kdorkoli ima pravico do odložitve roka vojaške službe zaradi šolanja, naj vloži prošnjo tekom 21. oktobra, a zadevne dokumente tekom 28. oktobra. Prošnjo je treba vložiti pri poveljstvu vojaškega okraja (Distretto militare). Mladeniči, ki so vložili prošnjo za sprejem v tečaje za rezervne častnike, bodo o-proščeni vojaške službe do začetka tečajev. Čitajte in Urite PRIMORSKI DNEVNIK mm William Shakespeare HAMLET Premiera danes ob 20.30 v Avditoriju Reprize jutri ob 17., v ponedeljek ob 18. (dijaška predstava) in v torek ob 20. uri §1 Krivična dvojna mera V MavhinJah ena sama užna Jfljj za pet razredov osnovne so115 Lani sta bila v isti vasi za 10 otrok v italijanski šoli dva Le demo popravljena krivica profesorjem, ki nimajo ital, drža) Pred dnevi smo brez komentarja objavili vest, da so na Repentabru odprli italijansko šolo samo za enega otroka. Te vesti pač ni bilo treba komentirati, saj je padla sama od sebe vsem v oči. Poleg tega pa smo tudi hoteli videti, kakšno bo merilo za slovenske šole, ker imamo s tem pač že slabe izkušnje. No, nismo se motili, kajti kaj kmalu se je pokazal diskriminacijski postopek v škodo slovenske šole. Poglejmo na primer v Mav-hinje. Za 16 učencev, ki obiskujejo pet razredov slovenske šole, je samo ena učna moč, ki je preobremenjena z delom. Višje šolske oblasti so opozorili na to in prosili, naj dodelijo še eno učno mč, a vse zaman. Kako je takšno ravnanje krivično, se vidi tudi iz tega, da sta bila vprav v Mavhinjah lani za 10 učencev na italijanski šoli kar dva učitelja. Otroci v slovenski šoli v Mavhinjah pa imajo tudi malo prostora, saj so v učilnici zelo na tesnem in se morajo stiskati v klopeh. To stanje se seveda ne sme nadaljevati in šolske oblasti morajo poslati v Mavhinje še eno učno moč. Ko gre za slovenske šole skoparijo, ko gre za italijanske pa so zelo širokosrčni. Pomisliti namreč moramo, da so letos skrčili ste- li iiam Iz sodnih dvoran NeKaj praktičnih navodil za izpolnjevanje popisnih pol Pole izpolnite v slovenščini - V primeru mešanega zakona je odgovor v 11. koloni individualen - Kdor ni prejel pole, naj gre ponjo v ponedeljek na sedež popisne sekcije Danes bodo popisovalci zaključili raznašati popisne pole za izvršitev popisa prebivalstva in za popis industrije ter trgovine. Popisni dan za popis prebivalstva je točno danes ob polnoči, kar pomeni, da je treba vnesti v »družinski list» podatke, ki se nanašajo na ta trenutek. Če se je na primer neki družini otrok rodil nekaj ur (ali tudi samo minuto kasneje) ga ne bodo u-poštevali in ga ne bodo vpisali v družinski list. To načelo velja pri izvajanju vseh popisov, saj bi drugače prišlo do zmešnjave, ker bi nekoga popisali dvakrat, drugega pa nikoli itd. V nedeljo se bo torej na desettisoče družin v Trstu in okolici usedlo za mizo in izpolnilo družinski list, V tej zvezi ne bo odveč, če navedemo nekaj najosnovnejših navodil: 1. Izpolniti je treba uradne dokumente (italijanske) in to družinski list v dveh izvodih, ostale (vprašalno polo za podjetja, vprašalno polo za krajevne enote in list stanovanjske skupnosti) pa v enem samem izvodu. Vse te pole izpolnite v slovenščini. 2. »I. odsek — splošni podatki družinskega lista« izpolni popisovalec, vse ostale rubrike pa družinski poglavar. V vsakem primeru, ko nekdo ne ve, kaj bi točno napisal v neko rubriko, naj raje po- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiia Pred razbitjem pogajanj o odpustih v Felszegy Ravnateljstvo vztraja na masovnih odpustih, česar sindikalne organizacije ne morejo sprejeti Včeraj je skoraj prišlo do razbitja pogajanj med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvo podjetja Felszegy. Predsednik podjetja je namreč v bistvu ponovil že znani predlog, da naj se izvedejo masovni odpusti. Ta predlog "A PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-Črvu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dm — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja In tiska ZTT, Trst je samo nekoliko omilil, tako da bi odpuste izvedli postopoma in da bi nekaj več plačali onim, ki bi podjetje prostovoljno zapustili. Predstavniki obeh sindikalnih organizacij seveda tega predloga niso mogli sprejeti in so ga odločno odbili, saj gre v bistvu za masovne povsem neupravičene odpuste. Vse je kazalo, da bo prišlo do razbitja pogajanj in torej tudi do ponovne ostre stavke, katero bodo podprli vsi tržaški kovinarji. Vendar pa so na predlog Urada za delo zadevo odložili in se bodo ponovno sestali v ponedeljek. čaka na popisovalca, ki bo nudil vsa potrebna pojasnila. 3. V enajsto kolono bodo vse slovenske družine napisale za vsakega družinskega člana posebej «slovensko». V primerih mešanih zakonov pa napiše žena slovenskega porekla (iz slovenske družine) v to rubriko »slovensko«, mož italijanskega porekla pa »italijansko«. Isto načelo velja tudi za vse druge vrste sostanovalcev, ki se jih prav tako napiše v družinski list. To je primer hišnih učiteljev, slug in služkinj, ki morajo od družinskega poglavarja zahtevati, da vpiše v enajsto kolono jezik, ki so ga uporabljali v družini iz katere izvirajo. Za slovensko služkinjo mora torej družinski poglavar napisati v enajsto kolono: »slovensko«. Podobno je tudi za skupnosti, kjer se izpolnjuje obrazec posebne vrste (list stanovanjske skupnosti) in kjer mora načelnik take skupnosti vsakega stanovalca vprašati, kakšen jezik naj napiše v enajsto kolono in kar mora seveda tudi vsakdo zahtevati. 4. Velika večina družin in podjetij je že prejela popisne pole, nekateri pa jih bodo prejeli danes. Vsi oni, ki pa teh pol niso prejeli, jih morajo od 15. do 18. oktobra osebno dvigniti na sedežu popisne sekcije, kamor spadajo. Popis je namreč obvezen in predvideva zakon za one, ki ga ne bi naredili sankcije. Sedeži popisnih sekcij so v vseh petih okoliških občinah na sedežih občinskih u-prav. V tržaški občini pa so za razne mestne predele ti sedeži naslednji: Sv. Vid — občinska izpostava Ul. Madonna del Mare št. 13. Staro mesto — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba št. 116. Novo mesto — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba št. 118. Nova mitnica — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba št’. 137. Stara mitnica - A — rikrea-torij Padovan, Ul. Seitefonta-ne 45 (področje okoli splošne bolnišnice). Stara mitnica - B — občinska izpostava, Ul. dei Leo 3 (področje okoli ubožnice). Sv. Jakob — rikreatorij Pit-teri, Ul. sv. Marka 5. Carbola — rikreatorij — Zgornja Carbola 654. Skedenj — rikreatorij Gen-tilli, Skedenjska ulica 127. Zgornja Magdalena — občin- ska izpostava, Ul. Marenzi 6. Spodnja Magdalena — občinska izpostava, Ul. Puccini št'. 48. Roc ol — rikreatorij Padovan, Ul. Settefontane 45. Kjadin — rikreatorij Luc-chini, Ul. Biasoletto 14. Vrdelca — občinska izpostava, Lonjerska cesta štev. 1. Kolonja — rikreatorij Nor-dio, Skoljet 22. Skorklja — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba 117. Rojan — rikreatorij Brun-ner, Ul. Solitro 10. Greta — rikreatorij Brun-ner, Ul. Solitro 10. Barkovlje — rikreatorij, Mi-ramarski drevored 131. Prosek in Križ — občinska izpostava na Proseku. Opčine — občinska izpostava na Opčinah. Občinski popisni urad opozarja, da napak ravnajo one osebe, ki so popisne liste že sedaj izpolnile in jih enostavno po pošti poslale na urad. S tem so kršile načelo, da mora popis odražati stanje ob polnoči 14. oktobra, niso dopustile, da bi popisovalec v njih prisotnosti pregledal popisni lsit in končno naredile uradom vrsto nepotrebnega dela. Zato omenjeni urad tudi po- Podpisal je bančne čeke z imenom delodajalca Prizivni sodniki so strogo obsodili dva podjetnika za namerni stečaj Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjal včeraj 26-letni Lu-ciano Pieri iz Ul. Machlig 24, ki je bil obtožen, da je od novembra 1959 do februarja 1960 ukradel 8 bančnih čekov in bianco, ki so bili naslovljeni na «Banca popolare giuliana«. Ceke je hranil v svoji pisalni mizi obtoženčev delodajalec Carlo Zorda, ki je lastnik neke agencije v Ul. S. Lazza-ro 5. Pieri je bil uslužben v o-menjem agenciji, kot sluga. Razen omenjenega prekrška, so Pierija obtožili tudi, da je od 28, novembra 1959 do 22. februarja 1960 izpolnil omenje- ll m um hiiii lun umnimi m M m nun liiiiiiiiu novno opozarja, da se ne sme popisnih listin izpolnjevati pred 15. oktobrom in da je nato treba počakati na popisovalca, ki se bo vrnil v družino med 18. in 31, oktobrom in popisne liste pobral. Samo v primeru oseb in družin, ki bodo odsotni in katere popisovalec na noben način ne bo mogel najti, lahko pošljelo (vedno po 15. oktobru) izpolnjene popisne pole na zgoraj navedene sedeže popisnih sekcij. Vendar pa morajo predhodno o tem omenjene sedeže osebno obvestiti. ovio£ia 10 LINGUA US ATA IN FAMIGLIA 11 do 'j- .