a s° li fl* kijj aza> ieraj !*|o XLVm - št. 20 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, petek, 10. marca 1995 110 ;eni-<<$■ 'etil1 3el« i j* »lav- 'rnj< im«' zn# lom a!' da Šte- i j« /os" anj" »m. te 1Ž irKf al* bil avi" otočji i < n51 Viljem žener, nagrajen za izjemne gospodarske dosežke Kar se dogaja zdaj, je grozljivka Trdnost tolarja je tudi meni všeč, toda inflacijo naj spravijo na 5 odstotkov, kar je problem vlade, pravi Viljem Žener iz kranjske Save. Kranj, 8. marca - Letošnji letošnjega leta, če se stvari Uigraj enec gospodarske ne bodo spremenile, saj ne sbornice je Viljem Žener, kj je od leta 1984 glavni direktor oziroma predsednik predstojništva kranjska Save, prej pa je bil deset let direktor tovarne avtopnev-matika Sava Semperit. Kar se dogaja zdaj, je grozljivka, izvozno gospodarstvo ne bo preživelo moremo tako hitro čistiti stroške, da bi nadomeščali razliko med tečajem in inflacijo, lani je bila razlika 15-odstotna in Sava je izgubila 6 milijonov mark, je dejal v pogovoru, ki ga objavljamo na 7. strani. Viljem Žener je že dolgo na vodilnih položajih in kot najtežja leta je označil začetek osemdesetih let, ko so imeli strahotne težave z devizami, država jih je tovarnam pobrala, kupovati so jih morale na črnem trgu in zaradi tega se je vodstvo Save znašlo celo pred sodiščem. Današnje težave s poplavo deviz so ravno obratne in prav nič lažje. stroji v tržiški Lepenki stojijo Delavci stavkajo, režijci delajo ^ delavcev za stroji zahteva izplačilo decembrske in januarske plače. /fržič, 10. marca - Proiz-JjNa v tovarni Lepenka v !^'cu je obstala prvi dan Jjjca, 40 delavcev v energe-. *•> vzdrževanju in upravi pa * v*dno dela. Do stavke je Mšlo, ker 67 delavcev za 'Ni tudi na tak način zahte-j* izplačilo decembrske in l^uarske plače. "Stavka ni bila napoveda-;a> zato je vodstvo precej P^senetila. Žal je zaradi *ustavitve proizvodnje do 9. 2^'ca nastalo za okrog 12 a,1»]onov tolarjev škode, kar JJJdstavlja vrednost enome-5fCne brutto plače. Posredna j5°da je še precej večja, saj že ^ubijamo sklenjena naročila j.aradi zamud pri dobavi na-otm kupcem. Razen tega so Le*eni pogovori z bankami, Ha*rum smo Ponu£"li odstop 0?Sln terjatev do kupcev, ia em Pa smo Jin zaprosili ^ Pomoč pri izplačilu plač. ajae"krat ni moč napovedati, stelri Pro*zv°dnja ponovno *la> saj mora odločitev o nadaljnji usodi podjetja sprejeti skupščina delničarjev na seji v četrtek pozno popoldan," je o zapletih v tržiški Lepenki včeraj povedal Uroš Dobrin, vršilec dolžnosti direktorja podjetja. Več o tem na 4. strani! • S. Saje V Seiku stavka odložena Jesenice, 9. marca - V jeseniški družbi S.E.I.K.O so včerajšnji dan napovedali začetek stavke, če ne bodo dobili januarskih plač, vendar je odložena, saj bodo počakali do prihodnjega torka, ko naj bi dobili predujem italijanskega partnerja Siderimpes. Družba svojih sredstev nima, zato je odvisna od koncema Slovenske železarne ali od predčasne porabe terjatev, italijanska firma Sidermpes je včeraj sporočila, da je 14. marca pripravljena predčasno nakazati nekaj denarja. Zaključni račun za lansko leto je pokazal velikansko izgubo, saj znaša kar 70 odstotkov realizacije. Zategadelj je razumljivo, da skupščina zaključnega računa ni sprejela, temveč so zahtevali poročilo bivšega vodstva in revizijo poslovanja. Čisti dolg družbe znaša približno 450 milijonov tolarjev Zaradi zelo visoke izgube in zadolžitve družbe, ki je bistveno večja od podatkov na začetku lanskega decembra in zaradi zakonske ustavitve prodaja družbe železarn po besedah v.d. direktorice Marte Gorjup-Brejc ni moč izpeljati tedaj predloženega programa. ^kfonsko sporočilo v državni zbor je bilo lažno Eržen ostaja, Omanova odhaja o°stal bo član poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije, Irena Oman pa se je e franke poslovila in je od torka članica poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. <$ itn* tU"! i 4 v nos!1*' 8' marca * Poslanec Sem na bojniški, in ko jo bom resnico, ne pa, daje s svojimi dr* Jne Poslanske skupine končal, se vračam v državni trditvami naredila ogromno -------j w------ Skode meni in moji druiini. Ne vem. Mogoče jo je kdo v zbor. Spora med Janezom Janšo in menoj ni. Danes E^en7ne.m z°oru Brane doi*Uinaei d?ma' na svojem s% „: OJci Pri Tržiču, kjer sva govorila in se t *Ve*i z i V,sredo obiskali. V za moje delovanje v stranki, ugibanji v javnosti, ali katere član sem, ko pa bom oddal še pismeno pristopnico, bom tudi član poslanske se c Je r»H^° "J1 v javnosti, aii ^nda\,P°VČdal Poslanskemu 'azhaja, e1 ne' ali se res str*nkn |. socialdemokratsko resnice ,0VeniJ'e in koliko je »adic "aaiegoVai 8°voncah, da je fega Ih?1 Uslužbenko držav- Se nje»nv * smo želeIi slišati "PosT resnico. nis*m nHSkemu ^ndatu se tUtii ™v°vedal in se mu »ika ar V kabinet Predsed- So ročil Zine8a zbora in odstop je čista lat skupine te stranke. Ker nisem predsednik nacionalnega foruma stranke, ki je bil ustanovljen v Tržiču, nisem užaljen. Sem podpredsednik in tako je bilo v stranki tudi dogovorjeno. Tisto s spolnim nadlegovanjem uslužbenke v državnem zboru je tudi laž in grdo podtikanje. Če ima dekle kaj vesti, jo bo slejko-prej zapekla in bo povedala /K trgovce ^ Črtna kodi) Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 dogovorila takšno govorjenje tudi prisilil, morda pa sem tudi jaz komu trn v peti zato, ker se kot poslanec odločam po svoji glavi in ne pristajam na strankarske direktive." Poslanka Irena Oman pa nam ie prav tako v sredo povedala, da je od torka članica poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ne pa tudi stranke, čeprav je iz Socialdemokratske stranke izstopila. V novi poslanski skupini želi delovati predvsem na področju zdravstva, kulture, šolstva, deloma pa tudi na področju mednarodnih odnosov in ženske politike. • J. Košnjek za obrtnike, podjetnike VODENJE POSLOVNIH KNJIG &A?iL°m (tudi CD-ROM, MULHMEDUA) ^UNALNjSka in programska oprema ^\2\.000s Digital Logic S/, 310-220 Kfanj-Labore, Ljubljanska c.2l Ostrejši pogoji za menjalnice Kranj, 9. marca - Banka Slovenije je zaostrila pogoje za opravljanje menjalniških poslov, konsignacijska skladišča pa ne bodo smela več prodajati blaga za tujo gotovino. Menjalnice bodo morale pri banki, s katero imajo sklenjeno pogodbo, voditi evidenčni račun za tolarsko in tujo gotovino. Menjalniško poslovanje bodo morali blagajniško in knjigovodsko ločiti od ostalega poslovanja. Svojo dejavnost bodo lahko financirale izključno z lastnimi viri ali s posojili, evidentiranimi na žiro računu. Vsak dan bodo morale izdelati dnevno poročilo in ga predložiti banki. Menjalne tečaje bodo smele v dogovoru z banko določiti le enkrat dnevno. Menjalničarji bod morali menjalna mesta opremiti z nalepko Banke Slovenije, kar bo dokazovalo, da izpolnjujejo po-goje za menjalno poslovanje. Glede blagajniškega maksimuma in provizije banke se bosta menjalnica in banka lahko dogovorila. Spremembe se nanašajo tudi na plačevanje v tuji gotovini, saj konsignacijska skladišča ne bodo več smela prodajati blaga za tujo gotovino. Banka Slovenije pa bo pri izdajanju dovoljenj za prodajo blaga za tujo valuto zelo restriktivna. Banka Slovenije torej na področju menjalnic in plačevanja z gotovino uva-ja večji red, saj tako nedvomno želi preprečiti pranje umazanega denarja. Spremembe pogojev poslovanja menjalnic in plačevanja s tujo gotovino bodo objavljene v uradnem listu, pri menjalniških poslih bodo začeli veljati mesec dni po objavi, pri plačevanju z gotovino pa naslednji dan. Banka Slovenije je sprejela tudi kvantitativna merila, na osnovi katerih bo izdajala bankam dovoljenja za združitev. S tem želi preprečiti monopolno in oligopolno združevanje bank. Sklep bo začel veljati osmi dan po objavi v uradnem listu. • M.V. Gorenjska ^ Banka d.d. Kranj Banka d posluhom Brnik, 7. marca - Na letališče Brnik sta v torek prileteli prvi dve izmed treh letal, ki jih Je naše obrambno ministrstvo pred nedavnim kupilo v Švici. Letala, v sredo ie na Brniku pristalo tudi tretje, bodo v okviru 15. brigade stacionirana na Brniku, po uradnem prevzemu in registraciji, pa naj bi v ponedeljek z njimi poleteli tudi slovenski piloti. Teoretično šolanje so naši piloti in mehaniki sicer že opravili v Švici, praktični del šolanja pa bo v spremstvu švicarskih inštruktorjev trajal tri tedne. "Letala Pilatus PC 9 so sicer rabljena in imajo od 220 do 300 ur letenja, kar je v primerjavi s 6000 urami, kolikor jih tovrstna letala zmorejo, izredno malo," je povedal Bojan Suligoj, državni sekretar na ministrstvu za obrambo in dodal: "Rabljena je pravzaprav le cena teh treh letal." • Igor K. foto: Gorazd Šimk ■ TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM ■ PROIZVODNJA ■ DOSTAVA ■ GRADNJA JAMČIMO ZA KVALITETO IN KONKURENČNE CENE! P0DBREZJE 26, KRANJ TtL: 0641711-154, Fax: 0641731-600 486/40 že od 121,507,00 SIT ali 7,048,00 SIT mesečno ! mobitel Uradni prodajalec COHTILNA DISKONT PIVOVARNA MarinšeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/115 Vas vabi vsak dan razen srede od 9. do 24. ure na: • doma zvarjeno pivo • malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu • poroke, praznovanje v posebnih sobah • ob petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi Vablj 064/225-060 DOBAVA TAKOJ SLOVENIJAINSVET Javnost ima po svetu velik vpliv na zunanjo politiko Evrope je še mnoge strah Center za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede je 1050 polnoletnih Slovencev spraševal o njihovih pogledih na slovensko zunanjo politiko. Odgovori kažejo, da tudi pod vtisom problemov z Italijo "evropska evforija" pojenjuje. Ljubljana, 6. marca - Anke- valo predvsem slovensko gos- tirani so bili spraševani o petih sklopih vprašanj: o strategiji slovenske zunanje politike, o opredelitvi slovenskega nacionalnega interesa, o vključevanju v Evropsko unijo, o odnosih s sosednjimi državami in o diplomatskih sredstvih zunanje politike. Anketa naj bi bila tudi pomagalo našim diplomatom pri snovanju zunanje politike, kar je potrdil tudi zunanji minister Zoran Thaler, vendar je ob tem dejal, da bo treba še marsikateri pojem javnosti temeljiteje pojasniti, saj je vedenje o marsikateri zadevi pomanjkljivo ali enostransko. Začetno navdušenje nad Evropo, predvsem nad Evropsko unijo, ie splahnelo, verjetno tudi pod vtisom problemov, ki jih ima Slovenija z Italijo in dogajanji v nekaterih državah, ki so se vključevale v Evropsko unijo. Tudi zato je najverjetneje kar 68,3 odstotka vprašanih odgovorilo, da Italijani ne bi smeli imeti prednosti pri nakupu nepremičnin v Sloveniji, ampak naj bodo v enakem položaju kot vsi drugi tujci. Glede vključevanja v Evropsko unijo je bilo 37,8 odstotka vprašanih za čimprejšnjo vključevanje, pičlih 10 odstotkov jih temu naspre-tuie, neopredeljenih pa jih je bilo 52,9 odstotka. 45,5 odstotka vprašanih je menilo, da bi vključevanje v unijo pospeše- podarsko rast, prav toliko pa se jih ni opredelilo. Če k tem odgovorom dodamo še 39,4 odstotka vprašanih, ki so za nevtralnost Slovenije po avstrijskem ali švedskem vzoru, 31,8 odstotka jih je za vključevanje v evropske integracije, 12,7 odstotka pa za vključitev v Nato in za naslonitev na Združene države Amerike, potem je jasno, da bi bil izid zdajšnjega referenduma o vključevanju v unijo negotov, ce ne celo negativen. Argument za to je tudi 77 odstotkov vprašanih, ki so menili, da tujci ne bi smeli biti lastniki nepremičnin v Sloveniji, prav to pa je eden glavnih pogojev za približevanje Slovenije Evropski uniji. Slovenci se še vedrio čutimo ogrožene. Avstrije in Madžarske se po njihovem mnenju ni treba bati, zato pa moramo biti previdni pri Italiji in Hrvaški, pa tudi pri Srbiji. Tudi zato skoraj 40 odstotkov vprašanih meni, da je treba prednostno reševati probleme v odnosih s Hrvaško in Italijo, čeprav sta obe državi uvrščeni med tiste, s katerimi mora Slovenija sodelovati. Na prvih dveh mestih za sodelovanje zaželenih držav sta Nemčija in Avstrija, sledijo pa Italija, Združene države Amerike, Madžarska, Hrvaška in Francija. Rusija je na 12. mestu. • J.Košnjek Slovenski piloti v Ameriki Prometni minister Igor U mek se je v Izraelu dogovarjal o uporabi koprskega pristanišča. Dva ministra slovenske vlade sta sedaj na tujem. Minister za promet in zveze Igor Umek se v Izraelu pogovarja o sodelovanju med državama na področju pošte, telekomunikacij in pomorstva. Naša delegacija je odšla v izrael s predlogom sporazuma, da bi Izrael uporabljal koprsko pristanišče. Obrambni minister Jelko Kacin pa je v Združenih državah Amerike. Na sedežu Organizacije združenih narodov se je pogovarjal o možnosti za ukinitev sankcij in embarga na uvoz orožja za Slovenijo. Naletel je na razumevanje, vendar skorajšnje ukinitve ni pričakovati. Obiskal je Denver in pogovarjal o sodelovanju med nacionalno gardo se Colorada in Slovensko vojsko, generalmajorja Johna Franca pa je odlikoval zaradi prizadevanj za sodelovanje med gardo in našo vojsko. Naša delegacija je obiskala tudi letalsko bazo v Ćolorado Springsu, kjer je letalska akademija. Za sprejem nanjo letos prvič kandidirajo tudi slovenski piloti. OBČINA NAKLO objavlja JAVNI RAZPIS ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI IN PRIDOBITEV KONCESIJE Na podlagi 13. člena zakona o lekarniški dejavnosti (Ur. list RS št. 9/92) razpisujemo opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije: 1. Za območje občine Naklo Kandidati morajo izpolnjevati: - pogoje iz 14. člena zakona o lekarniški dejavnosti - pogoje iz pravilnika o opravljanju lekarniške dejavnosti (Ur. list RS, št. 37/92) Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanih predpisanih pogojih pošljite na Skupščino občine Kranj, Mestna občina Kranj - kot naslednik, Sekretariat za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1, z oznako "za lekarniške koncesije - ne odpiraj". Rok prijave je petnajst dni po objavi razpisa. Udeležence natečaja bo upravni organ obvestil o izbiri v 30 dneh od zaključka razpisa. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA V torek nadaljevanje seje državnega zbora Igralnice in šole čakajo na glasovanje Tokrat naj bi končno le sprejeli zakon o igrah na srečo, kjer je sporno lastništvo igralnic* sprejemali pa naj bi tudi dopolnila k šestim šolskim zakonom. Ljubljana, 10. marca - V jenju sodelujejo tudi sedanji državnozborski odbor pa jih predlog zakona o pravicahi # in nekdanji zaposleni v igral- je precej že zavrnil. Največ pokojninskega in lnvalids*«' torek se bo nadaljevala seja državnega zbora, ki zaradi kočljivih tem in še mnogih neobdelanih tem utegne trajati do konca tedna. Poslanci morajo namreč glasovati o zakonu o igrah na srečo, kjer je sporno predvsem vladno določilo, da lahko pri lastnin- nicah, opozicija pa skupaj s krščanskimi demokrati meni, da lastninjenje ne sodi v ta zakon. Državni zbor naj bi glasoval tudi o dopolnilih k šestim predlogom zakonov o vzgoji in izobraževanju. Dopolnil je blizu 200, matični razhajanj je v pogledih na versko dejavnost v šolah in na razmerje med javnimi in zasebnimi vrtci in šolami ter na državno pomoč zasebnim vrtcem in šolam. Razen tega morajo poslanci obravnavati še predlog zakona o društvih, ga zavarovanja bivših voja$' kih zavarovancev, predlo? sprememb stanovanjskega &' kona, predlog zakona o zračnem prometu in predlo? nacionalnega programa >?.' gradnje avtocest v Slovenij1' • J.Košnjek Zasedali odbori državnega zbora Zakon o popravi krivic do maja Odbor za notranjo politiko državnega zbora je obravnaval predloge zakonov, ki zadevajo popravo krivic, vojne veterane in invalide in žrtve vojnega nasilja. Vsaj del teh zakonov naj bi sprejeli do maja, do osrednje državne proslave 50. obletnice zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne. Poslanec Tone Peršak je iz protesta, ker predlog njegovega zakona o pravicah žrtev, ni bil uvrščen na dnevni red, zapustil sejo, sicer pa je seja pokazala na zbliževanje stališč vladnih strank do poprave krivic. Vladni predlog zakona o popravi krivic naj bi Šel kot krovni zakon v drugo obravnavo, glede višine odškodnine in kroga upravičencev ter načina izdaje mrliških listov in pravice do pokopa pa naj bi sočasno sprejeli dva posebna zakona. Državni zbor naj bi tudi sprejel izjavo, s katero naj bi se opravičil za storjene krivice. Razprava na odboru kaže, da je te zakone mogoče sprejeti do maja, s čimer soglašajo vse parlamentarne stranke. Odbor za obrambo pa je v obravnavi predloga sprememb zakona o vojaški dolžnosti menil, da naj bo civilno služenje vojaškega roka daljše od vojaš- kega služenja, vojaški obvezniki pa naj bi imeli pravico do verske in duhovne oskrbe v vojni in miru. • J.K Zahteve po državnem denarju prevelike Skrajna meja je 510 milijard Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je dejal, da vlada o devalvaciji ne razmišlja, pripravlja pa ukrepe za izboljšanje položaja izvoznikov. Ljubljana, 7. marca • Premier je na časnikarski konferenci dejal, da je skrajna višina letošnjega državnega proračuna 510 milijard. Zahtevki, ki so sprva presegali to vsoto za 150 milijard, so sedaj deloma že zmanjšani, tako da ostaja spornih okrog 60 milijard. Največji problem je pokojninski sklad, ki bi ga vlada rada racionalizirala, vendar stranke niso za to, saj je 450.000 upokojencev pomembno volilno telo. Za letošnji proračun so tudi velika obremenitev lani sprejete obveznosti v obliki najrazličnejših tolarjev. Vsem željam ne bo mogoče ugoditi, sicer lahko ogrozimo obetavne gospodarske rezultate. Dr. Janez Drnovšek je zavrnil možnost devalvacije in napovedal druge ukrepe za izboljšanj« položaja izvoznikov. Nagrade podelilo tudi Društvo novinarji Nagrajeni novinarji Ljubljana, 10. marca - Po Terseglavovib nagradah, ki jih je Društvo za demokfl' tizacijo javnih glasil podelilo JaneZ"j Markešu in Ivu Žajden (Slovenec) tfi. Francu Boletu (Ognjišče) so bile pretep teden podeljene časnikarske nagrade J* Sklada Josipa Jurčiča, ki sta ga ustanov"' Društvo slovenskih pisateljev in revija. Nagradi sta prejela novinar*. Televizije Slovenije Lidija Hren in no^j' nar Mladine Stanislav Kovač, med n°rV' niranci pa so bili tudi Lado Ambroz,c< Igor Guzelj, Janez Markeš, Vinko Vas^1 Mirko Lorenci in Bernarda Nežma"-Sinoči pa je nagrade za dosežke , novinarstvu podelilo tudi Društvo noV? narjev Slovenije. Za življenjsko delo jo J dobil Dušan Benko, za izstopajoče čas"1' karske stvaritve v letu 1994 Nada Ravj« (7 D), Tine Golob (Televizija Slovenij«' in Jože Poglajen (Dnevnik) in za Čas" karstvo v podjetjih Katja Štimac (Krka^ Suzana Kos (Radio Slovenija) in Sofi Ribolica (Primorske novice) pa sta Pr6^j debitantski nagradi. Podelili so tU y srebrne plakete za 25-letno delo novinarstvu. • J.K. Državni svet Posvetovanja županov in svetnikov Kranj, 10. marca - Državni svet nadaljuje s posvetovanji s predstavniki občin, sedaj z župani in predsedniki občinskih svetov. V ponedeljek, 13. marca, bosta na Gorenjskem dve posvetovanji, ki se ju bodo udeležili gorenjski člani v državnem svetu in predsednik ter podpredsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan in Polde Bibič. Prvo posvetovanje bo v ponedeljek, 13. marca, ob 9. uri v Kranju, nanj pa so vabljeni župani in predsedniki občinskih svetov iz Kranja, Cerkelj, Nakla, Preddvora, Šenčurja, Tržiča, Gorenje vasi oziroma Poljan, Škofje Loke, Železnikov in Žirov. Drugo posvetovanje pa bo v ponedeljek, 13. marca, ob 13. uri na Jesenicah, na katerega so vabljeni župani in predsedniki občinskih svetov z Jesenic, Kranjske Gore, Bleda, Bohinja in Radovljice. • J.K. Bo dr. France Arhar še guverner Za ponovno imenovanje dr. Franceta Arharja zfi guvernerja Banke Slovenije se je izrekel tud* predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Ljubljana, 10. marca - Konec marca poteče mandtf guvernerju Banke Slovenije dr. Francetu Arharju, zato rn?rv predsednik republike državnemu zboru predlagati izvolde novega. Pojavile so se ie najrazličnejše špekulacije, k°8 utegne predlagati predsednik, ali ponovno dr. Franceta Ar"J*rJ ali koga drugega. Kot kandidata sta bila omenjana dr. °°r: Škapin in Igor Omerza. Kot kaže, so vse špekulacije odveč, si utegne predsednik republike do konca marca za guverner] ponovno predlagati dr. Franceta Arharja, ki ima veliko zas^uSz stabilen slovenski denar. Za njegovo ponovno imenovanje so že izrekle nekatere stranke (Slovenski krščanski demokrf ' Demokratska stranka), pa tudi predsednik vlade dr. Drnovšek se ogreva za njegovo ponovno kandidaturo. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC** Liberalna demokracija porabila 75 milijonov Ljubljana, 10. marca - Liberalna demokracija Slovenije je skladno z zakonom o volilni kampanji poslala državnemu zboru poročilo o izdatkih za lokalne volitve. Žiro računi na državni in lokalni ravni so zaprti, vse stroške kampanje pa je Liberalna demokracija poravnala. Po zakonu bi smela stranka za lokalne volitve porabiti 87 milijonov tolarjev, porabljenih pa jih je bilo 75. Lokalni organizatorji kampanje so porabili 47 milijonov, kampanja na državni ravni pa je stala 27,5 milijona tolarjev. Liberalna demokra- cija pripravlja spremembo zakona o volilni kampanji, ki bi poostrile nadzor nad spoštovanjem določil zakona. Sprejem v stranko socialdemokratov Evrope Združena lista socialnih demokratov je bila v Barceloni sprejeta v Stranko socialdemokratov Evrope z najvišjim statusom, ki velja za države, ki niso članice Evropske unije. Predsedniku Združene liste Janezu Kocjančiču so za sprejem čestitali predsednik Stranke evropskih socialdemokratov Rudolf Scharping, predsednik Demokratične stranke levice Italije Massimo Allema in mednarodni tajnik te stranke Pier Fassino. Odmevi na Bruselj Komisija za mednarodne odnose Slovenskih krščanskih demokratov je pozdravila odločitev ministrskega sveta Evropske unije za podelitev mandata za pogajanja s Slovenijo, obenem pa je izrazila obžalovanje, da je minilo pet mesecev za obnovitev dialoga z Italijo, sedanji dosežki pa so manjši od oglejskih. Stranko posebej skrbi, da niso bila dana zagotovila glede zaščite slovenske manjšine v Italiji, pričakuje pa, da bo naša zakonodaja čimprej usklajena z evropsko in da bo ustanovljen Urad za evropske zadeve. Imovinska vprašanja je treba obravn ^ ti recipročno. s,ovenariji> ljudska stranka pri vstop» -6 v Evropsko unijo odsv t evforijo, ampak PnP°&fiW dvom in previdnost, a meni, da so slovenski p* jalci ponudili več kot oi_si ^ predvsem glede sprem ^ ustave, zaradi česaar F ^ zoper predsednika vlad Q vložena ustavna ODt0;"j s« vstopanju v unijo n^ odločajo ljudje na reter 6 mu. Glede prestopa * .„<, Oman v poslanskoV5* Lik SLS pa je Marjan Pođ° # izrazil upanje, da to poslabšalo odnosov s * ^ demokratsko stranko nije. • J.K. msm glas Ustanovitelj in izdajatelj; Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS mic d»n ^^dT^m7^^VS» ob torkih in S^lfjik^^tMfjM^^f^M naročnikllrn^jo 2o"(3itotkov Mpu»u^°tuilna leSTna^ ^ v ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. ' KRANJ _ Aktualni intervju: Zoran THALER, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Bruseljski vlak nas pelje z Balkana Odobritev začetka pogajanj z Evropsko komisijo ima za Slovenijo tudi varnostni pomen, ugotavlja minister Zoran Thaler in meni, da so v odnosih z Italijo možne geste dobre volje, vendar tudi z italijanske strani. Zunanji ministri drŽav, članic Evropske unije, so v ponedeljek v Bruslju odobrili začetek pogajanj o Pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. Kaj je pravzaprav Pridruženo članstvo in kakšna je Procedura pridruževanja? "Odločitev sveta ministrov v ponedeljek v Bruslju, ko so odločili, da Evropska komisija začne pogajanja z farni o našem pridruženem članstvu, je zelo pomembna. Ta korak, ki smo ga opravili s precejšnjo težavo, je bil dolg skoraj leto dni in nas je Pomembno približal k naši vključitvi v Evropsko zvezo. S tem smo se še bolj odlepili od ostalih držav bivše Jngoslavije, od problemov in krize na tem območju in obenem približali državam Srednje Evrope, ki že nnajo asociacijo z Evropsko unijo. Ta odločitev je pomembna tudi za našo varnost. Z nadaljevanjem pogovorov z Evropsko unijo bodo lažje stekli tudi naši pogovori z Natom in zahodnoevropsko unijo, kar je s stališča naše vključenosti v varnostne sisteme zahodne Evrope in Posledično tudi za našo varnost zelo pomembno. Procedura pridruževanja je zelo zapletena. To ni presenečenje. Tudi za sporazum o sodelovanju procedura ni bila enostavna. Doslej smo resnično stali še Pred vrati. S pogajanji pa postajamo resnejši partner unije. S pogajanji, če so resno mišljena, je vedno tako, da so v interesu obeh partnerjev, in da Pripeljejo do rezultata. Na to pot {noramo iti ambiciozno, korak za korakom." Je realna ocena, da smo lahko Pridruženi člani že konec leta? "To je ta trenutek težko reči. Dejstvo je namreč, da so procedure v Bruslju, v Evropski komisiji zapletene tudi zato, ker morajo vsak sporazum, ki je že parafiran, prevesti sedaj že v 11 jezikov, zato je • težko reči, kdaj bo prišlo do samega * Podpisa. Tam, kjer je odvisno od nas, nlntch: o„nrn7nm se bomo trudili, da ne bo zamud." Kmskl Sporazum grozeče preti, kaj vse moramo spremeniti, da bo z nami zadovoljna. Skratka, obnaša se patronsko proti nam, kar je pri nas upravičeno sprejeto z nesimpatijami in ogorčenjem. Drugi vzrok pa je določeno spodbujanje tega strahu doma predvsem s strani opozocije. Sprožena je bila celo ustavna obtožba in demagoška obravnava teh zadev ima očitno določen učinek. Dejstvo f>a je, da tako, kot imamo mi astništvo nad nepremičninami opredeljeno v ustavi, nima nobena država v industrializiranem svetu. Sprejemljivo se mi zdi stališče, ki pravi, da je treba stvari urediti tako, kot imajo to urejeno v nam primerljivih državah, kot so Avstrija in Danska, torej manjše članice Evropske unije, ki tega nimajo zapisanega v ustavi, ampak z nižjimi akti preprečujejo kakršnokoli razprodajo nepremičnin in drugega premožen- slovenska v Italiji. Italija nam glede svoje manjšine nima kaj očitati, mi pa glede naše Italiji marsikaj. Bo morala z našim približevanjem uniji Italija dosledneje spoštovati pravice manjšin. "Italijani v zadnjih pogovorih svoje manjšine pri nas sploh niso omenjali, čeprav v javnosti govorijo drugače, mi smo pa imeli približno 10 strani zahtev glede slovenske manjšine v Italiji začenši s statusom, ki naj bi bil enak, kot ga ima nemška manjšina na Južnem Tirolskem ali francoska manjšina. Zahtevali smo, da se slovenske manjšine ne jemlje več kot talca v teh odnosih, ker ji italijanska država ukinja sredstva, prevzema banko v Gorici in napada banko v Trstu, in predstavili veliko drugih zahtev, ki se tičejo položaja naše manjšine v Italiji. Tukaj si ne smemo delati iluzij. Tam je posluha zelo malo, vendar bomo mi vztrajali, se sklicevali na Konvencijo Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin. Soglašam Ea: Bolj ko bomo zraven, bližje orno Evropski uniji, lažje bomo vzdignili svoj glas za zaščito manjšine." Trdnost zagotovil avstrijske državne pogodbe Ko ste bili na obisku v Avstriji, ste dejali, da bi morali položaj naše manjšine na Koroškem zavarovati z bilateralno pogodbo med Avstrijo in Slovenijo. Tu po mnenju Slovencev na Koroškem ta pogodba ne bi smela nadomestiti Avstrijske državne pogodbe, v kateri 7. člen "To glede denarja je res edinstven primer. Glede optantov in ezulov pa imajo predvsem mediji veliko vlogo in problematiko zelo nenatančno opisujejo. Sploh je pri nas navada, da mnogi mediji in novinarji raje posredujejo italijanska stališča kot pa naša, lastna in s tem nekako vznemirjajo ljudi, rečeno v narekovaju. Optanti so ljudje, ki so takrat optirali, so se odločili za določeno državljanstvo in državo. Ezuli so pa begunci. Ker so bile te stvari po drugi svetovni vojni regulirane, gre po našem prepričanju za optante, ki so se na osnovi veljavnih pogodb odločili za določeno državljanstvo. To ni primerljivo s Sudetskimi posebej zagotavlja pravice manjšin Slovenija izkoristila pravi trenutek Italija nam je dvakrat preprečila Podelitev mandata za pogajanja o Pridruženem članstvu, tokrat pa je osnova dogovarjanja Ogleja se uradno ne omenja več. Odnose z Italijo naj bi uredili na osnovi Rimskega sporazuma iz leta 1983 oziroma sporazuma iz Osima. Kaj je bilo dogovorjeno z Rimskim Nemci, ki so bili na neki način izgnani. Zato je v političnem smislu pomembna uporaba naziva optant ne pa begunec." O številkah ni bilo govora in dogovora V javnosti krožijo različne številke o optantih in objektih oziroma njihovem premoženju. Vaša kolegica, italijanska zunanja ministrica Agnellijeva je v ponedeljek dejala, da premoženje še ni ugotovljeno, in da sta se dogovorila za posebno komisijo, ki naj bi to ugotovila. "Z ministrico se o tem sploh nisva pogovarjala in se nisva glede tega ničesar dogovorila. To ministrica zrn cianstvu, tOKrai pa je sp0razumom? veto umaknila. Zakaj? Ah morda sporazUm je uredil vprašanja zaradi spoznanja, da mora z nami četrtega člena Osimske pogodoe * ^ d napadajo konec koncev le normalno sodelo- g«* rl f a_anje kompenza rd^c brezpogojno vdala Slovcnm, vari ali tudi zaradi pritiska drugih *F£iroma odškodnine za^apušče^ da scjc^V tianic Unije, ki bi Slovenijo rade «J videle v svoji družbi? "Po mojem prepričanju je več okoliščin, ki so vplivale na italijansko odločitev. Gotovo je med nam naklonjenimi okoliščinami tudi italijanska notranjepolitična sprememba, ki se je zgodila s padcem perlusconijeve vlade in so postfasis-? vsaj začasno izpadli iz vlade, kar je biloDOm^l---J-:— - T no in nacionalizirano premoženje tistih istrskih optantov, ki so se odločili oditi v Italijo. Po Pariški mirovni pogodbi in Londonskem memorandumu so imeli ljudje eno leto časa, da se odločijo, katero državljanstvo želijo imeti: ali takrat da ni ničesar dosegla, da minister Thaler ni dal nobenih obljub, da skratka Italija od tega ničesar nima. Dejstvo je, da je od tistih časov minilo 50 oziroma 40 let, da se je marsikaj v tem času dogodilo in spremenilo, da so stvari nepregle no jugoslovansko ali italijansko in v dne, in da je to tudi pri nas postala kateri državi želijo živeti. Nekaj nekakšna prepovedana tema, o ka- ?Uo pomembno dejstvo. Pomembno le bilo tudi, da smo to priložnost okoristili in so bili stiki z italijansko stranjo zadnji mesec, posebej po ^ojem obisku v Rimu 8. februarja, 2?lo intenzivni. Pomembna je bila pogodba pa se je ujvanaw i aktivnost celotne vlade s predsedni- kompenzacijo za vojno sitom , j kom na čelu posledično pa so ljudi iz Istre se je odločilo za italijansko državljanstvo. Takrat so bili tudi močno spodbujevani od takratnih italijanskih oblasti, naj gredo v Italijo, sicer so bili označeni za izdajalce italijanstva. Osimska pogodba pa se je ukvarjala tudi s na vplivaiV. ^'U'. posledično pa so • povzro_iia Italija pri nas. To je neriev inU5!iPIlt,sk/ *EP&& p^1" obravnavala že Pariška pogodba iz J^v m združenih držav Amerike le{a 1947 Določeno je bilo, da bo to uredil poseben sporazum in Rimski leta 1983 določil, da da le popusti v svojem cq razumnem vetu in omogoči, da ------_—r teri se#ne sme razpravljati niti v parlamentu. Skladno z razvojem dogodkov bomo videli, če lahko pridemo do kakšnih drugačnih rešitev, kot so sedaj, morda na temelju humanitarne recipročnosti. Vemo, da je tudi fašizem grdo ravnal z našim narodom, da smo takrat zgubili Narodni dom v Trstu, ki so ga požgali fašisti julija leta 1920, in ne samo dom pri sv. Ivanu. Tržaški dom ni več v slovenski lasti. Gre tudi za trgovsko zbornico v Gorici, ki jo se Sif n.em vetu in omogoči, da sporazum je leta 1983 določil, da za trgovsko zbornico v Gorici, ki jo dar 'k0VemJa. ki je stabilna in gospo- jueosiavija izplača 110 milijonov je tako kot dom v Trstu projektiral Pro *° UsPešna, priključi evropskim doiarjev Italiji za to premoženje, in arhitekt Maks Fabiani, ki je bila tudi es°m inteeraciie." sJ „ — c»»ar enkrat za vselei /a Slovence zeubliena. Ce bomo šli da je s tem stvar enkrat za vselej končana. Sedaj pa vidimo, da se želi te stvari ponovno odpreti." integracije. Rimu in Evropski uniji smo vendarle dali določena zagotovila. Vlada je septembra lani izjavila, da _____ „ , omenjala *° predlagala spremembo ustave m ^^SSmk ven- leh 5tva" SlovemJ* " J a4 Z novim letom je začel delovati na Gorenjski c. /■? " *\ W mladinski klub. Ker Mladinski klub Radovljica še vwj, q0 prostore za delovanje, je po dogovoru začasno v Pr0*u orji0^'.-LDS Radovljica. Mladinski klub Radovljica je nepohnem .