Velika prilo`nost Levica propada. Nezadr`no in definitivno. To dejstvo so zaznali vsi seizmografi kulturno-politi~nega dogajanja, ne le v Sloveniji (kjer to jasno spri~uje propad LDS-a in nesposobnost SD-ja, da bi zagovarjala alternativno politiko vladni), pa~ pa tudi v Evropi in v svetu. Kar še ostaja od levice na svetovnem in tudi na doma- ~em politi~nem prizoriš~u, so le še membra disiecta, trzajo~e ostaline telesa brez duše. To zombijevstvo sodobnih pripadnikov leve politi~ne opcije (prav posebej simboli~no pov- zeto v brezumju ravnanja sedanjega predsednika dr`ave) je jasno zlasti v tem, da njihovega po- liti~nega po~etja ne o`ivlja ve~ noben notranji princip, nobena ideja. Vse so se jim zrušile. Kot zlasti pogubna se je izkazala njihova osrednja misel: da bo mo`no z mo~nim socialnim skrb- stvom, osnovanim na odlo~nih posegih dr`ave v gospodarstvo, vzpostaviti sre~no dru`bo. Takšna kolektivizirana in centralizirana vizija dru`be se je izkazala kot zamisel, ki dru`be ne dviguje k sre~i, pa~ pa jo vodi v pekel “revš~ine, terorja in smrti”. Paralizirajo~i u~inek dr`avnih posegov v gospodarstvo ter uspavanje podjetniških zmo`- nosti ljudi kot posledica potenciranega socialnega skrbstva sta imela lahko za posledico le splo- šno obubo`anje. Materialisti~ne in posledi~no ateisti~ne podmene te leve vizije, ki so o~itna podlaga njeni osrednji tezi, da bo materialna, gospodarska sprememba v dru`bi mehansko povzro- ~ila tudi duhovno (tj. sre~nost ~loveka), so se dalje lahko razvile le v obliki totalne ateisti~- ne (v sodobnejši izvedbi pa postmoderno-relativisti~ne) ideologije, ki je kot razredne sovra`- nike videla vse tiste ljudi, ki niso pristali na njeno degradantno materialisti~no koncepcijo ~loveka. Nadnje, kakor tudi nad vse, ki so paternalizem socialne dr`ave do`ivljali kot pra- vo je~o za svojo ustvarjalnost in podjetnost, se je zato zgrnila levi~arska (najpogosteje krva- va) dru`bena represija, bodisi v okorni obliki razli~nih KGB-jev, udb, gulagov, Teharij, Katynskih brezen, Ko~evskih Rogov bodisi v bolj rafinirani, a ni~ manj brutalni in krvavi obliki (pomislimo le na problematiko splava) tistega, kar je papeštvo povzelo z izrazi, kot so diktatura relativizma in kultura smrti. ^lovek pa si `eli sre~e in ne pekla. Zato levica ne prepri~a ve~ nikogar. Zato je biti le- vi~ar ~isto preprosto vedno bolj out. Podoba levi~arja se vedno bolj identificira s skleroti~- nim, te~nim monstrumom iz preteklosti, ki vedno le zahteva in ni~ ne daje, ki se skriva za kvazimoralisti~nimi parolami in ki se utaplja v nezanimivosti ter v sivem povpre~ju. Le kdo bi ga še prenašal? Vse to (kljub volilnim uspehom levice v Španiji 2004, na Portugalskem 2005 in v Ita- liji 2006, ki jih gre najbr` pripisati predvsem nerazrešeni “desno-socialisti~ni” preteklosti teh de`el) predstavlja obenem razloge za uspeh nove desnice, kot prepri~ljivo prikazujejo razli~ne analize sedanje situacije (npr. R. Simone, Il mondo e di destra?, v: Il Mulino, 6 (2006)). # Seveda ne gre pri vsem tem za uspeh kakega desnega socializma, ki je v oblikah takšne- ga ali druga~nega fašizma razsajal po Zahodu v prejšnjem stoletju, kakor se boji kak Igor Lukši~. Nova desnica je predvsem desnica ameriškega tipa: je republikanska, reaganovska. Njena os- novna vizija je po eni strani diametralno obratna temeljnemu programu levice: republikani- zem namre~ trdi, da je dr`avni liassez-faire glede gospodarstva in nevtikavanje vanj tisto, kar vodi v smer sre~ne dru`be. Naloga dr`ave pa je predvsem v poseganju na podro~je civilizacij- skih, ali recimo kar moralno-religioznih norm (kar je prišlo zlasti do izraza pod Bushevo ad- ministracijo). ^e levica v svojem materialisti~nem naziranju trdi, da bo dr`avno poseganje na materialno, tj. gospodarsko podro~je povzro~ilo samo od sebe spremembo na duhovnem podro~- ju, je sodobna desnica ravno obratnega in s tem bistveno spiritualisti~nega mnenja: posreduj- mo ljudem zdrave vrednote, posezimo torej na duhovno podro~je in uspešno gospodarstvo nam bo navr`eno. ^e je torej predpostavka ravnokar odmrle, marksisti~no zasnovane levice ateizem, je predpostavka nove, republikanske desnice poudarjen teizem. To je torej situacija, ki v zadnjem obdobju vstaja pred nami. Vprašanje, ki se nam tu s posebno ostrino zastavlja, pa se glasi: Kakšno politi~no poslanstvo imamo katoli~ani zno- traj tega novega svetovnozgodovinskega polo`aja? Da bi odgovorili na to vprašanje, se mora- mo najprej zamisliti glede tega, kaj je pravzaprav propadlo v omenjenem propadu levice. Lahko bi najbr` rekli, da je v propadu tega, kar tu imenujemo levica, pravzaprav pro- padel zadnji ostanek tiste vizije demokracije, ki se je na Stari celini razvila zlasti v povojnem obdobju. Gre za vizijo demokracije, ki je razpeta med dva tabora, ki sta oba totalitarna in an- tidemokrati~na: med tabora levega in desnega socializma. Gre za vizijo demokracije, ki je v celoti bistveno levo usmerjena, saj se oba tabora strinjata s planskim gospodarstvom, in za vi- zijo, ki je izrazito ateisti~no usmerjena: ne prvi ne drugi tabor namre~ ni oznanjal Boga, pa~ pa ~loveka onstran Boga, ~loveka onstran dobrega in zlega, ~loveka, ki mu je v imenu njego- ve lastne zamisli sveta dovoljeno vse, pa naj je to bilo v nietzschejansko-fašisti~ni izvedbi bio- logisti~no zamišljenega Nad~loveka ali pa v marksisti~ni izvedbi ekonomsko-revolucionarne- ga Proletarca. Ta evropska vizija demokracije, razpeta med dvema totalitarnima ideologijama, je bila seveda nezmo`na poroditi (za demokracijo tako bistven) konstruktiven bipolarizem v evrop- ski politiki in ga še sedaj v celi vrsti evropskih dr`av ote`uje. Konstruktiven bipolarizem namre~ predvideva, da se parlament razdeli na dve strani, ki pa si nista predvsem nasprotni, pa~ pa predvsem komplementarni. Med njima ne sme veljati predvsem `elja po totalni prevladi nad drugo stranjo, pa~ pa predvsem `elja, da bi politi~na napetost med njima pomagala k iskanju sredine. Sredine, ki ni kompromis, pa~ pa sinteza ali še bolje (da se ne bi komu ob ravnokar omenjenem izrazu prebudile hegeljanske reminiscence) sredina kot aristotelski mesótes med dvema skrajnostima. Vemo, da je v drugi knjigi Aristotelove Nikomahove etike taka sre- dina dojeta kot to~ka maksimalne eti~ne (in zakaj ne tudi politi~ne?) popolnosti, medtem ko je kompromis lahko dojet le kot nujno zlo. Vendar tako komplementarno (mezoti~no) razumevanje odnosa med poloma parlamen- ta seveda predpostavlja, da pola ne dojemata sama sebe kot total(itar)na, samozadostna in da se posledi~no dojemata kot sopotrebna za dosego skupnega cilja, ki je sredina med njima. To pa predpostavlja konsenz obeh polov o tem, da tak metapoliti~ni, metaideološki in torej ~love-   ku transcendentni bonum commune obstaja. Konstruktiven bipolarizem je torej mo`en le, v kolikor sta oba pola parlamenta teisti~no zasnovana. Komplementarna mezoti~nost med njima je sicer nemogo~a, kakor tudi ni mogo~a mezoti~nost v Nikomahovi etiki brez uvida o obsto- ju Poslednjega cilja, ki je Bog (kakor poudari Aristotel na samem za~etku prve knjige). Iz vsega tega nam je lahko torej jasno, zakaj do sedaj evropska kontinentalna demokra- cija ni bila sposobna zrelega in konstruktivnega bipolarizma in zakaj v ameriški demokraciji tak bipolarizem ni nikoli predstavljal resnega problema. V Zdru`enih dr`avah Amerike sta namre~ oba pola parlamenta (ne le republikanski, tudi demokratski) tradicionalno in nagonsko krš~anska. V Evropi pa je krš~anska obi~ajno sredina, ki pa je vedno znova izigravana od le- vi~arjev, tj. od socialisti~nih (in torej ateisti~nih) skrajne`ev na levici in na desnici. Zdi se, da se s propadom levice, kateremu smo pri~a, obetajo novi, svetlejši ~asi za evrop- sko in tudi našo doma~o demokracijo. Zdi se, da bo propad levice povzro~il pri nas politi~no si- tuacijo, podobno ameriški, ko bosta obe strani parlamenta imeli jasno pred seboj, da sre~ne dru`be ne ustvarja kakršno koli dr`avno vodenje gospodarstva, pa~ pa mora biti le-to prepuš~eno privatni iniciativi, katere ustvarjalnost in podjetnost je treba le pospeševati. Razlika med njima bo naj- br` predvsem v tem, da bo republikanska stran pri tem poudarjala zlasti zmanjševanje davkov in dr`avnega aparata (kar bo spodbujalo mali kapital k temu, da se bo razvijal in postal veliki kapital), demokratska stran pa bo predvsem bdela nad tem, da se ne bi oblikovali “trusti”, tj. da ne bi veliki kapital ustvarjal monopolov, ki bi onemogo~ali finan~ni dvig malemu kapitalu. Se- veda se s tem brzdanjem velekapitala ohranja dolo~en “socialni” naboj demokratske strani, ven- dar ne v smislu perpetuiranja razrednega boja med proletarcem in kapitalistom, saj je le-ta ̀ e stvar arheologije. Razlika med poloma v parlamentu namre~ ne more ve~ biti razlika med zagovar- janjem interesov revnih delojemalcev in bogatih delodajalcev, saj se takšna razslojitev dru`be (ki je temeljna dogma marksizma), vedno bolj umika t. i. middle class society, dru`bi, kjer so vsi “kapitalisti”, le da so eni ve~ji, drugi manjši. Novi parlamentarni bipolarizem se bo torej osre- doto~il na to novo, a veliko bolj preto~no, bolj dinami~no razliko od prejšnje. Splošni teizem nove oblike evropske demokracije bo s samoodpravo levice iz politi~ne scene le še stvar ~asa. Bo pa potrebno pri nastajanju te nove, ameriške oblike evropske demokrati~- nosti biti pozoren še na en vidik, ki je bistven za ameriški model. Njen splošni teizem, ki je tesno povezan s sredinsko (ne-skrajnostno) naravnanostjo njenega bipolarizma, je namre~ mo~no pogojen s pomembno navado ameriškega ~loveka, na katero nas opozarja Larry Siedentop v svoji zanimivi, v slovenš~ino `e prevedeni knjigi Demokracija v Evropi. To je navada lokalne sa- mouprave: “Angleški naseljenci ¡Nove Anglije, op. I. K.