•» « J* i-c y*w)i2/tr IIIIIIIIIIHIIMUlllllllllllllimillllllHIIIIIIIIIIIimmnilllUIII.IMMHHtlllllilllUIIIIIIIIIIIIIICIIIHIl Glasilo tržaške KPI o popisu po narodnosti «Delo> poziva Slovence, naj v enajstem stolpcu vsi napišejo: no Cervi. Excelsior 16.00 Or Jean Paul Cardinale. PrePO^ Grattacielo 1«®.^ topovi«. jnflU ry pečk, W vid Niven. i Arcobaleno 1«-*“ Ugo Tognazzi. Supercinema željenje«. Prepo*4"!* j? - na kongresu«, Alabarda 16-00 fjl' ■j*, v", Jacgueline Sass»m no mladini. bi Aurora 16.30 «5® nju«. - jr # Cristallo 16.30 20- ^ Jack Havvkins, CeUti teden._ ^[eU ■ -*h ,f Garibaldi 16.00 Technicolor. Elita i Capitol 16 0C p biš». Technicolof- mladini. vVof* L Impero 16.30 «®u ’ „ svet«. Prepovedan" j Itaiia 16.00 9** odvetnik«. “ » Giulietta Masl,n,„: veseli P Massimo 16.00 začarana ladja*-in Oliver Hard_y. Moderno 16.00 color. Ed. ioni. Moira Astoria 16.30 eft i Technicolor. K ejiiJ Astra 16.30 «N^?l5 Vittorio Veneto >”• pr„sPo) 13.55 DD CalaJ*0 14.30 A Videm 16.12 A 17.28 A 19.06 D 19.45 D 20.28 A 21.32 A 7.05 A 8.06 A 8.23 D 9.11 A 9.48 D Videm Videm Videm gel Viden0HeP Mueticb«” Videm Videm pRlH°pI Videm Videm Videm J Videm ^ jjue" Dunaj • Videm tfitr Trbiž Videm Vid- m V*1* 18.28 DD Trbiž 19.42 A Videm 21.03 A Vide 22.47 A ^ld®bur* J 2310 D v.dem , ^ 24-00 DD Cala£V> 1.07 D Videm A <*> VS®u 11.59 A 15.08 A 16.56 A y 31. “j”04. o ' tah od 2* g i j t od 2. d0 24. yj 16 12. dOjnaffi 31. 'avgnf‘6 h 1 oc H. . OpciNfc^J <**> ■ ““i**;/ 0.19 D -Boo< 4 opfifh ' ZeSreb- iiiL opči" i opčinf 7.22 A 8.28 D 11.57 DD 13 41 A 18 00 A 20 00 A 20 20 D Ljun grad tanbJJe OPč,n. Opž - / O L j o gn ad 5.30 D isg* J 7.13 A 9.40 D gSP* 11.24 A 17.18 A o>'. .m 11.1° n . .gpb1, • 17-28 DD giaftfi,; 20.06 D '■"**-21 48 A raP » R -zec; potnn j dnevnik 14. oktobra 1961 VPRAŠANJA IN ODGOVORI je z zvijanjem Jalnih pokojnin? Te dn‘ ™ » fci, tj i VTovtnja upokujen-%i,h te^?°. zoišanje mi-*erno tnH *n ’*n soraz-Ctfjj, n ‘ drugih pokojnin t vedei' kai pa KPJ * fc" °Jv0lvSpl°šno ie zna’ a oziroma & tem odločata. k ‘e?u. rim; ODGOVOR • s V? od j, h, ■ "• Splošno ‘ličajo z^"in®.INPS 'ne za-'•iencev r®re^ivljanje upo-*•'** Diiv„* ,zlasti ne mini- !icJJkoimae. Pred leti g0 J je bila , .oliko zvišali, a 2*to m0ra e kaPUa v morju. Jjjttce n-? vzdrževati upo- ^ Jih J V1 otroci. kakih ? »» W*E Uplkoj fialn, l/ ’l«ateriaij!VCU'. kler s° vsaj H ^'ieni 1 * d°bro pre- S v’ „K“:Ugl pa morajo V tn , žmco po «mine- k K 11 ‘O letii,- 7 d°gaja cesto ^ vse »„» ’ ko so žrtvo- *k kaPitali.l V korist zaseb‘ 1 drži,, ali pa P°d-. no udeležbo, kot so pri nas ladjedelnice in železarna. Da bi to stanje odpravili, je Zveza upokojencev CGIL po' vsej državi začela kampanjo za zvišanje pokojnin. V tem okviru so napovedali tudi v Trstu zborovanja in začeli zbirati podpise. Pri nas zahtevajo poleg zvišanja pokojnin še priznanje let dela med leti 1920—1926, ko pri nas še ni veljalo socialno zavarovanje INPS, saj je prava sramota, da tega niso še do-siej uredili ter da se izvaja diskriminacija med delavci tako imenovanih novih in starih pokrajin. Nadalje še niso priznali upokojencem pri nas let službe med vojno v avstro-ogrski vojski. CGIL in delavske stranke zahtevajo že več let zvišanje pokojnine na minimalno vsoto 15 tisoč lir. Zdelo se je, da se bo vlada končno le odločila, da pristane na to zvišanje vsaj v neki meri. Ker pa se to še ni zgodilo, je pač T ""'•'"•MUHmmuimimiiiiHnniHiiniHMiuHHiinMUiHinimiHiimHHMi,,,* £jg_Podrli nebotičnik v Riminiju? ršaško gradbeno Podjetje zapleteno sodno razpravo »N „sodiščem fo»Ve' let W vS0Q1scem se wava. ki V*ece zapletena ItktL^iarskn va znano tr-C7«hali*v podlet3e D’An- razPravSe kaže' da se 2? v »SEl?. zavlekla tako * im v r tt,vlcKia ^ Ijivi1 p0st0pek m ^0r žal ves kv'»Uči L : ki je še v ve-k. atom °,ZT10st nekaterim tf, aioro \em primeru »J ^eku?«l.iučiti niti poli- Pfi '10 PrililC1Je)' da vedno C°iih zahte di! vztraiai° V • a »oni ■ evah- 195°8 Zfikaj gre-i: iakno n„.i leta se Je Ki!? Zgradi? obvezalo, Sjlf°Pn0 ,V Riminiju 24- *^lPnico v višini !»,; velik ’ skupna vrednost VAa milHa.Debotienika je 't i, ,'ho nJ« ?° ln P°1 lir. W i bo’ da zgradi '* * 6PreIela v,6-’ ie 2 Vese' tilSiminif občinska upra-(nai ompnimo S -*» llrv , J vmciuinu, Pot? jav ja levičarska ri« ,udo je z navduše- .Jodpria - --------- C ‘na „,.7 ‘tudi tamkajšnja ff? dok„ -0va- Tvrdka bi C 1960 ^oncati dela v ju-kVes 'Se. ie tudi zgo-4? v „.7° ze vsa stano-■ ^ nebotičniku odkup- Wodii°0 zažetku del pa laJJlailj ’ da se je zaradi ■4 r^ala , na zemljišču Vn^ietii iPe a. vila v bli-*li ■ So v aatniki, družina itš, naj Sp ?.ei zvezi zahte-!* L5 “dskna ]im Prizna pri-k k 1)1inist51Jlna- Pritožili so V' Pa -‘rstvo za javna de-d!?1 Prit z?.yrn'ilo njihovo 'n , avbi !° i so se tudi VeJ’ eeš da niso ** Hal blest,,11 cenika upo-S Cfta j j8a regulacijske-"i«1 t>iih„Zavni svet pa je ^ spiohVo. zahtevo, ker Ntn^erta 1J,ma regulacij-* s> 'bed v ■ ie ta bil 1*1, biso -?1!!0- Vanonijevi ■ ki119 Prer? Pritožili so v'l^bl ie ad,nika republi-Sši °, ke. prav, in si- »'i^obiso ,Po. njegovem Posl« PostevaR raz-ipestn?pP’ kot’ to predelit ®ltlen 1 gradbeni pra-teje. Pa ^,jPredsednika resi, le v kj”,3 'zvršne mo-Val se Vu le nasvet. boP°atav'ia vprašali ftn V ten. ko sodišče > ut blordt , P°gledu? Ali Ntei bib ne- 0 daleč, da f kai ^Plošn J Se nebotičnik Sitaltega0nmn^je je’ da »lu h 0 Pa ,2 tvrdko in M So n, Lžino v Rimi- i^a(W * ute^31 Posebno i Inta V Kn" -a biti hud0 Pran?pem p°gie- ^fJ^paiES nalije^1’ Piedte odvetnik Vit beki am k0 brani Va-'z p^.bookristjanski Riminija. iLl; "~*”— ^ ,k- Mazzi V1 V 8° V* t sk ntPravili vliud' ,!»i °biisa? 1 nn'’“~ -’-J ‘ k«D^JU novem vlad-dr. / Liberu dr- Franzil, predsednik pokrajine dr. De-lise, poveljnik vojaške posadke general Vismara in polkovnik Ascoli, poveljnik pristanišča. Trčenje med avtomobiloma Na Korzu je prišlo včeraj popoldne nekaj čez 16. uro do trčenja med dvema avtomobiloma. prj katerem sta se lažp poškodovali dve osebi. Z aW tom Fiat 600, ki ga je upravljal neki Francesco Gallo in ki je bil namenjen na Trg Goldoni, sta se peljala tudi zakonca Renato ' Franco, star 32 let iz Ulice Donadoni 35 in 32-letna Teresa Nardo por. Franco. Pred omenjeno trojico je vozil neki drug avto Fiat 600, ki ga je upravljal 54-letni Francesco Nattovani iz Zavelj. Ta je nenadoma spremenii smer svoje vožnje, zaobrnil krmilo čisto popolnoma na levo in se skušal vrniti po istem cestišču nazaj. Pri tem je prišlo do trčenja med obema avtomobiloma. Pri nezgodi se je Nardova pobila po levem licu in desni strani čela. Ozdravela bo v 8 dneh. Njen mož pa se je poškodoval PO desnem uhlju ter po desnem sencu. Rane se mu bodo zacelile v 6 dneh. bilo nujno, da začnejo upokojenci akcijo, da se stvar premakne z mrtve točke. Minister za delo in socialno skrbstvo Sullo, ki je že večkrat pokazal nekoliko več razumevanja za delavske zahteve kot drugi demokrist-janski ministri, ki so vodili pred njim to ministrstvo, je namreč na razpravi o proračunu ministrstva za delo v senatu izjavil, da vlada sicer misli na zvišanje pokojnin, toda da je iz finančnih 'ežkcč odložila to zvišanje na čas po juliju prihodnjega leta. To st pravi, da bodo morali u pokojenci še vedno čakati in živeti v bedi. Po ministrovem mnenju, naj bi se vrtele minimalne pokojnine med 10.000 m 15.000 lirami, verjetno pa bi jih zvišali le na 11.000 do 12.000 in nekoliko sorazmerne tudi ostale. Minister je dejal, da ne bi mogli priznati višjih poviškov, ker finance, ttga ne dopuščajo. Seveda je tudi kak tisočak bolje kot nič, toda delavci se morajo boriti za to, da dosežejo postavljene zahteve. Ce je v državi r.astal res takšen gospodarski «čudež» kot govore, tedaj bi se že moral najti