^rfi zacija in ponuja mladini aktivno prelivljanje prostega cas ^avA mladini aktiven program: sestanki, srečanja, informiran) , sprostitev, treningi, koncerti, razstave ipd ,, hIi tudi čl"fll Vse informacije interesentov, ki bi radi sodelovali inoiu ^pt maldinskega, se lahko oglasijo vsako sredo na Gorenjski c s'eStanP prvo soboto v mesecu na le omenjen naslov, ko poteka} Mladinskega kluba Radovljica. „ j^tiiefi 7m Mladinski klub Radari, podpredsednik Maks KalOfh IZ GORENJSKIH OBČIN diskont v nekdanji škofjeloški vojašnici V začetku le za gostince in trgovce ^°fja Loka, 9. marca - Po takem primeru zagotovo do- bomo vložili približno 50 °bnovitvi nakupovalnega ločen neki spodnji limit vred- milijonov tolarjev, nekaj teatra Loke v Podlubniku, nosti nakupa, tako da bo žav je le z energetskimi 8° Ločani praktično izgubili prodajalna res ostala le za priključki. Za ogrevanje upadno pravo diskontno proda- večje nakupe, če pa do tega mo, da bomo do jeseni pridobilo, kjer bi lahko kupovali ne bo prišlo, si bomo priza- bili in uredili plinski Namezno blago v večjih devali diskontno prodajo za priključek. Prodajalno naj bi kol>činah in s popustom, če občane urediti kje drugje. odprli med 10. in 15. aprilom, Seveda ne štejemo nekaterih Nebnih trgovin, ki so se eklamno ponašale z imenom diskont, pa to v resnici sploh niso bile. Zato je prejšnje zanimanje vzbudila .e$t, da trgovsko podjetje °Ka urejuje diskontno pro-£al° v nekdanjih tankovskih stražah nekdanje škofjeloške j°Jašnice. Direktor Loke Midvik Leben nam je o tem Povedal: , "Res smo se odločili, da na j?brih 1000 kvadratnih me-nh v nekdanji vojašnici ur-Girno diskontno skladišče in Pr°dajalno, vendar naj bi bil amenjen izključno zasebnim „r8ovcem in gostincem kot ^ash and carry". Zgleduje-J10 se po Mercatorju s po- Ponujeni bodo osnovni ži- obratovalni čas pa naj bi bil p>bno prodajalno v Ljubljani vilski artikli in pijače, ki jih prilagojen vrsti kupcev. Ce bo n Želimo preveriti, ali bo trgovine za osnovno preskrbo ostalo le pri trgovcih in posten tovrstni promet, po in gostilne rabijo, del pa bo gostincih, bo krajši - verjetno ^em mesecu pa se bomo tudi delikates in zamrznjenih samo dopoldne, če pa se oh ' ali Di lako trg°vino živil, ki prav tako utegnejo bomo odločili tudi za ob-v,dPrli tudi za ostale kupce, tovrstne kupce zanimati. V čane, pa ga bo potrebno al takoj dodam, da bo v ureditev, ki je že stekla, podaljšati." • S. Zargi BESEDO IMA ŽUPAN Miran Zadnikar Ceste so naša šibka točka Zapleti z mandati svetnikov v občini Gorenja vas - Poljane Vrhovno sodišče zbira dokumentacijo gorenja vas, 9. marca - O tem, kako naj bi ' sestavljen občinski svet občine Gorenja p s * Poljane še ni odločitve. Kot smo že d r°^ali, občinski svet ni potrdil dveh man-|( 0v občinskih svetnikov s list predsednikov ob t^Vn'k. skupnosti in vaških odborov, saj volTi 3 °-''ema ° tem' an so b'le te ^ste v vseb-^ Unih enotah res "istoimene" (ali jih je obč^OCe šteti kot liste ene stranke oz. skupine na anov)- Razrešitev te dileme namreč vpliva v0|jlZračun na volitvah pridobljenih glasov lvcev, na pritožbo nekaterih političnih strank pa soglasja v občinskem svetu o tem niso mogli doseči. Prizadeti so se seveda v skladu z zakonom pritožili na vrhovno sodišče, ki se je že odzvalo z zahtevo po dopolnitvah vlog in dokumentacije, tako o delu volilne komisije, kot tudi o mnenjih in sklepih občinskega sveta. Vsi pričakujejo, da bo razsodba čimprej izdana, da bo lahko občinski svet te občine začel delati v popolni zasedbi. Odločitev sodišča naj bi tudi pomirila ohladitev precej razgretih duhov in odpravo zelo prisotnega nezaupanja. • Š. Ž. GORENJSKE KORENINE Ferjanov ata iz Žej v Mostah ^ ■ Kar so vzeli, naj dajo nazaj iet Vinko Lap, Ferjanov ata iz Žej i'»^^.SU Najstarejši v komendski fan je in se vedno f Čakam in jezim se, Pa bom tudi 100 let . Moste, 6. marca -Je* tako počasi delajo. _ "»čakal, ce bo treba, da bodo lumpi, kar so J**«, nazaj dali. Drnovšek in Milan, Milan *Uca« pa naj jih kar iiajfata in dobro naj jooita to Slovenijo. Pa lumpe, ki tudi zdaj janio lažejo, naj prisilita, da bomo, kar so nan? vzeli, nazaj dobili." h ,.,cer dobre volje in živahnega uma ter še "oijšega spomina je Vinko Lap, Ferjanov *ia iz Zej v Mostah, ki bo 19. avgusta letos Hjaznoval 96. rojstni dan. Pravi, da pri jedi ^ »zbirčen. Vse poje, kar mu pripravijo. DniJra]c Pa ima domačo hrano: žgance, J35nto- Meso mu ne gre. "Čakam, da mi las- et"asteJ°'tako kot v*' da vam wasteJ° ,11' Je šegavo pripomnil in se s pogledom ^Ivame. Ijttdskr" leta Je bil taJnik Krajevnega Andrej. Včasih je Vinko imel 12 glav živine in tudi danes jo imajo nekaj. Pred dvema Vhut7*' lcia Je Dl1 taJn,K Nrajevnc^a ~~"~~:eJ "~[q prizadelo in je na ^dskeoa odbora v Mostah. Takrat ni hotel letoma ga je maio pr Fn izterjati ostankov obvezne oddaje JSSSbSSS K »biščcJ° vnuki in £ Je bil za kazen obsojen na leto in tri je najbolj vesel, Kaoar g--------j _ ^ "esece prisilnega dela, pa celotno premo-htuJe So m" zaplenili. Potem so vrnili pet »eictarov ohišnine, ker je bilo na domačiji daru otrok'11 hektarov pa še vedno čaka, Xp J,n dobi nazaj. Vid mu je opešal, sliši pa ««T p,bro- še vedno posluša radio in pravi: »oliko slišim o politiki. Pa samo lažejo in Hi /©. Nazaj pa ne dajo. Sicer pa, tudi 2S kl avto ukrade, ga ne zato, da bi ga Potem sam nazaj dal Takrat 1949. leta e Spominja se Pravniki; prvih je 16, pravnukov pa 13 otem pa našteva sinove in hčere: "France je zidarski mojster v Ljubljani,Marija je gospodinja v Suhadolah, Lojze je že pokojni in je bil tesarski mojster v Mostah, Slavka je šivilja v Mostah, Ludvik t'v a vt opre voznik na Homcu, I ilka usluž-tenka na Brezjah pri Horjulu, Andrej pa je zidarski mojster in kmetovalec v Žejah." da se je 1928. leta začelo b» to m 4"aZaj daL Takrat,.1949: '!? onvorit o elektriki in da so dobili luč 1931 *ojm KhiTl PrOC?S ln m' da*bl £7 feta Za vse n ive od Most proti Vodicam ve it da h; ! ,ahko 1,18,0 Pohite» v postopku, leta. I*vse njive w, ^ r.t ^ 5p ^ doda d. »i »sto, kar so mi vzeli, dobil nazaj." žpn a ,°mačij«. na kateri sta gospodarila i rer»o. ki ™>. :„___j 1^ i..: .___i„ k;i Vinw' mu )e Pred 16 'eti umrla, je bil te?W "aJm,aJši- sedmi otrok. Bilo je včasih za k 'k brata sta takrat od$la v Amcriko .^i^nom. Zdaj je doma tudi najmlajši sin tudi koliko mernikov mcnjo. In še to doda, da ni čudno da ljudje vedno dlje živijo. Včasih je bilo slabo, ni bilo strojev, veliko nesnage in bolezni je bilo. Zdaj pa, zdaj pa ima v načrtu, da dočaka sto let in za Drnovška in Milana pravi, da sta ta prava. • A. Zalar Preddvor, 8. marca - Sodeč po naši nedavni anketi, so ljudje v novi občini Preddvor na splošno zadovoljni s svojim krajem. Motijo pa jih slabe ceste. Njihovemu županu Miranu Zadnikarju smo zato naslovili vprašanje, kako se bodo lotili tega perečega problema. Ljudi v Kokri skrbi zlasti VzdrŽevanje vaških cest, za kar ie svoje čase skrbelo Gozdno gospodarstvo. Kdo bo poslej? "Gozdne ceste, za katere je včasih skrbelo Gozdno gospodarstvo, so zdaj padle v breme lastnikov. Nekaj pa je na tem območju tudi krajevnih poti, ki sta jih dolini financirati krajevna skupnost in občina. V Kokri so zdaj kupili pesek, poti bodo spomladi nasuli, razmišljajo pa tudi o tem, da bi našli človeka, ki bo ceste vzdrževal.." Kako boste urejali druge občinske ceste? "Več cest v občini je potrebnih obnove. Tako razmišljamo, da bi pritisnili na DA RS, da bi končno dobili odsek ceste Britof -Hotemaže, ki je nujna, če hočemo razvijati turizem. Na Jezerskem vrhu se nam namreč kale moinost, da dobimo gostinsko-turistični objekt. S tem je povezana tudi ureditev ceste po dolini Kokre in obnova moštvo. V slabem stanju je tudi cesta Preddvor - Bela - Bobovek, ki jo bomo najbrl začeli le sprila temeljito obnavljati. Cestno podjetje namreč odsvetuje zimsko krpanje. Med prvimi načrti je tudi ureditev pločnika do šole. Ostali načrti, ki zadevajo morebitno širitev ceste skozi sam Preddvor, pa so malo tele uresničljivi. Bolj se zavzemam za obvoznico do Preddvora, podoba kraja pa naj v interesu ohranitve sedanjega vaškega jedra ostane, kakršna je sedaj." Kaj pravite na pobude glede ureditve okolice jezera Črnava? "Odkar sem bil tudi predsednik Turističnega društva Preddvor, smo razmišljati tudi o ureditvi desnega brega jezera za športno dejavnost in morda še majhen kamp, vendar zaradi neurejenih lastninskih vprašanj načrtov nismo mogli uresničiti. Zdaj je območje denacionalizirano, hotel je najemnik in zdaj je prilol-nost, da se pomenimo tudi o molnosti, da jezero in okolica kaj prineseta tudi kraju. V kratkem se bomo srečali s predstavniki vseh treh turističnih društev v občini in Živila kot nosilec turizma v Preddvoru, kjer bo beseda tudi o teh načrtih." Kako daleč so prizadevanja Jezerskega, ki je sedaj v vaši občini, da postanejo samostojna občina? "Jezerjani so na tem področju zelo aktivni in pričakujejo, da bodo le kmalu samostojna občina. Ne vem pa, ali ne bodo potem tele liveli kot v okrilju občine Preddvor. Mi njihovih prizadevanj ne oviramo. Nasprotno, dokler se ne odcepijo, jih vabimo k sodelovanju v občinske organe. Žal pa se neradi odzivajo." • D.Z.Žlebir wwu ^»jij».r, l u j tfu mj» i'l'.".t n T tuu iiuiwwihw ww i wwri nmirnir'" Prostore oddali šele po drugem razpisu V kasarni novi (pod)najemniki in ograja Škofja Loka, 9. marca - Od skupno 16 objektov nekdanje vojašnice v Škofji Loki, s katerimi upravlja ministrstvo za obrambo, se je občina Škofja Loka odločila, da jih v skladu s pogodbo z ministrstvom 13 da v podnajem, dva največja ostaneta do nadaljnjega za begunski center, en objekt pa bo služil za potrebe obrambe. Presenetljivo malo zanimanja za garaže. Še nekdanji izvršni svet občine Škofja Loka se je odločil, da v neizkoriščenih objektih nekdanje škofjeloške vojašnice odda v podnajem nekatere prostore. Kot nam je povedal vodja vzdrževanja stanovanjskega in poslovnega fonda pri podjetju Obrtnik Viljem Hof bo poleg Rdečega križa, prostorov za Krajevno skupnost (ta je prevzela v upravljanje tudi vse zemljišče) in baze za dežurno službo Cestnega podjetja, so po dveh javnih razpisih prostore oddali še za razne delavnice (mizarstvo, dimniki, servisiranje dvigal, šiviljstvo, sestavljanje avtomatiziranih strojev,...), za skladišča (pohištvo, hrana, av-tomaterial, clektroinštalacijski ter vodovodni in toplovodni material) in garaže (skupno 8 garaž za osebne avtomobile, garažiranje in remont gradbene mehanizacije). Svoje klubske prostore bo našel v teh objektih tudi Klub študen- tov Škofje Loke, med najzanimivejše pridobitve pa verjetno sodi ureditev grosistične oz. diskontne prodaje, ki jo bo uredilo v nekdanjih tankovskih garažah trgovsko podjetje Loka. Kljub temu da so takoj na drugi strani Partizanske ceste številne velike stolpnice, jasno da brez garaž, zanimanja za garaže za osebne avtomo- . bile ni bilo toliko, kot so pričakovali, pač pa naj bi prostor znotraj nekdanje vojašnice služil tudi kot parkirni prostor, saj ga ob stolpnicah močno že primanjkuje. Morda je k temu prispevalo dejstvo, da znašajo najemnine od 2 do 5 mark za kvadratni meter na mesec, da gre za podnajem le za določen čas (pet let) in da vlaganj najemnikov načeloma nai ne bi vračali. Zupan Igor Draksler nam je povedal, da se je odločil, da okoli samega objekta vojašnice, kjer je begunski center, da postaviti novo ograjo, ki bo verjetno dvignila nekaj prahu, vendar naj bi tudi na tak način pokazali, da si v Škofji Loki želimo, da se begunjski center čimprej ukine. To je že večkrat tudi uradno povedal predstavnikom Urada za begunce iz Ljubljane. Zemljišče na zahodni strani, kjer je bilo nekdanje telovadišče oz. igrišče vojašnice, je v postopku denacionalizacije. • Š. Zargi Prešteli bodo srne Križ, 9. marca - Člani Lovske družine Komenda so v nedeljo na rednem letnem obenem zboru ocenili, da so lani plan odstrela srnjad i na svojem območju lani uresničili. Uplenili so 51 srn in srnjakov. Za letos pa so se odločili, da bodo aprila najprej prešteli stalež sr nj adi na svojem območju in bodo zato plan odstrela določili naknadno. Člane družine je precej vznemirilo poročilo gospodarja Viktorja Grintala« da je bilo lani uplenjenih tudi 22 lisic, od katerih je bilo kar 17 obolelih za steklino, za tri pa poročila Še nimajo. Na zboru je predsednik družine Nande Vode tudi poudaril, da je družino treba pomladiti z novimi člani. Odločiti pa se bo treba tudi o nadaljevanju zasajanja Rozmanove jame in naselitvi zajcev in fazanov v njej, saj jih zdaj v njihovem revirju skorajda ni. Tudi divjih prašičev skorajda ni. Pojavlja pa se jelenjad, ki pa v njihov revir ne sodi in je zato jelene dovoljeno pleniti, če zaidejo v njihov revir. Prihodnje leto bo Lovska družina Komenda beležila okrogel, 75 letni jubilej. Do takrat pa bodo popravili tudi vsa dotrajana stojišča, neprimerna pa bodo odstranili. Predsednik Nande Vode pa je ocenil, da se bodo morali s sosednjimi družinami oziroma Kozorogom dogovoriti o kompleksnem planu odstrela divjadi na njihovem oziroma širšem območju. • A. Zalar Strešna konstrukcija EEK Videm V torek, 28. februarja, smo v prilogi GRADIMO pisali, da so v Dom-planu pri izvajalskem inženiringu zelo zadovoljni poleg Gradbinca in ETP Kranj tudi s pogodbenim izvajalcem za strešno konstrukcijo. Opravičujemo se vodji PE Inženiring v Dompla-nu Francu Vilfanu, ki povedal, da gre za mariborsko firmo EEK Videm, d.o.o., in ne, kot se nam je zapisalo, da je to firma EKK. Za napako se opravičujemo tudi firmi EEK. Gasilski statut Kranj - Nov statut gasilske organizacije določa, da je član prostovoljnega gasilskega društva vsak, ki je vpisan v evidenco Članov, mladi člani pa so lahko stari od 7 do 18 let. Gasilski veterani so starejši od 63 let, članice pa od 50 let. Gasilci se med seboj naslavljajo tovariš, gasilski pozdrav pa je Še naprej Na pomoč. Častni Član PGD je član ali katerikoli drug državljan Slovenije, ki mu jc pristojni organ podelil ta naziv. • 1. PetriČ ZANIMIVOSTI Lončarstvo in še kaj "v živo" Škofja Loka - V restavraciji Krona je ves mesec na ogled prodajna razstava lončarskih izdelkov Barbare Štemberger-Zupan, dražgoških kruhkov Cirile Šmid in poslikav na lesu Alje Kump-Ankerst. Izdelke domaČe obrti so vse tri izdelovalke, ki že nekaj Časa svoje izdelke predstavljajo na skupinskih razstavah, predstavile tudi v živo. Za marsikaterega obiskovalca je bilo srečanje s temi že skoraj pozabljenimi obrtmi posebno doživetje. Obisk je bil še posebej velik, ker je bil na Mestnem trgu minulo sredo tudi škofjeloški Mesečni sejem. Na sliki: pod rokami Barbare Štembergar-Zu-pan nastaja na lončarskem vretenu mala keramika. • L.M., foto: Gora/d Šinik Nadaljevali bodo z urejanjem obale Zbilje, 9. marca - Na rednem občnem zboru so se v torek zvečer v Zbiljah sestali člani Turističnega društva Zbilje. Čeprav so v okviru programa za letos nameravali spregovoriti tudi o nekaterih vprašanjih glede ureditve jezera in prostora ob njem, žal na srečanje s člani ni bilo nekaterih predstavnikov občine Medvode, da bi bili iz prve roke seznanjeni z razmišljanji in načrti. Ne glede na to, do konca zasedanja so se zbora udeležili trije člani občinskega sveta, so sprejeli program za letos. Tako bodo v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost letos skušali pridobiti vse gradivo za celotno podobo Zbilj z oznakami. Izdali bodo knjigo Zbilje med zgodovino in turizmom, nadaljevali tlakovanje obale do začetka nasipa in organizirali spomladansko čiščenje kraja in okolice. Tudi letos načrtujejo brezplačno razdeljevanje rož. Če bo denar, pa nameravajo nabaviti tudi kakšen nov čoln. Organizirali bodo tudi tradicionalno Zbiljsko noč, ki bo trajala tri dni. Prireditve pa bodo organizirali tudi gasilci in nogometni klub. Na zboru pa so ponovno sprejeli sklep, naj se v prihodnjih dveh mesecih skuša zagotoviti uresničitev lanskega sklepa o prenosu lastništva prostorov iz KS na Turistično društvo. Ena od ugotovitev s tem v zvezi je bila, da bi bile zadeve lahko že urejene (in na ta način najbrž tudi ne zamujene), če ne bi bila po sredi malomarnost in zavlačevanja ter zapletanja s tem v zvezi v vodstvu krajevne skupnosti. • A. Žalar Visok telefonski račun, nadloga zemeljska Cvekafon, Telekom ali kdo se je obesil na telefon? Kako v enem mesecu nabrati več kot 6.000 telefonskih impulzov - a) težko, b) šala mala, c) tu nekaj ni v redu Najbrž si ljudje, ki so pred sto in več leti izumljali telefon, niti malo niso predstavljali, da bo njihova pogruntavščina nekoč imela take razsežnosti, kot jih ima danes. "VVithout phone, You are death Man," je nedavno izjavil neki amer- iški poslovnež. Pa kaj pri poslu, sporazumevanje preko telefona je dandanes najbolj razširjena oblika medsebojnega komuniciranja. Število telefonskih priključkov na prebivalca je konec koncev tudi eden izmed znakov raz- Vladimir Čeme, župan občine Radovljica: Upniške ceste ni v republiških načrtih "Če država letos ne bo nadaljevala z obnovo ceste po Upniški dolini, bodo občani zelo razočarani,"pravi radovljiški župan. * Prejšnji četrtek je ra- finančni zalogaj. Še pred dovljiško občino obiskal odočitvijo o gradnji bo tre-Marjan Dvornik, državni ba tudi razčistiti strokovno sekretar v ministrstvu za promet in zveze. O čem ste se pogovarjali? "Državnemu sekretarju, ki sicer že od prej dobro vprašanje, ali je na tem mestu potreben most tolikšne nosilnosti ali ne in koliko to vpliva na ceno." * Zakaj štejete med kri- pozna cestno problematiko tične odseke tudi križišče v radovljiški občini, smo pri Valantu v Lescah? Kri-ponovno predstavili stanje žišče so vendarle lani obno- magistralnih in regionalnih cest, nad katerimi ima roko država. Na sestanek sem povabil tudi predsednike tistih krajevnih skupnosti (Lesce, Lancovo in Kamna Gorica), kjer so problemi največji." * In kakšno je stanje cest? "Ceste so ponekod že tako slabe, da ogrožajo varnost cestnega prometa. Nekaterim odsekom grozi tudi nevarnost popolne zapore. vili. "Križišče ni dokončno urejeno, zato je republiški inšpektor za ceste ob koncu lanskega leta izdal Cestnemu podjetju Kranj odločbo, da mora do konca letošnjega marca urediti odvodnjavanje in preprečiti prelivanje vode preko vozišča in odpraviti neravne dele." * Če sodimo po izkušnjah iz prejšnjih let, za vse naloge zagotovo ne bo denarja. Za katere je po * Kateri so najkritičnejši vašem mnenju največ" mož nosti? "Vse je odvisno od finančnih sredstev ministrstva oz. od tega, katere naloge bodo uvrščene v republiške načrte. Ker državni proračun za letos še ni sprejet, moramo odseki? "Na regionalni cesti od Radovljice proti Lancov-emu je že sedaj zaradi usadov na nekaterih odsekih polovična zapora cesta, lahko pa se zgodi, da bodo novi usadi popolnoma zapr- javno opozoriti na nevzdrž-li cesto in onemogočili pro- no stanje nekaterih cestnih met v Lipniško dolino, kjer Živi okoli tri tisoč občanov. V LipniŠki dolini, kjer so lani le dočakali posodobitev prvega cestnega odseka, pričakujejo, da bodo cestarji odsekov v občini in s problematiko seznaniti poslance in ostale, ki bi lahko vplivali na končne odločitve. Še največ možnosti je, da bi letos dokončno uredili kri- nadaljevali z obnovo, in da žišče pri Valantu, uredili bodo letos obnovili vsaj del križišče in asfaltno prevleko do križišča pri osnovni šoli v Lipnici. Med prednostne naloge sodijo tudi dokončna ureditev križišča pri Valantu v Lescah, sanacija usadov na regionalni cesti Begunje - Bistrica pri Trži- v Lescah ter sanirali usade na cesti proti Lancovemu. Bojim pa se, da ne bo denarja za nadaljevanje obnove Upniške ceste, saj ta cesta za zdaj ni niti v letošnjih načrtih ministrstva. ču, asfaltiranje odseka od Če se bo to res zgodilo, bodo magistralne ceste do mostu v Upniški dolini zelo razo čez Savo pred Bledom ali vsaj izravnavo grbin v ovinku pri hipodromu, posodobitev regionalne ceste Gobavci - Črnivec, posodobitev križišča regionalne in Alpske ceste v Lescah in obnova asfalta vsaj do železniškega prehoda..." * Ste se na sestanku pogovarjali tudi o izgradnji mostu čez Savo v Globokem? čarani." * Bi lahko rekli, da so razmere na lokalnih cestah celo boljše kot na regionalnih in magistralnih? "Ker za zdaj še preslabo poznam stanje na lokalnih cestah, takšne ocene ne bi mogel dati. Vem pa, da so krajevne skupnosti pri obnavljanju in vzdrževanju krajevnih cest veliko tiare-dile in da so bile vsaj doslej "Tudi. Čeprav izgradnja zadovoljne s sodelovanjem novega mostu ni državna občine, ne pa z odnosom obveznost, se je državni sekretar strinjal z našim stališčem, da most ni pomemben samo za krajane na obeh straneh Save, ampak tudi širše. Nakazal je možnost, da bi pri investiciji Z delom sredstev sodelovala države do problematike na regionalnih in magistralnih cestah. V krajevni skupnosti Lesce so, na primer, sami zbrali denar za pločnik, ga uredili na višino, ki predvideva asfaltiranje, medtem ko na asfaltno prevleko še ved- tudi država. Most, nosilnosti no čakajo. Žal je tako, da je petnajst ton, naj bi stal okoli denar lažje dobiti od kraja- 45 milijonov tolarjev, kar je nov kot od države." • C. samo za občino ^prevelik Zaplotnik vitosti neke družbe. In Slovenci smo na tej "telefonski" lestvici očitno dovolj visoko, da smo spoznali, da telefonski aparat poleg tega, da Janez Micki še pravočasno sporoči, naj počaka z zrezki, čes da bo malo zamudil, lahko služi tudi zabavi, razvedrilu in ... telefon je lahko tudi vir zaslužka. Temu seveda sledi poplava oglasov o takih in drugačnih storitvah preko telefona. Ta nam bo napovedal našo usodo, drugi nas bo spolno vzburjal, tretji "le" čvekal z nami, seveda za primerno ceno, toliko in toliko sitov na minuto... Pa smo tam, telefonski račun kar naenkrat poskoči za desetkrat, število telefonskih impulsov je gromozansko, kot da bi po cele dneve "viseli" na eni od teh "razvedrilnih linij". "Ampak pri nas ne kličemo na take številke, napaka mora biti nekje na telefonski centrali, mogoče nekdo drug kliče preko naše telefonske številke..." je oni dan razlagal jezni občan, ki je obiskal uredništvo Gorenjskega glasa. Prisluhnili smo njegovi zgodbi. "Telefon smo dobili konec leta '93 in tja do maja '94 so bili računi za telefon "normalni", 2.000, 3.000 tolarjev, nakar smo dobili tistega za nekaj čez 14.000 tolarjev. Ker smo zamudili rok za reklamacije, le-ta je osem dni po predložitvi računa, smo račun pač plačali. Na pošti so nam "šli na roko" in znesek razdelili na tri obroke. No, po prvem plačanem obroku je naslednji mesec prišel opomin v višini drugih dveh Obrokov. V strahu, da nam odklopijo telefon smo znesek poravnali v celoti. Telefonski računi, ki so prihajali v naslednjih mesecih so bili med seboj močno različni, praviloma vsak drugi mesec je bil račun višji kot običajno. Kljub temu da se nam je vse skupaj zdelo čudno, smo račune plačevali, vse do računa za mesec februar, ki je presegal 21.000 tolarjev." "Telefoniral sem na reklamacije, da je nemogoče, da je račun tako visok, da ga ne nameravam plačati, in da bi se oglasil pri njih. Da naj nikar ne hodim k njim, da naj le napišem pritožbo v treh izvodih in jo pošljem. Sicer pa, saj pritožba ne zadrži plačila, samo obresti boste morali plačevati, mi je bilo rečeno," je razlagal jezni občan, ki pa se je še isti dan vseeno oglasil v podjetju Telekom Kranj. "Motil me je aroganten odnos g. Kožuh, s katero sem kontaktiral, saj mi je svetovala naj se doma zmenimo, kdo je kam telefoniral, čes bogvedi kaj počneta mama ali pa hči, ko mene in moje partnerke ni doma." In potem je šle po ustaljenem redu. Jezni občan je napisal reklamacijo računa PTT storitev (za kar obstaja poseben interni obrazec'). V roku 30 dni naj bi dobil odgovor, najbrž podan na podlagi izpisa telefonskih pogovorov z njegove številke. Gospod (njegov naslov hranimo v uredništvu) je povedal, da sta njihov telefon pred kakim mesecem preverila fanta iz Telekoma in ugotovila, da ni mogoče, da bi se kdo "priklopil" in telefoniral pre-ko njihove številke. Vendar se našemu občanu to zdi neverjetno, saj je telefonska linij2 kljub temu, da je številk2 samostojna, večkrat zasedena, tudi kadar cela družina z2 mizo in igra remi in jih želi poklicati prijateljica a jih ne more, češ da je linija zasedena. Da pri njih pogosto zvoni, ko kdo želi banko SKB, AMp ali pa Dijaški dom, imaj0 namreč podobne številke. G. jezni občan pa je povedal tudi, da je njegova 14-letna h& povedala, da se je res enkrat 10 minut pogovarjala p° "Čvekafonu", za kateref2 oglas je zasledila v revij1 Jana, kjer piše, da je cen2 pogovora 23,40 SIT. "Čeprav bi se po "Čvekafonu" pog0' varjala trikrat več, kot je povedala, še vedno nebi p,0.' delala toliko impulzov, kot p je na našem februarske^ računu, namreč za več kot 1° ur "Čvekafona", je bilo >e rečeno. Kakorkoli že, jezni občan & naše zgodbe trdi, da tak° visokega telefonskega račun2 ne bo plačal. Naj se Pr ugotovi, na kateri strani je krivda. Je to, napaka v tel?' fonski centrali, na katero Je priključena njihova številk3' se je nanjo "priklopil" k(J0. tretji, je račun za "čvekafon večji, kot bi moral biti » izračuna po ceni iz oglas2• Najbrž bo odgovoril telefon5' ki izpis. Tudi plačal bo nekdO; izpis. iuai plačal [n upajmo, tudi pojasnu -'telefonsko zbrko". • Ig»r Ljudska univerza v Kranju ponuja študijske krožke Nekaj zamisli, kako prijetno izkoristiti prosti čas izdelovanj6 Kranj, 10. marca - Ljudska univerza Kranj se je lani vključila v projekt Andragoškoga centra Slovenije, ki je začel usposabljati vodje in mentorje študijskih krožkov za organizacije in zasebnike, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Študijski krožki so neformalna oblika izobraževanja, ki jo Ljudska univerza ljudem ponuja brezplačno. Študijski krožki imajo svoje korenine na Švedskem in v ZDA, ki so s takim načinom izobraževanja začeli že pred mnogimi leti. Gre za neformalno obliko izobraževanja, ko se najdejo skupaj ljudje s podobnimi zanimanji, usposobljen mentor pa med njimi opravlja organizacijsko in usk-lajevalno vlogo. Skupina, ki se dobiva bodisi v prostorih neke izobraževalne ustanove, krajevne skupnosti ali pa kar na domu katerega od udeležencev, sami naredijo izobraževalni načrt, si razdelijo študijska področja, nato pa se dobivajo in izmenjujejo znanje Teme so zlasti s področij splošnega izobraževanja, od zdrave prehrane, vzgoje in nege rastlin, bio vrtnarjenja, ekologije, peke domačega kruha, do ureditve kraja, skratka izbor je odvisen od želja članov krožka. Na končni javni predstavitvi udeleženci tudi pokažejo, kaj so se lepega in koristnega naučili. Kot nam je povedala direktorica Ljudske univerze Kranj Darja Kovačič, bodo spomladi začeli s tremi temami študijs- kih krožkov. , drobnih daril in okraskov-povabimo igralca in pev vendar vodstveni ekipi, ne samo pisanje 0 njej preveč diši po n1, politiki. Izvozniki vpijemo, se . "Večkrat lahko slišimo, da sestajamo, o tem se piše, Je vodstvo Save zelo dobro, v vendar je vse zaman. Nimam P'edstojništvuje nekaj izjem- več besed, sprašujemo se le, |»0 dobrih ljudi, zlasti na kako dolg° bo kdo vzdržal. "Bančnem področju?" Kapitalno intenzivnim je ne- "p;„™x____.v'- • „_ koliko lažje, takšna je naša ^Mm^orfu^v%£^ Jtopne atL im- fkipi tovarne avtopnevma- amo pa tud, delovno inten- ?ke je odličen finančnik, ki Zl™c: de"imo ,YCL°. *! ni član predstojništva. £dc*uJe f£2SUftJfi£fc znance so bile od računo- Po Evr^i so tak«ni i^elki *e ^dstva ločene že pred mojim skoraJ. afiftjfl miSSn S d»rektorjevanjem, kot nova ?r?kl dclV ^ «i S ?'užba pi se pojavlja kontrol- bodo xv Sloveniji zanje še ,n8. ki ima PtrdnoJ navezo z nekaJ časa imeh P°8°Je-racunovodstvom." "Nagrada temelji na deseta: i*.* i tletnih podatkih, ti pa so «>o il-jr61"' !i-S.W." dobri, naVaščala je proizvodu- ,u izjemno sposobnih ljudi, . ' . . . ■' r c„.,„ . verjetno to nf lahko delo, v Ja'. P^aja izvoz Sava je utemeljitvi nagrade so zapi- ve,,ko testirala?" *'•> da ste se dokazali v "V zadnjih desetih letih Jeznem in umirjenem, a sino kapital podvojili, akumu- ?dločnem vodenju, kar so'mi lacije nismo prikazovali, veli- *J. rekli nekateri iz vaše ko smo investirali, do tri ekipe?" četrtine amortizacije. Izvoz kej?t«praV1,°- da sem meh- tako povečali poslovni ob- seg, saj doma prodaje ne Vse kaže, da je Vaš stil moremo povečati, morda bo Pesen?" zaradi večje konkurence celo "Ce gledam trenutne rezul- nekoliko manjša. Po osamos- »» izvažamo pa 80 odstotkov *ziika 15-odstotna, predlani proizvodnje, kar je za gu- JKaJ maniša. letos se snet marsko proizvodnjo izredno "£?J manjša, letos se spet marsko proizvodnjo izreono 3°ela velika. Poleg tega je za veliko. Sorazmerno težek ?u odstotkov padla lira, itali- udarec je bila v zadnjih letih gAjki trg pa je za nas dosti recesija na Zahodu, ki je Pomemben, zlasti za našo trajala dve do tn leta, neka- bOVarno Velo. Lani smo izgu- ko smo jo preživeli in začela ^'»Približno 6 milijonov se je rast, ki pa se v prodajnih mafk, Jih bomo letos še več? cenah še nI odrazila, lani so v absolutnem smislu še padale, konec leta se je to ustavilo in počasi naj bi narašale. Prišel pa je drug, hud udarec, strahovito naraščajo cene surovin, po dolgem in počez, najhuje je pri tekstilu in. naravnem kavčuku, kar se v prodajnih cenah še ne odraža, morda se bo čez toliko in toliko mesecev." "Že dolgo ste na vodilnih položajih, kdaj je bilo najtežje?" "Na začetku osemdesetih let, ko smo imeli probleme z devizami, ker je država pobirala strahotno težek davek. Če smo tovorno gumo prodali za 100 dolarjev, smo morali uvoziti za približno 50 dolarjev surovin, država pa nam je pobrala devize, tja do 24 dolarjev in 26 dolarjev smo morali kupiti na črnem trgu, včasih tudi s 100-odstotno šticungo, da smo lahko naredili naslednjo gumo. To je bil absurd, metanje v prazno, pod tem bremenom je tedaj najbolj trpel direktor Bohorič, kot direktor tozda, ki so bili tedaj pravne osebe, sem moral tudi jaz na sodišče." "Zaradi prekupčevanja z devizami?" "Ne spomnim se številke, mislim, da je šlo za 10 milijard dinarjev premoženjske koristi in rušenje jugoslovanskega trga, kar bi bila lahko huda stvar, če ljudje ne bi bili razumni. Posredovala je zbornica, vlada in stvar je bila ustavljena, nikakor pa ni bila prijetna, saj se človek pred preiskovalnim sodnikom nič kaj dobro ne počuti." "Zvesti ste Savi, vendar niste Gorenje?" "Najdlje sem res na Gorenjskem. Prva leta sem preživel v Senovem, gimnazijo sem končal v Ravnah na Koroškem, študij v Ljubljani, štipendirala me je Sava, celo kariero sem naredil v Savi, kar ni nobena posebnost. Če pogledam predstojništvo, tudi Balanč je v Savi od vsega začetka, prav tako Perčič, tudi Bohorič, če odvzame m leta, ko je bil v vladi, Pod-nebŠek je bil nekaj let v Iskri, vendar je tu že od leta 1963, Kveder prav tako, Cvenkel, ki je nekoliko mlajši, prav tako, Vizovišek tudi, če odv-zamem šest let prakse pri našem poslovnem partnerju. Bilo jih je nekaj, ki so prišli od drugod, vendar so se težko vživeli, ne vem zakaj, morda smo mi težki, ker je naša branža težka, organiziranost zahtevna. Tudi pri naših poslovnih partnerjih je podobno." "Savo poznate do obisti, je to Vaša prednost?" "Lahko, včasih morda tudi slabost, saj bi bilo bolje, če ne bi videl vseh okoliščin. Včasih sem poznal vse zaposlene, vse obraze, danes jih ne več, saj se manj gibljem v proizvodnji, poznam pa seveda vse vodilne, vodstvene, tja do radni tehnologov, prodajalcev." "Svetujete mladim, naj ne menjajo službe?" "Mladi so danes drugačni, ne bo rekel, da je to dobro, toda mi smo bih veliko bolj skromni in z vsem zadovoljni. Takrat nisi slišal - nimam nobene perspektive, danes pa to pogosto slišim. Nekateri sorazmerno hitro dosežejo ugodno razporeditev, ki je osnova plače, nato lahko napredujejo le še po vodstveni lestvici, kar pa vsi ne morejo." "Mladi imajo torej boljše možnosti?" "Mislim, da so njihove potrebe večje, danes starši otroku že za maturo kupijo avto, mladi hočejo vse doseči zelo hitro, plače pa seveda niso visoke in tu se ustvarja konflikt. Z očmi managerja so nameč plače previsoke, mislim, da je bila napaka storjena pri podpisu prve kolektivne pogodbe, če bi bilo takrat izhodišče nižje, danes ne bi živeli nič slabše, naše kalkulacije pa bi bremenili nižji stroški in konkurenčnost bi bila večja. Tako pa smo zelo izpostavljeni v primerjavi z višegranjsko skupino, tolče nas zlasti Češka kot domovina gumarstva, ki je največji vzpon naredilo pred drugo svetovno vojno, tradicija pa je ostala. Plače so namreč na Češkem več kot polovico nižje, znašajo približno 300 mark, pri nas 800 mark, bruto pa 1.500 mark. Ko to povemo tujcem, ki prihajajo k nam s svojimi načrti, saj tudi mi iščemo strateška zavezništva, pravijo, saj to ni tako malo." "Sava je s tovarno avtop-nevmatike vključena v evropske tokove?" "Avtomobilska pnevmatika predstavlja dve tretjini našega poslovnega obsega, v vsem povojnem obdobju se je najbolj razvijala, tudi pred vstopom Semperita, tempo je narekoval razvoj avtomobilizma. Na drugi strani pa je to zelo občutljiv izdelek, saj je od njega odvisna varnost vozila in s tem človeška življenja. Že pred desetimi, petnajstimi leti so napovedovali, da bo svetovni trg obv-ladovale štiri, pet multinacionalnih družb in danes smo zelo blizu tega. Naša samostojnost bi bila zato zanesljivo samomor, bili pa smo toliko sposobni, da so večje družbe pokazale zanimanje, od leta 1972 smo v kapitalski navezi s Semperi-tom, ki je nato prešel v nemški Continental, ki ima pod svojo kapo tudi ameriško skupino General Tire, kar pomeni, da smo vstopili na vlak." "Sava je na tem vlaku varna, ne more propasti?" "Le, če bomo dobri, v zadnji krizi nam niso bistveno zmanjšali naročil, kar pomeni, da smo bili sposobni. Lastninsko razmerje je zdaj 72 proti 28 v našo korist, verjetno pa dolgo ne bo vzdržalo, saj nas želijo popolnoma vključiti v koncem, kar seveda pomeni, da želijo pridobiti večinski lastninski delež, nekoč bo verjetno do tega prišlo, saj bo tako koncernska delitev dela, trženje enostavnejše. Vprašanje pa je, ali bo to zagotavljalo večjo varnost, saj si v koncernu delo delijo tudi tako, da ga dobi sposobnejši in cenejši." • M. Volčjak Največji izvozniki pri predsedniku vlade Marka naj velja 86 tolarjev Opozorila izvoznikov, da je njihov položaj dramatičen, predsednik vlade pa pravi, da jih jemlje resno. Ljubljana 8. marca - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je pripravil pogovor z direktorji 18 največjih izvoznih podjetij, sodelovali so tudi nekateri ministri in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, glavni temi sta bili položaj uvoznikov in telošnja ekonomska politika. Trden tolar povzroča vse večje težave izvoznikom, položaj največjih izvoznih podjetij je dramatičen, več ali manj je vsem jasno, da je treba nekaj storiti, vendar kaj? Tudi po pogovoru je ostalo jasno, da na spremembo tečaja ni moč računati, čeprav so bili direktorji zelo konkretni in so povedali, da bi morala marka zdaj veljati 86 tolarjev. Rešitve bo torej potrebno poiskati drugje, premieru pa bo pogovor nedvomno prišel prav pri sprejemanju letošnjega proračuna, saj bo tako nemara lažje oklestil zahtevke po povečanju javne porabe. Direktorji rešitve vidijo v uvoznih taksah, povečanju prometnega davka na bencin, odlogu plačila prispevkov in davkov, ugodnejših izvoznih posojilih (šest do osemodstotna obrestna mera), državni oomoči pri zmanjšanju političnega tveganja, naložbenih in strateških spodbudah itd. Slišali pa smo seveda tudi predloge, da bi morala biti tečajna politika nevtralna, kar pa je težko pričakovati, čeprav je guverner Arhar dejal, da tudi njega skrbi neskladje med gibanjem inflacije in tečaja. Če bi namreč dali v obtok več tolarjev, bi to znižalo obrestne mere in dvignilo tečaj, hkrati pa bi se povečala inflacija in z njo povezani stroški. Premier Drnovšek pa je dejal, da je zelo težko najti ustrezne ukrepe ekonomske politike, saj bi na primer zvišanje cen bencina za podporo izvoznikom zelo vplivalo na inflacijska pričakovanja. Izvoz se je lani povečal za 15 odstotkov, skupaj z deviznimi rezervami, ki znašajo že 3,1 milijarde dolarjev, Še vedno narašča, stvari pa se zaradi vse slabšega položaja izvoznikov utegnejo obrniti navzdol, kar kot vse kaže skrbi tudi vlado. Premier je obljubil ukrepe, težave izvoznikov naj bi ublažili v okviru proračuna, resno pa naj b upoštevali tudi pozive na pomoč iz tekstilne in usnjarske industrije. • M. V. SEJEM ALPE-ADRIA SVOBODA GIBANJA Svoboda gibanja! 34. mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije od 13. do 19. marca 1995 od 10. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani UUBUANSKI SEJEM KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na odprta retrospektivna razstava Frana Krašovca (1889-1969) z naslovom od pastorale do gibanja. V galeriji Mestne hiše je na ogled skupinska fotografska razstava sedemnajstih fotografov "1+16", ki jo je Kabinet slovenske fotografije pripravil v počastitev osemdesetletnice fotografa Janeza Marenčiča. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik Nejča Slaparja. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V galeriji Dežman na Kokrici razstavlja Marjan Belec V razstavnih prostorih galerije Šenk v Britofu razstavlja slike akad. slikar Zvest Apollonij. JESENICE - V razstavnih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava fotografij Slovenske fotografinje se predstavljajo. V razstavnem salonu Dolik so na ogled risbe akad. slikarja Tahirja Hamida. V bistroju Želva razstavlja črnobele fotografije Erich Kuss. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled fotografije s potovanja po Nepalu avtorja Roberta Primca. V pizzeriji Bistr'ca so na ogled fotografije beneških mask istega avtorja. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava fotografij Moja kultura bivanja '95. V galeriji Ivana Groharja razstavlja grafike Aleš Sedmak. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu - pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko Šolstvo na Gorenjskem. V restavraciji Krona je na ogled razstava lončarskih izdelkov, dražgoškega kruhka in poslikanega lesa avtoric Barbare Štembergar-Zupan, Cirile Šmid in Alje Kump-Ankerst. FOTOGRAFINJE RAZSTAVLJAJO Jesenice, 8. marca - V jeseniški Kosovi graščini je Foto klub Andrej Prešeren v sodelovanju z revijo Jana in Fotografsko zvezo Slovenije pripravil razstavo Slovenske fotografinje se predstavljajo. Janez Mohorič, predsednik Foto kluba, je ob slovesni otvoritvi, na kateri sta v kulturnem programu sodelovala operni pevec Jaka Jeraša ter pianist Primož Kerštanj, dejal, da je razstavljenih fotografij več kot sto, na razstavo pa Jih je prispelo več kot tristo. Na Jesenicah letos praznujejo 70-letnico organizirane fotodejavnosti. Seveda ni naključje, da je bila razstava odprta ob dnevu žensk. Tudi Božidar Brudar, župan jeseniške občine, je pozdravil in čestital fotografiniam za uspešno delo. Podeljene so bile tudi nagrade ter diplome za črnobele in barvne fotografije. Razstava bo v Kosovi graščini odprta do konca tega meseca. • Š.Vidic, foto G. Šinik DIA FESTIVAL '95 Kot o klub Janez Puhar Kranj je že lani uvedel - ob sodelovanju s sosednjima fotokluboma Anton Ažbe iz Škofje Loke in Fotografskim društvom Radovljica - novost pri razstavljanju diapozitivov v Sloveniji. Udeleženci razpisa namreč lahko sodelujejo s štirimi diapozitivi na vsako razpisano temo kar na treh samostojnih razstavah. Tako bo tudi na tokratni prireditvi, ki jo pripravljajo omenjeni trije foto klubi v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije. V razpisu sta dve temi razstave - prosta *in arhitektura. Diapozitive je treba poslati do 15. aprila letos. Prva razstava z naslovom Dia 5x5 '95 bo 12. maja v Radovljici, selektor te razstave pa je dipl. ing. arh. Jakob Gnilšak. Druga razstava bo 19. maja z naslovom Dia salon '95, selektor je Marjan Kukec, tretja razstava z naslovom Leica dia '95 pa se odpira 26. maja v Škofji Loki, selektor je prof. Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Nagrade bodo podeljene na vsaki razstavi, razen tega pa še nagrada za najboljši arhitekturni posnetek narejen v mestu, v katerem bo projekcija. Sklepna prireditev bo letos v Škofji Loki, tam bodo podelili tudi nagrado najboljšemu avtorju Dia festivala '95. Na vsaki razstavi bodo podelili še nagrado najboljšemu avtorju do 21. leta starosti, in najboljšemu na vseh treh razstavah. Izšel bo tudi skupni katalog razstav. • L.M. Teden slovenske drame '95: monodrama Evgena Carja Zveza kulturnih organizacij - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI sobota matineja Lutkovna gledališče OM Jesenice: KUUKČEV ROJSTNI DAN v Klubu RAGTIME, Sejmišče 2, v soboto, 11. mar. ob 10. uri TELE-TV Kranj Pro Commerce TO GRENKO SLADKO ŽIVLJENJE Kranj - Na letošnjem Tednu slovenske drame je med šestnajstimi izbranimi predstavami le ena monodrama. Napisal jo je in jo tudi izvaja dramski igralec Evgen Car, sicer član Mestnega gledališča ljubljanskega. V pogovoru za naš časopis je igralec, ki trenutno tudi nastopa v dramoletu Zlata čeveljčka Prešernovega gledališča Kranj povedal, kako je Prekmurje dobilo svojega Janoša. Pred nekaj leti je bil dramski igralec Evgen Car, član Mestnega gledališča ljubljanskega, v svojem rodnem Pre-kmurju (doma je iz Dobrovnika) izbran za najbolj popularnega Prekmurca. Priznanje ga je, kot sam pravi, pošteno presenetilo, češ kaj pa sem naredil za svoje Prekmurje takšnega. Res je bil deset let redni član igralske družine SNG Drama Maribor, na tamkajšnjih deskah je dočakal tudi nagrado Prešernovega sklada, zdaj pa je že petnajsto leto v Mestnem gledališču ljubljanskem. No, za svečanost, na kateri so ga počastili s tem laskavim naslovom, je bilo pač pripraviti nekaj programa. "Napisal sem si za pet, šest minut programa v prekmurskem dialektu in ga prvič predstavil v Kamniku na prvi obletnici slovenske osamosvojitve 1992. Moj nagovor je bil lepo sprejet, še bolje pa v Prekmurju. Kasneje sem besedilo še razširil, iz petih minut je nastalo petinpetde-set minut, v katerih Poredušov Janoš v monologu razgrinja vesele in grenke iz svojega življenja." Poredušov Janoš, ki ga Evgen Car seveda interpretira v prekmurščini, je nekakšen "hommage" vsem prekmurskim Janošem, Janošem slehernikom, ki se v potu svojega obraza trudijo na zemlji, v vinogradu. Brez sentimentalne pripovedi, brez hvalisanja se razgrinja sedemdeset let Evgen Car Razen angažmaja v Prešernovem gledališču v Smoletovem dramoletu Zlata čeveljčka, Evgen Car v tej sezoni nastopa tudi v Flisar-jevem Stricu iz Amerike v Mestnem gledališču ljubljanskem. V kratkem pa se bo začel pripravljati na novo vlogo - v Partljičevem Štajercu v Ljubljani. življenja z veselimi in nevese-limi platmi. Je Janoš sošolec, s katerim je sedel štiri leta v isti klopi. Je Janoš njegov praded, dea, oče? Je morda to on sam, ki pa se je izneveril rodove dolgi kmečki tradiciji - in postal igralec. Po premieri marca lani v Murski Soboti in reprizi teden kasneje tudi v ANGAŽIRANE RISBE V Salonu Dolik na Jesenicah so na ogled risbe Tahirja Hamida, medtem ko bodo njegove grafike aprila predstavljene v Galeriji Kosova graščina. Tahir Hamid je bil rojen leta 1953 v Bagdadu v Iraku. Tam je študiral na Inštitutu za likovno umetnost. Na ALU v Ljubljani pa je dokončal podiplomski študij grafike pri prof. Bogdanu Borčiću. Predstavil se je na vrsti samostojnih razstav in sodeloval na mednarodnih grafičnih bienalih v Ljubljani in Krakovvu, mednarodni razstavi originalne risbe na Reki in še na vrsti skupinskih razstav. Za svoje delo je prejel več nagrad; 1. nagrado Inštituta za likovno umetnost v Bagdadu (1976^, Študentsko Prešernovo nagrado ALU v Ljubljani (1978/79), nagrado na 11. mednarodnem grafičnem bienalu v Krakovvu (1986^, nagrado na 1. bienalu slovenske grafike v Novem mestu (1989) in več nagrad na ex-temporih v Piranu, Opatiji, Rogaški Slatini in Beljaku. Tahir Hamid je v Slovenijo prišel kot že izoblikovana umetniška osebnost. Seveda sta visoka raven grafičnega ustvarjanja kot ena od specifik slovenskega likovnega prostora in evropejska pogojenost slovenske likovne umetnosti kmalu Cankarjevem domu v Ljubljani je bilo jasno, da je nastala monodrama, v kateri se zrcali življenje mnogih Prekmurcev, pa naj jim je ime Janoš ali kako drugače. "Monodrama je zdaj doživela okoli petinštirideset ponovitev. Ko zdaj razmišljam o tem, kar sem napisal, sem vse bolj prepričan, da sem Pore-dušovega Janoša pisal za svojo dušo, kot se reče. Prekmurci smo najbrž nekaj posebnega, morda bolj kot drugi navezani na rodni kraj. Ko se srečujemo v Ljubljani, kjerkoli pač, se najprej povprašamo, ne po zdravju kot vsi drugi, pač pa, kdaj smo zadnjikrat bili doma - v Prekmurju. Morda je prav navezanost na Prekmurje bila tisti vzgib, da sem sedel in ga pisal o njegovih ljudeh. To je preseneča, pa veseli tudi. Ko sploh prvi tekst, ki sem ga je bila monodrama napisana rečju. Sam sicer pravi, da jo pripoveduje v prekmurskem ljudskem jeziku, ki je dosti bolj razumljiv in uporabljan v monodrami seveda mora biti komunikativen. Drugače bi bilo mogoče monodramo izvajati skoraj izključno le na področju levega brega Mure. Avtor je v mnogočem "ublažil" izraze in se izognil uporabi kakšnega od treh prekmurskih dialektov; pravzaprav je uporabil jezik, ki ga danes v Prekmurju govori večina. No, v Ljubljani je imel doslej sedem predstav, pa so zvočno in melodično prekmursko narečje povsem razumelo tudi ljubljansko občinstvo. O Carjevi monodrami je Tont Partljič zapisal: "...Kakot ima Dolenjska K/javlja, So' tranjska Krpana, KoroŠkfl Meto..., tako je zdaj Prekmurje dobilo svojega JanO' ša... Z njim vsi preletimo lep* in grenke čase zadnjih sedem' desetih let, z njim se tudi m sami spopadamo z življenje^ in z njim slutimo, da bo nekdaj prišel konec..., a dt bo to lepo, grenko življenj* teklo naprej in bodo rol* imele boljši 'dišy za drug* ljudi... " __M Glas o njegovi monodrami je segel tudi preko meja-Vabijo ga v Avstralijo, v Argentino, na Madžarsko, na Koroško. Evgen Car pravi, da tolikšno povpraševanj^ napisal in najbrž sem ga dolgo časa nosil v sebi, ne da bi prav vedel zanj. Potem pa pride spodbuda - in nastane tekst, ki spominja mene in najbrž še koga na Prekmurje, 'kjer rože sam jo sicer označuje kot, monopripoved, si je pač za' mišljal, da bo imel priložnost kakšnih desetkrat nastopiti v Prekmurju za tamkajšnje občinstvo; no, obrnilo se je dajo boljši diš, kjer tiče znajo drugače, Poredušov JanoŠ je. dosti viž...' Rad pa bi, da bi bil celo izbran v letošnj1 tekst izšel tudi kot knjiga." program Tedna slovenske Monodramo Evgen Car pri- drame. • Besedilo in slik«* poveduje v prekmurskem na- Lea Mencinger PEVSKA REVIJA KRANJ 1995 Kranj - Danes, v petek, 10. marca, in jutri, v soboto, H* . marca, obakrat ob 19. uri se bo v telovadnici Gimnazije Kra^J odvijalo letošnje Območno srečanje odraslih pevskih zbor o v Kranj 1995. Zveza kulturnih organizacij Kranj in Odbor za glasben dejavnost sta srečanje zaradi velikega števila prijavljen^1 . zborov - nastopilo jih bo kar dvajset - razdelila na dva dnev* pustili sledove v njegovem delu. Čeprav se je Tahir Hamid v Pevski zbori iz občin Šenčur, Cerklje, Naklo in Kranj se bod novem okolju odločil za iskanje nove likovne identitete, so predstavili z novimi pevskimi programi, v katerih ne manj'' njegove risbe in grafike ostajale še vedno trdno zasidrane svetu skladb iz različnih stilnih obdobij. ^. njegove domovine. A vendarle, če je bila njihova formalna Na prvem koncertu danes, v petek, bodo nastopili: M°*S identifikacija v veliki meri določena predvsem s svojevrstno pevski zbor Društva upokojencev Kranj pod vodstvom Nad barvno-dekorativno razkošnostjo, ritmičnostjo in ornamental- Krajnčan, Ženski pevski zbor Dupljanke Duplje pod vodstvo^ nostjo kot značilnostmi vzhodnjaške umetnosti in Orienta Zdravke Klančnik, Mešani cerkveni pevski zbor Olševek P°j nasploh, so v vlogi pomembnih vsebinskih poudarkov v vodstvom Mojce Rozman, Obrtniški moški pevski zbor Df- h njegovih delih odzvanjali tudi premišljeno izbrani elementi Bleiweis Kranj pod vodstvom Milana Bajžlja, Komorni pevS j evropske zgodovine in civilizacije, neredko prav njeni najbolj zbor Gallus Kranj pod vodstvom Angele Tomanič, MeŠ3^ tragični momenti, ki so nedvomno predstavljali tudi paralele cerkveni pevski zbor Andrej Vavken Cerklje j>od vodstvojj dogodkom v umetnikovi domovini. Najpogosteje pa nam je Damijana Močnika Mešani pevski zbor KUD Visoko ?°r Tahir Hamid predstavljal kar konkretne izseke iz obeh vodstvom Francke Šenk, Moški komorni pevski zbor Davofl kulturnih okolij, oziroma smo v njih lahko prisluhnili Jenko Cerklje pod vodstvom Jožefa Močnika, Mešani peV •„ duhovnemu utripu obeh, in tudi na ta način potrjeval misel o zbor KUD Svoboda Stražišče pod vodstvom Aleša Gorjanca j» pomenski univerzalnosti likovne umetnosti. Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pod vodstvo" Ne glede na to, da bomo umetnikove grafične liste lahko Damijana Močnika. kj videli šele čez dva meseca, vendarle je treba že sedaj poudariti Jutri, v soboto, pa bodo nastopili: Mladinski mešani pevS*. "x)r Carmen Trstenik Dod vodstvom Marka I Jšeničnika. M05,,; skupno potezo njegovih grafičnih in risarskih dosežkov - zbor namreč globoko humano angažiranost. Vse na njegovih delih komorni pevski zbor Vodvodstvom^^ nas na tak ah drugačen način vedno vodi nazaj k človeku, ki je komorni pevski zbor Tomo Zupan Kranj pod vodstvom marsikdaj osamljen, ogrožen in brez možnosti do tega, kar Škerjanca, Moški pevski zbor KUD Trielav Duplje imenujemo človeka vredno življenje Trstenik pod vodstvom Marka Ušeničnika,^--^, i S podobami iz preteklega časa nam Tahir Hamid namreč Katrca Olševek ~pod'^ vodstvom Francija Sarabona, Mladinski jrne&ani pevski M Petrj po" govori o sedanjem, tako kot nam s pomočjo predmetov daljne, zbor Iskra Kranj pod vodstvom Anice Pajkič Mešani p**Sj za nas eksotične kulture govori o nas samih. Sodobno zbor Živila Kranj pod vodstvom Vladimiria Brleka Vc^l civilizacijo nam zato odkriva na prav poseben način, iz svojega cerkveni pevski zbor Andrej Vavken Cerklje pod vodst^J zornega kota in iz sebi lastne filozofije, ta osebna stališča pa Damijana Močnika, Komorni pevski zbor De profundis Kf? interpretira s pomočjo bogate palete risarskega in grafičnega pod vodstvom Branke Potočnik in Mešani pevski zbor M*sl znanja. • Damir Globocmk viva Kranj pod vodstvom Nade Kos • L M moderni interieri IZJEMNA Pm N U D B'AlS E D E*Z' NIH NOVE OPREME v mes PODAJALCI! NtANj: Mirka Vadnova 7, tel.: (064) 242 233 ZENICE: Skladiščna 5, tel.: (064) 84 091 LJUBLJANA: Dunajska 63, tel.: (061) 313 480, D"najska 21, tel.: (061) 314 S57, Šmartinska 152 ■ BTC, tel.: (061) 185 26 35 Delavski svet Projektivno podjetje kranj, p.o. 64000 Kranj, Bleivveisova 6 objavlja prosta dela in naloge *. DIREKTORJA PODJETJA Kandidati za direktorja morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: " da imajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, arhitektonske, pravne ali ekonomske smeri, I da imajo v svoji stroki najmanj 5 let prakse. Rektor bo imenovan za polovični, določen delovni čas, in sicer do lastninskega freobl i kovanja podjetja in konstituiranja organov upravljanja, skladno z Zakonom o 9°spodarskih družbah. 2. RAČUNOVODJA PODJETJA kandidati za računovodja morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati Se naslednje: * da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, * da imajo v svoji stroki najmanj 3 leta prakse. Računovodja bo imenovan za polovični, nedoločen delovni čas. nsne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na «°jnji naslov, z oznako "za razpisno komisijo". O izidu bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po K'epu delavskega sveta. Marca v Merkurju, norava v kamnu, 'ePofo v stanovanju Okrasni kamen MARMOR HOTAVLJE v Merkurjevih prodajalnah z gradbenim materialom od 1. do 31. marca kuhinjski in kopalniški pulti, okenske police, stopnice, lanke ploščice, tlaki, balkonske obrobe, fasadne plošče., ALI SI ŽELITE kopalnico v belem O prijetno svetel hodnik O poslovni prostor s pečatom O prepoznaven vhod? Kot nalašč za vas... 20% pOpUSt za ploščice kalcitni sivec. Izdelki iz okrasnega kamna na zalogi in po naročilu 2 Merkurjevo kartico zaupanja po še mikavnejših cenah! 'dejo boste z nasvetom strokovnjaka lažje uresničili: Qf*ADBINKA Kranj, v ponedeljek, 13. 3., od 15. do 18. ure, TC DOM Naklo, v torek, 14. 3., od 15. do 18. ure, ^LEZNINA Radovljica, v četrtek, 16. 3., od 15. do 18. ure, Un'versal Jesenice, v petek, 17. 3., od 15. do 18. ure. ^MERKUR ovn Mladinska ulica 2, prostori bivšega VINO - PIVO da kinom CENTER) tel.: 064/222-455 pomlad^ 95 se predstavlja HA 400 m 2 površine Z NOVO IN BOGATEJŠO IZBIRO ŽENSKE KONFEKCIJE VODILNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV DEŽNI PLAŠČI BAL0NARJI V MODNIH PASTELNIH BARVAH DOLGI IN KRATKI ZA MINI MODO so kot nalašč za mokra pomladansko dni, polno presenečenj ŠPORTNE LAHKE VETROVKE IN PARKE izdelano iz finih mikrofibranih vlaken v niansah, ki so prelivajo v pastelno tono BLUZONI, ki so nosijo čez hlače ali krila JAKNE, BARVO USKLAJENE S KRILOM ALI HLAČAMI IZ LAHKEGA VOLNENEGA BLAGA AU MEŠANIC. HLAČNI KOSTIMI IN KOSTIMI Z MINI KRILOM IN OBIČAJNO DOLŽINO V ČRNI, MODRI RDEČI, BARVI IN ODTENKIH RJAVE, KI PREHAJA V PASTELNE TONE. ŽENSKE HLAČE, KRILA, BLUZE, MAJICE, PLETENINE IN ŠE IN ŠE PONUDBA MESECA NAJ VEČJ Ai: ŽENSKA VETROVKA Val.: 40 - 50 bombaž črno, lila, opečnata, modra AKCIJSKA CENA «00 ŽENSKA ŠPORTNA PARKA Vel.: 36-46 bombaž 8. pastelnih barv f\ ŽENSKA VETROVKA PARKA Vel: 36 -44-6 modnih barv BRUŠENA MIKROFIBRNA TKANINA VELIKA IZBIRA KONFEKCIJE TUDI NA llt.UN J!rTT?T?rTTB Blagovnice (»OKENC STALNO V ZALOGI PREKO 1000 kom. moških hlač s pestro ponudbo ustreznih suknjičev, srajc in ostalih oblatil UGODNOSTI ZA KUPCE BLAGOVNICE GORENC Kartico Club GORENC Kartico Club GORENC SAMO ZA PLAČILO Z GOTOVINO SAMO ZA PLAČILO Z GOTOVINO MOŽNOST PLAČILA NA 3 - 5 ČEKOV BREZ OBRESTI! VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA ! I i Priporoča se trgovsko podjetje STORŽIČ, d.o,ov tel.: 064/222 455 poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj, p.o. PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ zbira ponudbe za čiščenje v času sezonskih -sejemskih prireditev. Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25, 64000 Kranj. ALPETOUR BANDAG, p.o. Kidričeva 8 64220 ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALIST NA TERENU (prodaja avtopnevmatike) Pogoji: - V. stopnja komercialne smeri - izkušnje pri prodaji tehničnega blaga na terenu - izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili pošljie v 8 dneh po objavi na gornji naslov. EIA/V ELAN, d.d., Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo za naslednja osnovna sredstva: 1. stroji za izdelavo smuči (lesno obdelovalni, stiskalnice, brusilni, polialni stroji in podobno) 2. kompresorji ALUP zmogljivosti 4 m3/min 3. avtomati za napitke OĐ - VVittenborg 4. pisarniška oprema (kopirni stroji, pisalni stroji, telex, risalne deske) Izklicne cene bodo brez prometnega davka. Licitacija bo v prostorih tovarne jutri, v soboto, 11. 3. 1995, ob 10. url, po načelu videno - kupljeno. Ogled opreme bo istega dne od 8. do 10. ure. Predhodne telefonske informacije o opremi lahko dobite pri gospe Boženi Kokalj vsak dan od 12. od 15. ure (telefon 064/751-502). Kupci bodo lahko blago plačali in prevzeli do 18. 3. 1995. 62204 MIKLAVŽ, Ul. Kirbiševih 53 telefon: (062) 692-250 MATIČNA FARMA JUŽNOAMERIŠKIH CHINCHIL S 15-LETNIMI IZKUŠNJAMI NA INTERNACIONALNEM TRGU KRZNA ZAČNITE DONOSNO DELO - DODATNO ALI POKLICNO POSTANITE NAŠ PARTNER! POGOJ: PONUJAMO VAM: ZAGOTAVLJAMO: Ljubezen do živali Nekaj začetnega kapitala Prostor cca 10 m2, ki ga je možno ogrevati Visoko kvalitetne živali Strokovno pomoč Vse farmske potrebščine Odkup živali - ceno Zanesljivo poslovnost Vse informacije dobite na brezplačnem seminarju v soboto, 18. 3. 1995, v Kranju. Prijave po tel. (064) 50-729. Podjetje za vzdrževanje avtocest AVTOCESTA Ljubljana, p.o. Grič 54 objavlja naslednje potrebe po delavcih za: AVTOCESTNO BAZO HRUŠICA 1. 2 VOZNIKA-STROJNIKA za nedoločen čas Pogoji: - IV. st. strokovne usposobljenosti voznik-avtomehanik - 1 leto delovnih izkušenj - 2-mesečno poskusno delo - vozniški izpit B, C, E kategorije 2. 1 VZDRŽEVALEC CEST za nedoločen čas Pogoji: - IV. ali III. st. strokovne usposobljenosti komunalne in gradbene smeri - 3 mesece delovnih izkušenj - 2-mesečno poskusno delo - vozniški izpit B kategorije Ponube z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkirn življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Podjetje za vzdrževanje avtocest, Grič 54, 61117 Ljubljana. ALPETOUR TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Titov trg 4b iščemo ambicioznega VODJO HOTELSKE KUHINJE - nedoločen čas Pogoji: - IV oz. V. stopnja strokovne izobrazbe, - zaradi specifike dela imajo prednost starejši od 40 let dalje, -10 let delovnih izkušenj, - opravljen izpit iz higienskega minimuma Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Krivljenje, kovanje železa, segrevanje do tališča, trdo Manje z medenino, varjenje aluminija, odvijanje zarjavelih matic na najbolj navadnem varilnem transformatorju. Vse to lahko delate z električnim gorilnikom R-50. Cena samo 7.500 SIT. NAVODILO ZA UPORABO priloženo. Naročila in informacije tel.: 063/701-345, 063/701-221, KOČE VAR & THERMOTRON, d.o.o., Ločica 65 D, POLZELA 63313. MlftAMILK ŽIVILA ŽIVILA KRANJ,d.d. ŽELITE POSTATI NAŠ NOVI SODELAVEC? V naši družbi imate možnost zaposlitve na delovnem mestu MESAR PRODAJALEC v enem izmed naših nakupovalnih centrov na Bledu, v Radovlji^ Kranju ali Ljubljani - če imate poklic MESAR ali KUHAR J delovne izkušnje iz prodaje svežega mesa oz. na delovne111 mestu NATAKAR če imate poklic natakar ali tehnik strežbe in prakso iz restavracij6 strežbe. h Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dnfljj po objavi na naslov: ŽIVILA KRANJ - kadrovska služba, Cesta r» Okroglo 3, 64202 Naklo. Kandidati, izbrani za nedoločen » določen čas bodo opravljali 2-mesečno poskusno delo. Reg No 10449 oi Iskra Terminali p.o. Ljubljanska 24a, 64000 Kranj tel.: (064) 331-804, fax: (064) 331-807 Telefonski aparat za vsak prostor in čas NOVO ROLLPHONE UTA 365 D elektronski imenik s spominom za 160 imen in telefonskih številk enostavno pregledovanje in izbiranje iz imenika s pomočjo vrtljivega valja vpisovanje, popravljanje in brisanje imenika s pomočjo telefonske tipkovnice alfanumerični LCD prikazovalnik tonsko in impulzno izbiranje nastavljiva ozemljitvena in flash funkcija ponavljanje zadnje izbrane številke možnost stenske montaže avtomatsko nastavljiva pavza nastavljiva jakost in barva pozivnika direktno izbiranje (14 tipk) možnost preklopa na MFC izbiranje med pogovorom elektronska ključavnica vgrajena ura z alarmom in datumom elektronska beležka pogovor pri položeni slušalki S PAR (?) supermarket\ I Pečnlkova 9 V DRAVUAH B. Babnlk 8 V DRAVLJAH ,g r^grokomblnatska 2 V ZALOGU Vrhovcl 17 NA VRHOVCIH ZOISOVA 1 V KRAN SPAR - MERCATOR, d.o.o., Ljubljana vam v svojih trgovinah v Kranju in Ljubljani v okviru svojega širokega asortimenta med drugi*1 nudi blago po izjemno nizkih cenah: sit Otroške plenice KLEENEX HUGGIES iz Anglije........................... 1-390,- » TULL čokolado 100 g iz Italije..........................................................83'" ORIENT kavo M-EMBA 100 g........................................................139'" g|T CZAPP bonboniere 200 g iz Avstrije............................................... 258,- ^ sveža orehova jedrca iz Romunije 1 kg..........................................99U,- ^ laški rizling buteljka iz ptujske kleti................................................. 280,- 7-dnevne brezdimne sveče iz Avstrije............................................219,- sladkor iz tovarne sladkorja Ormož 1 kg........................................109,~ g-r rozine 500 g iz Irana........................................................................139'" ^r Happy day 6x21 Rauch Avstrija................................................... 1.390,- chips PAPA 500 g iz Italije................................................................111 V ponedeljek, 13. 3. 1995, prihaja nova pošiljka blaga s SPAR blagovno znamko. Pridite, ne bo vam žal! Vsak tolar prihranka vam vrača denar - TO JE SPAR- SPAR - MERCATOR, d.o.o., Ljublja^ petek, 10. marca 1995 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK Mudje so doslej porabili 65 odstotkov lastninskih certifikatov Skrivnostna razprodaja občinskih blagovnih rezerv ^uiktrstvo za ekonomske odnose in razvoj bo v upravnih enotah po Sloveniji imelo 143 "siužbencev, od tega 13 na Gorenjskem. Kra • od °*.marca - Janko Deželak, novi minister za ekonomske koTSt razvwJ Je skupaj s sekretarji na novinarski nferenci predstavil aktualno delo in obljubil, da bodo ,0r ?J pogovor z novinarji pripravili vsak mesec. Ministrstvo s eJ dobiva nov zagon in že na prvem pogovoru so zj: govorili o številnih aktualnih problemih, največje „ , ,n,anje je vzdudila razprodaja blagovnih rezerv v dohT 0Dč>nah, o čemer pa konkretnih podatkov nismo srn saJ so P° besedah odgovornih zaupne narave. Slišali pa 0 obljubo, da bodo ukrepali proti tistim, ki so tako ravnali. V taktirko nirni najo ministrstvu so pod novo "ajo pr °bčinah; ugotovili, da z blagov-rezervami povsod ne rav-ravilno, v nekaterih --.j so jih preprosto razpro-aH pa jih niso pravočasno obnovili. Sklepamo lahko, da je r!xU botrovala reorganizacija obcin ali pa slabo delo direkcije a blagovne rezerve. Minister »ko l na tem Ministrstvo je do začetka marca Izdalo 36 soglasij o uporabi zadotžnic v privatizaciji podjetij v vrednosti 1,2 milijarde tolarjev. Na seznamu je tudi nekaj gorenjskih podjetij in sicer Kovinska Bled za 1,7 milijona tolarjev zadotžnic, Kemična čistilnica in pralnica Jesenice za 4,1 milijona tolarjev, Iskra Stikala Kranj za 37,$ milijona tolarjev in Kladivar tiri za 40,9 milijona tolarjev. JnnLiagovne rezerve. Mrnister anko Deželak je dejal, bodo p J[em.področju napravili red, De*Ttm bodo podatke in pos-Jr*1« sprejem zakona o blagov-rezervah, vlada je že tret- 8ala združitev druge in lJe obravnave v parlamentu, 5ko(?er na^ Di preprečili še večjo drž ^° novem naJ m imeli le Deželak. Najboljši klienti v njj *yne blagovne rezerve, z naših bankah posojila že dobijo j^.1 naJ bi se ukvarjalo trinajst po 10-odstotni obrestni meri, pa . eY P° Sloveniji, direkcijo vendar je t.i. klientov A še |j0. aJ bi nadomestil zavod, ki sorazmerno malo, vednar pa jih vse samostojni obračun, kar je vedno več. ^^^oločf' Obilica dela Jakon o obrestih neTtb» bil dobra rešitev Urad z zeleno lučjo za EU Upravo za ekonomske odnose s tujino oziroma državno sekretarko Vojko Ravbarjevo z je Vj£^a za varstvo konkurence sekretarko vojno Kavoarjeru l *drujClnbra Jani prejel vlogo zeleno lučjo za pogajanja o o\jr JjePJa bank o pasivnih pridruženem članstvu Slovenije kot k meran> ocenjen je bil v Evropski uniji seveda oblica 2druženemi m urac* Je Dancno dela, saJ bo potrebno uskladiti vij0 7Je. Pozval, naj ga popra- številne predpise, zlasti trgo-P° OliV ^e Popravljen in tako vinski del. Trenutno pravniki s 7 x| str°vin besedah usklajen pregledujejo obsežno dokumen-konicn m zakona o varstvu tacijo (blizu 500 strani) spora-bo zn*r*ence' zato računa, da se zuma o polnopravnem članstvu mer JranJe pasivnih obrestnih Slovenije v Svetovni trgovinski nih ob raZ''° tuo-i v n^Jib aktiv- organizaciji, ki bo v štirinajstih predrestn»h merah. dneh šel v proceduro. Zaključena DJ\ Zakonodajnim posegom na so pogajanja z Efto, spora-^°rali °brestnim mer bi zum je parafiran, želimo si, da Hosti •rPati vse druge mož- bi ga slovesno podpisali v Slo-tiastal k° sicer ponovno veniji, da bi torej predstavniki s>vi trg, sodi minister Efte prišli k nam, upam, da nam j^taŠa Matičič-Aljančič in Mojca Bratina nagrajeni kot podjetnici debitantki Jzviren način barvanja °mači izum je veliko težje uveljaviti kot novost iz tujine Kranj « narca - rVf.n.etrstvn »a onsnodarske dejavnosti je problema mešanja barv ob dotiku. Izum so zaščitili pri slovens-kem uradu za varstvo industrijske lastnine in sicer kot "tihi izum", saj so ohanili skrivnost kemičnega postopka. bo to uspelo, je dejala Ravbar-jeva. Sporazum naj bi uveljali s 1. julijem letos, predvidena je asimetričnost, kar pomeni, da bi se države Efte takoj odprle za slovenske, predvem industrijske izdelke, Slovenija pa postopoma, takoj za približno 60 odstotkov izdelkov, za preostale postopoma do leta 2001. Pri kmetijstvu je seveda omejen prost pretok blaga. Poljska vlada je podelila uradni mandat za pogajanja s Slovenijo o prosti trgovini, sredi marca se bo v Ljubljani začel drugi krog pogajanj, tekom letošnjega Teta naj bi se dogovorili. Z uveljavitvijo sporazuma bo na obeh straneh odpravljena približno polovica carin, druga polovica postopno do leta 1998. V okviru promocije bodo podobne predstavitve kot lani na Češkem letos pripravili v Avstriji, Madžarski, Poljski, Slovaški in Hrvaški. Nizozemska pa pri nas začenja s tehnično pomočjo na področju promocije, Danska pa napoveduje, da bo v Ljubljani odprla trgovinsko predstavništvo. Slovenija se pri lastninjenju prebija v ospredje V tujini ne omenjavajo več samo stabilizacije našega gospodarstva, temveč vse pogosteje tudi zradi privatizacije, zdaj smo še v drugi skupini, letos pa bomo pri hitrosti privatizacije ujeli Češko in Madžarsko. Ker v vsebinskem pogledu nimamo takih težav kot Hrvaška, Poljska in Madržarska se po velikem zaostanku sorazmerno hitro prebijamo v ospredje, je dejal državni sekretar za privatizacijo Tone Rop. Lastninski postopki so končani v 314 podjetjih, približno polovica jih še ni sklenila pogodbe s skladom za razvoj in na prihodnji skladovi dražbi po Eonudba spet dobra. Zakon o upnini je preložen na naslednje zasedanje državnega zbora, saj njegov sprejem zavira zakon o popravi krivic, pripravljen pa je zakon o Triglavskem narodnem parku in odpravi vojne škode. V svetovnem vrhu pa smo po Ropovih besedah glede udeležbe državljanov v privatizaciji, saj smo pri nas šli najbolj široko. Ljudje so doslej porabili 65 odstotkov vseh lastninskih certifikatov v vrednosti 364 milijard tolarjev. Investicijski skladi so zbrali za 207 milijard tolarjev certifikatov, podjetja pa za 157 milijard tolarjev. Trenutno poteka vpisovanje certifikatov še v 17 investicijskih družbah, doslej so zapolnile 79,4 odstotka celotnega razpisanega osnovnega kapitala. Tožilec je zavrgel kazensko ovadbo poslanske skupine SNS zoper Vojko Ravbar v primeru "Brodospas". V upravnih enotah 143 uslužbencev V ministrstvu so pripravili razporeditev kadrov po upav-nih enotah (območje bivših občin) po Sloveniji, na področju trgovine in regionalnega razvoja je predvidenih 143 uslužbencev, doslej pa se je s tem delom po občinah ukvajalo približno 200 ljudi. Med 58 upravnimi enotami jih bo 18 imelo le po enega uslužbenca, v drugih tja do pet, v Ljubljani sedem. V največjih bodo znotraj državne uprave organizirane enote z načelnikom, mednje na Gorenskem sodi samo Kranj. Na Gorenjskem bo imelo ministrstvo štiri uslužbence v Kranju, tri v Radovljici in na Jesenicah, dva v Škofji Loki in enega v Tržiču. Trgovino in kontrolo cen bodo "pokrivali" v vseh upravnih enotah, v Kranju, Škofji Loki in Radovljici tudi regionalni razvoj in na Jesenicah blagovne rezerve. • M. Volčjak Nova obrtna dovoljenja Ljubljana, 9. marca - Nova dovoljenja za opravljanje obrti in obrti podobnih dejavnosti bodo morali imeti ali zamenjati prav vsi slovenski obrtniki. Izdaja novih obrtnih dovoljenj, najprej jih bodo dobili vsi obstoječi slovenski obrtniki, ki jih je 50 tisoč, novi obrtniki pa sproti, je končni rezultat obrtne reforme, ki jo je lani začrtal Obrtni zakon. Gre še za nekaj zelo pomembnega: prvič je izdajanje obrtnih dovoljenj prepuščeno samemu obrtništvu, njegovi organizaciji, na tem področju pa bo tako vzpostavljen red, ki je tako poznan v razvitejših zahodnih državah. Fizična ali pravna oseba, ki bo želela opravljati obrtno ali obrti podobno dejavnost (katere so, si lahko podrobneje preberete v reviji Obrtnik, izdane meseca decembra lanskega leta), bo namreč morala imeti osebo kot nosilca obrtne dejavnosti, ki bo dokazal, da je vešč predpisanega znanja. Dovoljenja bodo izdajali pri območnih obrtnih zbornicah, podlaga pa jim bo obrtni register. Tudi pravne osebe (na primer d.o.o.