¿ so bili navajeni, da so svoje za- deve urejali na lokalni ravni. Lokalna svoboda je bila takoreko~ njihova dediš~ina. Nava- di zanašanja nase in zdru`evanja sta bili klju~na poganjka lokalne svobode in sta pripomo- gli k svojstvenemu dinamizmu civilne dru`be v Ameriki. Navada samouprave je postopo- ma oblikovala dr`avljansko kulturo, na katero so se lahko naslonili snovalci ameriške us- tave” (str. 28). To navado, o kateri govori Siedentop, so angleški naseljenci prinesli še nepotvor- jeno od raznih novoveških centralizmov iz tedaj še fevdalno nepotvorjene evropske domovine. Ta navada je bistveno prispevala k oblikovanju realno, pragmati~no (v najboljšem aristotel- skem pomenu te besede) in neideološko usmerjene demokrati~ne kulture. Lahko bi rekli, da je dobra stara srednjeveška navada ukvarjanja z realnimi, lokalnimi problemi Ameri~ane ob-   # varovala od novoveških ideoloških skušnjav Stare celine. Teizem (ali `e kar krš~anstvo) pa je seveda nepogrešljiv, temeljni del tega vsakršnega srednjeveškega lokalizma. Ateist je lahko le sofist, ~lovek, ki se zgublja v brezzobi in zmedeni abstrakciji. Konkretnost te vedno znova pri- pelje na kolena, k Bogu. To je bilo zlasti razvidno v tisti nenavadni bo`i~ni disputaciji med klavrno figuro našega predsednika dr`ave in onimi pogumnimi Ambrušani, ki so menda med prvimi v samostojni Sloveniji lokalno samoupravno zavest vzeli z nezgrešljivim instinktom ~isto zares. Tam, na tistem ambruškem asfaltu je postalo tudi nepristranskemu opazovalcu do konca jasno, kdo izmed disputantov brani resni~no demokracijo, kdo pa le njen bledi videz. Lokalna samoiniciativna naravnanost (ki je obenem edina mo`na podlaga za gospo- darski vzpon malega ~loveka) je torej bistvena za preseganje raz(redno)bojniškega pojmovanja demokrati~nega bipolarizma pri nas. Ravno na tej to~ki (kot seveda tudi pri vprašanju teiz- ma prave demokrati~nosti) pa imamo katoli~ani povedati nekaj bistvenega. Naš dru`beni nauk se je vedno vrtel okrog tematike samoiniciativnosti vmesnih skupnosti (naroda, ob~in, dru`in, stanov). Slovenski katoliški sociologi so bili, preden jim je levi teror nasilno zama- šil usta s prstjo roških gozdov, vneti in izvirni zagovorniki takšnega samoiniciativnega “sta- novstva”, kot se je temu takrat reklo. Ali ni torej propad levice morda velika prilo`nost za ponoven vzpon katoliške stanovske politi~ne vizije? Ali ni morda ravno zavesten prevzem katoliške vizije o temeljnosti samoiniciative vmesnih skupnosti tisti, ki mu je usojeno bistveno prispevati k razvoju konstruktivnega bipolarizma v Evropi (in morda celo – vzvratno – še v Ameriki), osredoto~enega okrog tematike gospodarskega samoiniciativnega vzpona male- ga ~loveka? Ali ne bi ta bistveno aristotelsko-tomisti~na sredinska vizija šele zares uteme- ljila in sprostila naboj situacije, ki se ji nezadr`no pribli`ujemo? Ali ni doba, kateri se prib- li`ujemo, torej v tem smislu celo bistveno katoliška? ^e je to tako, se potem pred nami odpira velika prilo`nost ne le za katoliško politiko, pa~ pa za katoliško kulturo nasploh. Tudi v Sloveniji. Tudi za našo revijo. Se tega dovolj dobro zavedamo? Se tega naša katoliška politika dovolj dobro zaveda? Ali le caplja za nekimi pre- `ivelimi shemami politi~nega `ivljenja? Odvisnost kot osrednja tema pri~ujo~e številke naše revije je le na videz vnanja pri~ujo~e- mu premisleku. Ali ni social(isti~)na dr`ava, od katere se v tem sestavku poslavljamo, pravza- prav dr`ava odvisnosti, dr`ava odvisnikov? In ali ni po drugi strani katoliška dr`ava kot dr`a- va subsidiarnosti in samoiniciativnosti dr`ava neodvisnega, samostojnega, suverenega ~loveštva? Ivo Ker`e