denar tidi za to, da bi imeli od niega kaj koristi tudi upokojenci, ki imajo pravico do bolj dostojnega življenja v svojih starih letih. Mednarodno zasedanje za združitev delovnega prava Danes dopoldne bodo na tržaški univerzi svečano otvo-rili zasedanje predsedstva evropskega inštituta za združitev delovnega prava. Na svečanosti bo prisoten tudi minister za delo in socialno skrbstvo Sullo. Po otvoritvenem zasedanju se bodo člani udeležili sprejema na tržaškem županstvu, popoldne ob 16.30 pa bodo nadaljevali z delom. V nedeljo pa si bodo ogledali tržaško pristanišče, industrijsko pristanišče in nekatera večja podjetja. Nezgoda priletne ženske Včeraj ob 18.20 so prepeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avtom RK 74-letno Ceci-lio Maier s Trga della Liber-ta 3, ki jo je podrl 27-letni vespist Luciano Codan v Ul. Pozzo del mare. Zdravniki so ugotovili, da se je priletna ženska poškodovala po levem gležnju ter po desnem sencu. Ozdravela bo v približno 8 dneh. V S e ne V novem naselju pri pevmskem mostu vedno nimajo trgovin zdravniškega ambulatorija Pristojne oblasti naj bi čimprej uredile tudi to zadevo, da bi prihranile stanovalcem nepotrebne poti in stroške za službo računovodje pri protituberkuloznem konzorciju Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za službo pomož- in-biiini in mn iiimiiiiiimii nmiimi nuni! [■■■iiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiMii ni uh n iiimiiiiiiiiiiiiiiHi! umni iiiiiiiiiiiiiiiiitnii || iiiiHimiiiiiii mn «Škodovi» avtomobili tudi v Trstu Čeprav je že precej mesecev odkar so se v novo naselje ljudskih hiš onkraj pemske-ga mostu naselili novi stanovalci, pa še vedno ni bil razpisan natečaj za oddajo trgovskih lokalov, ki so jih graditelji uredili v posebni zgradbi sredi novega naselja. Gre za pet ali šest lokalov, v katerih bi lahko uredili, kot v drugih podobnih naseljih, drogerijo, mlekarno s prodajo kruha, trgovino s sadjem in zelenjavo, mesnico in morda še kakšno drugo tčgovino, ki jo na tem koncu pogrešajo. Kar se jestvinskih trgovin tiče, so prebivalci novega naselja že preskrbljeni, saj imajo v neposredni bližini kar dve in malo bolj daleč še drugi dve. Na pristojnem mestu so odgovorili, da čakajo za oddajo novih lokalov odredbo centralne uprave ljudskih hiš v Rimu. Prav bi bilo, da bi pospešili rešitev te zadeve in oddali nove lokale, od česar bo imela korist tudi uprava ljudskih hiš, ki bo prejemala zanje najemnino, dočim se sedaj prostori samo kvarijo. S tem v zvezi naj omenimo še, da je še vedno prazno tudi stanovanje, ki je določeno v tem naselju za zdravnika. Kot znano ga lahko dobi tisti zdravnik, ki se bo obvezal, da bo tam uredil tudi svojo ambulanto. Do sedaj pa se še noben zdravnik ni odločil, da bi prišel sem stanovat, kar bi bilo nedvomno v korist številnim družinam tega novega naselja in zdravniku samemu, ki bi imel tu svoje kliente. V Ul. A. Luciani 6 bo danes ob 18. uri odprt nov avtomobilski salon, v katerem so na ogled avtomobili znane češkoslovaške tovarne “Skoda*. Novinarjem so bili avtomobili predstavljeni že uče-raj, tako da lahko nudimo nekaj zanimivih podatkov či-tateljem, zlasti pa onim, ki se še niso odločili, kakšen avto bodo kupili v bližnji ali daljni bodočnosti. * Avtomobilska tovarna *Skoda*, ki ima desetletja staro predvaja danes 14. t. m. ob 18. uri film: BES IN STRAST (Furia e passione) S: Jgrajo: pevney T0NY CURTIS IAN STERLING MONA FREEMAN »AHACE fO prakso, je pred dvema letoma i zdelala avtomobila, ki sta prvenstveno namenjena zahodnemu tržišču. Gre za avto vrste «Octavia» in drugi, vrste «Felicia*. Prvi je »navaden* osebni avto, drugi »ca-briolet* ali «coupe*. Razlika med obema je razvidna že iz označbe, toda avtomobiliste bo nedvomno bolj zanimala «Octavia», ki je namenjena vsakodnevni uporabi. Prednosti «Octavie» so v tem: kubatura motorja je e-naka «1100*, poraba bencina na 100 km je 7 litrov, največja hitrost 125 km-h, cena pa je 895.000 lir, k čemur je treba prišteti še Ige in seveda imatrikolacijo. Ekonomičen avto torej, ki pa ima še posebno lastnost: izdelan je izredno trdno, tako da ne čuti niti najgrše in najbolj razrva-ne ceste, kar pomeni, da je njegova življenjska doba izredno dolga. Notranja izdelava absolutno zadovoljuje, prav tako tudi komandne naprave in števci. Prostor za prtljago je prostoren, zanimiv je sistem zaklopke za natakanje bencina, zunanja izdelava dobra. Oba modela — «Octavio* in *Felicio* — smo videli že na letošnjem velikem avtomobilskem salonu v Frankfurtu, kjer sta oba avtomobila vzbujala precejšnjo pozornost. Res je, da v Italiji «Skoda* še ni vpeljana, toda kdor je potoval recimo po Avstriji, je lahko videl na cestah izredno mnogo teh vrst avtomobilov, kar pomeni da so se obnesli in da so lastniki z njimi zadovoljni. G. I. Cociancich, ki ima v Trstu zastopstvo •Škode ma na razpolago tudi delavnici pa so mehaniki, ki so v Škodovih tovarnah napravili tečaj za popravilo motorjev. Servisna služba je torej dobro organizirana, kar je nedvomno zelo važno za plasiranje novega, in še posebno inozemskega avtomobila. Našim čitateljem-avtomobili-stom priporočamo, da si v vsakem pogledu zanimiva Sko-dova avtomobila ogledajo. * Na sedežu tržaške federacije Krščanske demokracije so se sestali občinski svetovalci te stranke. Sejo so sklicali, da bi nadaljevali s proučevanjem upravnega programa KD. «»-------- Podrl jo je vespist Emma Palcich vd. Cecchetto iz Ul. Cattedrale 5 je včeraj popoldne okoli 17. ure prečkala Ul. Ginnastica v bližini poslopja št. 2, ko jo je nenadoma podrl na tla 23-letni Luciano Merlach iz Ul. del Rivo, ki se je z vespo peljal v smeri proti Trgu Goldoni. V bolnišnici, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom RK, so zdravniki ugotovili, da se je ženska pobila po levi meči. Ozdravela bo v 6 dneh. Prečkala je ulico in prišla pod avto Ob 13,30 so prepeljali na opazovalni oddelek splošne bolnišnice U-letno Annamario Puccillo iz Miramarske drevoreda. Deklico je malo prej povozi) avto Fiat 1100, ki ga je upravljal 28-letni Giuseppe Scarione iz Ul. Vergerio JO Nesreča se je zgodila na vogalu ulic Udine in Tor S. Pie-ro, kjer je Puccillova hotela prečkati cestišče. Pri nezgodi nega računovodje pri pokrajinskem protituberkuloznem konzorciju v Gorici. Za udeležbo pri natečaju je potrebna diploma računovodje, ali zaključna diploma kake druge višje'' srednje šole in diploma za občinskega tajnika. Konkurenti morajo biti stari od 18. do 32. let. Prošnje na kolkovanem papirju za 100 lir pa je treba vložiti najkasneje do 12. ure dne 30. novembra 1961. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na sedežu pokrajinske uprave, na Korzu Italija v Gorici. Avtomobilska gimkana V organizaciji italijanskega Rdečega križa in avtomobilskega kluba bo v nedeljo na Trgu Cesare Battisti avtomobilska gimkana, na kateri bodo šoferji avtomobilov različnih’ tipov preizkusili svoje sposobnosti v vožnji in nekaterih športnih disciplinah. Tekmovanje se bo začelo ob 14,30. Promet na tekmovalnem prostoru in pa v ulicama Petrar-ca m Rismondo bodo ukinili že ob 14. uri. Ustavljanje vozil bo dovoljeno samo pred vojaškim poveljstvom, in sicer samo za vojaška vozila. Trčenje pri Madoninj Stanja treh ranjencev se izboljšuje Stanje 57-letnega upokojenca Pietra Segala iz Ulice Se-minario v Gorici, ki ie v četrtek popoldne okrog 14 30 trčil s svojim avtom Fiat 1100 v avto Fiat 600 26-letnega trgovskega potnika Giuseppa Colottija iz Brescie, se je do sinoči nekaj izboljšalo. Kot znano, je Segala pri trčenju odnesel precej težke poškodbe m so ga zdravniki sprejeli v bolnišnico v Gorici s pridržano Drognozo. Tudi njegova sopotnica, 55-letna Jo-sipina Kumar iz Ul. Semina-rio, ki se je ranila na čelu in kolenih, se počuti bolje in bo v 20 dneh okrevala. Prav tako se je izboljšalo stanje Colottija, ki si je poškočovei desno koleno in odnesel številne druge poškodbe, za katere se bo moral zdraviti 30 dni. Pri igri si je zlomila nogo Včeraj okrog 18.30 ure so pripeljali z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico v Gorici 3-letno Mario Bianco iz Gorice Ul. Pasubio 1. De- klica si je pri igri doma poškodovala desno nogo in si jo verjetno tudi zlomila. Zdravniki so jo pridržali na zdravljenju. Na delu se je ranil Nekaj po 16. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 56-letnega Michaela Zintolaro iz Gorice. Ulica Duca d’Aosta 31. Zdravniki so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju v bolnišnici, kjer se je pri svojem delu v orožniški vojašnici v Ulici Naza-rio Sauro, kjer je zaposlen kot težak, ranil v roko in mu je odneslo mesnati del kazalca na levi roki. 52 let po učiteljski maturi obiskale šolski zavod v Gorici Skupina učiteljic je tokrat prvič v večjem številu obiskala mesto, na katerega imajo tako lepe spomine Včeraj je obiskala Gorico skupina učitetljic, ki so pred 52 leti maturirale na slovenskem učiteljišču v Gorici. O-gledale so si poslopje, v katerem so se usposobile za u-čiteljski poklic, ter v njem obujale spomine na mlada leta. Povedale so nam, da se ni prav nič spremenilo. Poslopje, ki stoji v bližini Prosvetne dvorane, je prav tako kot je bilo takrat. Tudi telovadnica, v kateri so prebile toliko lepih uric, je še vedno tam, le Karletota, tistega, ki jim je prodajal kruhke, ni več. Mimogrede so si ogledale tudi Ul. Ascoli, kjer je bil napredno-radikalski krožek in v katerem so se pogostoma sestajale in poslušale najrazličnejša predavanja. Po maturi, ki so io opravile leta 1909, so se razkropile na vse vetrove, kot se dogaja z učitelji, ki se po maturi, polni volje do vzgojnega dela, vržejo na delo širom slovenske domovine. Kljub temu so ohranile med seboj tesne stike, ki so se še bolj okrepili, ko so vse stopile v zaslužen pokoj. Tega preživljajo v Ljubljani, kjer se pogostoma srečujejo s svojim edinim živečim profesorjem Mašero. Živahne turistke so si v Gorici ogledale še marsikatere zanimivosti in so se zvečer najboljše volje vrnile v domovino. Ponesrečil se je pri igri Včeraj okrog 17. ure se je 11-letni Massimiliano Dl Fili-po iz Gorice, Ulica Baiamonti št. 31 igral z drugimi otroci blizu svojega doma. Pr; igri pa se je po nesreči ranil na desnem kolenu. Odpeljali so ga v Izpred okrožnega sodišča Vojna ga je pognala po svetu kjer se je še enkrat poročil S prvo ženo ima štiri, z drugo pa dva otroka ■ Ali bodo drugi zakon razveljavili ? Finančni stražniki davčnega oddelka so že dolgo sumili, da v brivnici Sergia Coraa, v Gorici, na Korzu Verdi 30, nekaj ni v redu in da se tam lahko dobijo tudi jugoslovanske cigarete. Zato so šli 12. maja lani tja, se predstavili gospodarju in napovedali preiskavo. Co-rao pa je takoj priznal, da ima jugoslovanske cigarete in je potegnil iz nekega predala 7 zavojčkov cigaret Virginia ter jih izročil financarjem, ki so jih seveda zaplenili in prijavili brivca sodišču. Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem v Gorici razprava, na kateri je bil Sergio Corao obsojen na plačilo globe v znesku 20.400 lir in na plačilo sodnih stroškov. Cigarete pa so mu zaplenili. Corao je izpovedal, da je kupil cigarete od Jugoslovanov, ki jrh hi poznal in da jih je plačal po 100 lir za zavoj. Pristavil je, da je tokrat prvič napravil tako kupčijo. Branil ga je odv. De Reya. # * # V zadnjih letih so večkrat spremenili predpise glede zaloge in prodaje semenskega o-lja, kar je imelo za posledico, da trgovci čestokrat niso bili poučeni, kaj je prav in kaj napak. Tako sta zaradi takega prestopka prišla včeraj na zatožno klop tudi 46-letni trgovec z jestvinami Cvetko Šuligoj, ki ima trgovino v Ul. Favetti 11 ter 38-letni Basilio Vecchiet iz Moše. Pri prvem so finančni stražniki davčnega oddelka napravili pregled dne 4. aprila lani in ugotovili, da je imel na umil . Nove šole in vrtci v Standrežu in Podgori Porabili bodo 42 milijonov lir - V Standrežu naj se čimprej odpre se peti razred Na podlagi zakona štev. 645 od 9. avgusta leta 1954 je go-riška občina zaprosila državo, naj bi ji med drugim izdala tri posojila za ureditev šolskih poslopij v Ul. Slataper v Podgori in v Standrežu ter za ureditev otroškega vrtca v Ul. sv. Mihaela v Standrežu. Za popolno preureditev in popravilo osnovne šole v Podgori nameravajo najeti posojilo v znesku 20.850.000 lir, za ureditev otroškega vrtca v Ul. sv. Mihaela 95 nameravajo zaprositi posojilo v' znesku 9.2 milijona, za splošno preure ditev slovenske osnovne šole v Standrežu Ul. sv. Mihaela 97 pa bi z državno pomočjo vložili 12.5 milijona. Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, kjer so vse te predloge občinskega odbora sprejeli in s tem tudi sklenil: zaprositi posojila, je svetovalec Miladin Černe vprašal odbornike, če nameravajo v Standrežu odpreti tudi peti razred, ki ga sedaj n’majo. Poudaril je, da je to vprašanje zelo važno in mu je treba takoj posvetiti vso skrb. Odbornik Lupieri je svetovalcu odgovoril, da je občinski odbor že razpravljal o tem vprašanju, medtem ko je župan dejal, da bodo izdelali načrte, ki naj ugodi zahtevi. Pri padcu si je zlomil nogo Včeraj dopoldne nekaj po 9. uri so pripeljali z zasebnim avtomobilom v goriško bolnišnico 78-letnega Pietra i de* i- r i i t« i vi i -v „„ noinisnico io-ieme! 1 ' le deklica zadobila lažje po-i . r, vse na- jkodbe na zatilniku. Ozdrave-8 Bressana iz Gorice domestne dele, v mehanični j ia bo v 5 dneh. Ul. Zara | 10. Ko je mož šel po ulici je hodil preveč po robu pločnika. Pri tem mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel tako nerodno, da si je zlomil stegnenico na desni nogi. To so ugotovili tudi zdravniki v bolnišnici in ga pridržali na zdravljenju za 65 dni. zalogi nad 100 kg semenskega olja, ne da bi to prijavil pristojnemu finančnemu ura-ru. Šuligoj je izjavil, da ni vedel, da je treba prijaviti tudi tako majhno količino, ko pa je še pred kratkim veljala odredba, da je treba prijavili samo količine nad 300 kg. Vse to pa mu ni pomagalo in sodišče mu je včeraj naložilo globo v znesku 512.000 lir in plačilo sodnih stroškov. Vse pa pogojno in brez vpisa v kazenski list. Pri Vecchietu pa so bili fi-nancarji dne 7. marca lani in tudi tam ugotovili podoben prekršek. Zato so tudi njega včeraj obsodili na plačilo globe 234.000 lir in plačilo sodnih stroškov pogojno in brez vpisa v kazenski list. Šuligoja je branil odvetnik Sfiligoj, Vecchieta pa odvetnik Pascoli. Pred dobrima dvema letoma, ali točneje 29. maja 1959, je 45-letna Marija Sfiligoj por. Terčelj prijavila na goriški kvesturi svojega moža Milana Terčelja, ki je zapustil svojo družino in sploh ni izpolnjeval dolžnosti zakonskega moža in očeta. Na kvesturi so sestavili o zadevi zapisnik, v katerem ie žena izpovedala naslednje: Z možem sta se poročila 1936., ko je imel on 23 ona pa 22 let. V zakonu so se rodili štirje otroci, od katerih je eden umrl. Zadnji je bil rojen leta 1943. Leta 1942 je moral mož k vojakom v Bari, od tu pa je bil pdslan naslednje leto v Afriko, kjer je padel v ujetništvo. Zena je dobila zadnje pismo od njega, ko je bil na poti v Afriko. Leta 1954 pa je izvedela, da je prišel nekajkrat na obisk k svojim sorodnikom v Gorico, ne da bi pri tem obiskal njo in otroke. Pozneje je dobil (1958) tudi stanovanje v ljudskih hišah v Ul. Colombo 2, zase in za svojo družino, to je za drugo ženo in dva otroka. Na goriškem matičnem uradu so ji namreč nato povedali, da se je njen mož medtem poročil še z neko drugo ženo in sicer septembra 1947 v Cataniji s Carmelo Menso, potem ko je dal o sebi napačne podatke. Iz tega zakona ima dva otroka in skupaj z drugo ženo in otroki živi sedaj v Ul. Colombo v Gorici, ker drugi zakon do se- daj še ni bil razveljavljen in je bil mož obsojen v Cataniji samo ’ zaradi predložitve napačnih dokumentov. Zadeva je prišla pred okrajno sodišče v Gorici. Na razpravi dne 5. decembra lani je mož izjavil, da je zapustil ženo ker je že leta 1945 izvedel, da vodi nemoralno življenje in da je celo zapustila svoje otroke ter odšla z nekim angleškim podčastnikom. V resnici je bila 27. julija 1947 aretirana in za nekaj dni pr-držana v zaporu, ker je zapustila mladoletne otroke. Pri takratni razpravi je bil obtoženec oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi pa se je pritožil državni tožilec in včeraj je bila pred okrožnim sodnikom v Gorici ponovna razprava, pri kateri je bil Milan Terčelj obsojen na tri mesece zapora, na plačilo sodnih stroškov civilne stranke, ki znašajo 48 tisoč 700 lir ter na plačilo odškodnine v znesku 200.000 lir svoji prvi ženi Mariji. Tako se je za sedaj končala ta nenavadna pravda, o kateri lahko rečemo, da je ena izmed toliko posledic vojne, ki je tudi na ta način u- ničila številne družine. Ce bi namreč moža ne poklicali k vojakom, bi se prav gotovo ne zgodilo to, kar smo zgoraj opisali. Predsednik sodišča: dr. Stor-to, drž. tožilec: Wuerich, zap.: Omeri. Obtoženca je branil dr. Pe-droni, civilno stranko pa je zastopal odv. Luzzato. civilno bolnišnico, kjer so mu rano očistili in obvezali. Okreval bo v 7 dneh. Z mlinčkom se je urezal v roko Predsinočnim zvečer nekaj po 18. uri so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 27-letnega Leona Furlana iz Gorice Ul. D’Aost.a 146. V bolnišnici je mož povedal, da je zaposlen pri trgovskem podjetju Morassi na Trgu sv. Antena. Malo prej je stopil v skladišče podjetja, da bi tam pomagal drugim delavcem pri mletju popra na električni mlinček. Ko so delo dokončali je Furlan odklopil električni tok in počakal približno eno minuto. Nato pa se je hotel prepričati, če je tok res prekinil in je vtaknil roko v mlinček. Ker pa se je kolesje v mlinčku še vrtelo, mu je pograbilo roko in odrezalo kos mesa na sredincu desne roke. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 15 dneh. PISMO UREDNIŠTVU Oslavski ovinki Uredništvu Primorskega dnevnika Malokatera cesta, ki povezuje mesto z okolico, ima toliko ovinkov kot pokrajinska cesta, ki pelje skozi Pevmo na Oslavje. Začenjajo se takoj tostran mosta, na trnovi ulici» in se nadaljujejo vse do Oslavja. Zadnji del ceste pred oslavjiim spomenikom je pravzaprav serpentinast. Ker je cesta dokaj široka in pravilno speljana, ni vožnja po njej nevarna, če je tisti, ki sedi za krmilom, vsaj nekoliko pazljiv. Na prostoru pred spomenikom pa se urejena, široka pot konča in voznik mora takoj napeti vse sile, da premaga dva ostra, nepregledna ovinka. Med vožnjo navzgor nevarnost še ni tako huda, poveča pa se, kadar gredo vozila o nasprotni smeri. Najprej jim grozi kamnit zid, na katerem rastejo borovci, ko tega obvozijo, morajo spet skrbno zaviti, da ne zapeljejo v ograjo. Marsikdaj slišim, kako žvižgajo gume, če se pojavi na teh ovinkih voznik, ki ne pozna ceste. Samo naključju se moramo zahvaliti, če ni prišlo do hujših nesreč. Ker je pri nas na Oslavju vedno večji promet, sem mnenja (podpirajo pa ga vsi vaščani), da bi morala pokrajinska uprava posvetiti večjo skrb ureditvi posebno tistega dela ceste, ki pelje mimo parkirnega prostora pod spomenikom, ter odpraviti ovink* in cesto razširiti. iiiimiiimiimimiiiiiiiiiiiiiimMiimiiiiimiiiiHHiiiiiiiiiiimiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiimiiit Da bi se izognil pešcu Pri razvažanju kruha se je zaletel v zid Včeraj okrog poldne so prepeljali z avtom Zelenega križa v goriško bolnišnico 18-letnega Claudia Bremca iz Groice, Ul. Morelli 26. Zdravniki so ugotovili, da se je fant ranil na peti desne noge in si jo tudi zlomil v gležnju. Zato so ga pridržali na zdravljenju za 40 dni. Bremec je zaposlen kot pekovski vajenec v neki goriški pekarni. Ko je razvažal kruh in je hotel iz Ulice Vaccano zapeljati svoj motocikel v Ulico Nova Gorica se vedno bolj razvija, zato se njene potrebe večajo iz dneva v dan. Ena izmed vrzeli, ki je nastala v tem, tako naglo razvijajočem se mestu, je bilo pomanjkanje sodobnega hotela. Da bi se stanje zboljšalo, so pred časom poleg restavracije otvo-rili sodobno urejen Park hotel. S hodnikom jejmvezan z gostinskim poslopjem, okrog in okrog pa ga obdaja lepo urejena trata. Celotni gostinski objekt je tako postal zaokrožena enota, ki tudi estetsko učinkuje zelo prijetno. Sv. Antona, se je nenadoma pojavil pred njegovim vozilom nek pešec. Da bi se mu izognil, je Bremec naglo zaokrenil svoje vozilo in se zaletel v zid, kjer je dobil navedene poškodbe. «»---------- Pri cepljenju drv se je ranil Včeraj okrog 15.30 so prepeljali v civilno bolnišnico v Gorici 38-letnega Daniela Perso-glio iz Podgore, Ulica Cotoni-ficio 2. Pri cepljenju drv na domačem dvorišču se je mož lanil v levo koleno. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga poslali nato domov. Ozdravel bo v 7 dneh. •imiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii OD VČERAJ DO DANES C KINO ;) v MIKICI CORSO. 17.15: «Topli veter) T. Donahue in C. Colbeit. Ameriški barvni film. VERDI. 16.00: ((Frančišek Asiški«, D. Hart in B. Dillman. Ameriški film v barvah. VITTORIA. 17.15: ((Julija in... Romanoff«, P. Ustinov in S. Dee. Cinemascope v barvah, ameriški film. CENTRALE. 17.15: aHerkules osvoja Atlantido«, R. Park —«« — DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PON-TONI - BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. «»----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23 stopinj ob 16. uri, najnižjo 7,6 stopinje ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla JO odstotkov, PRIMORSKI DNEVNIK — C — 14. !•' * Prvi dan teniškega dvoboja za Davisov pokal /talija-ZDA Po zmagi Douglasa nad Gardinijem Američani prešli v vodstvo z 1:0 Srečanje med Pietrangelijem in Reedom prekinjeno zaradi teme RIM, 13. — Prvi dan medconskega finalnega srečanja v tenisu za Davisov pokal med Italijo in ZDA se je proti vsakemu pričakovanju končal z Ameriko v vodstvu z 1:0 in malo je manjkalo, da ni bila razlika še večja v korist igralcev iz onkraj oceana. John Douglas je namreč premagal Fausta Gardinija s 4:6, 4:6, 7:5, 10:8 in 6:0, medtem ko so morali drugo srečanje dneva med Pietrangelijem in Reedom prekiniti zaradi teme ko je bil Američan v vodstvu z 2:0. Fausto Gardini je v prvem srečanju medconskega finalnega srečanja popolnoma odpovedal in predvsem razočaral. Vsi so pričakovali njegovo zmago, ki pa jo je Italijan moral prepustiti ameriškemu tekmecu Johnu Douglasu, ki je tako povedel ZDA v vodstvo z 1:0. Prvi seti so bili zelo napeti in razburljivi in vse je kazalo da Gardini ne bo imel težkega dela z nasprotnikom. To pa predvsem zaradi negotove igre Douglasa, ki je menil, da je obrambna taktika najboljše o. rožje. Po začetni negotovosti in banalnih pogreških, je Gardini odvzel tekmecu žogo in ga v prvih dveh setih prisilil na predajo. Poraz A-meričana je treba pripisati njegovi živčnosti, ki mu ni dovolila, da bi se dovolj koncentriral in našel uspešno pro. tisredstvo za Gardinijevo i-gro. prvi set je trajal 36, dru. gi pa 32 minut. Tretja igra je trajala nekaj minut več in se je končala z zmago ameriškega predstavnika. V tem setu sta oba i-gralca večkrat otroško grešila in sta izgubila precej priložnosti, da prevzameta igro v roke. Gardini je vidno popustil in njegova igra je bila izredno počasna. Nasprotno pa je Američan, kljub številnim napakam, postajal vedno nevarnejši in je pri stanju 5:5 prišel do zmage in prevzel vodstvo. V dvanajstem nizu je Douglas ponovno prešel v vodstvo, toda Gardini je kmalu izenačil. Potem ko je Američan zapravil set žogo je izrabil Gardinijevo napako in si zagotovil zmago v tem tretjem setu. Zanimivo je, da je Douglas že zgubljal z 2:5, toda z napadalno igro se mu je posrečilo zmagati v petih za-porenih nizih. Po odmoru je bilo takoj vidno, da se Gardini še ni mogel uspešno protiviti ameriškemu tekmecu, ki je vodil s 3U. Peta igra se je končala v prid Gardinija, ki je z napadom ob mreži zmedel nasprotnika in izenačil. Naslednja igra pa se je ponovno zaključila z zmago Američana, ki je prisebno izrabil dve napaki italijanskega igralca. Američanu se je posrečilo, kljub ostrim napadom, obdržati pobudo, toda te je moral kmalu prepustiti bolj bojevitemu Italijanu. Dvoboj je postajal iz minute do minute bolj napet in razburljiv in se je tudi v tem četrtem setu zaključil z zmago Američana. Stanje je bilo torej neodločeno, zaradi česar je bil peti »et odločilnega pomena. Ta igra je bila za Italijana porazna. Bil je počasen in vidno truden. Zato je postal lahek plen Douglasa, ki ga je v 17 minutah gladko odpravil c 6:0. Kasneje se je izvedelo, da se Gardini ni dobro počuti in da je imel rahlo poškodbo na palcu leve noge, zaradi česar je morala desna prenašati vso težo telesa. Vseeno pa je Italijan priznal, da je bil Douglas ne samo trd oreh, temveč tudi odporen in borben nasprotnik. Rekli smo, da je Gardini popolnoma razočaral. Nič bolje ni bilo s Pietrangelijem, ki je moral