-ji), ki opravljajo obrtno dejavnost na obrtni način bodo potrebovale novo obrtno dovoljenje. Predsednik Obrtne zbornice Miha Grah je mnenja, da vse to vodi k večji kvaliteti izdelkov. Stane Kramberger, predsednik izvršilnega odbora OZS pa je poudaril, da so od nemške vlade za ta namen dobili finančno pomoč, tako da so tudi usposobili kadre, ki bodo vešči pri izdajanju obrtnih dovoljenj. Zdaj je poudarjeno, kaj pomeni biti obrtnik - to ni več status, temveč opravljanje obrti ali obrti podobno dejavnost. • S.Vidic Večerna šola podjetništva v Kranju Kranj, 9. marca - Šola podjetništva se bo začela 30. marca, prijave sprejemajo do 24. marca, sofinanciralo jo bo ministrstvo za gospodarske dejavnosti in združenje podjetnikov Slovenije. Združenje podjetnikov Slovenije pri GZS in pospeševalni center za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti organizirata usposabljanje podjetnikov in man-agerjev v vseh slovenskih regijah, v Kranju se bo podjetniška šola začela 30. marca in bo obsegala pet modulov, podjetnike in managerje naj bi usposobili na področju ustvarjanja in vodenja podjetniške vizije, marketinga, managementa in vodenja, promocije in tržne strategije, ekonomike, financ, računovdstva, davkov in carinskih predpisov, načrtovanja in razvoja človeških virov. Polna cena programa znaša 144 tisoč tolarjev na udeleženca, zaradi sofinanciranja pospeševalnega centra in združenja podjetnikov pa kotizacija znaša 85.200 tolarjev. Izvajalec programa je GEA College iz Bohinja, prijave sprejemajo na sedežu Združenja podjetnikov Gorenjske pn območni zbornici v Kranju, na Bleiweisovi 16, telefon 222-584. -»■Vic- Uveljav|j ^tevnn"1 s,stem barvanja lmpres. />asiavm njuna n rt-1* ' uve,Jav'li izum v obliki trženja znanja, zato yelik0 rl.Jetniška pot na začetku ni postlana z rožicami, nekolika Je b''° uve'Jav'1' tujo novost kot domači izum, grenko pravi Mojca Bratina. ^atiČi^Ai^H- z8°dba Nataše moč opaziti že enobarvne na- tlna Je res -j? 'n ^ojce ^ra- nose različnih barv. Industrija pa Radelj je nično zanimiva, zate- je v zadnjem času začela upor- ^jeitino ^ ^azumljivo, da sta abljati barvne in prozorne folije, Pobarvani telefoni so veliko dražji Izum se je že potrdil v praksi, najprej so ga preizkusili na telefonskih aparatih, ki jih tržijo v Nemčiji, kjer unikatno pobarvane Iskrine Comete pro- ^jernrm razumljivo, da sta abljati barvne in prozorne luujc, pobarvane Iskrine Uomete pro- na zacetJ^oroost vzbudili že morda ste že imeli v rokah kuli da-ajG po 195 mark, kar je dosti stari iS • saj sta njuni podjetji prelivajočih se barv in nemara ye£ kot serijSke. Ljudje so za w ^'e približno leto dni ueotovili. da se barve odlepijo. Karvjt telefonski aoarat. ki iim je v^kLučinkuJei° naliudi' ^>ma svojo barvno kodo ugotovili, da se barve odlepijo. Folije seveda tiskajo industrijsko, tisoče metrov enake. tiri iPtZačetek sega približno očetu oi ?azai- Natašinemu vse živr ku Matičiču barve sabo il,enje .niso dale miru, s iHame n \ Prjpoved stare Unikatni način barvanja Kako pobarvati izdelke tako, da bodo postali osebni? Slavko Matičič je izzval zeta Marka ^ame o k!PSU. PriP°ved stare Aljančiča, kemika, ki dela v je> Jjarvah. Pripovedovala industriji barv. Štiri leta so ?^ravila ,a,So barve lahko trajali poskusi, dokler se jim 'hko 2d">di' al> pa sirup, !*a vsak"1'" ali ubijajo, da n^nJe je ■ i*e 'n proiz- dotikajo v koioih. v »a«, ua.,^ ?'h in i;xP"^edei do uporab- je lahko drugačen, prilagojen ^osebnihM !zde,kov> l°da izdelku ali kupcu, sestaviti je a Kosrwr • .J vas spomnimo moč najrazličnejše recepte bar- el° Prav -JSke str°Je' ki Jim vanJa- prav {Ja ^"jo.bela tehnika in Prehiteli so konkurenco v dnJ,n sejmih je bilo svetu, ki še vedno ni razrešila nekega dne ni "utrgalo". Odkrili so nov način barvanja, ki omogoča najrazličnejše kombinacije več barv, sočasen nanos več barv, ki se medsebojno dotikajo v kolorit. Vsak nanos ..ijske. Ljudji barvit telefonski aparat, ki jim je všeč, pripravljeni plačati veliko več. V firmi Širna v Domžalah, ki jo vodi Nataša Matičič-Al-jančič se ukvarjajo z barvanjem izdelkov, s trženjem pa firma Bratina J. S. iz Ljubljane, ki jo vodi Mojca Bratina. Srečali sva se povsem po naključju pravi slednja, tržiti pa skušam predvsem znanje. Z drugimi besedami to pomeni, da skuša slovenske tovarne navdušiti, da bi pri svojih izdelkih začele uporabljati nov način barvanja nekaterih izdelkov, zlasti tiste seveda, ki imajo svoje lakirnice in barvarne. Z nekateri so posli že dogovorjeni, začetek pa je zelo težak, pravi Mojca Bratina, naše tovarne bi novost brez dvoma veliko hitreje sprejele, če bi prišla iz tujine. Sistem koloriranju lmpres je uporaben za različne materiale: kovine, plastiko, usnje, steklo, umetno usnje, les, mediapan plošče Itd, razen teskstila In glazirane keramike. Pobarvati je moč predmete najrazličnejših oblik. Uporaba barve je minimalna (nanos barve je 2 mikrona), kar jepomembno zlasti za izdelke, pri katerih je pomembna teža. Trdnost se zaradi načina pripenjanja barve poveča za dva do trikrat, preizkušeno ustreza nemških standardom, saj sicer tam ne bi mogli prodajati pobarvanih telefonov. Posebnost so lastne recepture, računalniško obdelane, praktično jih je neskončno. Trenutno uporabljajo 26 različnih barvnih koloritov, ki spominjajo na kamnine, marmorjev. Pripravili pa so tudi barvni kolorit zodiaka, anaketa med 3 tisoč naključno izbranimi je pokazala, da so ljudje 95-odstotno izbrali barvno kodo svojega znaka v horoskopu. Vendar izumitelji o prodaji licence ne razmišljajo, vsi skupaj se želijo uveljaviti na slovenskem trgu, čeprav se zlasti Italijani zelo zanimajo za njihov način barvanja. Pri trženju pa bi radi čimprej uspeli, saj nenehno obstaja nevarnost, da bi tudi kje drugje v svetu odkrili kemično skrivnost novega načina barvanja. »M. Volčjak Corcnlska^ Banka Banka * posluhom lavna dražba za prodajo počitniškega objekta- APARTMAJA NA KRIŠKI PLANINI Apartma meri 43,30 m2, izklicna cena pa je 71.445 DEM. Ogled apartmaja je možen od vključno 13.3.1995 do vključno 17.3.1995 od 8 00 do 9.00 ure -informacije po telefonu 064-221-446 int 244 ali 471. Kupec bo moral celotno kupnino plačati v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, v 15 dneh po pridobitvi pravice odkupa na dražbi na žiro račun banke. Pravico sodelovanja na dražbi si pridobi, kdor bo dostavil potrdilo o vplačilu kavcije najkasneje 30 minut pred pričetkom javne dražbe v višini 10% od izklicne cene v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila na žiro račun Gorenjske banke d.d., Kranj. lavna dražba bo dne 20.3.1995 ob 9.00 url v prostorih Gorenjske banke d.d. Kranj, Blehrveisova cesta 1. Prometni davek plača kupec, enako vse ostale stroške v zvezi s prenosom lastništva na kupca. Gorenjska^ Banka Banka d posluhom POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH NOV SALON ZA VOZILA SSANG Y0NG IN LADA Podjetje Avtotrade iz Kranja je prejšnji teden odprlo nov avtosalon za prodajo vozil Ssang Vong in Lada. Salon je na Šucevi cesti v industrijski coni na Primskovem. V njem bosta naprodaj celotna programa obeh avtomobilskih znamk. Pri Ladi so to karavan, samara in obnovljeni model terenskega avtomobila niva z 1,7-litrskim motorjem s katalizatorjem. Terenska vozila južnokorejske avtomobilske tovarne Ssang Xong so novost v prodajnem programu, na voljo pa bodo vsi modeli od K4 in K5 do terenskega kombija familv in najnovejšega luksuznega terenskega avtomobila musso, ki bo naprodaj od aprila. AVTOMOBILSKI SALON V ŽENEVI Včeraj so v Ženevi odprli za 65. Mednarodni avtomobilski salon, eno najpomembnejših tovrstnih prireditev na svetu. Na kar 86.000 kvadratnih metrih razstavnih površin bo 327 razstavljalcev zastopalo kar 1200 blagovnih znamk, tako avtomobilskih kot tudi za dodatno opremo. Večina prostora je seveda namenjena avtomobilskim tovarnam, ki bodo v Ženevi predstavile kar 40 svetovnih ali evropskih novosti pri potniških avtomobilih. Letošnji avtomobilski salon v Ženevi, ki ima za geslo univerzalnost, kaže na dva tržna trenda. V Evropi so vse bolj priljubljeni enoprostorski avtomobili, vse bolj pa so v modi tudi prestižni avtomobili s športnim navdihom v obliki kupejev, kabrioletov in roadstarjev. Med posebnimi gosti je včeraj salon obiskal tudi monaški monarh Rainier, na razstavnih prostorih pa je tudi enajst najbolj elitnih avtomobilov njegove visokosti. Več o letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu v prihodnji številki Gorenjskega glasa in v prilogi Na štirih kolesih, 4. aprila. M. G. PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV "HMOU SP011U SHOV MHBM (MM" QMI vam nudi: ■ enostavno doziranje ob menjavi olja ■ povprečno 7,3% večjo moč motorja ■ do 160.000 km zaščite ■ povprečno 5% manjšo porabo goriva • do 90% manjšo obrabo motorja - zaščito pri hladnem zagonu Pooblaščeni prodajalci: KRANJ: AVTOCOMMERCE, Bleivveisova 14, tel.: 064/213-977 NAKLO: KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, tel.: 064/47-169 LESCE: NBA d.o.o., Boštjanova 30, tel.: 064/718-463 JESENICE: ČOP d.o.o., H. Verdnika 23/a, tel.: 064/84-366 VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel./fax: 064/623-087,624-228 S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta i AVTO VLEKA PREŠERNA EPREŠERN JOŽE * 64248 LESCE Savska 36A MOBITEL0609-610-633 Škofja Loka, 8. marca - V prostore bivše vojašnice v Škofji Loki je obrtno delavnico preselil prvi obrtnik, Betoteks oziroma Mira in Tone Bevk, ki se ukvarjata predvsem s šivanjem usnjene konfekcije in izdelovanjem hlac. Obrtnika sta že več kot deset let, delavnico sta doslej imela v pritličju doma obrtnikov na Spodnjem trgu, postala je jpretesna, zato sta jo preselila v bivšo vojašnico, kjer sta v začasni najem za pet dobila 130 površinskih metrov prostorov. Zaposlenih imata že šest šivilj, zaradi prilagodljivosti manjšega obrata imajo dela dovolj, izdelki so naprodaj v lastni prodajalni v domu obrtnikov, ki so jo po izselitvi delavnice lahko razširili. Tone pravi, da so se specializirali predvsem na izdelavo hlač, v njihovi prodajalni naj bi jih dobil vsak, saj bodo na voljo od številke 36 do 60. Njihova posebnost pa so izdelki iz usnja, šivajo pa tudi lovske obleke. • M.V. Teling in IskraTel na CeBITu Kranj, 8 marca - Na letošnji svetovni razstavi računalništva, informatike in telekomunikacij CeBIT v Hannovru s poslovnim telekomunikacijskim sistemom S12000 Vega predstavljata podjetji Teling in IskraTel iz Kranja. Teling in IskraTel tako enakovredno konkurirata najpomembnejšim ponudnikom telekomunikacij v svetu. Predstavitev na CeBITu, ki ga vsako leto obišče tudi mnogo Slovencev, pa ima še večji pomen, saj namerava Telekom Slovenija (bivša PTT) letos začeti z uveljavljanjem sistema ISDN v telefoniji, predvsem pa izboljšati komunikacijo s svetom. Z SI2000 Vega se bo naš poslovni svet lahko kar najhitreje vključil v globalno telekomunikacijsko mrežo in tako bolje izkoristil svoje potenciale. Vrt - moje veselje Ljubljana, 8. marca - V Domusu na Slovenski 17 so danes odprli razstavo "Vrt -moje veselje", ki si jo lahko ogledate do 15. marca. Predstavljajo semena, okrasne grmovnice, sadno drevje, gnojila, vrtno orodje, gradbene elemente, vrtno pohištvo, zimski vrt v naravni velikosti in strokovno literaturo. Pripravili bodo več strokovnih predavanj, ki se bodo začenjala ob 16. uri. Letošnji CeBIT poteka od 8. do 15. marca, Teling in IskraTel se predstavljata na skupnem razstavnem prostoru, s telekomunikacijskim sistemom SI2000 Vega, ki je zasnovan v skladu z evropskimi standardi ISDN. Gre za najsodobnejšo tehnologijo in odprt sistem programske in materialne opreme, ki omogočajo nadgrajevanje in dopolnjevanje z novimi funkcijami. SI2000 Vega je namenjena uporabi v podjetjih, ustanovah in v posebnih omrežjih, poleg prilagojenosti standardom EuroISDN je največja prednost sistema hiter in kakovosten prenos podatkov in slike hkrati, po isti telefonski liniji. AVT0S0LA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 13. marca 1995, ob 18. uri. NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA ©311-035 yiiNi d.o.o. MOBILNA TELEFONIJA P.E. KRANJ DENARJESVETAvlADAR Potnike za delo na terenu vabi k sodelovanju največji uradni prodajalec za MOBILNE TELEFONE v R SLOVENIJI. ZA POŠTENO DELO ODLIČNO PLAČILO Pogoji :komunikativnost, resnost, urejenost, lojalnost, lasten prevoz. Informacije po tel: 064/225-060, 225-061 MEŠETAR V marec brez cenovnih sprememb Ko se je v začetku lanskega novembra zvišala odkupna cena mlek3 in živine, so dobri poznavalci razmer v kmetijstvu napovedovali, m bodo cene zdržale do novega leta ali še dlje. Napovedi se *e uresničujejo, saj se odkupna cena mleka, ki je osnova tudi za cen" vanjih bomo govorili. Tedens* mozaik bo na sporedu opoldn0-nedeljski duhovni misli b°° sledile podrobnosti iz našefl vsakdanjika. Ob 12.50 bodo/J vrsti obvestila, ob 13.20 oddaj" Iskrene čestitke, najlepše že'r' ob 14.00 novice iz Radovljice,1' Jesenic, spored bomo sklenil' Kolovratom domačih. Prese.1^ čenje pripravlja tudi pokrovi«6' oddaje. Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, cestj 7.00 Včeraj na tujem, vtef« doma 7.15 Halo, porodnišnic* 7.50 Nočna kronika 8.00 MH* vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 harski recept 11.00 Radijski m jem 12.00 Osmrtnice 1*-" Čestitke 13.00 Nedeljska ter* 14.00 Čestitke 15.00 OsrejnL poročila 16.00 čestitke 17*! Tema 18.30 Minute za resn glasbo R ŽIRI 8.00 Napoved programa »Jg Naš zgodovinski spomin »"S Napoved dohodnine C'?\j. Kmetijska oddaja 10.30 Za U"jJfl telje narodno-zabavne 9'a.%o 11.00 Škofjeloški tednik J1- a Kino 12.00 Nedeljska duhov , misel 12.30 Čestitke 13.30 ' „ deljsko popoldne 14.00 SP^gfl utrinki 16.00 Škofjeloških 6jigj. Nedeljska srečanja 19.30 poved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz-šANC& MHz-UUBUANA: 105,1 N"1 j 7.00 Calimero in otroci 9.W' naj pesem tedna 9.15 N ni 9.30 Kam danes v Uj&fl 10.00 Horoskop 11.1 S N° dj 12.00 Duhovna misel - 3q0 Koncilija 12.15 Novice i ^ Nedeljska reportaža 14-00. Dro' bena lestvica 15.00 VodeniK^ gram 15.15 Novice „ fM** 17.15 Hollywood - oddaja o' 18.00 Mi smo pa od tam °°12.3D 19.00 American top 40 * Jazz galerija 1.00 Satelit radiotrigl^ 96 MHZ KINO 21,1*2 CENTER.amer. erot. thrill. RAZKRITJE ob 16.45, 19. nggrf, ob 16. url ŽELEZAR 'amer! mlad. "film"'RICHIEJEVO FAN]^A TIČNO POTOVANJE o b16. uri, amer. akcij, drama nUJ*z STORŽIČ prem. franc. drame KRALJICA MARGOTob 20 jjLjj amer. drama KVIZ ob 18. uri, celov. ris. film JAKEC_IZT5ZUJ^g. amerTom. MASKA ob i ,1 m. MASKAoblS-inl^Ki MORILCA ob 18. in 20.15 uri TR2IČ 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. ŠKOFJA LOKA amer. film MASKA ob 18. in 20. uri ZELC amer. akcij, film KONČNA HITROST bo 19. uri Odprte strani- Mag. Milica G. Antić V politiko neradi pripuščajo ženske Vera Ko/mik Marsikatera podpiše "bianco odpoved" STRAN 16 Marija Kurah STRAN 25 Od vrtca do fakultete prenasičenost z ženskami POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Animus non "Ni čuda, da se je v splošnem socialnem raZdoru tudi lene polotila neka razdvoje-nS>st in je tako nastalo tudi lensko vprašanje, tena, vrlena od socialnih razmer v gospodarsko tivljenje, ne ve več prav, zakaj je na s*etu: če naj je mati, Čemu ji kratijo pravice ^terinstva, ko jo silijo z doma na delo v °varne, pisarne, urade; če naj je delavka Kakor moški, čemu ji kratijo pravice do ela> ko ji zapirajo dostop do mnogih Poklicev in vhod v javno livljenje? V tej s'lemi tiči resnično bistvo lenskega vpraša, in kdor pravično misli, mora priznati, J? to vprašanje ni zgolj lenska muha, arveč silno resnobno in valno socialno vPrašanje..." n ?v govedoreji Govedoreja, ki je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, nazaduje. Ob koncu *990. leta je bilo v državi 532.900 goved, ob koncu 1993. leta samo še 477.500. Število krav se je v tem času zmanjšalo z 255.000 na 210.600. Prirast goved je upadel z 88.000 ton na 77.900 ton. Opuščanje govedoreje je predvsem posledica slabega ekonomskega položaja v tej panogi, deloma pa tudi posledi-<** dveh zaporednih sul "Vrtiček" je vse manjši to pna Površina kmetijskih zeml-J se se tudi na Gorenjskem zmanjšuje. rav.ninskih predelih se zmanjšuje aradi "apetitov" po spreminjanju "^mbnosti kmetijskih zemljišč v ob/ ••' v hribovskem svetu in na i ^ močjih z omejenimi pridelovalnimi karna nrp °?tmi zavoljo opuščanja rabe in olipnp £ emajhnega (ekonomskega) zani-JJJjaja za obdelovanje. Kmetijski tovalec Stane Rupmk je v prispev-«sv«»Za tradicionalni posvet kmetijske daeipvalne službe navedel podatek, vico pitancev ter mlade živine. Med kravami je tri četrtine lisaste pasme in četrtina črnobele. Gorenjska ima med vsemi slovenskimi pokrajinami največji delež črnobelih goved. Po mlečnosti prvi v Sloveniji Čeprav še ni uradnih lanskih podatkov o mlečnosti krav, zajetih v kontrolo, je nesporno, da je Gorenjska tudi lani zadržala prvo mesto. Predlani je bilo takole: na gorenjskih kmetijah je bila povprečna mlečnost nadzorovanih krav 4.689 litrov, v Sloveniji 3.910 litrov. Na kmetijskih posestvih KŽK Kmetijstvo Kranj in kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce je bila mlečnost 6.213 litrov in je bila najvišja med vsemi kmetijskimi podjetji v Sloveniji in tudi višja od republiškega povprečja, ki je znašalo 5.866 litrov. 1.200 kmetij prenehalo oddajati mleko Število kmetij, ki oddajajo mleko, se je v zadnjih desetih letih na Gorenjskem zelo zmanjšalo. Leta 1985. jih je bilo 2.836, štiri leta kasneje 2.438, septembra 1993. leta 1.779, po zadnjih podatkih le še okoli 1.600. Čeprav je v zadnjih desetih letih prenehalo oddajati mleko okoli 1.200 kmetij, so ostale povečevale čredo in mlečnost, tako da je skupna količina odkupljenega mleka v gorenjskih mlekarnah v tem času celo narasla. V kranjski Mlekarni, na primer, so 1985. leta odkupili 26,3 milijona litrov mleka, lani 30,4 milijona litrov. Odkup mleka narašča Gorenjske mlekarne (Kranj, Škofja Loka in Bohinj) so lani odkupile od kmetov in posestev 39,2 milijona litrov mleka ali 2,2 milijona (šest odstotkov) več kot leto prej, zadružni posestvi Poljče in Bled ter tri večje kmetije pa so skupno več kot tri milijone litrov mleka oddale Ljubljanskim mlekarnam. Kranjska mlekarna je bila po količini odkupljenega mleka (30,4 milijona litrov oz. 1,4 milijona litrov več kot predlani) na petem mestu v Sloveniji. V škofjeloški kmetijsko gozdarski zadrugi so ga odkupili več kot sedem milijonov litrov, kar je 13 odstotkov več kot predlani in največ doslej. V mlekarni kmetijsko gozdarske zadruge Srednja vas v Bohinju so ga odkupili 1.785.800 litrov ali malenkost manj kot predlani. "Zeleno poročilo" ni še popolno "Zeleno poročilo**, kakršnega je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ga je ob koncu leta sprejela vlada, vsebuje najpomembnejše podatke o razmerah v slovenskem kmetijstvu, ni pa Še popolno. Poročilu manjkajo zlasti poglavja o kmetijskih trgih, zelo približna je tudi ocena dohodka v kmetijstvu, posebej niso obdelana poglavja o zakonodaji, šolstvu, raziskovalnem in strokovnem delu, veterinarstvu, zadružništvu in o gozdarstvu. Najtrši oreh so arondirana zemljišča Kot vse kaže, bodo pri denacionalizaciji kmetijskih zemljišč najtrši oreh arondirana zemljišča, ki v kranjskem KŽK-ju predstavljajo (z 850 hektarji) več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč. Ob tem, da ta zemljišča ležijo v kompleksih, za katere zakon o denacionalizaciji določa poseben način vračanja, se zapleta tudi ob vprašanju, ali je bila odškodnina, ki so jo kmetje prejeli ob podržavljenju, večja od 30 odstotkov ali ne. Upravni organi ocenjujejo, da je bila vrednost manjša od 30 odstotkov, in izdajajo odločbe za vrnitev zemljšč v last in posest, KŽK pa se na vse take odločbe dosledno pritožuje in dokazuje, da je zemljišča pridobil na odplačni način. Drobljenje zadrug Na Gorenjskem je glede kmetijskega zadružništva slišati dvoje različnih mnenj. Medtem ko nekateri zatrjujejo, da se le majhne zadruge lahko "odzivajo" na potrebe svojega članstva, drugi poudarjajo, da je drobljenje zadrug škodljivo, in da so se le velike sposobne zoperstaviti dobro organiziranim poslovnim sistemom. Kot kaže, imajo prvi več podpore, saj se število kmetijskih in kmetijsko gozdarskih zadrug na Gorenjskem povečuje. Po uveljavitvi zakona o zadrugah se je "starim" zadrugam pridružilo še pet novih. Gorenjska mlekarska zadruga združuje predvsem največje pridelovalce mleka na Gorenjskem. Gozdarsko kmetijska zadruga Gozd Bled je nastala na "pogorišču" nekdanje temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled. Gozdarsko kmetijsko zadrugo Sv. Katarina Tržič je ustanovilo 37 članov z območja Loma in Doline oz. iz nekdanje občine Sv. Katarina. Nasledniki sodarske, lesno-produktivne ter kmetijskih zadrug Selške doline so ustanovili Lesno zadrugo za Selško dolino. območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Z novim letom je začel veljati zakon o veterinarstvu, po katerem bo približno 70 odstotkov dosedanjega aela Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske prešlo v zasebno dejavnost, okoli 30 odstotkov dela pa bo ostalo pod okriljem javne veterinarske službe oz. javnega zavoda. V Sloveniji bo le en veterinarski zavod (s sedežem v Ljubljani), nekdanji regijski veterinarski zavodi pa bodo postali njegove območne enote oz. izpostave. Na Gorenjskem delujejo tudi tri izpostave Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki v imenu države gospodari z nekdanjimi družbenimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Manjši delež, večja državna skrb Delež kmetijstva v družbenem proizvodu kaže raven splošne gospodarske razvitosti Praviloma velja, da je gospodarstvo tembolj razvito, čim manjši je ta delež. V Sloveniji je bil 1980. leta ta delež 4-odstotnL 1990. leta 4,4-odstotni, 1991. leta 4,5-odstotni..., predlani naj bi bil zopet nekoliko nižji, za lani podatkov še ni. V Avstriji je bil 1989. leta delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu 3,1 odstotka, v Švici 3,4, v Italiji 3,3, v Grčiji 12,8, v Nemčiji (nekdanja ZRN) 1,3, na Švedskem 1,0... Evropske izkušnje kažejo, da s padanjem deleža kmetijstva v družbenem proizvodu pomen kmetijstva v narodnem gospodarstvu ne upada, ampak se celo povečuje. Država zahteva svoje Kmetje (in tudi ostali davčni zavezanci) morajo do 31. marca oddati napovedi za odmero davkov v pre- °a v nekdanji občini Škofja Loka »etno spremeni namembnost povprečno5,6 hektarja zemljišč, od tega 0,4 nektarja njiv, 3,8 hektarja travnikov, u.o hektarja pašnikov in 0,8 hektarja gozdov. Poleg tega se je v občini v zadnjih petdesetih letih po podatkih jatastra letno zaraslo 108 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar predstavlja Površino dvajsetih povprečno velikih kmetij. Govedoreja - številka ena! Glavna kmetijska dejavnost je govedoreja, na ravninskem območju je razvito tudi pridelovanje krompirja m deloma žit. Na kmetijah in petih kmetijskih posestvih redijo okoli štirideset tisoč glav goveje živine, od lega približno polovico krav in polo- Manj površin in višji pridelki V Sloveniji so vse do predlani Pridelovali krompir na vež kot 0 tisoč hektarjih njiv ali na približno 12 odstotkih vseh njivskih površin. Predlani je skupna površina že padla pod 30 tisoč hektarjev, lani pa naj bi ga po podatkih kmetijske svetovalne službe pridelovali samo Še na 23.648 hektarjih. Ker se Je hkrati povečal tudi povprečni hektarski pridelek (s 14 na 16 ton), ocenjujejo, da so pridelavo opustili predvsem mali pridelovalci. Pričakujejo, da se bo to opuščanje nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Rejcem primanjkuje telet Kot navajajo v kmetijski svetovalni službi, je na Gorenjskem samo okoli deset kmetij, ki redijo več kot štirideset glav pitancev in ki se tudi sicer ukvarjajo samo z rejo bikov. Na (manjših) kmetijah, kjer so v zadnjih letih zaradi zaostrovanja meril in iz drugih razlogov prenehali oddajati mleko, so se pretežno odločili za [)itanje. V drugi polovici lanskega eta se je ekonomika prireje sicer izboljšala, še vedno pa gorenjske rejce pesti veliko pomanjkanje telet za nadaljnje pitanje. Če pa že teleta dobijo, morajo za teden dni starega odšteti tudi 800 tolarjev za kilogram žive teže. Čeprav še vedno velja prepoved klanja zdravih telet, mnogi predpisa ne spoštujejo, tako da tudi precej premalo težkih telet oz. telet, primernih za nadaljnjo rejo, konča na krožniku kot "gorenjska teletina". Denacionalizacija Kot je januarja na srečanju kmetov v Cerkljah povedala Marija Lukačič, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je v Sloveniji na osnovi "lastninskih zakonov" prešlo v upravljanje sklada okoli 350 tisoč hektarjev gozdov in 210 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. V skladu ocenjujejo, da jim bo po končani denacionalizaciji ostalo za gospodarjenje in za nadomestna zemljišča 130 tisoč hektarjev gozdov in 60 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Nekdanjim lastnikom so (po tedanjih podatkih) vrnili 65 tisoč hektarjev gozdov in 43 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, od Sirarno v najem, čips iz Sločipsa Gorenjsko kmetijsko zadružništvo sta v zadnjem času "pretresla" predvsem dva poslovna dogodka. Bohinjska kmetijsko gozdarska zadruga je sredi lanskega leta oddala sirarno v najem podjetju A&C ogledna sirarna, d.o.o., s sedežem v Žalcu (30-odstotni lastnik podjetja je tuji partner). Mešano podjetje Sločips, v katerem ima kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj večinski, 70-odstotni delež, je januarja letos odprlo v Kranju obrat za predelavo gorenjskega krompirja v čips. Zdaj še veterinarska tisoč hektarjev kmetijsKin zemij sc ou . - «|„*h« tega v (nekdanji) kranjski občini okoli JOVna StUZDU 5.500 hektarjev gozdov in 1.788 hektarjev kmetijskih zemljišč, v škofjeloški 1.660 hektarjev gozdov in 273 hektarjev kmetijskih zemljišč, v tržiški 751 hektarjev gozdov in 34 hektarjev kmetijskih zemljišč, v radovljiški 1.165 hektarjev gozdov in 293 hektarjev kmetijskih zemljišč... Velike spremembe so tudi na področju javnih služb oz. državnih ustanov. Na Gorenjskem že nekaj časa deluje (v okviru Kmetijskega zavoda Ljubljana) javna kmetijska svetovalna služba, od lanskega maja dalje tudi javna gozdarska služba, organizirana v kranjski in blejski teklem letu. Zdaj, ko so že krepko zakoračili v leto 1995, na (finančno) dogajanje v preteklem letu ne morejo več vplivati, lahko pa si znižajo letošnjo davčno osnovo. Po novem zakonu o dohodnini so kmetije za šest let oproščene plačila davka od zemljišč, na katerih so uredili nove sadovnjake in drugo dolgoletne nasade, za pet let od zemljišč, ki so bila neuporabna, a so jih z vlaganji usposobili za kmetijsko pridelavo, in za dvajset let od kmetijskih zemljišč, ki so jih pogozdili. Kmetje, ki vlagajo svoj denar v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev ali obnovo gospodarskih poslopij, v nabavo kmetijske ali gozdarske mehanizacije ter v gozdove (izvzeto je pogozdovanje), lahko za štiri leta uveljavljajo 25-odstotno znižanje katastrskega dohodka. Posebna olajšava se jim prizna tudi, če so bili pridelki na kmetijskih in gozdnih zemljiščih zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev toliko nižji, da se jim je katastrski dohodek zmanjšal najmanj za eno petino. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA, z.o.o. ŠKOFJA LOKA Po konkurenčnih cenah vam nudimo: - semenski krompir - semensko pšenico - vse vrste domačih in uvoženih drobnih semen - žita - gnojila - kmetijske stroje - zaščitna sredstva - vse za vrtičkarje Po posebno ugodnih cenah vam nudimo ves gradbeni material, še posebej pa MBV-6, cement, apno, porolite vseh vrst, siporex, armaturne mreže in železo. VESEUMO SE VAŠEGA OBISKA. Ker Zivlienie potrebuie varnost ZAVAROVANJA KMEČKIH GOSPODARSTEV Za nemoteno delo in zagotovitev svoje varnosti vsaka kmetija potrebuje primerno zavarovanje. V Zavarovalnici Triglav vam nudimo naslednje vrste zavarovanj: Požarno zavarovanje hiše, gospodarskih poslopij krije škodo za uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari, ki jo povzročijo požar, strela, eksplozija, vihar, toča, zavarovančevo motorno vozilo, padec letala, manifestacije in demonstracije. Stanovanjsko zavarovanje pokriva škodo, ki nastane na stvareh v stanovanjih in hišah. S tem zavarovanjem so poleg nevarnosti, ki jih krije požarno zavarovanje, pokrite tudi škode npr. zaradi poplave ali vlomske tatvine, ter odgovornost lastnika stanovanja. Strojelomno zavarovanje povrne stroške za popravilo stroja, ki so nastali zaradi okvare ob normalnem obratovanju. Zavarovanje živali - zavarovalnica povrne škodo, nastalo ob poginu živali zaradi bolezni ali nezgode ter ob zakolu iz ekonomskih razlogov. Z doplačilom premije zavarovalnica krije tudi del stroškov zdravljenja obolele živali. Zavarovanje posevkov - zavarovalnica krije škodo, ki nastane na posevkih zaradi toče, požara ali udarca strele. Zavarovanje odgovornosti - zavarovalnica jamči za škodo v primeru odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nesreče, ki je posledica dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v zavarovalni listini. Nezgodno zavarovanje kmeta in njegovih družinskih članov. V primeru nezgode, ki se konča s smrtnim izidom, zavarovančevo delno ali popolno invalidnostjo, občasno delovno nesposobnostjo ali okvaro zdravja in v primeru smrti zaradi bolezni, zavarovalnica izplača zavarovancu - ali upravičencu v primeru smrti -zavarovalnino. Življenjsko zavarovanje zagotavlja zavarovancu izplačilo zavarovalnine v primeru nezgodne ali naravne smrti, prav tako pa tudi v primeru začasne nesposobnosti za delo ali trajne invalidnosti. Ob dospetju omogoča to zavarovanje izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote. O vseh podrobnostih posameznih zavarovanj povprašajte našega zastopnika, ali pokličite za informacije na naša poslovna mesta v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki, Tržiču in v Kranjski Gori. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. Območna enota KRANJ Preden se boste z vašimi stroji in priključki lotili spomladanskih del, jih boste verjetno tudi podmazali in nalili ustrezno gorivo. Na naših servisih Vam poleg bencinskih in dieseiskega goriva nudimo tudi maziva ter dobro izbiro najrazličnejšega ostalega blaga. Slovenska naftna družba TOE Kranj SEMENARNA Ljubljanćf Vam v trgovini na Primskovem, Šuceva 23 nudi blago svojih petih programov: - program vrtnin: seme vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice in sadike - program poljščin: semenski krompir, seme trav in krmnih rastlin - program agrokemije: sredstva za varstvo rastlin, gnojila in substrati - tehnični program: vrtnarsko orodje, cvetlične posode in korita in ostale izdelke za vaš dom in vrt - zoo program: male živali ter hrano in opremo za njih Trgovina je odprta od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Tel.: 064/241-115; 241-114 SEMENARNA PRIJAZNO VABI IN VAŠ NAKUP NAGRAJUJE! PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Zdravje je bogastvo, ki nima cehe I i I \ Zdravljenj©, ko je nuja, pa tudi pravočasna .skrb zaj|lravje sta lahko frecejšnje finančno breme. A odločitev o povrnitvi, ohranitvi m'krepitvi zdravja je terjaj lažja in bcij f*t fokt: Doplačila zdravstvenih storitev pri Zavodu ie^dosle}. zavarovalo pre^k ; rml$on dvesto tisoč zavarovancev. V leta 1995, \o posebej uveljavljala kakovost, ponujamo še naslednja dodatna zavarovanja: nadstandard A in 1 zobna protetika - celota dnevna odškodnina pomol na domu zdraviliška zavarovanja H vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje Do 30. aprila 1995 velja poseben prornocijski popust 10 %. Zavarujemo bogastvo zdravja 7.AVOD ZA /ORAVSrVKNO KAVAttOVAMM-: SlOVKNUl- Obiščite nas v najbližji enoti Zavodu. OBIŠČITE POSLOV^J^I V KRANJU: Dražgoska 2 tel.: 216-681, fax: 212-760 V ŠKOFJI LOKI: Novi svet 21 tel.: 622-166 KMETIJSKO-GOZDARSKA KMnV'SKA GOZDARSKA ZADRUGA i.o.o. KRANJ, Jezerska c. 41 ZADRUGA, Z.O.O., KRANJ **0 UGODNIH CENAH VAM NUDIMO! "fraki orji: ZETOR, TORPEDO, SAME, LINDNER POSEBNA PONUDBA: lemeži vseh vrst po ugodnih cenah; phietijski stroji: sejalnice za žito, REPROMATERIAL: gnojila, krmila, i '"vrnatskp coialnirA 7a Unn\7n nhini zaščitna sredstva... Vsi kupci traktorjev ZETOR, ki bodo kupili traktor v času od 1. 2. 1995 do 30. 6. 1995, sodelujejo v nagradnem žrebanju; nagrada: traktor ZETOR 43.40. Pričakujemo vas v novih prostorih na Šučevi 27 v Kranju. Prodaja kmetijske mehanizacije in rezervnih delov - tel. (064) 268-521, 268-522, faks (064) 268-520 Komerciala tel. (064) 268-504, 268-505 Km« Pnevmatske sejalnice za koruzo, plugi gjasberg, program SIP, program otinger, prikolice Tehnostroj in Mlaz, hiJH'.2a *'ta> posode za vino in mleko, J^ailne bazene NIEROS, puhalnike, ll2r>e stroje Alfa Laval, VVestfalia, Meltec... NE ŽAGE: deli za žage, verige, meči; DELI: Zetor, Sip,, Tehnostroj, VVestfalia, Creina... M0TOR| MINERALNO - VITAMINSKI DODATKI PRILAGOJENI NAČINU PREHRANE KRAVIMIN 1 za krave molznice, ki jih hranimo s krmo, ki je bogata na deteljah in lucerni KRAVIMIN 3 5f krave molznice, ki dobivajo si|an?Vni obrok iz sena> koruzne aze in beljakovinskega krmila KRAVIMIN 2 za krave molznice, ki jih hranimo pretežno s senom, travno silažo in travo ter breje krave in telice KRAVIMIN 6 za pripravo popolnega močnega krmila za mleko KRAVIMIN 7 PIT AP za goveje pitance, ki jih hranimo s koruzno silažo in beljakovinskim krmilom J^JWiMf/iy# z oznako AP (1, 2, 3 in 7) vsebujejo tudi biostimulator «an, ki povečuje mlečnost in prirast od 5 do 10 %. PRAVTMIN 1 23 Prašiče, ki jih hranimo s silirano koruzo PRAVIMIN 2 za prašiče, ki jih hranimo z žitnim zrnjem BIOFOS * ?a krave in plemenske renče - za boljšo plodnost VITA - REDIN za vse domače živali tnHtasi m'neralno-vitaminski dodatki so melasirani, zato jih živali ru<" rade jedo. ^a vse informacije smo Vam na voljo: rr/j^M . , Veterina, Verovškova 57, Ljubljana, tel. 061 340 858 ■ ■■ ■ ; ' /!Lek LiPovci, Lipovci 25 a, Beltinci, tel. 069 42 414 ali 069 42 289 l©k veterina KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o. 64207 Cerklje Slovenska cesta 2 Vam v naših poslovalnicah: CERKLJE - telefon 421-200 ŠENČUR - telefon 41-023 VOKLO - telefon 49-222 Nudi po ugodnih cenah: - sredstva za varstvo rastlin, mineralna gnojila (KAN, NPK 15:15:15, NPK 13:12:12) - semena za kmetovalce in vrtičkarje krmila za pitano govedo, krave molznice, piščance, kokoši nesnice, krmilno pšenično moko, pesne rezance, sojo, koruzo in rudninske dodatke - vrtno orodje - gradbeni material: opeka, cement, apno, betonsko železo, armaturne mreže, betonske bloke, salonit plošče, strešno opeko, siporeks, dimne tuljave, pohištvene cevi, vodovodni in elektro material - delovne obleke, delovne halje, zaščitno obutev, zaščitne rokavice v poslovalnici Cerklje pa vam nudimo tudi alkoholne in brezalkoholne pijače, sladkor, moko, olje, kavo itd. PRIPOROČAMO SE ZA NAKUPI \) Agromehanika V NAŠ ŠKROPILNA TEHNIKA AKUMULATORJI ZA TRAKTORSKI IN AVTOMOBILSKI PROGRAM REZERVNI DELI ZA IMT IN TRAKTORJE TOMO VMOVIC ODKUP IN PRODAJA RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU STARO ZA NOVO AVTOMOBILSKE PRIKOLICE mm V AGR0MEHANIKI AGT830 ŽE ZA 8.700 DEM TRAKTOR IMA VGRAJENE MOTORJE OD 26 DO 35 KS, HIDRAVLIČNI VOLAN TER POGON NA VSA ŠTIRI KOLESA A6AO90 Izdelujem pluge - navadne in obračalne za vse, tudi zahtevne terene, za traktorje TV, CAKRARO ipd. Izdelujem tudi brane z valjarji. Prevoz in preizkus na domu, ugodne cene! Janez Mušič, Loka, Testenova 14, 61234 Mengeš, tel.: 061/737-152 d.o.o. CERKLJE Ul. 4. oktobra 10, 64207 Cerklje Tel. 064/421-283, 421-294 Spomladanska ponudba: - vrtna semena (uvoz in domača) - semena poljščin (pesa brigadir, črna detelja, lucerna, travnik II, jara grašica, okrasna trava, krmno korenje) - krmila za piščance (BRO-starter, BRO-finišer) - krmila za purane (PUR-starter, PUR-Grover, PVC-finišer) - krmila za prašiče, za nesnice, za molznice, za teleta) - žitarice (koruzo, ječmen, oves, sončične tropine, sojine tropine, pšenični otrobi) - moka TIP 500, CENA 49 SIT/kg, sladkor - kokoši pred nesnostjo - vsa žita tudi zmeljemo in zmešamo po vaši želji - pri nakupu semen priznamo 5-10 % popusta! Sprejemamo naročila za 6-tedenske purane. KRMILA PRODAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAHI F^R^pRTO Strgar načrtovanje in urejanje vrtov in parkov, drevesnica 61231 Ljubljana - Črnuče, Suhadolčanova 6 tel.:061/375-089, 373-574, fax:061/375-091 KMETOVALCI POZOR Kmetijski stroji kovaštva Mušič Andrej - Mengeš Predsetveniki, Valji, Travniške brane Osipalci, okopralci, izruvačl krompirja planirne deske Najugodnejše v Sloveniji Kovaštvo jVIušič Andrej tel.: 061/738 619 ( ROTAR^ Podsmreka 7,61356 Dobrova SLOVENIJA Na sedežu podjetja v Podsmreki 7 pri Dobrovi bomo danes, v petek, ob 13. uri odprli tri tisoč kvadratnih metrov velike trgovske, skladiščne, servisne in poslovne prostore. S tem bomo v Sloveniji postali pomembnejši prodajalec in serviser kmetijske in vrtičkarske opreme petnajstih tujih proizvajalcev. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUG SAVA, ..o. Rožna dolina 50, Lesce V trgovinah KGZ SAVA v Lescah, Rožna dolina 50 Kranjski Gori, Koroška c. 14/a vam nudijo vse, kar bos* potrebovali za setev oz. sajenje in druga pomladansr" opravila na polju in vrtu: 1. Vse vrste vrtnih semen, travnega seme^ okrasnega cvetja 2. Semenski krompir 3. Gnojila (mineralna in organska) 4. Vse vrste zemlje 5. Vrtno orodje 6. Lončke in korita za presajanje sobnega in balkonskega cvetja 7. Sredstva za varstvo rastlin in uničevanje plevelov 8. Krmila ter mineralno-vitaminske dodati* za govedo, kokoši, kunce, prašiče 9. Vse za rejce malih živali 10. Rezervne dela za molzne stroje in drugo kmet. mehanizacijo 11. Zaščitna delovna sredstva O pestrosti ponudbe se prepričate sami in jih čimprej obiščite. m, pi Iti re k Pc oc Pc I* lit kc uč-že že So ■hm Zagotovljeno prima belo mehko moko za velikonočne in prvomajske praznike dobite v manjših količinah v Brdskem mlinu, Predoslje 21, Kranj. • ŠKROPILNICE IN ČRPALKE ZA ŠKROPLJENJE • PALICE ZA ŠKROPLJENJE • CEVI VSEH DIMENZIJ IN OSTALA OPREMA • ČRPALKE IN OPREMA ZA NAMAKANJE ' RAZPRŠILCI, SPOJKE,... VREČEK&CO. M l K Ki VADNOVA 22. KRANJ TEL.. 064 242-224, FAX: 064 241-482 KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA TRŽIČ, z.o.O sedež KRIŽE VAM NUDI v svoji trgovini v Križah, Cesta kokrškega odreda 24 VSE VRSTE DOMAČIH IN UVOŽENIH SEMEN, ČEBULICE sa spomlad, ZEMLJO in UMETNA GNOJILA za vrtičkarj« VSE VRSTE vrtnega orodja, krmila, gnojila, sredstva za zaščito rastlin kup lahko tudi GRADBENI MATERIAL in razne vrste tehničnega blaga Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure v soboto od 7. do 12. ure tel: 064-57-218 kupujemo in prodajamo HLODOVINO IN ŽAGAN VSEH VRST tel.: 064-57-282 Izdelki so iz najboljših materialov in vrhunsko oblikovani. Če vidite na orodju naš znak, pomeni, da imate opravka z izdelkom visoke kakovosti, maksimalne uporabnosti in jamstvom za kvaliteto. DOLGOSEŽNE SADJARSKE ŠKARJE Prodajna mesta: železnlne In kmetijske zadruge NKI d.o.o., Gorenja vas 59 64224 Gorenja vas tel.: 064/681-626 VRTNE IN NJIVSKE MOTIKE 11p i mm JUŽNOAMERIŠKA ČINČILA Ker sem že večkrat slišal nekvalificirano govorjenje o vzreji činčil, sem se odločil, da napišem nekaj vrst o teh lepih živalicah. Najprej pa bi se vam rad predstavil: Moje ime je Rudi KOVAČ in ?em lastnik podjetja C. I. činčila international. !inčile vzgajam 16 let. Verjetno vam je poznana pasma, vrsta zajcev, ki se imenujejo činčilal Živalice, ki jih bom v tem članku opisal, pa z zajci nimajo nobene zveze ali podobnosti. Južnoameriška činčila spada k trem najkvalitetnejšim luksuznim krznom na svetu. To pa so: luks, sobol, in činčila. Od omenjenih je činčila edina, ki jo lahko farmsko vzgojimo. OPIS ŽIVALI: Činčile so glodalci iz družine volnenih miši, ter so nočne živali. Velike so kot veverice, ki so jim zaradi košatega repa tudi podobne. Kožušček standardne činčile je siv do temno siv, po trebuhu pa bel. Vzgajajo pa se tudi (mutanti) to v davnem belo črne, bež in še nekaj drugih barv. Činčile za vzrejo so krotke živali in brez neprijetnega vonja. VZREJA ČINČIL: Pri reji činčil so važne tri točke, zato je moj slogan: PROSTOR HRANA HIGIENA Cinčilo je lahko vzgajati. Za to rejo se lahko odločite kot hobi, tako da jih imate kot hišne ljubljence, v tem primeru ni važno od koga jih imate in kakšna kvaliteta je. Če pa hočete export - import, trgovina in storitve, d.o.o. $ 62204 MIKLAVŽ, Ul. Kirbiševin * telefon: (062) 692-250 vzgajati kot zaslužek dodatno aH poj^S^r* morate zelo paziti. Kvaliteta živali je pn r^UetniK pomembnejša od količine. Ne izkušen zjjSj se mora odločiti za resnega poslovnega p (^ ja, od katerega bo dobil kvalitetne živalijn^^ zagotavlja odkup živali. Živali ne sme prav ^ kogarkoli. Marsikateri preprodajalec n!"Jfna.Nf kovnega znanja o reji, še manj pa o trgu ^Kof11' te stvari morate zelo paziti, če nočete »a ^ | selno zapravljati denarja. Na žalost veliko to ne pazi. Veliko od njih me potem o0\ sprašuje, ali bi jih odkupil živali. Ra2^ izjem teh živali ne odkupujem! ^ Na popolnejše informacije se JaviJ|L/2)-7#' Miklavž, tel. 062/692-250 ali Tržič, tel. 064/^ ^/ { ■.^g/gfe v poklicu, ki je izrazito h^SJZiran. Kako razlagate dejstvo, ce Od vrtca do fakultete prenasičenost z ženskami V predšolski in šolski dobi so otroci prenasičeni z Ženskami, kar pogojuje tudi njihov kasnejši odnos do tega spola, pravi Marija Kurah, učiteljica prvega in drugega razreda v kranjski osnovni šoli Jakob Aljaž. Sjned zaposlenimi v šolstvu toliko ^nskT~--- °je čase so učiteljski poklic opravljali 0^i. ki so se imeli v zgodovini prej U°žnost izobraževati. Proti koncu 19. °'etja so začele poučevati tudi ženske, praviloma samske in manj plačane, da. zase dovolj zaslužijo. Da se danes ta Poklic tako močno feminizira, je verjetno Vlsno od tega, da si ženske izbiramo take P°klice, ki smo jim glede na svoje "ženske" stnosti (milina, razumevanje, izkušnje, ki P ,mamo že pri vzgoji lastnih otrok) bolj y°s- Tudi redki moški, ki si izberejo Oljski poklic, so praviloma nežnejši in ^aJ° lastnosti, ki jih bolj pripisujemo nskam. Ne bi mogla reči, da so se > nske načrtno usmerjale v poklice v °'stvo, pač pa smo vsi že od rane mladosti \ uPreJ VaJeni, da za nas v vrtcu in šoli §Skr°iJo ženske. Rekla bi celo, da od vrtca Pa skozi vso šolsko dobo vlada nekakšna l5tenasičenost z ženskami, kar ni nujno vred odri saj v tem obdobju pridobljene n°te določajo kasnejše človekove je veljalo prepričanje, da e traja tja do 12. ure, potem °se. TAidi moja mama je bila učiteljica *e včasih m-* U 8re Ženska lahko k družini. Moški pač 0 Počne kaj bolj pomembnega." M^U^ljsko delo tudi ni kaj prida S^ggg^ie tudi to povezano z dejst-^iJiSJia opravljate pretežno ženske? "Oč rteljevanje je bila od nekdaj državna te pa nikoli niso bile dobro plačane. bod" P.ravil°' da če hočeš biti boSat' ne ni s'užb velj učitelj. Tudi si večina med nami .. jj°rala ^ga poklica zaradi zaslužka, pač pa lCCr radi delamo z otroki. Nemara pa je ' ^sel, da je to delo slabše plačano, ker eminizirano. Po naši še vedno patriar-1 miselnosti naj ima moški večji lalc ženska. Sama ne razmišljam žena? ' ke merljivo. S kakšnim vatlom naj bi merili otrokovo znanje? V prvem in drugem razredu, ko naj bi ga naučili brati, pisati in računati, je morda še videti enostavno. Nizke plače imamo ves čas, kar pomnim. In ker je tako, smo učiteljice morda tudi bolj pripravljene na kompromise. Ko smo denimo stavkale, smo bile morda hitreje pripravljene popustiti in pristati na najmanjšo ponudbo nasprotne strani, kot bi bili denimo v panogah, kjer je večina delovne sile moška in je pri svojih stavkovnih zahtevah tudi bolj brezkompromisna." Je feminizacija šole "kriva" tudi njene sedanje manjše avtoritativnosti? "Mislim, da ne gre za to, temveč se je spremenil odnos do otroka. Doumeli smo, da se otroci več naučijo v pozitivnem, bolj sproščenem vzdušju, ko pri njem iščemo predvsem njegove močnejše strani. Šola pa reflektira tudi odnose v družini, ki so prav tako bolj demokratični in sproščeni. Vemo namreč, da staršev nič več ponižno ne vikamo, oni pa so bolj kot v generacijah pred nami pripravljeni prisluhniti tudi mnenju otrok." Med žensko večino v šolah pa je tudi nekaj moških. Ali tudi tu velja kot v nekaterih izrazito ženskih panogah, da so pretežno na vodstvenih mestih? "Res med ravnatelji šol najdemo več moških. Na naši šoli ni tako, vodi jo ravnateljica, drži pa, da je njen pomočnik moški. Učitelje najdemo zlasti pri tehniki, fiziki, telovadbi, imamo celo razrednega učitelja, kar pa je v resnici že redkost. Kot že rečeno, za naše moške kolege velja, da jih odlikujejo značajske posebnosti, ki so sicer bolj lastne ženskam. Če imaš opravka z ljudmi, jih učiš ali zdraviš, potem take lastnosti moraš imeti, ne glede na to, ali si moški ali ženska." V šolah še vedno praznujete dan r imam moža, ki je bil nekaj časa ezPoseln iv2c| £U!kein in sem ta čas z učiteljsko plačo khk CVala družino- šolsko delo nikakor ni vcču° ^Vsa^do ne zdrži z nekaj deset otroki ](j ega aktivnega dela), česar nam tisti, m režejo kruh, niso pripravljeni Pri*riati s ------' ----- r-r—--j— - li) (ja ' ^eer ne bi namenoma prikazova- ^esf „ mo 20 ur tedensko in imamo dva Počitnic. Naše delo je težko -seCa "Včasih smo v šolah dajali poudarka dnevu žena, zadnje čase se je začel uveljavljati dan mater, meni osebno pa bi bil bližji nekakšen dan družine. Otrokom bi približevali vrednote lepega, spodbujevali skupno iskanje lepega v družini. Končno nismo le ženske (matere) nosilke družinskega življenja. Tudi moški ima v družini enakovreden položaj." Tekstilna indsutrija je že tradicionalno ženska panoga, moške v njej najdemo večidel na mojstrskih h drugih vodilnih mestih. Celo med delavskimi predstavniki m ženske praviloma bele vrane. Sindikalistih fina Ušenič* nik, M dela v škofjeloškem Kroju, pa vendarle zastopa žensko večino svojega podjetja tudi v panotnem sindikatu, ki ga (mimogrede povedano) tudi vodi moški Tekstilna panoga zaposluje pretežno žensko delovno silo, medtem ko jo vodijo pretežno moški. Kako si to razlagate? "Čeprav si ženske že dolgo prizadevamo za enakopravnost, še vedno velja star predsodek, da na vodilna delovna mesta sodijo moški. Za Kroj sicer ne morem reči, da delajo samo ženske in vodijo samo moški, saj je precej žensk tudi na vodilnih mestih v podjetju." Kako oh priložnosti, ko praznujemo mednarodni praznik žena, gledate na družbeni položaj žensk pri nas? "Zdi se mi prav, da smo prenehali z brisačami, servietami in nageljni ob osmem marcu, čeprav nekatere delavke težko dojemajo, da za praznik ni več paketa in pozornosti. Delavkam je težko za vsem, kar izgubijo, pa naj bo to darilo podjetja ob prazniku ali pa njene delavske in socialne opravice, ki jih je vse manj. Prav zato se mi zdi smiselno, da bi mednarodni praznik žena raje izkoristili za kake problemske konference, ki bi opozarjale na probleme delavk, zlasti na pravice, ki se jim kršijo. Nedavno tega so v parlamentu ponudili možnost triletnega porodniškega dopusta. Kakorkoli jo gledamo, ne prinaša prednosti. Delodajalcu bi za tri leta (ali več) odvzela delavko. Zanjo bi bila prva tri leta nemara res usluga, nihče pa se ne vpraša, kako bo z družino živela od otrokovega tretjega leta naprej. Raje naj bi na druge načine spodbujali družine, z višjimi otroškimi dokladami, z zagotovitvijo delovnega mesta, ki edino prinaša socialno varnost." V kakšnem položaju so mlade delavke v vašem podjetju? "V podjetju nas je 365 zaposlenih (vključno z našim obratom na Krki), 90 odstotkov je žensk. Odpuščanj ni bilo, število zaposlenih ostaja več ali manj enako. Kolikor se jih upokoji, toliko jih vsako leto tudi na novo zaposlimo. To je kakih deset pripravnic, ki jih je podjetje prej štipendiralo na triletnih šolah. Zaposlijo se za nedoločen čas, saj je podjetje zainteresirano za stalne delavke, ki se bodo oblikovale v dobre šivilje. Ker so to mlade ženske, se seveda dogaja, da kmalu zanosijo, so potem leto dni odsotne, kmalu zatem pa znova, tudi pozneje ostajajo doma zaradi nege bolnih otrok. Tako se podaljšuje obdobje, ko naj bi iz začetnice postala dobra šivilja. Svoje čase smo imeli od 8 do 14-odstotno odsotnost ravno zaradi teh razlogov. Potem je vodstvo poiskalo možnost stimulacije in danes je odsotnost le že okoli 5-odstotna. Stoodstotno prisotnost na delu imajo namreč delavke zdaj dodatno plačano, kar mesečno navrže deset tisočakov. Ob taki spodbudi so si za nego majhnih otrok poiskale druge možnosti: pri otrocih bedi kdo drug." Tesktilna stroka je že pregovorno slabo plačana, nekateri trdijo, da ravno zaradi pretežno ženske delovne sile. Ali to velja tudi za vaše podjetje? "Plače so pri nas boljše, kot jih ima večina tekstilcev. Decembrska povprečna plača se je gibala okoli 56 tisoč tolarjev neto Najnižja plača je bila v tistem mesecu 25 tisočakov, delavka z nekaj več minulega dela in preseganjem (evropske) norme pa je s plačo lahko prišla tudi do 79 tisočakov Največ delavk je decembra zaslužilo od 42 do 52 tisočakov. V večini drugih tekstilnih podjetjih, zlasti v primarni industriji, so zaslužki manjši. Kdove ali ne tudi zaradi tega, ker so tu zaposlene večinoma ženske. Šiviljstvo, krojaštvo in tudi čevljarstvo so že od nekdaj malo cenjena in plačana opravila, ženske pa se v njih zaposlujejo zato, ker jim ta dela bolj ležijo. Tudi država je tekstilu manj naklonjena in ga ni nikoli ujčkala, kot denimo železarstvo in podobne panoge." Delavkam v vašem podjetju se torej godi bolje kot večini v tekstilni industriji? "Ogromno tekstilcev je na dnu, ker se počasneje prilagajajo in obračajo proti zahodnim trgom. Pri nas gre večina izdelkov v izvoz. Dela in naročil nam ne manjka, naše delavke pa pridno delajo in dajejo iz rok kvalitetne izdelke. Da nam gre bolje, pa je tudi zasluga dobrih odnosov med sindikatom in vodstvom, ki je vselej pripravljeno sklepati kompromise. Včasih se je že zgodilo, da so skušali privarčevati pri kaki pravici, vendar se je vselej našla rešitev. Po sedmih mesecih smo denimo dosegli, da bomo imeli po kolektivni pogodbi plačane potne stroške (kar gre zlasti v prid vozačem), pač pa bomo morali poslej sami plačevati prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Lepo bi bilo tudi, ko bi se še država bolj ozirala na tekstilno industrijo in podjetjem, kjer zaposlujejo pretežno žensko delovno silo, morda priznala kake olajšave. Ob prazniku žena vidim priložnost tudi za načenjanje takih vprašanj." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Enakopravnost? Na papirju... telefonskh in predvčeraJšnJim> v sredo, smo zavrteli 176 naključno izbranih Zavrfiila StevHk po Gorenjskem. Tokrat je 24 povabljenih k sodelovanju e*Qkop °^Soyore na vprašanja o odnosu Gorenjk in Gorenjcev do (predVs avnosti žensk. Od 176 odgovorov v Glasovi gorenjski raziskavi SlusalkomL.SO odSovarjale Gorenjke - kar 112 jih je dvignilo telefonsko VPra$an'- Smo klicali; nekoliko manj Gorenjci - le 40) na tri Glasova nPr Prevladuje prepričanje, da so pri nas ženske še vedno zapostavljene Se Zdi Zaposl°vanJu, v politiki, pri poklicni karieri... Gorenjkam in Gorenjcem ^ske • ^.mem^nejša enakopravnost v družini; v načelu pa naj bi moški in Podr i. en°ke možnosti, menijo sogovorniki v naši anketi. />ri/0* n°sti, kaj je pokazala tokratna, prva marčevska Glasova gorenjska §*taVili anketa> so v tabeli. Vanjo vključujemo vprašanja, ki smo jih Unketi- ' Zraven vse variantne odgovore, ki smo jih ponudili v telefonski > m seveda številčne podatke o odgovorih, preračunane tudi v odstotke. Ali imajo moški in ženske po vašem mnenju enake možnosti ? 42.1% 47.4% 10,5% da ne ne vem 64 72 16 Katera plat enakopravnosti 13,2% enakopravnost po ustavi in zakonu 20 je po vašem mnenju najpomembnejša ? 28,9% ekonomska enakopravnost 44 34,2% enakopravnost v družini 52 23,7% ne vem, ne morem se odločiti 36 Ali imate vtis, da so pri nas ženske zapostavljene, npr. pri zaposlovanju, v politiki, pri poklicni karieri ? 57,9% 31,6% 10,5% da ne ne vem 88 48 16 ♦ J7 Jfl A za gorenj ke, o gorenjcih JL/«# jLjl med gorenjci po gorenjski Kdo bo Gorenjec meseca februarja 1995 Tanja 109\ Janez 33 glasov narave: Janez Gregori je kot strokovnjak in zagrizen Pod-korenčan ogromno prispeval za zaščito Zelencev, izvira Save Dolinke kot edinstvene naravne dediščine Danes je ie drugi marčevski petek, zato v Glasovi akciji, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke oz Gorenjce meseca, prav "na 40 mučenikov" začenjamo drugi glasovalni krog v izboru GORENJCA MESECA FEBRUARJA 1995. V marcu, ki ima skupaj pet petkov in bo torej glasovalnih krogov tudi 5, bomo do vključno 31. marca skr.paj izbirali GORENJCA MESECA FEBRUARJA 1995. Kot vsakič, je bilo tudi tokrat težko izluščiti dva predloga izmed vseh Gor-enjk in Gorenjcev, ki so prejšnji mesec opozorili nase s prizadevnim delom in izmed katerih boste z Vašimi glasovi določili prejemnika lepega priznanja "GORENJEC MESECA PO IZBORU BRALK IN BRALCEV GORENJSKEGA GLASA". Prvič smo predloga predstavili prejšnji petek: 1/ TANJA VIDMAR, 17-letna dijakinja dvojezične Trgovske akademije v Celovcu, doma s Planine pod Golico, dobitnica Tischlerjeve nagrade, ki jo podeljujeta Narodni svet Koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza 2/ JANEZ GREGORI, botanik in kustos v Prirodoslovnem KRATICE GORENJSKE Sejnina za svetnike; 50 jurjev Pomembna točka na dnevnih redih občinskih svetov vseh 19 gorenjskih občin je določitev sejnine za občinske svetnike. Gorenjski svetniki so glede odločitev o sejninah , kot je soditi po prvih sprejetih sklepih, povsem v gorenjskem slogu: zniiana dnevnica in kilometrina je največ, kar svetniku pripada za delo v občinskem svetu katerekoli od 19 gorenjskih občin (do nadaljnjega, kajti na tem svetu ni nič dokončnega). Zanesljivo bo svetnike v gorenjskih občinskih svetih razburila novica iz bele Ljubljane: tamkajšnja Komisija za volitve, imenovanja in kadrtovske zadeve (kije pooblaščena za tovrstne reči), je svetnikom mestne občine Ljubljana določila kar lepo sejnino. Znaša namreč 50.000 (z besedo: petdesettisoč in 00/ 100) tolarjev mesečno. O bradi, Bogu in tovrstnih pregovorih pa kdaj drugič. jj» j|g »J* JJ£ *J» jj* »J» jj» »J* «J* jj* «J* *Jg *J* *J£ jj* £|g «J» *J* jj» jj* «J* JJ£ »Jj jjj *j£ *|g »J* Znanstvena fantastika v Bohinju Jutri (sobota, 11. marec) ob osmi uri zvečer se bo v Bohinju zgodila znanstvena fantastika. Ne, ne gre za novo nadaljevanje seje občinskega sveta ali za podpis listine o nenapadanju med lupanom in večinsko koalicijo v občinskem svetu. Tudi sklepa o brezplačnem parkiranju v poletni sezoni ob Bohinjskem jezeru ne bodo sprejemali. Niti se ne bo zgodilo to, da bo Bohinj postal kraj z največ sončnimi dnevi v državi.Vsa zadeva je veliko hujša -imenuje se Kuga plastionska. Za prvovrstno kulturno poslastico bodo namreč jutri poskrbeli v Gledališču Bohinjska Bistrica s krstno uprizoritvijo tragikomedije iz žanra znanstvene fantastike. Na bohinjskem odru bo prvič uprizorjena "Kuga plastionska" avtorja Mihe Remca. Bohinjke in Bohinjci se bodo v teatru spremenili v človekoide, robotoide, robote in "One" (Oblast). Ker je za ta gledališki komad pod relirsko taktirko Darka Čudna izjemno zanimanje, si rezervirajte vstopnico po telefonu 064/721 -250. Prva repriza bo pojutrišnjem (na Gregorjevo) ob 12.30 uri. Alkoholizem v organizaciji Alkoholizem je zahrbtna bolezen - za običajnim kulturnim vozrcem uživanja alkohola se bolezen dolgo skriva in šele očitne negativne posledice na človekovem zdravju, v njegovem socialnem okolju in pri njegovem delu nas osvestijo. V podjetju, ustanovi itd., kjer alkoholik dela, postane tak bolnik zaviralen in moteč faktor. Za kadrovske in druge strokovne delavce, za direktorje in managerje bo 31. marca podjetje ODIN, d.o.o. Ljubljana, na temo reševanja problematike alkoholizma (kot poslovnega in ekonomskega problema) v organizaciji organiziran strokoven posvet. Kotizacija za udeleženca znaša 12.000 tolarjev (s 5-odstotnim davkom). V sodelovanju s podjetjem Hribar & Otroci Kranj Z Gorenjskim glasom nikoli mimo Nagradna igra v "dopisnem pikadu" teče. Prejeli smo velik kup Vaših napovedi o rezultatu JOŽETA EUONA, ki je sodeloval v drugem krogu. Napovedi so bile zelo različne, večidel zelo optimistične - Jože je dosegel natanko enak rezultat kot GREGA HRIBAR v prvem krogu = 48 točk. Nagrado za najbolj točno napoved prejme (morali smo žrebati, ker je bilo točnih napovedi kar osem!) ANGELCA TREBAR, BENEDIKOVA 40, KRANJ. V tretjem krogu tekmovanja "Z Gorenjskim glasom nikoli mimo" je puščice pravega pikada vrgel Tone Guzelj solastnik podjetjaLoka Avto d.o.o., Sv. Duh pri Šk. loki. Njegov rezultat je bil______točk. Moj naslov:_________________________________________ kupon na dopisnici pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj najkasneje do 22. marca 1995. _ _ _ V prvem glasovalnem tednu v izboru Gorenjca meseca februarja 1995 se je sreča nasmehniti naslednjim: nagrado v vrednosti po 1.000 SIT p&' jmejo: Jože KOGOVŠEK, Javorniški Rovt 4, Jesenicf! Alojz MULEJ, Sp. Upnica 27, Kamna Gorica; Joif ZIMA, $p. Rute 26, Gozd Martuljek; Ani ZVPAH, Žerjavka 1, Kranj in Fani ZAVEUCINA, Lipce ?, Blejska Dobrava . V beli Glasovi majici z zanimb/ift modrim napisom pa boste odslej lahko srečali Slavico SORŠAK, Cankarjeva 22, Radovljica; Andrejo ZUPAN< UL XXXI. divizije, Kranj; Kati JALEN, Podkoren 5* Kranjska Gora; Tilna BEZNIKA, Jetovška 14, Bohinjska Bistrica in Špelo ŠULAR, Pregljev trg S, LJubljana. TANJA VIDMAR muzeju Slovenije, doma iz Podkorena, prejemnik nagrade Prirodoslovnega društva Slovenije za dosežke pri varstvu JANEZ GREGORI Po prvem krogu glasovanja ste TANJI VIDMAR namenili 109 glasov, JANEZU GRE-GORIJU pa 33. Po preverje- nih izkušnjah iz glasovanj prejšnje mesece rezultati po prvem krogu običajno ne pomenijo še nič prelomnega. Glasujete lahko spet danes (v petek) v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri; ali na dopisnicah na ^ naslov UREDNIŠTVO OO*. ENJSKEGA GLASA 64 f Kranj.Vsak glasovalni tedt* izmed Vaših glasov nagradil, peterico z nagradami v vr.. nosti 1.000 tolarjev in peteric0 sodelujočih z Glasovo majic0. bode in boza Danes je 10. marec, ko praznujejo zakonski možje. Soproge so rož'co (če so j°l}dobile predvčerajšnjim, 40 mučenikov pa je moški dan. [fflffl 2>- današnjim petkom se izteka prva četrtina posta, kije zapovedan 40 dni po Pustu. Na škofjeloškem, kotpise v starin bukvah, jedilnik v postnem času obsega le dve jedi: "fešk in medlo". (BflBI Za Gorenjke in Gorenjce, ki škofjelosčine ne obvladate najbolje, še prevod: "fešk' je fižol, 'medlo" pa moka. \Bltfi\ Današnji dan je v povezavi s številko 40 tudi meteorološko usoden: "Če na 40 mučenikov ni lepo, še 40 dni ne bo!" |Wffl Za dogodek tedna bi lahko predlagali obisk ameriške vojne ladje - fregate Robert G. Bradley - v koprski luki. Železno plavajoče strašilo si je hotelo ogledati več Kot 3000 firbcev, med nj^djib le bilo veliko z registracijo KR na avtomobilih. \SIUfi\ Več kot desetina radovednežev je ostala na pomolu z dolgim nosom. lH[tK\ Ameriška mornarica ("USA Navy") je z razkazovanjem fregate naredila prima biznis, saj si je skoraj vsak obiskovalec ladje kupil kakšen spominek. Ufftftl Ameriški mornarji z Roberta G. Bradlevja so Gorenjcem vrnili obisk: z avtobusom so se pripeljali na izlet na Bled. (BBB Neuradno so se menda pozanimali, kako je z znamenito blejsko mornarico, zraven pa naj bi na kraju samem izmerili, če bi se fregato vsaj vodolgem dalo kot turistično znamenitost spraviti na Blejsko jezero. mE Zaradi prodajanja spominkov namreč. fSflftl Za dogodek meseca bi predlagali obisk svetovne zvezdice iz klana Jackson. La Toya, dama na pragu štiridesetih, nas je z obiskom sončne strani Alp počastila prejšnji petek. Ob slavnejšem bratcu Michaelu in znameniti sestrici Janet je črnolasa La Toya pravzaprava šele "tretja liga", znana predvsem bralcem Playboyja. BCflKj Glede honorarja za nastop pa madam La Toya J. niti slučajno ni facksonova tretja liga. HfflB Pomemben podatek za Glasovo rubriko Predstavljamo družine z veliko otroki": pri Jacksonovih je 10 otrok in za nastope vseh bo v Sloveniji skorajda zmanjkalo diskotek. [BJHj Potem ko je pogledala in zadela Stojana Auerja, skočila v domžalski Life in na Primorsko, ie La Toya odpotovala prepevat na playback v Rusijo. Kot v dobrih starih glasbenih časih, ko so slovenski estradniki mlatili velike peneze ravno tam. [HBfl Za dogodek leta brez zadržka predlagamo zabijanje Košev na Dnevu slovenske košarke "Ali starš 95" minulo soboto v Hali Tivoli, ffififfi Najbolj fenomenalna zabijanja je izvedel Kranjčan Marko Milic: najprej preko Miss slovenske košarke, sedeče na motorja; zatem pa še preko Honde CRX in v koš. BjOBB Česa takega svet doslej še ni videl. Marko Milic je ekshibicijo opravil brezhibno: celo barva športnega avtomobila, ki ga je preskočil in potem zabil koš, je bila simbolična. fWTWi Zelena, saj je bila prireditev v mestu Zmajčkov. \XItfi\ jutri zvečer bodo v Kropi in v Tržiču obudili star običaj, povezan z gorenjsko kovaško in šuštarsko tradicijo: spuščanje luči po vodi na Gregorjevo. Letos so obilne padavine zagotovile dober vodostaj in bodo "gregorčki" dobro splavali - marsikdaj je bil sušeč na Gregorjevo tako izrazit, da vode skorajda ni bilo v strugah. f*fl|ET Za vse, ki ste zgrešili Valentinovo: tudi na Gregorjevo velja, da se ptički ženijo. BHflfl Že drevi pa bo v šob Bistrica pri Tržiču regijsko izbirno tekmovanje citrarjev. Na Ermanovcu je pač debela snežna odeja - voleti pa bo tradicionalno citrarsko srečanje spet tam. številka, ob kateri se ta teden vrti v glavi (tudi) Gorenjkam in Gorenjcem je 999 milijard tolarjev. Toliko bo letos znašala javna poraba v deželici z manjkot dvema milijonoma prebivalcev na sončni strani Alp. f^Tf^l Če bo pri 999 sploh ostalo... TŠfTtft Gorenjka, novinarka TV Slovenija Nataša Pire je ljubiteljica letalstva. Fotografija Gorazda Šinika dokazuje, da simpatična Kamničanka Nataša bogati tudi svoj fotoarhiv "samofrčev", kot je letala poimenoval Fran Milčinski. In ker obrambni minister Jelko Kacin, ki je tudi ljubitelj letalstva in je zdaj prezaposlen z drugim delom, verjetno še nekaj časa ne bo uspel urediti in izdati nadaljevanja svoje priljubljene knjige "Letala in helikopterji", bomo Natašine posnetke morda kdaj videli tudi v knjižni obliki. foto EJGA Med Gorenjkami in Gorenjci (pa tudi širše po Sloveniji) JeJljQ priznana zobozdravniška ordinacija ^Čelesnik na Bledu. Trap1^ dr. Emila nadaljuje dr. Nina Čelesnik ob pomoči as/stefL/ . Pacient na stolu je računalničar Matjaž Jerovšek iz Domžal,.^ firme Jerovšek Computers - na sliki manjka še en pacient, kije tgj| vrsti pred Matjažem. To je (seveda) Glasov fotoreporter Gorazd S'jj ki ima fotoaparat pri roki tudi tedaj, ko mu dr. Nina vrta po zob& Skoraj v centru škofje stavbo ob cesti proti PotJat}y dolini tri mesece po volitva'' I vedno krasita dva volilni j kata. Na enem je predv^%,\ parola "visoko - višje - ^vjiigii j zato je tudi plakat Pr/'Lj'l visoko, tik pod streho 9°^$ darskega poslopja. In ker le ^, drugem plakatu portret P t. jšnjega in sedanjega š*°'\Qf& kega župana dipl. ing- '° Drakslerja, oba plakat* r očitno dobro kljubujeta v ^ menskim tegobam, bosta še kar nekaj časa. Novinar Dela (prej TV Slovenija) Vladimir Vodušek je spisal knjigo "Operacija Marinec". O tem, da je pisanje knjige naporno delo, dokazuje stanje prsta na Voduškovi roki, ki se je znašla v objektivu Gorazda Šinika. Kolegu Vladimirju seveda želimo hitro okrevanje. Na Trebiji sta smerokaza, ki usmerjata na Presko, kjer je sP°?.e\/. J obeležje borcem NOV na skupnem grobišču nepoznanih v0'^ tem, da bo kratica NOV na obeh smerokazih v kratkem P ^ zbledela in ho le težko dočakala spominske svečanosti ob ov zmage nad fašizmom, je s fotografije dobro razvidno. ponedeljek, 13. marca !^ Tedenski izbor 5^9 Otroški program: Poletje s r*iJKom, norveška nadaljevanka .j?* Princ mesta, ameriški film lamf ^nan)e za znanje, učite se z ia'2 £oročila 1aS športni pregled, ponovitev Al"50 Umetniški večer - Faca za 14 0rtret Lojzeta Rozmana - ,55 Mahabharata, angleška ievanka Jorja dur ser dan, 17 i« 'v dnevnik jJiJJOtrcjški program: Radoved- ni 16 S 9bzorja duha i>-99tv Dober dan, Koroška •JO Očividec, angleška doku-S^na serija iiS 2lsanka 18 7c V»e9ionalni studio Maribor ABC - ITD, TV igrica 20-STV dnevnik |^ "Viost, nizozemsko-belgijs- 20tedDaljevanka 2o'JS pravičnost na preizkušnji TV dnevnik §•20 Žarišče am'^.Sova: Murphv Brovvn, SgSka nanizanka ta* ymor, je napisala, ameriš-? nanizanka' TVS 2 !?;59 Euronews 14.30 SP v ,5*%kih disciplinah, tek 5 km i« J?°snetek iz Thunder Bava 31 1 Hrna steza 20.05 Gospodars-£ oddaja: 10.000 obratov 20.55 Jktor Finlay, škotska nadalje-c?nka 21.45 Studio City 22.35 JJlje Rončel izza odra 0.00 SP v yrcj|jskih disciplinah, tek 15 km U1'- Posnetek iz Thunder Baya 15 <£ ~triP 15-15 Zrcalo tedna Poni P°darim - dobim 16.10 ivio me! 1655 Sova- Ponovilo 'zziv- poslovna oddaja sJ" Podarim - dobim 19.20 7 .jr^™"^"^"™" 10fjfvVPročila 8.00 Dobro jutro ki '^Poročila 10.05 Zimski šols-nairni^Iarn 11.15 Angleščina za 12 (V) {f6 11.35 Mesečev skakač nadl "oročila 12.05 Emparatriz, amPri?Vanka 12.50 Maroko, Pr0n' kl čb fil™ 14-30 šolski laimu-P 15-10 Angleščina za v, Tjise 15.30 Zvonko, predsta-Srkali Magične roke Stana ^irWa 1630 Poročila 16.40 leta i7Se 0 Hrvaški 17.10 Tega Kolo V'4? Hrvaška danes 18.00 1»3n r?°e 1835 Santa Barbara hor^:ytnevnik 20.15 Zvezde nad ta. h.0"1- drama 21.15 Hrvaš-f6d6L et 22.05 Konfederacija in 23.25 ^a 2245 Slika na sliko konCftrt Iesdenska filharmonija, br62: SLS'25 Poročila 0.30 Sanje meja HTV2 18 3gT^^MBMWiTIIIHill 19'.15 d- koledar 18.45 Dražba 20.iq MAISanka 19.30 Dnevnik &r0Wn Arena 21.15 Murphy 5M6 X "umoristična nanizanka <2.40 r^Ji zenice, nadaljevanka ianka tektiv iz Miamija, nani- Kanal touSP0t * na 10'15 LUČ »eilobo 11.05 Zločini stoletja, J°novitev 11.35 Študentska 1/4, ££ovitev 11.50 Žametne vrtnice, 17*1 A sh°P 12.45 Spot tedna ca'VoA sn°P 17.30 Videoigralni-18le00 Alica v glasbeni deželi lane A sn°P 19-00 Poročila tloh Risanka 19.10 Luč sve-iOr* arneriška nadaljevanka na*? Dežuma lekarna, španska JJzanka 20.30 Poročila 20.35 j2 ^ornanija, ameriški barvni film Studentska 1/4, oddaja ftS2?ntov FDV 22.20 Alica v w!ni deželi, ponovitev 23.05 tadna 23.10 A shop 23.20 ^'1.00 Video strani ^STRIJA ?;35 OtrLurupni dorr|. Ponovitev ^ve i0šk' Program 9.00 Pono-.'.3.00 Otrošk i«,,J5 \jar. r usni progran ^25Kn?oliska ladja Enterprise „riia?naH?hlRider17-10 Strašno S 1ftneŽlna17-40 Naš hrupni harRu;5°5 Priiatelii la.ss k..- Sh l9^Strk19-°0Pri Huxtablo-,Qgiedi° Cas v sliki 20.00 *6ca L 0d,strani 20.15 Gola • ameriška komedija 21.50 Prelaz v Nevadi, ameriški vestem 23.20 Čas v sliki 23.15 Ukradeno zlato, ameriški vestem 0.45 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.10 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 2.10 Dobrodošli v Avstriji 3.55 Prelaz v Nevadi, ponovitev filma 5.35 Raji živali AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 8.40 SP v nordijskih disciplinah 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 Dobrodošli v Avstriji 11.50 Vreme 12.00 Zgodovina kolesa 13.00 Čas v sliki 13.10 Alergični na 20. stoletje 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala, nanizanka 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshaw 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.10 Tema, Ljudje, usode, trendi 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob polenajstih, oddaja o kulturi 23.05 Šport/SP v nordijskih disciplinah 0.05 Peščica prahu, angleški film 2.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OKNO GORENJSKE (informativna oddaja) 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 VI SPRAŠUJETE, ZDRAVNIK ODGOVARJA - sodeluje dr. Vladiko-vič - predstojnik Ginekološko Porodniškega oddelka Splošne olnišnice Jesenice (v živo) 21.00 OZADJE PLANICE 94 21.35 EPP blok - 3 21.40 Šport: Dve koli pred zaključkom državnega prvenstva v kegljanju Triglav že prvak - tekma Triglav : Celje 22.30 Avtorallv... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Nujen primer" - kratki igrani film 20.00 Glasbeni gostje - ansambel KIKI Band iz Selc LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 športni pregled dogodkov (kako bo potekal tradicionalni 20. pokal Loka, Kakšen rokomet si želimo?...) 20.35 EPP blok 20.40 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) 21.10 EPP blok 21.15 Film (podnaslovljen)... Videostra- MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strnai, panorama 18.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja 21.45 THE INSIDE MAN, film 23.15 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.45 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.50 Filmski večer: LOVEC NA GLAVE (bounty tracker), ameriški akcijski film, 1993; režija: Kurt Anderson 21.50 - 21.55 Reklamni blok 21.55 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska KINO včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio Cerklje 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.55 Teden slovenske drame 19.30 do 24.00 Večerni program - Drugačen pogled - o ženski R TRŽIČ Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja ob 16.30. Ob 17.00 bomo govorili o novostih na številki 92, sleidla pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hrt. Pokrovitelj pripravlja nagrajencu prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Velike družine 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Meda polna skleda 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se z javno razsvetljavo v Ljubljani 16.25 Nagradna uganka 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Minute za zdravje - nasveti optike M. Krstič 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit 20.35 KANAL A KLEPTOMANIJA Ameriški barvni film; Igrajo: Amy Irving, Patsy Kensit, Victor Garbner in drugi; Julie je dvajsetletno dekle, pote-puhlnja z velemestnih ulic, In njena edina skrb je fant Pico. Ko jo nekega jutra posilijo, Plca pa umorijo, za duševno strto Julio ni več prihodnosti. Brez denarja se znajde v uglednem modnem salonu, kjer jo zalotijo pri kraji. Pred težavami z varnostniki p reši Diana, lepa, bogata in uspešna tridesetletnica, kipa je naveličana dolgočasnega zakonskega življenja. Njuno srečanje je za obe usodno. Julie zapeljuje Orano v svet podzemlja in pričakuje njeno pomoč pri maščevanju Picove smrti. CENTER amer. erot. trhill. RAZKRITJE ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ franc. drama KRALJICA MARGOTob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, drama ROJENA MORILCA ob 18. in 20 15 uri TRŽIČ amer. kom. MASKA ob 18. uri, novozeland. drama NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 20. uri TOREK, 14. MARCA TVS t 10.15 Tedenski izbor 10.15 Zverinice iz Rezije, lutkovna serija 10.35 Nasmehni se mi, EBU drama 11.00 Skoraj popolno razmerje, ameriški film 12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Žepni nož, nizozemska nadaljevanka 17.30 Medvedkove dogodivščine, finska dokumentarna nani- 17.40 Moj priajtelj Pki Jakob, TV nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Moj dobri prijatelj, angleška humoristična serija 20.30 Penn & Teller, angleška zabavna serija 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova: 22.55 Naravnost fantastično, angleška nanizanka 23.30 Derrick, neška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.20 Kamniti svet, zadnji del dokumentarne serije 14.50 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 15.50 Sova, ponovitev 17.15 Velenje: Polfinale pokala EHF v rokometu (m): Gorenje Velenje -Poljot, prenos 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.20 Videošpon 20.05 Po sledeh napredka 20.55 Alpe - Adria -svoboda gibanja, 1. oddaja 21.05 Roka ročka 21.55 Alpe - Adria -svoboda gibanja, 2. oddaja 22.05 Spor v Valladolidu, francoska drama 23.25 Svet poroča 23.55 SP v nordijskih disciplinah, tek 10 km (ž), posnetek iz Thunder Baya HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Mesečev skakač 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Trema, ameriški barvni film 14.30 Poliedri 14.55 Mehanično vesolje 15.30 Otroški program 16.05 Majhen velik svet 16.30 Poročila 16.40 Rdeči plašči 17.10 Pogled skozi okno 17.45 Hrvaška danesa 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Hvar, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.30 Znanstveni program 0.00 Poročila 0.05 Sanje brez meja Veseoljska ladja 16.25 Knight Rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.30 Naš hrupni dom 18.05 Prijatelji 19.00 Pri Huxta-blovih. 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Badlands - ni slaba dežela 21.15 Bolnišnica Chicago Hope, serija 22.00 Dva svetova, britanski film 23.45 Čas v sliki 23.50 Kriki izgubljenih, ameriška grozljivka 1.10 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.35 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 2.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.40 Ukradeno zlato, ponovitev ameriškega vestema AVSTRIJA 2 6.40 SP v nordijskih disciplinah, posnetek 7.00 Vremenska panorama 8.40 SP v nordijskih disciplinah 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Dobrodošli v Avstriji 11.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Tema 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.00 SP v nordijskih disciplinah, tek 10 km TELE-TV KRANJ (ž), prosti slog 0.00 Crash, kratki angleški film 1.35 Zgodbe iz bolnišnice Gimli, ameriško kanadski film 1.25 1000 mojstro-vin/Videonoč OUTELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OD-ŠTEK 11 (v živo) 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 UTRIP KRANJA 20.30 Horoskop 5: Kaj pravijo zvezde? 20.45 Domači video: Matija Ro-pret 20.55 EPP blok - 3 21.00 Tema: Zimska služba Cestnega podjetja Kranj 21.40 Nacionalna finančna družba - Ob prvi obletnici ustanovitve 21.57 Videospot: TV ŽELEZNIKI Oprosti mi grehe vse - Brane Drvarič 22.00 4. novoletni gala operni koncert na Bledu 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki - oddaja OŠ Železniki 20.00 Sadjarstvo -obrezovanje sadnega drevja (predava g. Tine Benedičič) 20.50 Brez komentarja HTV 2 15.45 TV koledar 15.55 Štiri ženice, nadaljevanka 16.45 Arena, ponovitev 17.45 Košarka: Houston - Atlanta 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, humoristična nanizanka 20.40 Štiri ženice, nadaljevanka 22.05 Sestre, serija 22.50 HRT TOP 20 KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 Na velikem platnu 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Dežurna lekarna, španska nanizanka 11.35 Videoigralnica 12.15 Spot tedna 12.20 CMT 16.10 Spot tedna 16.25 Klepto-manija, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Rodeo 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Fresno, nadaljevanka 21.00 Poročila 21.05 Karma 22.00 Upravljanje 22.30 Rodeo, ponovitev 23.15 Spot tedna 23.20 A shop 23.35 CMT AVSTRIJA 1 AVSTRIJA 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program 8.55 Umor, je napisala 9.40 Knight Rider 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Gola sreča, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program 15.35 LOKATV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Škofjeloški kulturni utrip (večer z diapozitivi,...) 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled dogodkov (ponovitev) 21.10 EPP blok 21.15 Nedeljska reportaža Moja obraz - Anka Senčar (ponovitev) . KINO 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.40 TU-TUU / mladinska oddaja, filmski tričtrač, moda, avtomobilizem, zanimivosti, potepi, nagradne igre, glasba,... in kot posebni dle oddaje: ŽREBANJE NAGRAD MED NOVIMI NAROČNIKI KABELSKE TELEVIZIJE MEDVODE, ne zamudite! 21.40 -21.45 Reklamni blok 21.45 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem, tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.55 Teden slovenske drame 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo MMTV 7.00 Video strani - panoram 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 DOMAČI ZDRAVNIK, zdravstveni nasveti 20.30 IN THE DEVILS GARDEN, film 22.10 PERFECT BRIDE, film 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deusche VVelle TV MEDVODE R TRŽIČ 16.10 - obvestila, informacije ob 16.30, sleid nekaj zanimivosti z različnih področij, spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Še prej pa bo na sporedu Bodeča neža. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Country glasba 8.30 Pogled v zvezde 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.00 Novice 17.10 Poljanska kronika 18.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas - Poljane 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Javna razsvetljava - Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije Nove LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - manjšine 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska glasba 22.00 Boris Perme in glasbeni koncerti 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 Greatest hits z Darinko 2.00 Satelit CELOVEC Hcmdl Bahnhofstr.20 Jel.0043-463-511566- PISARNIŠKA TEHNIK« IIIIKOMUNIKACIJI VA&A S1BOKOVNA TRGOVINA * OSIBNIM SVf TOVANJIM • N S I P v i s O *A CENTER amer. erot. thrill. RAZKRITJE ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ franc. drama KRALJICA MARGOTob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. kom. MASKA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. SAMO TI ob 18. in 20. uri kovinOtehna BLAGOVNICA FUŽINAR Jesenice, telefon: 81-952 V času Jožefovega sejma od 13. do 18. marca smo v blagovnici pripravili čez 150 akcijskih izdelkov, po cenah, da te kap. Poleg tega vam nudimo ob nakupu z gotovino POPUST do 8 % ali pa nakup na 5 čekov BREZ OBRESTI! Pripravili smo vam tudi razne predstavitve, kot pri- kaz delovanja orodja Black & Decker, globinskih sesalcev Lava, malih gospodinjskih aparatov Moulinex, pa še in še! V času Jožefovega sejma imamo odprto NEPREKINJENO od 8. do 18. ure. Pa saj veste: NEMOGOČE JE MOGOČE! Rešitev križanke (nagradno geslo blagovnice Fužinar, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 17. marca, na naslov: Blagovnica Fužinar, Titova 1, 64270 Jesenice. Žrebanje bo isti dan na Jožefovem sejmu pred blagovnico Fužinar ob 16. uri. Želimo vam obilo zabave in sreče pri žrebanju za sledeče nagrade: 1. nagrada - otroško kolo 2. nagrada - 9-delna PVC garnitura gospodinjske posode 3. nagrada - otroške sanke in še 4 nagrade v vrednosti po 2.000 SIT Prejeli smo 1896 rešitev Včeraj ob 8. uri je 3-članska komisija bralci Gorenjskega glasa zavrtela boben za žrebanje, v katere^ je bilo tokrat 1.896 dopisnic s kuponi iz nagradni kritanke, objavljene pred dvema tednoma v Panorarnt-Nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj ? križanki je bilo ARK MAJA SALON POHIŠTVA f DOBRO PONUDBO IN UGODNIMI CENAMI Komisija med 1896 rešitvami ni našla nobene neptf' vilne, žreb pa je bil naklonjen: 1. Francu Dolencu, Trebift 46, Gorenja vas (nakup v vrednosti 10.000 SIT v A?» Maji), 2. Ani Jelovčan, Hafnerjevo naselje 49, škofij Loka (nakup v Ark Maji v vrednosti 5.000 SIT), 3. Tf Šantelj, Kočna 31, Blejska Dobrava (nakup v Ark Maji^ vrednosti 3.000 SIT), 4. - 6. Anji Petemel, Hrušica 31 Jesenice; Lidiji Draiumerič, ValjavČeva 9, Kranj in Ivan1i Križaju, Groharjevo naselje 68, Škofja Loka, nagrade v vrednosti 2.000 SIT. NJORKA POTUJOČA SKUPINA DUŠIK ENOTA ZA GLASNOST LUKAV IZRAELU PRAKAN-TONV ŠVICI POT, ROVI 22 KATJA EBSTAIN TANEK KOVINSKI JZ0E1EJL NAĆRT OSNUTEK 10 ZDRAV. RASTLINA GL. MESTO GRČIJE ROGER VADIM 26 STATUA ETloP. GOSPOD KRAJ V SRBIJI CEVASTE TESTENINE SOKRATOV TOŽNIK ŽIVALSKI IZRASTEK TRUD TRAKUUA OSEBA IZ JUD. MIT. UJEDA (BRKATI) VREDNOST. PAPIRJI GR. BOG. JEZE AJD PREDEL MAGNETNA POLA Z RAZLIČN. ZNAKOMA ROD IGLAVCEV (MNOŽ.) POMOTA 25 HERCE-GOVEC 36 FILOZ. BISTVO VODNA RASTLINA 12 AM. PIS. FERBER 35 VEZNIK 31 POZITIVNE ELEKTRODE TOPiS" DOVRŠNI PRETEKLI ČAS GR. BOG. MIRU 19 NAJET DELAVEC 15 HRV. IGR. ANTUN 11 RAHLA MEDLA SVETLOBA SNOV IZ KATRANA GRENAK NAPITEK 28 SATAN 30 J* OBOLENJE SKLEPOV 20 EČON JASPERS REŽISER DAVID SESTAV"; F. KALA" GL.MEffl gan£ HRV. OTOK MINERAL *4 IME VEČ NASELIJ V SLOVENIJI MUSLIM. BOG VAŽNO ŽIVILO DEUENEC GOVEDO POMANJ. ČUTA ZA POŠTENJE RAFKO IRGOLIČ ROBERT ALTMAN TONE VOGRINEC MILANSKA OPERNA HIŠA 21 PRITISK 18 MESTO V ŠVICI KORDI-UERE PALEST. BOGINJA PLODNOSTI REKA NA MADŽ. EGON KRAUTZE NIZ0Z. POMORŠČAK ABEL PROPELER NEM. ARH VANDER ROHE 23 POVRTNINA iT OGNJEN. IZMEČEK ST. IZRAZ ZA ODEJO "MFATnO ORODJE TRMA PISARNE 3T GRŠKI JUNAK REDKEJŠE ŽEN. IME w J* KOŽA 24" VODNA ŽIVAL ZMEDA EDICIJA DRUGO' MESTA AM0J NA KIT ORODJE ŽANJIC AM. PIS. EDGAR ALLAN IVAN HRIBAR IVAN LEVAR IZVEDENEC NAPITEK POLITIK BAVČAR LEPOTNA KRALJICA NIKELJ NAJVIŠJE NORD. BOŽ OBL. IMENA RONALD ĆITALKA CERKVENI OBREDNIK KRAJŠA RAZPRAVA NEKD. )OLŽ. MER* 3T ANTON AŠKERC HAKIJA POZDERAC LEON ROMAINS AM. TEN. IGRALEC _KRICK-STEIN ORODJE ZA DOLBENJE INK0VSKI VLADAR 6gV TEKOČA VODA BLANKA DOBERŠEK 27 VFDA O RASTLINJU SPODNJI DEL POSODE OBER TROPSKA OVIJALKA NENAD STEKIČ ANDREJA MAKOTER RIMSKA ŠTIRI GRŠKI OTOK 17 JAŽ (LAT.) BESEDA, PRIPOVED VOZNIK PLOVILA AMERICIJ NIKALNICA 32 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK &ruga dražba Skladovih delnic Nove lastnike dobilo 93 podjetij Ljubljana, 8. marca - Na drugi dražbi Sklada za razvoj so J^sticijske družbe za zbrane certifikate kupile 107 paketov Oelnic v skupni vrednosti približno 11 milijard tolarjev. Ponudba in povpraševanje sta bila na drugi dražbi večja kot J* decembrski, saj je bilo naprodaj 124 paktov delnic 108 P?k%tij, zanje pa se je potegovalo 22 oziroma 36 pooblaščenih investicijskih skladov, saj so večje upravljalske družbe *tielovale z več skladi. Ponujena vrednost je znašala skoraj *? milijard tolarjev. Dražba je potekala dokaj hitro, cen delnic ?,so zviševali, po izklicnih cenah so bili prodani tudi vsi paketi pkovih delnic, ki so jih na prvi dražbi umaknili. Ponovno ,0r.ej lahko sklepamo, da so se skladi predhodno dogovorili, KaJ bo kdo kupil, kar seveda sami zanikajo. Po obeh dražbah je nove lastnike dobilo približno 150 P°ajetij, posel pa je bil vreden približno 13 milijard tolarjev. Objavljamo seznam gorenjskih podjetij, katerih paketi e,n»c so bili prodani na drugi dražbi: Podjetji Jjitektumj biro Kranj ka) 79.55 80.65 10.90 11,65 6,40 7,20 SLOGA Kran| 80,00 80.60 11,20 11,50 6,40 7,00 SLOVENIJATUreST Boh. Bistrica 79,20 - 11,03 - 6,54 - SLOVENIJATURIST Jesenice 80,00 80,70 11,12 11,43 6,70 7,00 SW Kranj 80,65 81,00 11,42 11,49 6.90 7,10 TALON Zel. postaja Trata, Šk. Loka 80,55 80,85 11,42 11,48 6,70 6,95 TALONZfl. Bitnje 80,55 80,85 11,42 11.48 6.70 6,95 7ENTOURS Domžale 80,50 80,90 11,40 11,60 6,70 7,20 UBKd.d. Škofja Loka 80,10 81,00 11,30 11,47 6,70 7,20 WILFAN Kran| 80,70 80,90 11,42 11,47 7.00 7,10 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,70 80.90 11.40 11,47 6.95 7,05 ZO« Kamnik D01. 4. ZAPRTO POVPREČNI TEČAJ 80,22 80,89 11,27 11,49 6.72 7,17 Pri Sparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MLFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Plačilne kartice za trgovce predrage Kranj, 8. marca - Slovenski trgovci pravijo, daje plačevanje s plačilnimi karticami predrago, problem je v proviziji, ki jo trgovini zaračunavajo banke. Trgovci se že nekaj časa jezijo, da je "plastični denar" zanje predrag, združenje trgovine pri GZS bo pripravilo natančne podatke o pogojih, ki jih banke dajejo za plačevanje s karticami. Trgovci pravijo, da je provizija 2- do 5-odstotna, v tujini pa 0,8- do 2-odstotna. Poleg tega je problem v tudi v tem, da je pri nas osnova provizije maloprodajna cena, kar pomeni, da je vključena tudi trgovska marža in prometni davek, odpravljen bo z zakonom o davku na dodano vrednost. Trgovci pravijo, da jim provizija pobere velik del zaslužka, in da jim pri nekaterih izdelkih praktično nič ne ostane. Provizije so stvar pogodbenega odnosa med banko, zato se na ravni dejavnosti o njih ni mogoče dogovarjati, saj bi bilo to v nasprotju z zakonom o varstvu konkurence. Zato se morajo z bankami pogajati sami, pri tem pa je velikim trgovcem seveda lažje kot majhnim. V tujini, kjer je "plastični denar" že zelo razširjen oziroma pretežni način plačevanja, trgovci pač provizijo vračunajo v ceno, pri nakupu za gotovino pa dajejo popust, o njem se je dostikrat moč tudi pogajati. • M.V. TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 Vas pričakuje v RAZŠIRJENIH razstavnih prostorih. roSEBN0UQ0DN0 vam ponujajo sedežne garniture MIRNA in spalnice AVONA ter kuhinje GORENJE in SVEA Delovni čas:od 9.do 13. in od 14.do 19.ure sobota od 9. do 12. ure. 1 Mercator Preskrba, Tržič trgovinsko podjetje, d.d. MESEČNI KREDIT BREZ POLOGA ZA TEHNIČNO IN TEKSTILNO BLAGO TER POHIŠTVO Pri nakupu pohištva vam na omenjeni kredit priznamo tuditovarniške gotovinske popuste (različne po proizvajalcih). i i i KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V slovenskih mlekarnah Dve tretjini mleka v ekstra razredu Kmetje so se hitro prilagodili zaostrenemu mlečnemu pravilniku. Kranj - Ko je januarja lani začel veljati novi pravilnik o nagrajevanju kakovosti mleka, je bilo predvsem med kmeti slišati, da so merila prestroga in da se jim ne bodo mogli prilagoditi. Primerjava podatkov o (higienski) kakovosti mleka, oddanega v lanskem in v letošnjem januarju, kaže, da velika večina s "prilagajanjem" ni imela večjih težav. V lanskem januarju, ko so mleko prvič "merili" po novih bakterioloških razredih, je bilo v ekstra razredu (do 50.000 mikroorganizmov v mililitru) 44 odstotkov mleka, v prvem razredu (od 50.001 do 100.000) 14 odstotkov, v drugem (od 100.001 do 400.000) 33 odstotkov, v tretjem in četrtem razredu (nad 400.001) pa skupaj devet odstotkov odstotkov. In kako je bilo v letošnjem januarju? Razlika v primerjavi z lanskim je očitna. V ekstra razredu je bilo 65 odstotkov mleka, v prvem razredu 18 odstotkov, v drugem 12, v tretjem in četrtem pa skupaj (slabih) pet odstotkov. Za ekstra razred je od lanskega prvega novembra dalje 10-odstotni dodatek na izhodiščno ceno, za mleko prvega razreda ni ne dodatka in ne odbitka, za drugi razred je 5-odstotni odbitek, za tretji 15-odstotni in za četrti razred 40-odstotni. V enem letu se je izboljšala tudi "beljakovinska slika" odkupljenega mleka. Lani januarja je 36 odstotkov mleka vsebovalo manj kot 3,15 odstotka beljakovin, letos le 25 odstotkov. Lani je le 29 odstotkov odkupljenega mleka vsebovalo več kot 3,36-odstotni delež beljakovin, letos že 36 odstotkov. • CZ. Zimsko izobraževanje kmetic in kmetov Družina in vzgoja Bohinjska Bistrica, Bled - Včasih pogovor več reši kot ure sedenja pred televizorjem, je v vabilo na predavanje in na pogovor o družini in vzgoji zapisala Majda Loncnar, svetovalka za kmečko družino v blejski enoti gorenjske kmetijske svetovalne službe. Prvo predavanje na to temo bo v torek, 14. marca, ob pol štirih popoldne v dvorani doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, drugo pa v četrtek ob treh v prostorih Gozdnega gospodarstva Bled. Predavala bo znana psihologinja Angelca Žerovnik s Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Izlet na Nizozemsko Bled - Blejska enota kmetijske svetovalne službe bo od 22. do 26. aprila organizirala strokovni izlet na Nizozemsko. Izletniki si bodo ogledali skoraj celotno deželo z izjemo južnega dela, med drugim tudi cvetlično borzo, brusilnico diamantov, mlin na veter, botanični vrt, mlekarski inštitut, predelavo mleka na kmetiji in ribiško vasico. Po Nizozemskem jih bo vodila Slovenka, Mija Gorjupova, ki že dvajset let dela kot turistična vodnica. Cena izleta je 600 mark. Predstavitev malih gospodinjskih aparatov Naklo, Tržič - Predstavnik podjetja Corona bo kmečkim ženam in dekletom predstavil delovanje in novosti nekaterih malih gospodinjskih aparatov. Za območje kmetijskih zadrug Sloga in Naklo ter Gorenjske mlekarske zadruge bo predstavitev v sredo ob sedmih zvečer v dvorani KZ Naklo, za območje tržiške občine pa v četrtek ob enaki uri v sejni sobi KZ v Križah. Trženje kmetijskih pridelkov Cerklje - Kmetijska svetovalna služba pripravlja v sredo, 15. marca, ob pol štirih popoldne v zadružnem domu v Cerkljah predavanje o trženju kmetijskih pridelkov. Predavala bo dipl. ing. kmet. Olga Oblak. • CZ. B A ABANKA, d.d., Ljubljana objavlja za svojo agencijo v Tržiču, Predilniška cesta 2 delovno mesto: REFERENTA (za določen čas -12 mesecev) Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj na področju tolarskega, deviznega in blagajniškega poslovanja s prebivalstvom - poznavanje osnov računalništva Delo poteka v deljenem delovnem času. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom vašega dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Služba za kadrovske in organizacijske zadeve Abanke, d.d., Ljubljana, Slovenska 58, 61000 Ljubljana. O izidu izbire bomo kandidate obvestili pisno takoj po sprejemu sklepa. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi: Kmetje so dobro sprejeli novi pravilnik "Ker kakovostnih govedi za zakol manjka, se dogaja, da jih klavnice plačujejo celo dražje, kot jih ocenijo uradni ocenjevalci.« Kranj - V zahodni Evropi se že od 1983. leta prizadevajo za oblikovanje enotnega standarda, ki bi v mednarodni trgovini olajšal promet z govejim mesom. Ker se v evropske gospodarske tokove želi vključiti tudi Slovenija, je lani sprejela nov pravilnik o vrednotenju klavne kakovosti goved. Pravilnik, ki je začel veljati 1. junija, povzema evropske standarde, omogoča realnejše vrednotenje klavnih goved in razvršča klavne polovice oz. trupe v tri kategorije (teletina, mlada govedina in govedina) ter glede na mesnatost in za-maščenost v šest kakovostnih in plačilnih razredov. * Junija bo minilo leto dni, odkar je začel veljati novi pravilnik. Kakšne so prve izkušnje? "Kmetje so se še pred uveljavitvijo pravilnika spraševali, ali jih ne bodo z novimi merili samo še bolj izigrali in jih cenovno "privih". Prve izkušnje so kar ugodne. Rejci, ki so že oddali živino v klavnico po uveljavitvi pravilnika, na novo vrednotenje klavne kakovosti in na plačevanje v glavnem nimajo pripomb." "Kazni" za ekstenzivno pitanje * So rejci dovolj seznanjeni z novim pravilnikom? "Kmetijska svetovalna služba je med lanskim kmetijsko gozdarskim sejmom pripravila o tem posebno posvetovanje, v letošnji zimi pa z novostmi pravilnika in s tem, kaj vse vpliva na klavno kakovost goved, seznanjamo rejce na predavanjih, ki se vrstijo po gorenjskih krajih. Doslej jih je bilo že okoli dvajset, nekaj pa jih še bo. Veliko so o novem pravilniku pisali tudi časopisi." * Po novem pravilniku je zelo pomembno, koliko stara goveda oddajo rejci v klavnico. Za mlado govedino se, na primer, štejejo klavne polovice bikov, starih do dveh let, medtem ko starejši biki sodijo že med govedino. Ali rejci vedo za te starostne meje? "Na predavanjih posebej poudarimo, da novi pravilnik ne "prenese" prepočasne, ekstenzivne reje, ki pomeni tudi za petino nižjo ceno. Ker ekonomika prireje že sicer ni najbolj spodbudna, si tolikšnega odbitka ne morejo privoščiti. Rejci zelo pazijo na to, da "ujamejo" starostno mejo, ki zagotavlja tudi boljšo ceno. Ker tudi ocenjevalci ne morejo do dneva natančno določiti starosti, se v praksi ne dogaja, da bi bili rejci zaradi starostne meje prikrajšani pri plačilu." V zakol premalo težka teleta * Ali so se rejci, mesarji in potrošniki že navadili, da po novem pravilniku velja za teletino meso telet, spitanih do približno 250 kilogramov žive teže oz. do 150 kilogramov teže klavnega trupa? "Ne še! Na Gorenjskem je zelo malo rejcev, ki so tehnologijo pitanja že prilagodili novemu pravnilniku oz. so spoznali, da jih z mlekom ni mogoče pitati do teže 250 kilogramov. Mesarji še vedno štejejo za teletino samo meso telet, ki tehtajo največ 130 kilogramov žive teže, medtem ko težja teleta niso pripravljeni več plačevati kot teletino." * Ali telet še vedno primanjkuje? "Pomanjkanje je še vedno veliko in bo verjetno trajalo vse dotlej, dokler bodo klali premalo težka teleta. Pomanjkanje tudi vpliva na to, da je cena teden starih telet, primernih za nadaljnje pitanje, okoli 800 tolarjev za kilogram žive teže. Za težja teleta je cena precej nižja." Napovedi se uresničujejo * Po starem pravilniku so bili skoraj vsi biki v ekstra kakovostnem razredu. Kako je po novem pravilniku? "Kot kažejo prvi podatki, se domala povsem uresničujejo predvidevanja, dana še pred uveljavitvijo pravilnika. Takrat so napovedovali, da bo v prvem kakovostnem in plačilnem razredu tri do pet odstotka goved, v drugem 28 do 35 odstotkov, v tretjem 45 do 55 odstotkov, v četrtem 15 do 20, v petem 5 do 10 in v šestem razredu od dva do pet odstotkov. Ker dobrih bikov manjka, se dogaja, da klavnice plačujejo živino celo dražje, kot jo ocenijo uradni ocenjevalci." * In kolikšne so med razredi cenovne razlike? "Kakovostna goveda še vedno niso dovolj nagrajena. Za prvi razred je cena le za 15 odstotkov višja kot za izhodiščni, tretji razred, medtem ko so odbitki za slabša goveda večji. Za peti razred je cena za 25 odstotkov nižja kot za tretji razred, za šesti razred 40 odstotkov nižja. Če primerjamo slovenski pravilnik z nizozemskim, ugotovimo, da so odbitki pri nas enakovredni nizozemskim, medtem ko so dodatki nižji." Ekonomika pitanja se je izboljšala * Državni sekretar v minis* trstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivan Obal j* na srečanju z gorenjskimi kmetijskimi tehniki in inženir' ji napovedoval, da bo država v letošnjem letu bolj spodbujaj prirejo goved. Se napovedi uresničujejo? 