prepustiti prva dva seta ameriškemu tekmecu Witt-neyu Reedu, medtem ko se je šele v četrtem izboljšal in prevzel vodstvo 4:3, ko so morali srečanje zaradi teme prekiniti. Druga igra dneva je bila bolj zanimiva in lepša od prve. Popolnoma razumljivo, saj sta šla na igrišče najboljša igralca obeh ekip. V prvem setu je Američan brez posebnih težav odpravil neogotovega Pietrangelija, ki je ubral napačno taktiko, da b; nasprotnika prisilil na kolena. Sele v drugem setu je Pietrangeli pokazal nekaj odličnih napadalnih akciji, a kljub vsemu ni mogel spraviti nasprotnika v zadrego. Ta se je odlično upiral in ker je znal bolje izrabiti napake domačina, je tudi ta set zaključil v svojo korist. Popolnoma predrugačen pa je bil Pietrangeli v tretjem setu, ko je, pa čeprav s težavo, prišel v vodstvo. Brez dvoma bi Italijanu uspelo zmagati, toda tema ni dovolila, da bi lahko že razgreta igralca dokon- Totocalcio Izrael-Italija (I. polčas) 2 lzraei-ltalija (II. polčas) 2 Casale Biellese Pordenone Marzotto Triestina-Mestrina Anconitana-Llvorno Arezzo-Plsa Torres-Spezia Chieti-Trapani Foggia-Tevere Roma Regina-Crotone Sanvito-Taranto Siracusa-Lecce X 1 1 X 1 1 X 2 1 1 X 1 X 1 X 2 1 Imperla-Pavia Solvay-BPD Colleterro 1 X 1 čala borbo in s tem spored prvega dne dvoboja. Po današnjim izidu srečanj se lahko brez dvoma govori o presenečenju. Tako Gardinija kot Pietrangelija so smatrali za boljša od ameriških igralcev, ki niso vajeni peščenih igrišč. Italijana sta bila prepričana v zmago, kar je morda krivo, da sta šla premalo psihično pripravljena v borbo. Posledica ni izostala in medtem ko je Gardini izšel porazen iz igrišča, je Pietrangeli v nevarnosti, da prepusti tudi drugo točko Američanu. Morda je prav tema rešila Italijana te možnosti. mm :■ Medtem ko se je turnir za pokal velesejemskih mest za leto 1961-62 komaj začel s prvimi izločilnimi borbami, je šlo lanskoletno tekmovanje že v arhiv. Pokal 1960-61 je pripadel Romi, ki je v sredo premagala v finalnem srečanju angleško moštvo Birminghama z 2:0. Na sliki kapetan rimske enajstorice s trofejo v rokah SUHIH ■IMIIIIIIIIIIMIIIIIII .............................................................................................................................................................................................. 1........ V nedeljo na rimskem olimpijskem stadionu Najboljši atle na V. mednarodnem mitingu Poljak Zimny bo skušal zrušiti Kutsov svetovni rekord v teku na 5000 m Kot redno vsako leto bo tudi letos italijanska atletska zveza priredila ob zaključku sezone v nedeljo v Rimu mednarodni miting, ki bo peti po vrsti. Na olimpijskem stadionu se bodo zadnjič zbrali najboljši atleti sveta in nekateri celo z najresnejšimi nameni, da še pred zimskim odmorom, spravijo v prah in pozabo svetovne rekorde. Ni namreč nobena tajnost, da hoče Poljak Kazimierz Zimny v napad na svetovni rekord Vladimira Kutsa v teku na 5.000 m. To je že hotel storiti prejšnjo nedeljo med dvobojem Italija - Poljska, toda atlet se je moral zaradi neugodnih razmer in predvsem močnega nasprotnega vetra odpovedati cilju. Lahko se reče, da je poskus odložil za teden dni in v nedeljo, če bo vreme ugodno, bomo lahko, imeli novega svetovnega rekorderja. Sovjetski tekmovalec Vladimir Kuts je svoj svetovni re- fiiiiiiiiiimiiiumimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiintiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Kolesarska dirka «Tri dni po jugu» laccone z rdečorumeno majico na čelu splošne razpredelnice V prvi poletapi je zmagal Zanchetta, v drugi pa Taccone ISKRNI A, 13. -sarske dirke «Tri bili tudi danes dve poletapi. je zmagal Zanchetta pred Zan-canarom, medtem ko je glavnina privozila na cilj s skoraj enominutno zamudo. Iz Capracotte, kjer je bil cilj prve poletape, so kolesarji šli na pot druge, ki jih je pripeljala v Isernio. Kmalu po startu je 11 kolesarjev vozilo s precejšnjo prednostjo, medtem ko je Zanchetta zašel na ovinku s ceste, zaradi česar je vozil s čez 4 minutami zamude. Na vzponu pri Macerone je Taccone ostro potegnil, toda za njim sta se takoj pognala Massignan in Battistini. Nencini, Baffi in Fallarini so se spustili v zasledovanje, toda zaman, ker bežeče trojice ni bilo več mogoče dohiteti. Na cilju je zmagal Taccone, ki se je tako vsidral na vrh splošne lestvice in bo jutrd šel na start z rdečorumeno majico prvega. Vrstni red na cilju prve Taccone je prvi leader lestvice kole-dni po jugu«. Kot vsak dan, tako sta V prvi, Cassino-Capracotta, poletape Cassino-Capracotia je naslednji: 1. ZANCHETTA (Atala), ki je prevozil 107,500 km v 3 urah 14’53" (povprečna hitrost 33,604 km); 2. Zancanaro (Philco) z zaostankom 33”; 3. Taccone (Atala) 54”, 4. Guarnieri, 5. Ballarini, 6. Ciampd itd. Vrstni red na cilju druge poletape Capracotta-Isernia pa je sledeči; 1. TACCONE, ki je prevozil 100,1 km v 2.37’53’ (povp. hitrost 38,031 km); 2. Battistini; 3. Massignan, 4. Baffi z zaostankom 14”, 5. Nencini, 6. Fallarini itd. SPLOSNA LESTVICA: 1. TACCONE 5 ur 53’40”, 2. Battistini, 3. Massignan, 4. Baffi 5.53'54”, 5. Nencini, 6. Fallarini, 7. Ciampi, 8. Brugnami itd. kord dosegel ob zatonu športnega udejstovanja 1957. leta na rimski stezi olimpijskega stadiona. Tedaj je Kuts napravil vse sam. Imel je sicer za seboj rojaka Bolotnikova. toda ta je po 2 km zaostal in Kuts je nevzdržno sam nadaljeval pot do novega svetovnega rekorda. Bivši rekorder Gordon Pirie je moral tako prepustiti žezlo boljšemu Rusu. Tudi za Kutsa je prišla ura slovesa. Toda imel je v Bo-letnikovu odličnega naslednika, ki je tri leta kasneje tako napredoval, da je prišel na rimski olimpiadi do zlate kolajne. Letos se je samo Murray Halberg v Stockholmu s časom 13’35”2 približal Kutsovemu rekordu 13’35”. Zimny je sicer tudi blizu in je zelo odporen ter vzdržljiv. Med dvobojem Anglija-Poljska si je v teku 24 ur privoščil kar dve zmagi in sicer na napornih progah teka na 5.000 in 10.000 metrov. 26-letni Poljak ni morda tako močan kot Kuts, a je brez dvoma hitrejši. Drugi rezultat svetovne vrednosti bi moral biti med tekom na 440 y z ovirami. Prireditelji so izbrali to panogo z namenom, da pripomorejo Moraleju do svetovnega rekorda na tej progi, ki je morda manj težavna kot v teku na 400 m z ovirami. Sicer je Moralejev cilj doseči evropski rekord in izpodriniti iz evropskega prestoia Nemca Janža. Možnosti ima in če bo imel dovolj močne nasprotnike, ki ga bodo prisilili na borbo, bo Mcrale lahko pretekel pr igo v bolj'-šem času, kot ga je zabeležil do danes. Največja borba pa bo brez dvoma v troskoku, kjer bo nastopilo nekaj svetovno znanih atletov. Naj omenimo prvega med njimi Poljaka Jožefa Schmidta, ki si je na zadnjih olimpijskih igrah zagotovil ne samo naslov temveč je dosegel tudi nov rekord. Schmidt sicer zadnje čase le redkokdaj nastopa v troskoku, ker se boji, da se ne bi ponovno pojavila poškodba na nogi. Toda v nedeljo bo vseeno startal. Njegov najnevarnejši nasprotnik bo Rus Vitold Kreier, ki si je dvakrat zapovrstjo osvojil bronasto olimpijsko kolajno. Kreier je trenutno najboljši v Evropi in ne skriva namena, da bi se znatno približal meji 17 m. Borba za prvo mesto bi morala torej potekati med tema velikanoma. Ne smemo pozabiti na Finca Karla Rah-kama in niti na temnopoltega Francoza Pierra Williamsa, ki sta zmožna vsakega presenečenja. Italijanske barve bo branil Cavalli, ki ne pride v poštev za prvo mesto. Edino kar lahko doseže je nov italijanski rekord, katerega je sicer že zrušil preteklo nedeljo v Palermu, a to le s pomočjo vetra. Pač slabo zadoščenje. Sedaj bo prilika izredna in Cavalli jo bo moral izrabiti še posebno, ker gre za zadnji nastop v letošnji intenzivni atletski sezoni. VATERPOLO V TURINU Jugoslavija ponovno klonila Madžarski TURIN, 13. — V prvi tekmi povratnega kola mednarodnega turnirja v vaterpolu je Jugoslavijo spremljala pravcata smola. Jugoslovani so morali prepustiti zmago Madžarom za pičlo 1:0. Madžari so se ves čas samo branili, medtem ko so Jugoslovani od vseh strani napadali njihova vrata. Samo prečka je odbila pet žog, medtem ko je madžarski vratar nekajkrat le v zadnjem trenutku rešil mrežo. V zadnjem delu igre so Madžarji izrabili izključitev Trumbiča ter so dosegli zmagoviti gol. Madžarska