'Dokler državni zbor ne bo sprejel proračuna za letos, ni pričakovati spre* memb v intervencijski politiki. Država za zdaj spodbuja pitanje goved l6. na območjih z oteženimi pridelovalnimi možnostmi-Za hribovsko območje Je regres 25 tolarjev za kilogram, za gorsko višinsko območje 42 in za strme kmetije 35 tolarjev." * Kakšna je ekonomik0 pitanja živine? "Ekonomika se je v lanskem drugem polletju nekoliko izboljšala, še vedno Pa cena ne pokriva vseh stroškov pitanja." • C. Zaplotn* Lubadar nevarno ogroža gozdove Vlada ni za spremembo odredbe Od 1. aprila do 1. novembra bo prepovedano uvažati in prevažati neobeljeni les iglavcev. Ljubljana - Poslanec državnega zbora Branko Jane je predlagal, da bi spremenili lani sprejeto odredbo, s katero je vlada zaradi nevarnosti vnašanja in širjenja podlubnikov prepovedala uvoz in prevažanje neobeljenega lesa iglavcev po ozemlju Slovenije. V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjujejo, da bi bila kakršnakoli "omilitev" odredbe nesprejemljiva, še posebej zato, ker podlubniki še naprej nevarno ogrožajo gozdno drevje. Slovenska vlada je maja lani sprejela odredbo, s katero je zato, da bi zmanjšala možnosti za širjenje lubadar-ja v gozdovih, prepovedala uvoz in tranzit neobeljenega lesa iglavcev iz vseh držav. Po tej odredbi je uvoz iglavcev v lubju dovoljen le, če je iz fitosanitarnega spričevala države izvoznice razvidno, da so les "obdelali" s kemičnim sredstvom in s tem onemogočili širjenje podlubnikov, in če je v lesu že manj kot 20 odstotkov vlage. Vlada je ob koncu lanskega septembra odredbo dopolnila tako, da je prepoved omejila na čas od 1. aprila do 1. novembra. Poslanec državnega zbora Branj* Jane je predlagal, da bi fitosanita^ služba dovolila uvoz in prevoz neoh^ jenih iglavcev tudi tistim kupcem, opremljeni z lupilnimi stroji (zmog'J vosti najmanj tisoč kubičnih metrov dan) in bi lahko ves les olupili naj*ay neje v petih dneh po prejemu-ministrstvu za kmetijstvo, gozdars*^ in prehrano ocenjujejo, da predlog^ sprejemljiv. Izkušnje namreč kažejo, lesa ne glede na tehnično opremlja11 j z lupilnimi stroji zaradi slabega vre01 j na ali iz drugih razlogov pogosto mogoče vedno olupiti v predviden roku. Pri neolupljenem lesu iz °^u^j držav je še dodatna nevarnost, da zanesli k nam nove vrste podlubni* ki bi v drugačnem življenjskem °^2[\. lahko postali zelo nevarni in nadlc* • C. Z. Kmečka pokojnina 18.362 tolarjev Ljubljana - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je že sredi februarja sklenil, da se starostna ali družinska pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od 1. decembra lani določi na novo in znaša 18.362 tolarjev. Zavarovanci so razliko za december in januar prejeli pri februarskem izplačilu. • CZ. V nedeljo v Tolminu Zbor razlaščenih vasi Tolmin - Zveza razlaščenih vasi Slovenije bo v nedeljo ob 11. uri pripravila v kulturnem domu v Tolminu zborovanje, na katerega je poleg razlaščencev povabila tudi predstavnike ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za notranje zadeve, pravosodje ter za okolje in prostor. Na zborovanju bodo predstavniki razlaščenih vasi iz vse Slovenije in tudi z Gorenjskega razpravljali o težavah pri vračanju premoženja agrarnim skupnostim, o Triglavskem narodnem parku, novi lovski zakonodaji in o potrebi po spremembi zakona o gozdovih, ki po njihovem mnenju daje lastnikom gozdov preveč obveznosti in prema* lo pravic. • CZ. Steklina ne pojenjuje Pokončali lisico in štiri p$e Stiska vas - Primer, kakršen se J« ob koncu februarja zgodil v Stis* vasi pod Krvavcem, ni nič posebn ga, a vendarle ga bomo zapisali, 0 bi ponovno opozorili na nevarno stekline in na potrebo po cepljenJ psov. V vasi se je očitno stekla lisi "spajdašila" z enim od neprivezan psov, ta pes pa je bil v stiku s tremi. Ker noben izmed njih ni . cepljen proti steklini, je veterinars inšpektor mag. Roman Grano odredil, da je poleg lisice trep pokončati tudi vse štiri pse. • UREJA: Vilma Stanovnik ^oman Perko, najuspešnejši slovenski tekmovalec na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah (jtlILfi^SDS9 SMUČflNJE4RI3IIJJin TIK ZA HRBTOM FAVORITOV jtljub hudi poškodbi v lanski sezoni je 18-letni Kovorjan Roman Perko letos dokazal, da si U(»i v nordijski kombinaciji Slovenci že kmalu lahko obetamo vrhunske uvrstitve §v°v°r> 7. marca - Konec minulega tedna se je v Gallivareju na U0e??.'teln končalo letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v fdijskih disciplinah. Našim tekmovalcem (največ smo pričako-a 1 od skakalcev) ni uspel podvig, da bi osvojili katero od medalj, JUb temu pa so zabeležili nekaj solidnih rezultatov. Najbolj je sic> * ' 18"'cm' dijak škofjeloške lesarske šole Roman Perko, Hitet SKK T«ič, ki je v nordijski kombinaciji osvojil osmo sto, prav ig^o osma pa je Dya tudi naša ekipa kombinatorcev, v T p1 s,a poleg Romana nastopila še Rok Cuznar (SK Triglav e"ng) in Gašper Poljanšek (SSK Alpina Žiri). ■ skoki in smučarski tek, tako "^novana nordijska kombina-v'Ja> je pri nas še precej mlada Jp°rtna panoga. Kdaj si spoz-, da ti ustreza kombinacija ..0dveh disciplin? t S starši smo hodili na ska-jajie prireditve v Planico in !^ano sem bil zelo navdušen. V'di sam sem si želel postati Skakalec in doma sem tako ^°'Eo prepričeval mamo in ?;eta, da sta me vpisala v skakalni klub. Moj klubs-51 ^ener je bil Peter Jošt in po pranjih v Ljubljani je ugoto-^ > da imam predispozicije za ^jnbinatorca, kljub temu da prat še nisem znal teči na »mučeh. Nato so se na tekmo- anJih kmalu začeli uspehi, Posebno letos, ko sem bil tretji .alpskem pokalu v Planici, mam dvajseto mesto v svetov- em pokalu, peto mesto v nordijski kombinaciji v alpskem pokalu, poleg tega sem državni prvak in član slovenske mladinske reprezentance v nordijski kombinaciji." Kljub temu da si začel kot skakalec, pa se je letos izkazalo, da si tudi vse boljši tekač. Na svetovnem prvenstvu si s tekom celo izboljšal skakalni rezultat. "Res sem trenutno v boljši tekaški formi, pri skokih pa mi bolje uspeva na treningih kot tekmovanjih. Ob trenerju Petru Joštu nam pomaga Ivo Konc s posebnimi mazili in masažo, tako da nas noge ne bolijo in lahko dobro nastopamo v obeh panogah. Mislim, da če bi šel sedaj z nami na svetovno prvenstvo, da bi dosegali še boljše rezultate, predvsem bi najbrž bolje skakali. " Si bil letos prvič na svetovnem prvenstvu? "Ne, bil sem že lani, vendar bolj kot "opazovalec". Lani sem imel namreč na začetku sezone poškodovano koleno in nisem bil dobro fizično pripravljen. Pred letošnjo sezono sem imel operacijo na kolenu in tako sem tudi letos zamudil prve treninge na Pokljuki. Vendar pa bo za dobre uvrstitve na svetovnih mladinskih prvenstvih časa še dve leti, saj bom še dvakrat lahko nastopil kot mladinec." So se ti letošnja pričakovanja na Švedskem uresničila? "Švedsko sem si predstavljal čisto drugačno, kot je v resnici. Mislil sem, da je tam vse narejeno v alpskem slogu, da j# veliko gora, v resnici pa je ®[L0fl|E NA ASFALTU p0KAL "RATEČE-PLANICA" u eseiu'ce - V nedeljo je bil na ledeni ploskvi v športni hali pod 2 *aklo na Jeseničan 16. mednarodni turnir v kegljanju na ledu ga Pokal "Rateče-Planica" in tekmovanje za 2. prehodni pokal, ki « P°deljuje "Tomeja", d.o.o., podjetje za trgovino, gostinstvo in r>na***đ±mM —— l0^vc iz Rateč. lw@iiOMET ?a ^stopilo je 22 ekip iz Avstrije in Slovenije, žal pa se turnirja avst Vremenskin razmer niso mogli udeležiti kegljavci na ledu iz in jl^? Štajerske. Slovenijo so zastopali klubi iz Maribora, Bleda naJbo?>-'C" ^Urn'r Je Potekal na visoki ravni, že po tradieji pa so bili j7- .v*' avstrijski kegljavci, ki so osvojili tudi prehodni pokal, »lest mesto: BBU (Avstrija) 18 : Domevscek II (Avstrija) 8, 3. 0: St. Veit f Avstriial 27 : Aichwalsee (Avstriial 5. 5. mesto: Bled - precej ravnine, nič posebnega.... Stanovali smo v slabih pogojih skupaj z Madžari, Rusi, medtem ko so naprimer Avstrijci stanovali v dobrih hotelih. Vendar pa smo se imeli kljub temu dobro, naša dvajsetčlanska ekipa tekmovalcev in trenerjev je držala skupaj. Mi smo "navijali" za tekače in skakalce, oni za nas in tako je bilo dobro vzdušje. Imeli smo tudi prijaznega šoferja, ki nas je prevažal s kombijem in ta nam je razkazal tudi mesto. Pokazal nam je, kje stanuje Jan Boklev, pokazal nam je, kje so skakalnice, ki se imenujejo po njem." Z rezultatom iz Gallivareja in letošnjo sezono si najbrž zadovoljen? "Skupaj s trenerjem sva načrtovala, da bi se lahko uvrstil med petnajstim in dvajsetim mestom. Vendar pa sem na teku videl, da ostali tekmeci niso veliko boljši, saj sem naprimer tekel tik ob najboljšem Norvežanu. Žal sem malo slabše skočil, v zadnjem delu skoka in nisem naredil telemar-ka, sicer bi bil po kasnejših izračunih lahko uvrščen na četrto mesto. Kljub temu sem bil zelo zadovoljen, kot sem zadovoljen tudi s sezono. Konec tedna me čaka še alpski pokal v Planici in še dve tekmi svetovnega pokala. Ker čutim, da sem v dobri formi, pa si obetam še kakšen dober rezultat." • V. Stanovnik, slika: L. Jeras (Av (Sl°venija) 11 : Gradbinec (Slovenija) 13, 7. mesto: BBU II fcto, Ja)17 : Waldsinger (Avstrija) 11,9. mesto: St. Job (Avstrija) 8 : Pok i?1 (slovenija) 9. Vrstni red: 1. BBU I (Avstrija) - prehodni Aich "TromeJa"> 2- Domevscek (Avstrija), 3. St. Veit (Avstrija), 4. (Sir?a,see (Avstrija), 5. Gradbinec (Slovenija), 6. Bled - jezero Slo Jaj- 7- BBU 11 (Avstrija), 8. Waldsinger (Avstrija), 9. Ecoterm Kenija); 10. St. Job (Avstrija). • Lojze Kerštan \ABILA, PRIREDITVE tekrri ' pokal v planici • SK Triglav Teling je organizator v neH°Tan^a za alPs^ P°kal. Jutri ob 11. uri bo tekmovanje v skokih, tUdj /"'J0 ob 9. uri pa bodo teki. V nedeljo, 12. marca, bo ob 11. uri j ^oštveno državno prvenstvo za mladince do 16 let. • J.B. Se udB7d*(w.' smučmi po Pokljuki - Medtem ko bodo tekači, ki jubiiee uJeJ° množičnih tekaških prireditev nastopili na 10. 12. rni0601 smučarskem teku po Logarski dolini, ki bo na sporedu Zasr,e*rca' pa se bodo tisti, ki jim ni do tekmovanja zbrali jutri na p°dali m P°kUuki, kjer se bodo ob 10. uri na Rudnem polju Vrem- na Pohod po gozdnih cestah in poteh. V primeru slabega Vršig °a I5° Prireditev 25. marca. Prihodnjo nedeljo bo tek na »Harc'Pre'°ženo prvenstvo Ljubljane v tekih pa bo v nedeljo, 26. Jl^n.a Rudnem polju. • J.P. danes °Cčinsko prvenstvo dvojic - NTK Kondor iz Godešiča bo čiri >ii Ur* organizator prvenstva dvojic občin Škofja Loka, prijave ,niki in Gorenja vas - Poljane. Organizator sprejema HoktP ure Pred začetkom tekmovanja. • J.S. Kranj! sP°red -VI. državni ligi za ženske rokometašice Uo|e vJ"tri ob 18. uri v dvorani na Planini gostijo ekipo Marine Kosti*pdržavni bgi moški - zahod ekipa Kamnik Ž.team doma Mit0i s* GrosuplJe (sobota ob 20. uri), Besnica doma igra z Preddv ežar»o (nedelja ob 16. uri), Šešir gostuje v Črnomlju, °dboX'L L pa v Novi Gorici- # V-S-°dboiu? • spored - V prvem krogu play offa gostujejo Uw.J. arlCe Klima Cc >itev ■°ni.rJem. Fi Pi Klima Commerča Bleda v Celju. V skupini za v 1A DOL igra Minolta Bled ob 19. uri v OŠ Bled s Prom pa gostuje v Topolšici. V play outu odbojC-".'- ri rrom pa gostuje v lopoisici. v piay ouiu i 'VoLub- Triglava gostujejo v Ljubljani^ odbojkarji igra S'ajo v re",nica^ 2- DOL v Kočevju, odbojkarice Fi Proma pa plamen « 1" *ic ob 17- uri s Solkanom. V 3. DOL igrajo doma: (OJ J' B1ed II (OŠ Lipnica ob 18. uri) in FI Prom II - Kamnik II ?led n/If^mca ob 18. uri), pri ženskah pa: Mehanizmi Kropa -enČUr k LiPn.ica ob 16- un)in Lango Šenčur - Lik Tilia II (OŠ ob 16 uri). • B. M. IadalJeva\ 1 5P°red " Jutri, v soboto, se bo s tekmami 7. kroga ISefcakorvkr aVno Prvenstvo v vaterPom- Najzanimivejše bo p^ritem i- ramu' k° °b 20. uri vodeče moštvo Triglava v novem i Triglav p^skem Dazenu 8°sti ekiP° Micom Koper. Vaterpo-nne' >n d PriCalcuJeJo, da bodo tribune novega bazena napoln-« ^again v navijači Triglavanom pomagali, da ponovno hll:6- Tok prčane>.ki so Jih premagali že v drugem krogu v Trstu n J°oljšep 31 V ek'P' Micom Kopra ne bo njihovega kapetana in i lekmi fi StJe,ca Petra Bolčiča, ki mora zaradi udarca nasprotnika ftk^a 300 srrr°^a P°^'vat' dve tekmi. Vstopnina za ogled tekme h 2l Ur- ^rai>j 90 odhaja na gostovanje v Portorož, kjer se bo n ?akujet V hotelu. Metropol pomeril z Okoljem. Obe ekipi b ^e treb 3 jma8'' kaJ Pa bo, pa bo pokazalo samo srečanje, omeniti 10 kn 3' • so vatenpolisti Okolje že premagali v drugem krogu s ' *° so igrali v Mariboru. • Jože Marinček ŽIVILA IN TRIGLAV CREINA GOSTUJETA Kranj, 10. marca - Prvo in drugoligasem, ki so že začeli s spomladanskim delom lige, se bodo jutri in v nedeljo pridružili tudi tretjeligaši. Kako bodo igrali Gorenjci? Živila Naklo gredo že jutri iskat srečo v Celje k Publikumu, ki je za razliko od Naklancev startal izredno. Tekma bo ob 15. uri v Celju. V drugi ligi bo igral Filc Mengeš v nedeljo ob 15. uri doma z Zagorjem, Napredek iz Domžal pa bo gostoval pri Železničarju Maribor. V tretji ligi odhaja Tri-slav Creina na tekmo z Medvodami. Tekma bo že jutri ob 15. uri. v slovenski mladinski in kadetski ligi igrata moštvi Gorenjskega glasa v soboto doma. Kadeti bodo igrali ob 23. uri, mladinci pa ob 15. uri, oboji z Istraben-zom Koper. • J.K. Trener Nikica Cukrov (na sliki) ni več trener nogometašev Živila Naklo. Upravni odbor je negativno ocenil njegovo delo, čeprav krivda za neuspehe ni samo na trenerjevi strani. Klubska uprava je tudi zaostrila disciplino igralcev in začasno ukinila hranarino. Do prihoda novega trenerja vodita moštvo bivši igralec Janez Križaj in nekdanji trener Franc Zupan. • J.K., slika G. Šinik Na škofjeloški gimnaziji bo spet smučarski oddelek INFORMATIVNA DNEVA DANES IN JUTRI Škofja Loka, 10. marca - Ob letošnjih informativnih dnevih po srednjih šolah so se na škofjeloški gimnaziji odločili, da staršem in dijakom smučarjev v vseh disciplinah predstavijo tudi svoj program za smučarske oddelke, ki ga pripravljajo na osnovi osemnajstletnih izkušenj. "Trenutno imamo v treh oddelkih vpisanih šestinpetdeset učencev. Pred leti smo se namreč odločili, da bo naš športni oddelek namenjem le smučarjem (alpincem, nordijcem, deskar-jem, akrobatom....), saj je njihov program treningov in tekmovanj precej podoben, razlikuje pa se od programa za ostale športnike," je povedala vodja smučarskih oddelkov profesorica Milena Kordež. V smučarskem oddelku dijaki dobijo potrebno pomoč v obliki konzultacij pri vseh predmetih, z dodatnim preverjanjem znanja, s poukom ob sobotah po končani smučarski sezoni, s podaljšanjem izpitnih terminov in šolskega leta, s posebnim statusom dijakov -reprezentantov, profesorji pri težjih predmetih pa za učence pripravljajo tudi zapiske predavanj. Program smučarskega oddelka škofjeloške gimnazije se je v zadnjih letih izkazal kot zelo uspešen, saj je večina dijakov zaključila šolo, mnogi med njimi pa so se vpisali na različne fakultete in kasneje uspeli v svojem poklicu. Vse o organizaciji pouka, o pogojih in delu v smučarskih oddelkih pa lahko starši in učenci izveste danes, v petek, 10. marca, ob 9. ali 15. uri ter jutri, v soboto, 11. marca, ob 9. uri v predavalnci škofjeloške gimnazije ob hali Poden v Škofji Loki. • V. Stanovnik POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV Cicibani so nadaljevali s tekmovanji za Pokal Zavarovalnice Triglav. Poskusili so se v prvem superveleslalomu, ki je bil organiziran za to najmlajšo kategorijo. Tekmovanje je na dobro pripravljenih progah v Smučarskem centru Cerkno organizirali Smučarski klub Alpetour ob pomoči organizatorjev jubilejnih tekmovanj iz Cerknega. Nastopilo je več kot 100 cicibank in cicibanov. Cicibanke: 1. Razinger Polona, Jesenice; 2. Ferk Mojca, Jesenice; 3. Čenčič Janja, Domel Železniki. Cicibani: 1. Grašič Matija, Tržič; 2. Gartner Nace, Domel Železniki, 3. Birsa Boštjan, Gorica. • Janez Šolar DRŽAVNO PRVENSTVO V SLALOMU Mlajše deklice in dečki so po nedeljskem tekmovanju v superveleslalomu in veleslalomu nadaljevali v ponedeljek še s tekmovanjem v slalomu za državno prvenstvo mlajših deklic in dečkov, ki hkrati šteje tudi za Pokal Radenska. Tekmovanje je na Kobli izvedel Smučarski klub Bled. Mlajše deklice: 1. Jazbinšek Jana, Rog; 2. Mohorič Maja, Domel Železniki; 3. Maučec Saša, Kranjska Gora. Mlajši dečki: 1. Rutar Rok, Olimpija; 2. Šauprl Jan, Kristjanija, 3. Pisk Aleš, Rudar Idrija..., 5. Ramuš Matic, Kranjska Gora. • Janez Šolar NA MSP DESET NAŠIH SMUČARJEV Kranj, 10. marca - V nedeljo bodo na mladinsko svetovno prvenstvo v Voss na Norveškem odpotovali naši mladi reprezentantje v alpskem smučanju. Vodstvo naše ekipe (žensko bo vodil Jernej Plajbes, moško pa Dejan Poljanšek), največ pričakuje od reprezentantke Alenke Dovžan, možnost za dobre uvrstitve pa bodo imeli tudi ostali naši: Špela Bračun, Anja Kalan (obe Alpetour), Katarina Breznik (Dolomiti), Lidija Biiol (Bled), Drago Grubelnik (SK Branik), David De Costa (Velenje), Grega Sredanovič (Jesenice), Dani Mattias (Vrhnika) in Ožbi Ošlak (Črna). • V.S. TRŽIŠKA SMUČARSKA TEKMOVANJA Tržič, 10. marca - Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič obvešča vse prijatelje alpskega smučanja, da skupaj s Področnim zborom vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Tržič pripravlja v soboto, 11. marca, z začetkom ob 11. uri I. letošnji veleslalom, ki šteje za točke v Delavskih športnih igrah 1995. Tekmovanje bo potekalo na smučišču na vrhu Zelenice. Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Tržič pa pripravlja v nedeljo, 12. marca 1995, z začetkom ob 10JO uri na vrhu Zelenice še zanimivo paralelno slalomsko preizkušnjo, ki jo bodo izvedli v vseh starostnih kategorijah, od cicibanov do veteranov. V ponedeljek, 13. marca 1995, z začetkom ob 16. uri pa Športna zveza v sodelovanju s Športnim društvom Lom v Slaparski vasi - Grahovšah pripravlja letošnje občinsko prvenstvo v tekih na smučeh. • J. Kikel REPREZENTANCA IGRA V MOSKVI Kranj, 10. marca - Naša hokejska reprezentanca, ki bo konec meseca nastopila na SP skupine C v Sofiji je v četrtek odpotovala na sklepne priprave v Moskvo. Reprezentantje so v ponedeljek zvečer na Bledu odigrali tekmo Slovenija - Acroniks Jesenice, v torek pa so na se na celjskem ledu pomerili še z ekipo Inntala. Obe tekmi so zmagali, na Bledu z 9:3, v Celju pa kar 0:10. V torek sta se v Kranju, za uvrstitev od 5. do 8. mesta, pomerili ekipi Triglava in Maribora. Zmagali so domačini z rezultatom 7:2 (2:0, 2:1, 3:1) in si s tem že zagotovili peto mesto letošnjega državnega prvenstva. • V.S. MURKA «wnmKrniiim TRIGLAV IZGUBIL, KAVARJI ZMAGALI Kranj, 10. marca -V sredo so košarkarji odigrali 3. krog za naslov prvaka. Ekipa Triglava je doma gostila Rogaško Donat MG in po slabi igri izgubila z rezultatom 61:65 (24:33). Triglavani so na lestvici sedmi s 23 točkami, jutri pa odhajajo na gostovanje k Smelt Olimpiji. V končnici za obstanek v A2 ligi je ekipa Loka Kave gostovala pri Dallasu v Slivnici in zmagali z rezultatom 88:100 (53:38). Ločani so tako na lestvici drugi s 30 točkami. Jutri gostujejo pri Jezici. • J.M^V.S. ALPINISTI PONOVNO NA ANAPURN0 Ljubljana, 10. marca - Še 15 dni loči udeležence slovenske alpinistične odprave ANAPURNA '95 do odhoda v Himalajo. Cilj vzpona je zadnji osemtisočak, ki ga Slovenci še niso preplezali. Odpravo bo vodil Tone Škarja iz Mengša, v odpravi pa so poleg Jezerjanov Davorina in Andreja Karničarja še Ljubljančana Viktor Grošelj in dr. Damjan Meško, Kamničan Tomaž Humar, Janko Oprešnik iz Zreč in Stipe Božič iz Splita. Odpravi se bo pridružil tudi Carlos Carsolio, najboljši mehiški himalajec. Glavni cilj odprave je vzpon na 8091 metrov visoki vrh Anapurne I. Gre za zadnji, 14. osemtisočak, na katerega slovenski alpinisti še niso stopili, Viki Grošelj pa bi ob uspešnem vzponu dosegel svoj 11. osemtisočak. Posebno alpinistično nalogo ima naveza Oprešnik - Humar, ki načrtuje prvenstveni vzpon po severozahodnem razu, prvi smučarski spust z Anapurne pa naj bi opravila brata Andrej in Davorin Karničar. Za snemanje filma v koprodukciji TV Slovenija je zadolžen Stipe Božič, razen snemanja diapozitivov pa odprava načrtuje tudi izdajo knjige. • S. Saje HOKEJ - ŠPORTNA MESEČNA REVIJA za vroča dogajanja na ledu Izšla je nova številka revije HOKEJ, v kateri med drugim lahko preberete: Naš intervju: Vladimir Krikunov Pavle Kavčič, trener Olimpije Hertz, ocenjuje letošnje državno prvenstvo Pred članskim svetovnim prvenstvom skupine C-1 v Bolgariji Aktualnosti na klubskih straneh slovenskih hokejskih prvoligašev Pred veteranskim svetovnim prvenstvom na Bledu Slovenci v Kanadi - igralci slovenskega rodu igrajo tudi v NHL klubih Pohitite, revija HOKEJ vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! KOMENTAR Sredi sanj v Evropo IVI ar ko Jenšterle Dolgo pričakovani mandat za pogajanja o pridružitvi Slovenije k Evropski uniji so pripadniki "ateističnega" dela vladne koalicije pospremili s posebnim ritualom, ki pa se jim je hitro maščeval. Predvsem člani parlamentarnega odbora za mednarodne odnose so nanje zlivali svojo jezo, saj so jih sredi noči na domovih zbudili policisti in izročili vabilo za sejo. Takšen način vabljenja je predvsem moškim znan iz časa služenja vojaške obveznosti, nazadnje pa so civile tako zbujali ob vojni v Sloveniji. Da bi bila mera polna, so policisti članom odbora ob vabilu izročali še "strogo zaupno" izjavo za tisk slovenske in italijanske vlade, ki naj bi jo obe strani uradno objavili po ponedeljkovih dogodkih v Bruslju, širša javnost pa jo je lahko že v soboto brala v dnevnem časopisju. Očitno je bilo delu vladne koalicije še kako do tega, da dogodek primerno dramatizira in napihne, ter ga navsezadnje (vsaj po metodah dela) izenači kar z izboreno neodvisnostjo. Z ritualom dramatizacije so verjetno hoteli preusmeriti pozornost javnosti, da se ne bi spraševala, kaj je Slovenija obljubila Evropi in predvsem Italiji v zameno, da se sploh lahko začne pogajati o pridružitvi k Evropski uniji. V tem prikri- tem detajlu je skrit preneka-teri odgovor na vprašanja, ki mnoge mučijo v teh dneh. Bivši zunanji minister Lojze Peterle je sicer le izjavil, da smo po petih mesecih zavlačevanja dosegli manj, kot je on s svojimi dogovori v Ogleju, vendar njegovi komentarji, zaradi subjektivne prizadetosti, ne morejo biti edina resnica. Zato pa dnevnik Slovenec zastavlja vprašanje cene za umik italijanskega veta in pri tem upa, da bo ta "vsaj taka kot tista, ki bi jo morali poravnati, če bi slovenska vlada sprejela oglejsko listino". Ker tudi minister Thaler članom odbora za zunanjo politiko ni konkretneje odgovoril na vprašanje, kaj je Slovenija v zameno za umik veta ponudila Italiji, so razlogi za skepso povsem upravičeni. Navsezadnje je premier dr. Drnovšek pred časom že govoril o tako spremenjenih odnosih z Italijo, da bi celo sam lahko podpisal Oglejski sporazum. Kakršnokoli že je ozadje novih dogovorov med Slovenijo in Itaijo je jasno vsaj to, da so na Centru za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede rezultate njihove raziskave javnega mnenja objavili v za vlado skrajno neugodnem času. Z njimi so javnost seznanili istega dne, ko je le-ta izvedela za umaknitev italijanskega veta. Najbolj zgovorni poda- tek pa je vsekakor ta, da kar 77 odstotkov Slovencev nasprotuje temu, da bi tujci lahko postali lastniki slovenske zemlje, kar je ključna točka v odnosih z Italijo, saj slednja zahteva ravno to, da bi njihovi državljani lahko prišli do hiš v Sloveniji. Poleg tega so Slovenci do vključevanja v Evropsko unijo veliko bolj zadržani od njihovih političnih voditeljev. Ce se politikom v Evropo tako mudi, da sredi noči budijo poslance, ima na drugi strani skoraj 40 odstotkov naših državljanov do vključevanja zadržke, 9,3 odstotka pa mu sploh izrecno naspr-touje. Le 37,8 odstotka Slovencev je za čimprejšnje članstvo v Evropski uniji. Iz primerjalnih podatkov raziskave je razvidno, da navdušenje za približevanja Evropi v zadnjih štirih letih pada, zato je izid referenduma o tej temi v tem trenutku zelo vprašljiv. Ker je na predstavitvi rezultatov zunanji minister Thaler pri podatku, da je 77 odstotkov ljudi proti temu, da bi bili tujci lastniki nepremičnin izrazil željo, da bi se razmerje spremenilo vsaj v enakomeren delež za in proti, je verjetno, da italijanska vlada svojega veta ni umaknila zgolj zaradi ljubezni do bližnje sosede, ampak bolj do nekaterih delov njenega ozemlja in s tem povezanimi zagotovili. PREJELI SMO Prisluhnimo Poljancem Pred kratkim je Gorenjski glas že dvakrat pisal o nemogočih razmerah prevoza skozi Škofjo Loko, ki kličejo po nujnosti izgradnje "poljanske obvoznice". Zaslužili bi vsaj realno sedaj možen enak odgovor. Vsekakor se kritičnosti in interesu Poljancev pridružujemo tudi vsi meščani Škofje Loke, upam, da tudi merodajna občinska uprava, manj pa tozadevna državna oblast, Dars in ministrstvo za promet in zveze. Poteg obvoznice od Zminca do Kidričeve oz- Lj. ceste (most Stari dvor) je še dolg rudnika urana Zirovski vrh iz 60. let, ko se je isti začel odpirati in kasneje zgradila nova cesta po dolini. Župani in izvršniki so se menjavali (če izvza-memsedanjega), mislim, da se jih je izmenjalo sedem. Zanimivo bi bilo sumirati in objaviti (v SIT) stroške za vsa dela izvršena za ne vem več koliko variant. Za stanje, kakršno je, bi bilo gotovo zanimivo vključiti tudi vse tozadevne nekdanje službe in posameznike ter zunanje sodelavce z vsestranskimi projektanti angažiranimi od naših odg. služb in funkcionarjev na nekdaj visokih občinskih položajih. Gotovo imajo vsi svoje priimke in imena. Gotovo se lahko danes reče, da potrjena varianta "predor pod Stenom" ni realnost, ki naj bi dobila tudi državno podporo. Dejstvo je, da imajo skoraj že vsa mesta v Sloveniji svoje nove obvoznice. Zatorej, delovati je treba na cenejši možni varianti (z manjšimi žrtvami) - katerim naj se da ključ v roke na drugi možni primerni lokaciji. Osebno sem se v zadevo po svojih strokovnih sposobnos- tih močno vključil in dobil tudi mislim sprejemljiv rezultt za obe obvoznici. Iz člankov Poljancev je mogoče izluščiti več kritičnih točk, ki nevarno in močno ovirajo sedanji promet. Najk-ritičnejše je gotovo nesema-forizirano križišče pri Petrolu in na trasi sedanje Poljanske ceste pri izvozu iz mesta. Opozarjam, da se lahko zgo di hudo prometna nesreča, zlasti ob težjem prometnem sredstvu (avtobus, vlačilec, priklopnik) izvzeta tudi niso osebna vozila. Gre za izgleda Že sanirani betonski oporni zid višine 2 do 4 m v potegu ok 40 m malo naprej od bivšega kvtokovinarja. Zid močno visi navzven in slabo grajen. Asfaltno cestišče je dolžinsko razpokano in pose-deno do 10 cm, vdor vode -mraz- Še bolj kritičen je slabo zidan in nefugiran kamniti oporni zid na njožjem delu in ovinku ceste v prehodu v poljansko dolino. Višina zidu je različna od ok 1 do 4 m, spodaj pa se na zgornjo Poljansko priključuje še ozka kopališka cesta. Ne kličimo vraga, saj se najraje zgodi spomladi, po dežju in odmrznitvi ali jesenskih nalivih. Res neprijetno, če bi se to zgodilo, promet v dolino s težjimi vozili bi bil onemogočen. Osebni pa bi se najbrž pri tudi tedenski popolni prekinitvi moral odvijati po kopališki cesti z uvozom pri mlekarni. Ne glede na to, da se zavedam, da ima upravljalec te ceste svojo nadzorno službo, enako tudi U IS Gorenjske, bi bilo vmestno ukrepati preventivno. Nočem biti preročen in opozorilen, moram pa priznati, da osebno sam, kot vsi drugi že dolgo oklevamo, kako voziti Še dobro, da so zime mile. Imam dober namen v im- enu vseh, merodajne javno opozoriti po ukrepanju s sanacijo, še bolje zelo hitro pospešiti vsa prizadevanja za dela na "novi poljanski obvoznici". R. Kalan, Šk. Loka Zapleti v dolini šentflorjanski Pod tem naslovom je v Gorenjskem glasu, dne 3. marca 1995 g. Uroš Špehar objavil svoj komentar o tretji seji sveta občine Bohinj. Avtor zapisa si je sposodil Cankarjeve besede verjetno z namenom, da bi osmešil občinski svet oziroma nekatere svetnike. Avtor si je privoščil razsodbo, kaj je prav in kaj ni in ugotavljal nedoslednosti v dopisu, ki sta ga vložila občinska svetnika SDSS. Največjo nedoslednost si je privoščil g. Uroš Špehar kar sam. Opisal in komentiral je dogodke na tretji seji občinskega sveta (13., 17., 21. februarja), kjer sam sploh ni bil prisoten. Omenjeni avtor je bil prisoten na tretjem podaljšku te seje in sicer 1. marca 1995. Avtor je omenjal tudi neko protestno zapuščanje seje (21. februarja), ki ga sploh ni bilo in temu pripisal neke revan-šistične namene. Avtor dobro ve, da ljudje zapuščajo seje iz različnih razlogov. Dva člana sveta sta na tej seji, kjer je bil prisoten tudi avtor, podala legalen predlog in o tem predlogu je občinski svet zavzel svoje stališče. Avtor je gotovo slišal tudi tolmačenje člena poslovnika, ki pravi, da na isti seji ni dovoljeno ponovno obravnavati isto točko dnevnega reda, razen če svet z 2/3 večino ne določi drugače. Zaradi tega člena je bila po mnenju obeh svetnikov storjena napaka in podaljška seje sta bila nele- Ali Baba in 40 razbojnikov Jože TVovcik Začenja se prepričani, da bosta po na-bitka za razde- slednjih volitvah v opoziciji. To kaže tudi razdelitev predvidenega proračuna po posameznih ministrstvih. Ministrstva, ki jih obvladuje LDS naj bi dobila kar za 35 trstva Združene liste za deset potrebno bati tistih, ki g°v0/[ lat < ministrstva ijo o varčevanju in davkop'P. ^ slan* primerjamo z gospodarstvom, ugotovimo, da imamo izredno zapravljivo državo. Podjetje povprečno porabi za delavca na leto 2,8 milijona tolarjev. Če upoštevamo, breme prelaga na pleča koplačevalcev, predvsem do* tisto tih, katerih dohodek se .^.tor t ugotoviti do zadnjega stotih več kot 675 milijard tolarjev, milijonov itd. Če te podatke igralnic, ampak raje^ te kar je 63 odstotkov več kot lani. Kasneje je ministrstvo za finance skrčilo zahteve uporabnikov na dobrih 510 milijard tolarjev, kar je še vedno 24 odstotkov več kot lani. Že ta številka je naravnost ~~ .....- .—v~,---.....— .