je tako praktično zmagala na tem turnirju, kjer je Italija A nocoj premagala Italijo B s 5:1. Izida sta naslednja: Italija A-Italija B 5:1 (0:0, 1:0, 3:1, 1:0) Madžarska-Jugoslavija 1:0 (0:0, 0:0, 0:0, 1:0) OBVESTILO SZ BOR Ker je v četrtek odpadel trening odbojke za moške, bo ta danes ob 14. uri za vse člane prve ekipe in še posebej za naslednje juniorje: Vitez, Škrinjar, S. in W. Veljak, Drasič, Pertot in Orel. Trening za dekleta pa bo jutri od 10. ure dalje. OD TU IN TA NOGOMET LONDON, 13. — Včeraj se je začel pred londonskim vrhovnim sodiščem proces, katerega je sprožilo vodstvo nogometnega kluba Manchester United proti letalski družbi »British European Airlines«. Vodstvo nogometna kluba toži letalsko družbo in zahteva 420 milijonov lir odškodnine zaradi izgube igralcev, ki so februarja 1958. leta umrli na posledicah katastrofe v Muenchenu, Kot kaže se bo proces dolgo zavlekel. * * * VIAREGGIO, 13. — Tudi le- TOTIP I. — prvi 1 — drugi 2 2. — prvi 1 1 — drugi 1 2 3. — prvi 1 1 — drugi X 2 4. — prvi 1 X — drugi X 1 S. — prvi 2 — drugi 1 i. — prvi 1 1 — drugi X 1 tošnji mednarodni mladinski turnir bo ob priliki pusta v Viareggiu in sicer februarja 1962. leta. Prireditelji XIV. turnirja so že stopili v stik z raznimi domačini in tujimi nogometnimi klubi. Med temi so beograjski Partizan, španska Barcelona, škotsko moštvo Drumachapel, bolgarska enaj-storica CDNA iz Sofije, pariški Racing ter številni madžarski, češki in tudi sovjetski klubi. KOLESARSTVO BERLIN, 13. — Šestdnevna kolesarska dirka za dvojice je končala z zmago nemško — švicarskega para Bugdahl-Pfennmger, medtem ko sta o-stali dve mesti pripadli Van Looyu in Postu (Belgija-Ho-landska) ter Belgijcema Van Steembergenu in Severeynsu. Italijanski par Terruzzi-De Rossi je zasedel šesto mesto s tremi krogi zaostanka. BOKS LOS ANGELES, 13. — Svetovni prvak peresne kategorije Davey Moore je sinoči premagal s k.o. v peti rundi Pelona Cervantesa. Po 10-letnem vestnem in napornem treningu Jurij Kutenko končno dosegel «1 v deseteroboju je zamenjal Kuznccova Vse do letošnj’ega septembra, ko je dosegel svetovni mkoti je sovjetskega atleta spremljala smola Pot do evropskega rekorda je bila dolga in težavna. Več kot 10 let je Jurij Kutenko treniral in nastopal preden je dosegel svoje cilje. Lepo število let ni bilo vrhunskih uspehov, toda 29-letni J urij ni opuščal treninga, am- pak pripravljal se je še bolj deseteroboja ni lahka stvar. Odličen deseterobojec, še posebej pa tak, ki želi posegati v borbo svetovne elite, mora biti odličen tekač, skakalec in metalec. Biti mora hiter in vztrajen, močan in gibčen, pa še tehnično dobro pripravljen v vrsti ne najbolj enostavnih atletskih panog. Prav zato zorijo vrhunski deseterobojci vrsto let. Prav za evropske je še bolj značilno, da so najboljši nekje med 28. in 30. letom, potem ko imajo za seboj dolgo atletsko kariero in številna tekmovanja v deseteroboju. Jurija Kutenka zasledimo že na evropskem prvenstvu v Bernu se pravi, pred 7 leti. Ze tedaj je bil drugi deseterobojec v SZ, čeprav so bili rezultati še zelo skromni. Za svoje četrto mesto v Bernu je zbral samo 6097 točk. Ce pogledamo njegovo kariero naprej vidimo, da je že čez dve leti, se pravi v olimpijskem letu 1956, že presegel 7000 točk, točneje, avgusta je zbral 7393 točk. Uvrstil se je seveda v sovjetsko ekipo za igre v Melbournu, kjer pa je imel smolo in končno dosegel samo 13. mesto s 5297 točkami. Melbourne je bil za Jurija veliko razočaranje. Upal je, da se bo uvrstil med najboljše na svetu, stvarno je smel računati na 4. mesto, potem pa je prišel tak polom. Toda tudi veliki olimpijski neuspeh ni zlomil volje atletu iz Kijeva. Treniral je naprej in se izpopolnjeval v vseh panogah. V letu 1957 ni bilo velikih u-spehov. Največje število točk 7294. Veliko si je obetal na evropskem prvenstvu 1958 v Stockholmu toda sreče tudi tokrat ni bilo. Nekaj poškodb ga je tako zavrlo v treningu, da se ni uvrstil niti v izbrano ekipo Sovjetske zveze. Srebrna medalja v Stockholmu je torej šla po zlu. Kaj pomaga, čeprav je leta 1958 dosegel po evropskem prvenstvu svoje najboljše re- zultate. Najprej je v Kijevu 7822 točk, potem pa še v Lwowu 7989 točk. S temi rezultati se je brez konkurence postavil na drugo mesto v Evropi, takoj za svojim rojakom Kuznecovom, ki je medtem že presegal 8000 točk. Vse naslednje priprave so bile usmerjene na olimpijske igre v Rimu. Toda v družbi najboljših na svetu Jurij ni imel stvarnih možnosti, da poseže v borbo za medalje. Kuznecov je bil v Rimu sicer slabši, toda Amerikanec Johnson in Kitajec Jang sta daleč presegla 8000 točk. Jurijevih 7567 točk je zopet zadostovalo le za 4. mesto. Njegov najboljši lanski rezultat pa je bil zopet 7772 točk. Torej: manj kot leta 1958, pa vendar se pot tega odličnega atleta ni nadaljevala navzdol, ampak je prav letos dosegel dva svoja cilja. Prvi cilj mu je bil tako kot vsakemu boljšemu desetero-bojcu preseči 8000 točk. To se mu je posrečilo že v maju, ko je v svojem Kijevu nabral 8127 točk. S tem rezultatom se je v razvrstitvi najboljših vseh časov na svetu že prerinil na 4. mesto. Letos je bil v Evropi številka 1, kajti rekorder Kuznecov je bil zaradi številnih poškodb slab- načrtno in vestno. Trening ši in ni niti enkrat zmogel 8000 točk. V začetku septembra pa je Jurij Kutenko izpolnil še svoj cilj. Na prvenstvu Ukrajine je v Kijevu nabral 8360 točk, kar je za 3 točke boljše od evropskega rekorda. Njegov rezultat je četrti na svetu, če upoštevamo letošnji neuradni svetovni rekord Amerikanca Mulkeya. Kaže, da je konec ere Kuz-necova in da se v evropskem deseteroboju pričenja era Kutenko. Kljub svojim 29. letom namreč pripadnik sovjetske armade ne namerava obesiti sprinteric na klin, ampak si je kot nadaljnje naloge zastavil izboljšanje evropskega rekorda in pa morda tudi na- iiiiiiiiiiiiiiii i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiii>iiiniiiiif,l,*>>va skok na svetovoef*- j,l Kutenko tekmoval 100 m. 10"7; ... skok v daljino: met krogle: 1®’,g; skok v višino: . 400 m: 50”3; 110 m ovire: met diska: 47,18. skok ob palici: > 1 72,7»: met kopja: 1500 m: 4’34”3-Iz teh rezultata ^ da je Kutenko p, i vsem drugi dan, jja še velike potertf13 jj,t sti v izboljšanjel « . # ti vsi njegovi os ,,P skoraj že sedaj Pr vilo točk svetovneg^ ^ VllO tOCK svcw-- ^ y. Ce ne bo zopet iei: —v. ..v bomo približno^, v Beogradu rita številka 1 v “"jurij* ski panogi PraV tenka. J Industrializacija J* in avtomobilizem (Nadaljevanje s 3. strani) ms v Veliki Britaniji so dokazala, da so posledice «smo-ga» tem hujše, čim večje je mesto. Dr. D. D. Reid z londonske «Shool of Hygiene and Tropical Medicine« je na primer ugotovil, da delavci, ki so zaposleni v zaprtih prostorih, manj trpe od te bolezni kot delavci, ki delajo na odprtem. V zaprtih prostorih je namreč zrak bolj čist kot v odprtih, ker imajo v njih ventilacijo, na odprtem pa tišči proti zemlji «neočiščen» «smog», ki ga delavci z u-streznimi posledicami vdihavajo. Pa še drugi podatki iz Londona: poštarji, ki raznašajo pošto v srednjem in severovzhodnem delu mesta, kjer je zrak bolj «gost», bolehajo za sto odstotkov več za bronhitis kot njihovi kolegi, ki raznašajo pošto v drugih, ubolj čistih« predelih mesta. V Jokohami je dr. Harvey W. Phelps ugotovil, da se «jo-kohamska naduha« odraža na razmeroma ozkem predelu mesta, kjer je največ industrije. Iz tega sklepa, da je vprav industrijski «smog» povzročitelj »jokohamske naduhe«. Ta bolezen se namreč naglo in postopoma redči, čim bolj se od industrijskega središča oddaljujemo, hkrati pa tudi, če gremo z letalom nad 1300 metrov visoko. Iz tega sklepa, da prekriva Jokohamo in predvsem njen industrijski del pokrog »smoga«, k od 1300 metrov navzgo’’ ne pride več do izraza. V Kaliforniji je bronhitis oziroma naduha ena izmed tistih desetih bolezni, ki so najpogostejši vzroki za izostajanje z dela. V letu 1957 na primer je bila ta bolezen celo na drugem mestu med vse-m, omenjenimi desetimi boleznimi. Se en podatek: v zadnjih desetih letih se je smrtnost zaradi te bolezni povečala za 400 odstotkov. V Londonu so leta 1952 v enem tednu »smoga« zabeležili od 4 do 5000 smrti, ki so bile navidez «naravne smrti, di'ansko pa je bila večina teh smrti posledica bronhitisa, katerega vzrok je bil «smog». Rekli smo od 4 do 5000 »naravnih smrti«. Ta nedoločenost izhaja iz že omenjene značilnosti, da mno- ge smrti, ki so P° „■ A ., hitisa, kažejo V1 tK\ ime'’ k?; k v - smrti. Drugi Ptu r: v ZDA «smoga» zbolelo katerih jih je r.mi pljučnimi 20 oseb je torej sko od »smoga«- .Jij Pretirano bi 11 rek®1 pi' reči, kot je McDermott, da varnejši od _ radl°pai*; toda dejstvo Je. . £|j| strializacija in 12 , fj avtomobilski proin k % S V n enjenih klin,ata nejl prinaša sicer P°ba J gotovo smrt. Izkušnje m prevrata v (Nadaljevanje z nili, bi vsekakor „ j na druga vpra: sanj.3 joče činitelje, nam, da so rai^arle tA , tod3 f teh dogodkov ven1 vitni. Kaj je m,— 7 - položaju poglav! m; i« J h, ti zvezo po vs^jaItli /1«i vojaškimi a ^ vsem njenim nerc šanjem in slab10 -1» ,j.1 sprotovalo nače ,$ti »“ šču o arabski en j’ j c lišču, za katereg ;zjasP1.) t) ser tako odločno j« bi bil° tvh'j zen tega pa - ip skrajno nevarn^ 0dPr ,1 Pustiti vprašanpe^j-o rešeno, bi čevati možnost Hrepur ) različnih strani, p£avs|1’y njo številnimdon] »lJ tranjim spop3 čunom in zaost . jpiH J trit> n: /j tedaj, ko je dom solidarnost P J . . 1 i.aI i kot kdaj koli bii° it Poglavitno j« jti - • bolj utr n8plJjy in se vsemi njenimi )« ..n«1' ii tlim uuojv jjc ^ smermi, omejD1 J žar izogniti se renk“'/ polem izluščiti $ J j_____________ wkustv* i* j dragocena izku®1 tejji j f za prihodnost. s|ilePJ sel realistične!!8 ^ sednika Naserja-DRAGAN STOj.j («Konltt IVAN CANKAR hlnncn II. Fanny Že je ostavila Francka veliko cesto in je nastopila strmo, vijugasto pot po hribu, skozi gozd. Od obeh strani se je strnilo gosto temno drevje, debele kaplje so padale dol. Zaukal je nekdo na klancu s hripavim in surovim glasom, Francko je izpreletelo do mozga. Hodila je teže, trudna je bila; vročina je izginila in tresel jo je mraz; v čevlje ji je bila stopila voda in je brizgala prav do gležnjev. Ukanje pijanca se je bližalo; vračal se je iz vaške gostilnice in je morda zgrešil pot. Francka je šla prav ob robu, pod drevjem, da bi je ne zapazil; gledala je kakor pričarana, kako je prihajal proti njej, omahoval po klancu, spotikal se in ukal. Ne bi je bil ugledal v temi, ali spotaknil se je v tistem trenutku, omahnil in je stal tik pred njo, tako da je čutila vročo, smrdečo sapo iz njegovih ust. Iztegnil je roko, zasmejal se je naglas; ko se je sklonil, da bi jo objel, je padel na kolena. Francka je bežala v silni grozi, hotela je vpiti, ali glas ni mogel iz grla. Težki koraki so omahovali za njo po kamenju, gnusen glas jo je klical jecljaje in preklinjaje, in hipoma se ji je zazdelo, da kolne tik pred njo; obrnila se je in se opotekala, ali tam doli je prihajalo, črno, omahovaje, in Francka je tekla navkreber. Zakričalo je še enkrat od daleč, udarilo je zamolklo ob tla in nato je utihnilo. Spet je slišala, kako so zdrkovaie težke kaplje od lista do lista in kako je šuštelo in šepetalo v gozdu — kakor da bi šele ravnokar pričelo deževati. Postala je; žile so ji tolkle v sencih, vroča bolečina ji je rezala po glavi, po životu pa je drgetala in bilo ji je, kakor da stoji do kolen v snežnici... Stala je dolgo, trudna je bila in sedla bi. Domislila se je hipoma, da je to tista pot, koder je že hodila nekoč. Ali takrat je tekla navzdol... ali je tekla navkreber.. zmedle so se ji misli in glava jo je bolela, z gorkim nožem je rezalo od senca do senca. Stisnila je čelo v dlani in se je spomnila in je zajokala. Stopala je hitro dalje, ali kakor je stopala, so se vračale motne, težke misli, prihajale so ji naproti in so jo prijemale za roko.... Hitro domov, k materi. Tam je mirna in topla izba, kava se že kadi v sajastih črnih loncih na mizi, mati sedi na skrinji in bere iz velikega molitvenika, ki je pisan po starem. Nežka sedi za mizo, gleda po strani k materi in liže s prstom smetano od mleka.... Zdrznila se je in je vzkriknila — pijan glas je kričal za njo, bližali so se težki koraki tako hitro, da jim ni mogoče uteči, že je poleg nje, grabi jo za roko... Francka je zastokala in je postala — tiho je bilo, črna veja je segala dol, skoro do njenega obraza. Zavzdihnila je, domislila se je nečesa lepega; jasnega večera, bele peščene poti, ki se je svetila v mesečini; slavec je zapel za grmom, njej na čast je zapel in njemu. Ona je imela širok bel slamnik, z rdečimi rožami okrašen; belo pisano krilo, ozko jopico, ki so bile cvetice uvezane vanjo, stebelca so bila od zlata. Sedela je v gosposki sobi in je gledala njemu v oči — on pa se je ozrl nanjo in njegov obraz je bil ves hudoben in oduren, kakor obraz morilca.... Ze so se bližali njegovi težki koraki, kričalo je zadaj in preklinjalo.... «Teci, Francka, teci, teci!» — Zmedle so se ji misli tekla je omahovaje. «Teci, Francka, teci!» — Voz je drdral pred njo in na vozu so sedeli romarji in romarice in so se smejali, niso hoteli čakati nanjo.... Prišla je na hrib, tam je bila pot gladka in ravna in Francka je tekla hitreje. Cula je razločno, kako je drdralo pred njo, razločevala je celo peketanje kopit, slišala je, kako je hreščal pesek pod kolesi, in veseli smeh romaric je prihajal prav do nje.... Gledala Je z velikimi, izbuljenimi očmi in ugledala jih je pred sabo, že jih je videla natanko. Vsi obrazi so bili široki, neusmiljeni, smejali so se in so jo oponašali, kako je tekla vsa zasopla, sključena, z odprtimi usti, kakor pes, kadar teče za vozom. «Hej, Francka, pridi no, sedi no gor, da se popelješ z nami na sveto romarsko GoroU — Pot se je spet globoko nagnila, vila se je navzdol, proti malinu. Francka je sopla težko, dasi je šlo navzdol, ni mogla več dalje. Obšla jo je grenka žalost, legla je nanjo kakor noč — nikoli ne doide voza, nikoli ne pride na sveto romarsko Goro; in če bi hodila do konca sveta, vse dolgo življenje — nikoli! — Postala je spet in v tistem trenutku je vse utihnilo, nikjer ni bilo voza, ne romarjev nikjer. Tam v senci, čisto v temi, je stal malin in voda je šumela. Deževati je nehalo, izza oblakov je zasijala mesečina. Ko je hotela dalje, so bile noge kakor od železa; hodila je počasi, trudoma in dihala je iz dna prsi, slišala je sama svoje bolno hropenje. Zdelo se ji je, da je glava silno velika, da se maje od leve na desno. Misli, prej vroče in razbe-gane, so legle utrujene. «Kako daleč je še?» je mislila, izpre-govorila je besede na glas in jih je ponavljala z neokretnim jezikom.... Tam je že klanec, tam na levi je hiša, je topla izba..-. Potrkala je na okno, oprla se je ob zid in je potrkala še enkrat, da je okno zažvenketalo. Kolena so se tresla, bližala so se počasi tlom in glava je klonila.... Francka je legla; odprla je komaj oči, ko je mati kričala tik pred njenim obrazom; hotela je odgovoriti, ali ustnice se niso premikale, težke so bile in zatekle. . Ležala je v postelji dva meseca in, ko je °z j njen obraz ves miren in resen, nič otroškega p na njem. III. Kako se je Francka ottl J časih se je zazdelo Francki, da je doživela (j) časom nekaj neizmerno lepega — bogve kdaj je kaj. Zamislila se je in srce ji je zakoprnelo.- . ie. ^ Služila je v trgu pri načelniku železniške PoS. Človek je bil, starikav, majhen, in bal se je s^ bila večja in močnejša od njega. Imela sta troje 0 rdečih, zelo razvajenih. Kadar je kateri zajokal je prišla gospa in je kričala na Francko, ki Je si in se ni ozrla. Ali ko je bila sama, ji je bilo težk ■ oknu in gledala po dolini, po belem trgu, ki se v beli prazniški svetlobi, in sanje so prihajale, sladke, nemirne, spomini na nekaj polpozabljenes ’ po nečem neznanem -•* 1 Bilo ji je takrat dvajset let; prej je bila 0 je Fv vasi — kmet je prišel nekoč pijan domov ib vat * # V ker se je branila, da bi jo objel; nato je šla »1 5I trgu — šivilja je zbolela in umrla in Francka je ^ je mati zapovedala. Roke, ki so bile že bolj b j bile spet razpokane, grbave in neokretne. Vsak mati in Francka ji je dala denar; obleke si nik„gof c vse je kupila mati in blago Je bilo starinsko, k^ stare ženske v hribih. Denar Je spravila mati ji^ vrnila peš domov — tri ure hoda je bilo. Frab^ dolgo za njo in grenkoba, ki Je je bilo vse src^ ^ dvigala proti grlu. Ko je bila mati že daleč g°oSil*' se je vila proti gozdu, bi zaklicala Francka ib {Nadaljevanje sledi j.