— _ ogromna, še posebej, če jo Kučana okoli 20 zaposlenih Njihov glavni ideolog SW [V*su Sicer pa v vodstvu L$ da ima urad predsednika menijo, da oni niso nič ^'.il Kučana okoli 20 zaposlenih Njihov glavni ideolog Slov'ls> primerjamo z napovedjo in varuh človekovih pravic Žižek se je oglasil v njihov*H Jto vlade, da naj bi bila letos samo Ivo Bizjak okoli deset, potem internem glasilu "4000", 12-odstotna inflacija, šele vidimo, da so naši politiki po obliki spominja na Koin\ ,V"' elik proračun bo gotovo izredno zapravljivi. Avstrijski nista. Tudi Žižkov ^a^0. y' vplival da bo inflacija večja, kot jo napoveduje vlada. Delitev proračunske po varuh človekovih pravic se v spominja na članke službo vozi s svojim avtomo- gov stalinizma in maoiz^' bilom. Pri nas pa si je Ivo katerimi so naznanjali ■acil 'zadeva. Vse tri stranke vlada- BMW za 4,2 milijona tolar- čistk. Kot smo izvedeli gače je v prvi vrsti politična Bizjak najprej oskrbel nov tek ideloške diferenciacij* ^ ?8(y joče koalicije bodo skušale za jev, seveda s šoferjem. Verjet- dobro obveščenih krogci svoja ministrstva izpleniti no zato ni utegnil obiskati minister Kacin pripravijo čimveč denarja. Nekateri v številnih gladovalcev, ki so se obrambnem ministrstvu opoziciji že menijo, da predvsem Združena lista in Liberalna demokracija ravnata tako kot partija pred volitvami leta 1990, oz. kot, da sta že borili za svoje pravice. Min- go fazo čistk. Bliža se nafflr.j istra Gaspari in Kacin in obletnica, ko je Bizjakov tol^ ^ direktor urada za informiranje Borut Šuklje imajo kreditne kartice. Poleg tega je agent Miran Smolnikar '^|L zloglasen stavek: "Čistke n bodo, da bo joj!" galna, s čimer so se ostali svetniki potem tudi strinjali. Na žalost se vsi učimo in tudi vsi po celi slovenski šentflorjanski dolini delamo napake. Če si določene zaplete privošči državni zbor ali pa še kdo, zakaj se jih ne bi tudi občinski svet. Gladko in kot namazano so potekale seje v nekem drugem sistemu, kjer so disciplinirano in hkrati dvigali roke in potrjevali pripravljene sklepe. SDSS - Občinski odbor Bohinj Težave v novi občini Bohinj Več kot da meseca je preteklo od lokalnih volitev in čas je, da stranke, ki smo zastopane v občinskem svetu, naredimo nekaj zaključkov dosedanjega dela v občini Bohinj. Kot je vsem znano, v Bohinju po petintridesetih letih ponovno postavljamo občino. Doslej je Bohinjcem gospodarila občina Radovljica, doma pa še štiri krajevne skupnosti. Sedaj je potrebno postaviti vse na novo, oz. tisto, kar je nekoč v Bohinju že bilo. Od lokalnih volitev do sedaj sta v občini Bohinj postavljena dva občinska organa, in sicer občinski svet ter župan. Oba organa sta močno pomanjkljiva, saj v svetu ni odborov oz. komisij, župan pa nima občinske uprave. Vsi pa smo brez temeljnih aktov, statuta in načrta občinske uprave, ki sta osnovi za delo občine. Upravičeno si lahko zastavimo vprašanje, zakaj ni bilo delo obeh omenjenih organov bolj učinkovito. Odgovor na to vprašanje lahko iščemo v pestri zasedenosti strank v občinskem svetu in v "nestrankarskem" Županu s podporo LDS, ZLSD in SNS. Stvar pa dodatno zapletajo interesi posameznikov pri domu J. A., kopališču ob Bohinjskem jezeru, MHE Bistrica in KS Koprivnik - Gorjuše. Ali je v takem sestavu kaj prostora za tiste, ki poskušamo delovati v javno korist in v smislu zakonitosti in objektivnosti? Poteki vseh dosedanjih treh sej občinskega sveta z vsemi podaljški vred dajejo negativen odgovor na to vprašanje. Kaj bi občina Bohinj morala za svoj uspešen start najprej narediti? Po mnenju socialdemokratov Bohinja, bi moral župan najprej poskrbeti za pravnika in ekonomista, ki bi bila osnova občinske uprave. To spada v njegovo pobudo in pristojnost svet daje o tem le soglasje. Ni naloga svetnikov, da mlademu županu urejujejo občinsko upravo vsak po svoje. Šele ob ustrezni kadrovski zasedbi se lahko pogovarjamo o občinskem premoženju, delitvi, financiranju in pripravi aktov. Župan je sicer v tem času predlagal tajnika uprave, ki pa večini svetnikom ni odgovarjal. Prav tako je vložil v obravnavo odlok o načrtu občinske uprave, ki pa prav tako ni dobil zelene luči. Županov odlok je predvideval štirinajst delovnih mest v upravi ter uvajal v občinsko upravo direkcije in agencije. Jasno je, da si občina Bohinj lahko privošči le pet do sedem članov občinske uprave, in da o kakih direkcijah in agencijah ne moremo govoriti. Po mnenju socialdemokratov Bohinja, bi moral občinski svet čimprej sprejeti statut občine v smislu priporočil vladne službe za lokalno samoupravo. Vse kaže, da ima ta dokument še dolgo pot do sprejetja. Problem je nastal pri nadaljnji členitvi lokalne sa- 0 k Ojo kn bk 'trn i«« bila LDS tudi darežljivo stanovanjskimi kredi' (R+3%), skratka ministri ros- ^ najo z denarjem davkopla*1' ^ valcev, kot da je njihov. ty0 Seveda bomo v proračun^1 \0 * razpravi slišali tudi v«/i*JftnJ litev denarja, ker se bo začela razprava o proračunu. Nihče še ni pojasnil, zakaj sta Drnovšek in Gaspari potrebovala skoraj pet mese- odstotkov več denarja, minis- demagogije. Najbolj se ]^ cev od proračunskega memoranduma do osnutka odstotkov in proračuna. Nekateri menijo, krščanskih demokratov le za čevalcih. Lani so posu>'tvhotl da sta namerno zavlačevala, devet odstotkov, kar je realen LDS in ZL, predvsem Jon* Cg toda to bo sedaj žal manj odraz moči posameznih Kopač, Mateja Kožuh-Novt tov pomembno, kajti vse tri strank v koaliciji. Sicer pa in drugi, venemetno naspr° ^ stranke vladajoče koalicije se natančen pregled zahtevkov tovali obrambnemu tolarr f0l>c bodo ukvarjale z delitvijo kaže, da so uporabniki poz- Danes, ko pa je obrarnv" letošnje proračunske pogače, abili na varčevanje. Državni minister iz LDS, niti n. rara[ Ministrstva, parlament, pre- zbor naj bi dobil skoraj 3,7 pisnejo, ko Kacin kup^lj^ dsednik države, ombudsman milijarde, predsednik države letala in helikopterje kot p $ ^ in drugi uporabniki so najprej 254 milijonov, urad predsed- tekočem traku. PovnoP^- poslali ministrstvu za finance nika vlade kar 870 milijonov, zaslugi teh poslancev drl®.. ia(j zahtevke, ki skupaj znesejo varuh človekovih pravic 388 noče primerno obdavv mouprave oz. uvajanju vas» i^. ali krajevnih skupnosti. cnpn'i Stranki LDS in Wlf«o zahtevata nadaljnji obstoj K li^ sedanjih štirih krajev^ \ skupnosti in to še s poveČ0fl K mi pristojnostmi. Vprašujemo se o smiseln ti velikih KS v občini z rf več kot 5000 prebivalci \' , nikov LDS in ZLSD nit J moti, da sama KS 'f. ■H l* ta ta k n o, fl Bistrica obsega več kot 50 prebivalstva občine, in do vasi znotraj te KS v neeno^ pravnem položaju z vaS fi mnogo manjših ostalih KS. Socialdemokrati Bohinj zavzemamo za ustanov1 vaških skupnosti, kjer bi v -( ka vas skrbela za sy> h osnovne stvari in se dije* (. povezovala z občinskim 5 ^ tom in njegovimi odbon ^ komisijami. Zavzemam0 ^ tudi za možnost, da se W% sosednje vasi povežejo v s ^ ^e skupnost, če se za to odl° vaščani teh skupnosti. ^ Socialdemokrati Bohinja >^ jasno povedali, kakšna so"^^ mnenja in pri tem borno ^ . vztrajali. Zavzemali se D $ za strokovnost in zakonito*' .„ se mora začeti pri lup<**v vseh občinskih svetnikih. SDSS - občinski odbor BOHINJ Re* predsednik odbora Franc , Boh. Bistrica, Trg svobode Spoštovani Kovorjani! Mnogo nepomem besed in jeze je bilo Z1!,^ n, račun deponije, kijev JT^; kraju, zato sem se odloc■ > . Vam vsaj nekatere stvar* jasnim. ...j Ne morem se odtuji vtisa, da je vsa zadeva spolitizirana in napihnje^ da si mnogi želijo, da deponiji pridobili kar veliko simjmtij in seveo. latili druge. Pri vsej za<*e Nadaljevanje na J->- 3 V lov on fen I GLAS • 33. STRAN ODMEVI Petek, 10. marca 1995 0 tQko ali tako samo en ypvalec in to boste Vi s °/° odločitvijo, pa tudi jaz, [jem v Vaši slutbi in ki bom 7 voljo izpolnil. 1' sem veliko ieljo, da bi J" centralno deponijo pre-fv}H podrobno skupaj z nnWrstvom za okolje in r°sJ°r- Poudarjam besedo [J*tavff, ker si ne telim *°Sar prepričevati nasprot-u. nJegovim pogledom. Me-i l1 Pa, da imate vso pravico l!edeti tudi drugo, dobro [?? ^ponije in se tako bolj '°Mtivno odločiti za ali r0ve'!'r' za zbiranje odpad-kn- ■ zdaleč niso klasične KE?fc kakršno i AnKem tolikokrat pre- '■orh^U' Verjamem, da Vas je -mUfliZem tnlibnbrnt rtre- IB podal tudi svoje danes ne verjamete °mur več. Prav imate. Vsi, nam bodo želeli vliti zau-laT- se bodo zato morali ti gmotno potruditi. Vendar : «a dolžnost in pravica, da ^dopustimo. |S"e. Na sestanku KS Ko-V ?- marca je nekdo očital, fko e mesto povsem zavože-$ V fevno in uničeno, zahteval 0<*govornost ljudi, ki so razprodali in podarili t L ° dejavnosti drugam. Rav- bv'? te.8a gledišča sem videl v InoV1*' kiPredebaje odpadke, 5 n°st zaslužka in razvoja ^n°Vsem nevarm m obso-riemoteči dejavnosti za rtL.': deponije z novo tehno-lWx ne bomo odkrili v L!ču>. tQke delujejo po vsej j L °Pi- Saj imamo na koncu ,LCev smeti vsi, dnevno jih ' p0j' Proizvajamo, nas pa od h °«e naprej ne brigajo več. )pi(.?.rsfca deponija pa v tej ilL„; ni sprejemljiva za ni- \a r Zato bom tak°i' ko "~eh,renJskem postavljen . \en er za delo z odpadki, to Vc/T'jo dal zapreti. Za sa- SJ'°Pa tl*ko ali tako ne bo h ]aA h naslednjih 20 let. Z , %°d8ovornostjo trdim, da \e ne bo prevaran, in da S Vsalc pravico dobiti, kar ■ \Te' Veliko zahtevate od i W Vse °i moral popraviti v iq . Mesecih. Pozabljate pa, ' V4fa niste zahtevali 40 let! iq ^a odločitev bo podana ' ^st^endumu, čeprav se je Ifa f^dstavnikov v svetu Vdl°xdločn° uprla temu. \očlte se sami in se zave- W da boste tudi vso od8°' Ui£5t nosili sami Iz srca Sl ,£q * da bo odločitev pravilih enkrat dajem obljubo, k«?* Vašo voli° brezkom-Lf^o zagovarjal ne glede, W° bo-In naj se na koncu V.* '&odi Vaša vol>a"-Pave! Rupar 'femanti 1 >l*»e ??re"Jskem glasu je bil f/fo/ebruarja 1995 ob-*$*nlait-k Z naslovom: vy^wi^beinski svemik ■ \Al$TlH PRI DEVET- il0^nadrfOvoru na zadnje vprašanje (Na f^točJif^0 se boste y<*n£ P> Je 8- Klemen ftdehfi druSim dejal: Za SkeiaJe v Prostorih mla->o lvSejy"a; upam pa, da ••»/j r>r?ZdelovaW Z občino Mirnejši prostor. SeTllo: Mladinski klub J>db0,Pr?s<0rih Občinske-\^lad-LPS^dovljicain iKli^nskega servisa Ra- Kl« Servis Radovljica, kt0r Marijan švab Vizionarstvo g.Francija Kindlhoferja ali kako ubiti KS in ostati živ V petkovem Gorenjskem glasu z dne 3. marca 1995 sem prebral čustveni izliv velikega teoretika in misleca blejskih socialdemokratov Francija Kindlhoferja v zvezi z vlogo KS v novih občinah. Očitno je možakar opravil nekakšno anketo in na podlagi nje temeljito analizo mišljenj v novi občini Bled, saj drugače ne bi mogel govoriti, da mnogi prizadeti krajani ne vedo, kaj bi s KS. Ali bi jih ukinili ali bi jih obdržali? Razen če pod izrazom "mnogi prizadeti krajani" ne razume samo članov SDSS in preko njih sklepa na večinski interes v blejski občini v stilu, kar je dobro za SDSS, mora biti dobro tudi za vse ostale. Vsi ostali argumenti, da so KS del komunističnega sistema in že samo zato zanič, da so skozi delo KS dosedanje občine le skrivale lastno nesposobnost urejati stvari, ter da jih tudi zato ni treba, ker so seje sveta tako ali tako javne in si jih zato lahko udeležijo vsi občani Bleda, kažejo na to, da g. Franci sploh ne razume vloge KS, še manj pa, kaj je sploh lokalna samouprava. Pri tem g. Franci na veliko hvali novo organizacijo občin, češ da bodo le-te boljše funkcionirale, ker so manjše in ker se bodo vse dejavnosti vodile in kontrolirale iz občinskega centra. To pa naj bi opravljali v splošno zadovoljstvo kompetentni, plačani in odgovorni ljudje. Da ne bi bile takšnemu vodenju občin na poti KS jih je potrebno takoj in nemudoma ukiniti. Očitno je, da g. svetnik vidi dlje kot večina občanov, ki je na referendumu takšne njegove vizije zavrnila kot neutemeljene. Občine takšne, kot so namreč niso ustanovljene po volji občanov in torej stališče g. Francija ni večinsko stališče, čeprav ga kot takega predstavlja. Torej so tudi njegova razmišljanja o tem, kolikšno korist bodo imeli občani, če ne bo več KS oz. kakšno večjo korist bodo imeli le samo s tem, ko bodo živeli v občinah, kijih je ustvaril zakon, napačna. Pa naj bodo tisti, ki jih bodo vodili še bolj kompetentni, še bolje plačani in odgovorni. Toliko o g. svetniku in njegovih globokih mislih, v katerih je kot tako kaže na koncu utonil celo sam. Ima pa ta članek eno samo dobro lastnost, mogoče bo spodbudil tudi druge bralce, da bodo povedali svoje mnenje o mestu in vlogi KS v novih razmerah. Upam, da njihova razmišljanja ne bodo okrašena z brezveznimi pridevniki in nepoznavanjem vloge KS, kot so misli g. Francija. Da je že zakonodajalec razmišljal drugače kot g. Franci, je razvidno iz tega, da ni podrobneje uredil vloge in pristojnosti KS, saj bi takšna ureditev ne omogočala urejanje razmerij na nižjih ravneh. Tako je v 18. in 19. členu Zakona o lokalni samoupravi prepustil, da vlogo in položaj KS uredi statut občine, ki ga z dvotretjinsko večino sprejmejo člani občinskih svetov. Zato se bitka o vlogi KS in njenih pristojnostih vodi ravno v tem času, ko se sestankovanje večine občinskih svetov vrti ravno okoli določil statutov. Glede na to je še toliko bolj pomembno, da se vprašanje o vlogi KS odpirajo ravno sedaj in ne bi nič škodovalo, če bi na to temo Gorenjski glas ali pa kakšen drug lokalni medij organiziral okroglo mizo. Sam osebno menim, da bi KS morale imeti status pravne osebe, saj bi le tako samostojno upravljale s premoženjem, ki so ga v KS ljudje ustvarili s svojim delom in denarjem. K takšnemu statusu seveda priliči tudi samostojni žiro račun in s tem povezano razpolaganje z denarjem. V zadevah, o katerih razpravlja svet, in ki so take narave, da se to tiče kraja ali več krajev skupaj, bi moral občinski svet obvezno pribaviti tudi mnenje sveta prizadete KS (morda pridobiti celo soglasje, če gre za občutnejše posege v KS). Ravno tako bi se morale s statutom določiti tiste naloge iz občinske pristojnosti, ki naj jih KS opravlja samostojno in za opravljanje teh nalog zagotoviti tudi finančna sredstva. Katere bodo te naloge, ni recepta in se bodo razlikovale od občine do občine, odvisno od politične opredelitve večinskih koalicij v posameznih svetih. Pametni svetniki bodo v statutu določili, da se naloge, ki se zaradi interesov krajanov hitreje in kvalitetneje opravljajo v KS, opravljajo pač v KS, ne pa centralizirano. Občine, ki bodo sicer pristale na obstoj KS, ne bodo pa na njih prenesle del svojih pristojnosti z denarjem vred, bodo pač izbrale centralizem kot model vladanja in na takšnih oblik, ki se štejejo za demokratične. Ravno skozi določbe statuta, ki se nanašajo na KS se bodo tudi videlo, ali vi kakšni meri, so odnosi v posamezni občini demokratični. Torej je vprašanje vloge KS tudi vprašanje demokracije, za katero sicer v SDSS, katere tipični predstavnik je g. Franci, kar umirajo, ampak kot je to razvidno iz njegovega članka, očitno le verbalno. Vedeti je namreč treba, da imajo KS tradicijo in to pozitivno, ki jo je treba gojiti in razvijati naprej. Zato ni hiteti s sprejemanjem statutov, dokler se ne pridobi mnenje ljudi iz KS. Pri tem ne zagovarjam takšne decentralizacije, ki bi onemogočala funkcioniranje občine, pač pa takšno vlogo KS, ki bo omogočala še Boljše funkcioniranje občine kot celote. Okoli tega kakšne posebne filozofije ni potrebno zganjati, saj že dosedaj kakšnih posebnih problemov v zvezi s pristojnostjo ni bilo. Vedelo se je, kaj je občinsko in kaj krajevno. Okoli uresničevanja lokalne samouprave je še dosti dilem, prav gotovo pa ni dileme: KS da ali ne. V statutih bo potrebno še razde-lati vlogo vaških skupnosti (po mojem mnenju le kot del KS) in četrtnih skupnosti. Skratka dela, preden bo občina v resnici zaživela kot lokalna samoupravna skupnost, bo še dovolj in upam, da ozki strankarski interesi pri temne bodo odločilni. Če pa že bodo, pa naj volivci na prihodnjih volitvah "nagradijo" vse tiste stranke, ki bodo skušali KS ukinjati ali pa jih postavljati na stranski tir, in sicer tako, da razni g. Franciji Kindlhoferji ne bodo ostali živi, politično namreč. • Stane Bostjančič Spoštovana g. novinarka D. Sedej! Ne samo v železarni Jesenice, tudi drugod so se dogajale nepravilnosti in krivice delavcem, ki so odhajali v pokoj. Najbolj so bili prizadeti delavci, ki so zaradi evforije vodilnih odšli v pokoj l. '90 in '91, pred osamosvojitvijo in desetdnevno vojno v Sloveniji. Po teh dogodkih so bila merila začuda povsem drugačna. Pravilno ugotavlja Ž. Sporn s Koroške Bele, naj i zdaj pomislili tisti, ki so tako oškodovali nekatere delavce, da smo ljudje živa bitja, in da v taki državi, kot je naš pravni sistem, sploh ne sodijo; ko so zakoni in uredbe danes taki, jutri spet drugačni. Če bi bilo kaj na tem, da je naša država pravno urejena, bi bilo nujno obnoviti postopek ob upokojitvi takih delavcev. Primer nekaterih delavcev pri Gozdnem gospodarstvu Bled je bil na moč podoben opisanemu v Železarni Jesenice. Odhajali smo v pokoj na različne načine večinoma pa pod pritiskom. Izvajali so nas s prepričevanjem, da se bo zakon o gozdovih spremenil še to leto (t. j. 1. '91, spremenil pa se je šele 1.1993), da bomo izgubili delovna mesta, da ne bo denarja za plače, za prevoz na delo in terenska nadomestila. Še preden smo odšli, so na naša mesta pripravljali zaposlitev mlajšim, delovna mesa združevali ali jih ukinjali. Dobro so vedeli, če bo manj delavcev ostalo v firmi. Več denarja bo ostalo njim in temveč si bodo lahko razdelili sami. To se je pozneje tudi dogajalo, saj so njihovi osebni dohodki po našem odhodu skokovito narasli. Pristajali smo na upokojitev neobveščeni in sprovocir-ani, nihče nam ni omenjal pravic, ki jih še imamo -čakalna doba, če ni zaposlitve, pravilno izračunana odpravnina itd. Le redki so se znašli in korajžno odklo-nilli predčasno upokojitev. Moj primer je bil še posebno podoben Špornovemu pri- NA AGENCIJA BELA KRAJINA - PISANICE, 1 dan, odhod 17. 4. PRVOMAJSKI IZLETI: PARIZ (avtobus, letalo) GRČIJA, ŠPANIJA (letalo, ladja, avtobus) OTOK ELBA (za maturante) Informacije in prijave: TRŽIČ -Predilnica 14, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska c. 1a, tel. 224-132 meru. V pokoj sem odšel 25. maja '91, tik pred spremembo, ko se je lahko vsem pozneje odhajajočim kupovala doba vojaških let, študijska leta (tem z višjo izobrazbo) in kupovala 5 let delovne dobe. Meni ni odkupil nihče niti dneva, celo nasprotno, imel sem 3 mesece več delovne dobe, kot je bilo potrebno (več kot 35 let), priznali mi niso pol leta delovne prakse med šolanjem, z izgovorom, da ni bilo plačano normalno zavarovanje, kot so jo priznali vsem našim kolegom drugot po Sloveniji. Pred odhodom so mi dodelili redno in izredno odpravnino v polovični vsoti, kot je bila predpisana v zakon o delovnih razmerjih - tako so določili samoupravni organi. Izplačana mi je bila Z zamikom nekaj mesecev, tako da mi jo je vztrajno odžirala takratna divja inflacija (50 odstotkov). Ko sem se nekajkrat pritožil in zahteval azgovor o zadevi, sem bil deležen šikaniranja; kje sem bil prej, da sedaj hočem od G G Bled delovno dobo. Gospodom sploh ni bilo na misel, da sem rasel v puberteti med vojnimi grozotami, prisoten ob vseh travmah, ob pobijan- ju in izgubi najožjih družinskih članov med vojno in takoj po njej. Takrat sem pač izgubljal leta, pa tudi si pridobil psihične posledice. Ta gospoda, ki nas je tako navajala, je samo izkoristila vse bonitete, ki jih ji je prinesel čas po osamosvojitvi. Izkoristili so dobro plačana leta od l. 91' do l. 95', dokupovali so si vsa možna leta: študijska, vojaška, poceni kupovali družbena stano-v anja in z bajnimi odpravninami letos odšli v pokoj. Čestitam Vam g. D. Sedej, novinarka Gorenjskega glasa, da ste na eni prvih straneh Gorenjskega glasa objavili primer g. Sporna. Oškodovanci smo ponosni ljudje, ničesar ne prosjačimo, vendar želimo, da se naše preteklo delo pošteno obravnava, tako kot se je obravnavalo nekaterim bolj srečnim, ki so zadeli bolj ugoden čas odhajanja v pokoj. Za krivice pa, ki so nam jih prizadeli tisti, ki so se za sebe znašli zares dobro pa naj na neki način odgovarjajo. M. G. Zupan Bled, 4. marca 1995 SGP TRŽIČ p.O. OSNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ Splošno gradbeno podjetje Tržič IŠČE kvalificirane zidarje, tesarje in železokrivce k takojšnjemu sodelovanju Interesenti naj se oglasijo osebno v splošnem sektorju podjetja, Tržič, Blejska cesta 8 ali po telefonu, št. 064/53-288. SADJARJI, KMETOVALCI, VRTIČKARJI, LJUBITELJI MALIH ŽIVALI Prodajalna SONČNICA na Kokrici VAS VABI NA PRODAJO: SADIK IN SADNEGA DREVJA: jablan, hrušk, češenj, sliv, marelic, breskev,... JAGODIČEVJA, OKRASNEGA GRMIČEVJA, VRTNIN, CVETLIC IN OKRASNIH ČEBULNIC PROGRAM AGROKEMIJE (svetuje vam dipl. agronom - fitopatolog) ZOO PROGRAMA hrana in oprema za male živali TEHNIČNEGA BLAGA vrtnarsko in sadjarsko orodje GNOJIL in ZAŠČITE Prodaja bo v četrtek, petek, soboto, 16., 17. in 18. 3.1995 Ob nakupu vam bo svetoval priznani strokovnjak. Informacije po tel.: 064/211-462 popust - nova zaioca f/ITRA 23.990 DEM }?/«r 17.500 DEM 2?MBI 25.600 DEM HYURDOI AVTOHISA KADIVEC PRI SERVISNIH PIPAN0VA 46, ŠENČUR STORITVAH 064/41-573,41-426 10% POPUSTA POOBLAŠČENI SERVISER STARO ZA NOVO IN PRODAJALEC HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in It TEL.: 22-55-22 NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 13. marca, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. marca, ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA, 15. 3.; MADŽARSKA - LENTI, 25. 3.; ČEŠKA -1 DAN, 6. 4. 1995. Rozman, tel.: 064/715-249 AVTO ŠOLA ING. HUMAR NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 13. marca, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 AVT ELECTRONIC SER VIS VIDEO, TV, AVDIO SERVISIRAMO vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Loewe... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE KOSOVNA RAZPRODAJA IN NAKUP NA VEČ ČEKOV AVTO ŠOLA "VIC" MLADI VOZNIK EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR Gostilna, taverna ZARJA TRBOJE Tel: 064/49-305 GLINA NAJSTAREJŠE NARAVNO ZDRAVILO ANIMPORT, a\o.o. Ljubljanska c 5, Kranj tel: 064&225697 Zg. Senica 5, Medvode tel: 061/613-135 AVTO ŠOLA ZŠAM Šk. Loka, tel: 631-729 BTV 37 cm POLOG: 15.695 in 11 x po 3.327 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.940 in 11 x po 3.591 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.953 in 11 x po 4.443 SIT BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.936 in 11 x po 7.196 SIT BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 41.309 in 11 x po 8.972 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 in 11 x po 9.276 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 in 11 x po 3.717 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 in 11 x po 4.093 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 in 11 x po 5.420 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.591 in 11 x po 3.730 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.630 in 11 x po 4.589 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 29.730 in 11 x po 6.305 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.963 in 11 x po 6.781 SIT Jeans hlače za otroke, platnene in žametne hlače le 1.500 SIT, pajkice in špichoze le 1.000 SIT, ženske bluze le 2,000 SIT, tunike, bombažne in otr. trenirke le 1.000 SIT, puloverji in jopice le 2.000 SIT. OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) BODOČI VOZNIKI! Izpit B-C-E-D kateg. Za kandidate z opravljenim tečajem CPP, vožnja takoj. Kranj, Kidričeva 6, tel.: 21-31-60 PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678 NUDIMO domačo hrano, veliko izbiro jedi po naročilu. Vsak dan kosila. Sprejemamo zaključene družbe, ohceti! Torek - zaprto! VLJUDNO VABLJENI! Obveščamo Vas, da pri nas zopet lahko naročite že pripravljeno GLINO za notranje in zunanje bolezni, s katero razkrijemo in zdravimo zelo uspešno vse Vaše težave. Glino po 990 SIT lahko naročite po tel.: 57-746, vsak dan od 9. do 19. ure! Cenjene kupce obveščamo, da v naših prodajalnah nudimo po ugodnih cenah: tople pode, itisone, pluto, sanitarno keramiko, keramične ploščice, armature Armal... brezplačno polaganje vseh; naših podov in dostava na dom. Možnost plačila na več čekov! Avto šola ZŠAM Škofja Loka obvešča kandidate, da se začne tečaj CPP za A in B kategorijo v sredo, 15. marca, ob 16. uri! BOMBAŽNE TRENIRKE RAZLIČNIH BARV od 4 do 16 let, manjše s tiskom "Huga". Mlakarjeva 5, Šenčur, tel.: 41-154, od 8. do 18. ure MATURANTJE! PROGRESS JEZIKOVNI TEČAJI Temeljite priprave na maturo iz angleškega jezika - ob sobotah. 32 ur = 200 DEM. Tel.: 064/310-644 PINGO d. o.o. Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/216-141 TRGOVINSKA TEHTNICA 6/15 kg 129.900 SIT SALAMOREZNICA 250 mm 54.500 SIT PEČZAPIZZE 121.500 SIT HLADILNA OMARA S STEKL. VRATI 115.500 SIT REGISTRSKE BLAGAJNE od 51.920 SIT POMIVALNI STROJI, GOSTINSKA POSODA, FRITEZE... ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE USPEŠNICA STOLETJA - prevedena v 17 jezikov, prodano nad 6.000.000 izvodov. Cena knjige po povzetju 2.640 SIT. Založba MAVRICA, Celje, galusova 2, tel./fax: 063/27-734 REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU V športni dvorani je možno do 20. aprila 1995 rekreacijsko drsanje po naslednjem urniku: pon. - petek: od 10. do 11.30; petek: od 16.30 do 18. ure; sobota: od 17. do 18.30 in ob nedeljah: od 16.30 do 18. ure. VABLJENI! Trgovina CVETKA Tel: 225-162 Del. čas: 9.-12.; 15.-19. ure sobota: 9.-12. ure Iz lastne proizvodnje Vam nudimo veliko izbiro ŽENSKIH BLUZ 3.900 do 4.900 SIT, otroške spomladanske jakne 3.900 do 6.900 SIT, trenirke vseh velikosti 2.900 do 5.900 SIT, kavbojke, pižame... Možnost odločenega plačila ali na 3 čeke! VI - BIP DOSTAVA HRANE TEL.: 064/221-051 ORIENT, d. o. o. Trgovina "LILY" Kranj, Reginčeva 10 Gorenje maloprodaja ASCOM, d. o. o., Kranj Tel./fax: 325-257 Janeza Puharja 10 GRADBENIŠTVO DEŽMAN, d. o. o. Naklo, Strahinj 15 Tel: 064/47-301 GLOBINSKI SESALCI in PARNI ČISTILCI LEKERO, clo.o. Milje 13, Visoko Tel: 43-345 Cakarjeva.7, Kranj Tel: 224-620 Samo Pl - BIP Vam dostavlja PIZZE iz krušne peči in HRANO P° naročilu. Pri dveh naročenih obrokih dobite pivo brezplačno!!! Nudimo vam METRSKO BLAGO iz uvoza ter vsako sredo, od 16. * 18. ure, tudi ŠIVILJO. Izdelamo modne dodatke po Vaši želji (ogrlic* broše, uhani, ameriške kravate...). Preoblečemo Vam tudi gum^ različnimi obrobami ali brez. SE PRIPOROČAMO, vsak dan od 9.0° 12. in od 16. do 19. ure ter ob sobotah, od 9. do 12. ure! Akcijske cene v mesecu marcu PRALNI STROJ PS = PRALNO SUS. GAR. PSG 800 = HLADILNIK HT 27.3 - 270 I = -ČEKI/KREDIT 1+5 ali 1+8 53.971 got. nakup 59.968 na 95.327 got. nakup 105.918 na 48.304 got. nakup 53.671 na < drtev Nai IZVAJAMO: polaganje tlakovcev, robnikov, opornih zidov; ureu^*iw vrta in parkirišč (tudi hortikulturo); gradimo stanovanjsko in gosr §1 darsko gradnjo, adaptacije; izdelujemo fasade z lastnimi odri, kate1 tudi posojamo; dobavi ves gradb. material po konkurenčnih cer# Zelo kvalitetne sedaj tudi pri plačilu na obroke dobite takoj! Tel.: 064/65-378 •* Id V ZALOGI lamelni parket v ekstra in standard kvaliteti, opaž, ladijsko, pod ter furnirane stenske in stropne obloge. UGODNE CENE! PRODAJA NA OBROKE! GLASOV KAŽIPOT Predavanja Islandija Škofja Loka - Foto Kino Klub Anton Ažbe bo danes, v petek, ob 20. uri v Hotelu Transturist v Škofji Loki organiziral večer z diapozitivi Islandija. Večer bo vodil fotograf Joco Balant. »»»»»»»»»»»»» V postnem času Cerklje - V sobotah v veroučni učilnici v Cerkljah potekajo Postni verski večeri obogateni s predavanji o različnih aktualnih temah. Jutri, v soboto, bo ob 19. uri dr. Janez Kraševec predaval o različnih zasvojenostih današnjega časa. Obvestila M Krvodajalske akcije Kranj - Območna organizacija Rdečega križa Kranj organizira krvodajalske akcije in sicer bodo razporedi prevozov naslednji: torek, 14. marca: ob 7. uri KO RK Primskovo - pred Zadružnim domom in AP Gorenje; ob 8. uri KO RK Primskovo - Market Živila Klanec; ob 10. uri KO RK Trstenik - AP Trstenik; ob 10.30 KO RK Bela - AP Zg. Sr. Bela, Bašelj; »»»»»»»»»»»»» Predstavitev Smarjetne gore Kranj - Danes, v petek, bo ob 19. uri v Hotelu Bellevue na Šmarjetni gori predstavitev Turističnega vo-dička Smarjetne gore, ki so ga pripravili člani zemljepisno-turistič-nega krožka Oš Staneta Žagarja iz Kranja. Poveselimo se skupaj Cerklje - Turistično društvo Golnik organizira jutri, v soboto, ob 17. uri v Domu kulture na Golniku prireditev Poveselimo se skupaj. Na prireditvi sodelujejo cerkveni otroški pevski zbor iz Goric, otroci iz vrtca na Golniku ter harmonikar Janez Lavrič. »»»»»»»»»»»»» Družabni plesni večer Stražišče - Jutri, v soboto, bo plesno društvo Moja - moja v dvorani KS Stražišče priredilo Družabni plesni večer. Vabljeni! »»»»»»»»»»»»» Spominska slovesnost šenturška gora - V nedeljo ob 10. uri bo spominska slovesnost in sveta maša v spomin na pred 98 leti umrlega župnika in svetovno znanega geologa, patentologa in jamarja Simona Robiča, ki je služboval na Šenturški gori, kjer je tudi pokopan. »»»»»»»»»»»»» Praznik pomladi v Kropi Kropa - Kroparski žebljarji so bili od nekdaj veliki ljubitelji narave. Posebej prihod pomladi so pozdravili z velikim veseljem in praznovanjem. Na predvečer svetega Gregorja, 11. sušca, so "vrgli luč v vodo". Na deščice ali obode peharjev so naložili oglje ali žaganje, največkrat vse polili s smo- lo, zažgali in vrgli v vodo. Od tega večera naprej jim umetna svetloba ni bila več potrebna, saj je sonce, ki kar nekaj mesecev ni posijalo v dno kroparske kotline, prijazno svetilo po temnih žebljarskih ko-vačnicah. Danes, ko je prvotni običaj izgubil pomen, ker je električna luč odpravila razliko med dnevom in nočjo, pa otroci spuščajo po vodi luč v "barčicah". Zato Turistično društvo Kropa vabi, da se jutri, 11. marca, od 18. ure naprej udeležite etnološke prireditve, ko bodo otroci Na spodnjem bajerju spuščali po vodi svoje izdelke - gradove, cerkve, ladje in še kaj. Razstave Razstava Vere Trstenjak Tržič - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo akademske slikarke Vere Trstenjak z naslovom Ozaveš-čanje. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi pesniško zbirko Prebujenje pesnice Cvete Z. Oražem. »»»»»»»»»»»»» Razstava v Veroniki Kamnik - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo akademskega slikarja in grafika Vinka Železnikarja. Umetnika bo predstavil likovni kritik Franc Zalar. V kulturnem programu bo nastopila kitaristka Alenka Okorn. Razstava v Domu krajanov Preddvor - V Domu krajanov v Preddvboru bodo jutri, v soboto, ob 17. uri odprli razstavo likovnih del Mirjam Pavlic. Na ogled bo še v nedeljo med 8. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. »»»»»»»»»»»»» V Gostilni Marinšek Naklo - V Gostilni Marinšek je odprta stalna prodajna razstava slik Jožeta Peternelja - Mausarja. »»»»»»»»»»»»» Gledališče Teden slovenske drame Kranj - V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 19.30 Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo Svetlane Makarovič Show strahov. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo Evalda Flisarja Stric iz Amerike. V nedeljo, 12. marca, ob 19.30 bo zaključna predstava in sicer Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. V ponedeljek, 13. marca, ob 19. uri bodo ponovili dramolet Dominika Smoleta Zlata čeveljčka - za abonma dijaški II. izven in konto. »»»»»»»»»»»»It Gostuje komedija škofja Loka - Na Loškem odru bo M slov o*. danes, v petek, ob 19.30 ntfJJ jnve SLG Celje s komedijo Hočevarja Smejči - za a130 t modri in izven. Predstavo ponovili tudi jutri, v sobo^nou »»»»»»»»»»** fej l 19.30 - za abonma rdeči in ■? p 50(j Gra, Detektiv Megla Sora- V Kulturnem domu v S01 Medvodah bo Oder treh n1 KUD Pirniče jutri, v soboto, °l _ uri ponovil veselo igro, korn6^ iavn satiro Jožeta Kranjca 0e' 1)r, Megla v režiji Petra Militarpvi* ^ »»»»»»»»»»*f e)Sl Premiera v Boh. Bistrici bo Boh. Bistrica - V DornM«^ Ažmana bo jutri, v soboto, ° Jf) c uri Gledališče Bohinjska pripravilo krstno uprizoritev^) l plastionska avtorja Miha ^e ^^bv to temo posega v znan' fantastiko. Predstavo režiraj Čuden, domačo gledališko no pa so povečali tudi z čimi igralci. Predstavo j ponovili še v nedeljo, 12- ^ p0Q ob 20. uri. ^y1 ^ Koncerti »»»»»»»»»»* "Johanova potešitev" Kamnik - V razstavišču »« bo v nedeljo, 12. marca, 0 h'|ev] fa^; gledališka skupina AvgijeV < Škofje Loke uprizorila MatiJe bj» Johanovo potešitev. ic) e \ nn„ W r o Klavirski večer -um** Radovljica - V dvorani G'3J:c? šole Radovljica bo danes, yM»i r, ob 18.30 klavirski večer, "aA|<3|iriv( em bodo nastopili študenti/Lfl$v0 mije za glasbo: Tina Gasr igg • Jure Rozman in Igor Sernf^.||J|obv »»»»»»»»»*F j lise Skupni koncert qJ 9. Kamnik - Na Srednji šoli ^ji % Maistra bo jutri, v soboto, o»J ,199 skupni koncert Mešanega P,^ \ ga zbora Cantemus pod yo y .o?n Janje Dragan in Komorneg ^hj kega zbora Lek Mifivoja Šurbeka. Koncerti Klavirski večer Radovljica - V dvorani šole Radovljica bo danes, ^ 1 ob 18.30 klavirski večer, jA|<*Lu em bodo nastopili študen« mije za glasbo1 1 Tina Jure Rozman in Igor Sej^jl »»»»»»»»"' Skupni koncert . aJ Kamnik - Na Srednji jo" ^ Maistra bo jutri, v sobota * ^ skupni koncert Mešanega^ ga zbora Cantemus poj1 % J , Janje Dragan in Komjn«^. kega zbora Lek pod v Milivoja šurbeka. Prireditve Potopisno predavanj« a Radovljica - V dvoran1^ diapozitivih predsta' jiške knjižnice bodo ž petek, ob 19.30 Ma*Jab Urban Ka*dus in Mara / diapozitivih predstavi" vanje po Norveškern. ^Jl'' jff^kgo. marca 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 35. STRAN • GORENJSKI GLAS &V°u ZA ZDRAVSTVENO >VANJE SLOVENIJE •NA ENOTA KRANJ izJ Podlagi Odredbe o postopku - • l^nja javneaa razpisa za MALI OGLASI W 223-444 odvr-j« lavnega razpisa j?«%> javnih naročil (Ur. list RS i zdrav 3 in 19/94) Zavod za Ue A^eno zavarovanje Slovenija brr,ocna enota KranJ 0D~ JAVNI RAZPIS $ IZBIRO NAJUGODNEJŠE- jJPONUDNIKA ZA IZVA ASU STROKOVNEGA ^J?I5RA PRI ADAPTACIJI °lsUf?EGA SAMSKEGA DOMA ^lLgradbTneč V PO- zzzs Naročnik: ZZZS OE Kranj lTn Kranj ^fziv objekta: klovna stavba predmet javnega razpisa je ie pri pripravi kupo-pogodbe med SGP i£dbtnec in ZZZS OE Kranj in [0IalanJe strokovnega nadzora g'gradbenih, obrtniških in in- Jbiv?Cl'skih delih Pri adaPtac'i' Ai^Ja samskega doma v poldne stavbe in ureditvi okolice Parkirišč. lifi5r'?ntaciJska vrednost celotne K cije 2naša 370.000.000.00 6nn?ačetek del je predviden tw'a 1995, rok za dokončanje *JT7 p rnber 1995-K hv?nudba mora vsebovati: [ y\e in naslov ponudnika, l^iavo o zadostnih kapaciteta PHtrdil° 0 registraciji podjetja Vtoi* eiavr»ost, ki je predmet fega razpisa, ; jL'^renc za razpisana dela ter «J*am referenčnih objektov, m t^nam strokovnega kadra, ki 1 * *k vodil dela ter niihove refer- dela ter njihove refer- za razpisana dela po %) h \ter Plačilne pogoje, 40 zavarovanja izpolnitve 3*X3Soz- 'amstva (bančna !hor?S9e ugodnosti, kolikor jih f XJa Ponudnik. i DQdMi.avedDe. iziave in ostale &o5;lke iz točke 7 naj ponudnik d toč opisane in označene v 8 m nem zaporedju od a) do h), perila za izbiro najugodnejše-. Rudnika so: ,«Uaiahrja za razpisana dela (po 5S??beno obrtniška dela, $ eSe instalacije, i fT'^tro instalacije, r6,/a izvajanje del, i r'f ence za podobne objekte p»ana dela, Jponua[®kugodnosti, ki jih nudi 5ir)C&itost Ponudbe po točki (7) 5k °St zahtevanih navedb. ^v0!etltor si pridržuje pravico 8a ^ °Cene izbire najugodnejše-I ObvP>udnika in nima nikakršnih 1% hi?°sti do Ponudnikov, ki h J, 1 sPrejeti kot najugodnejši. }idok,,°nudba z vso potrebno il995m®ntacijo pošljite do 20. 3. 4Wrti 12- ure' v zapečateni 4ow ^naslovom ponudnika in M braZ a )avni razpis - poslovna hrh'"nad2or" ne odpiraj'-" i^edJ0'1 Strani kuverte mora biti yika 0 ime m naslov ponud- d°n^stbe S0 lahko vročene tudi JPisarrvf9,3, roka v sprejemno 6s*i 11 k?-SOE Kran'- na Stari Danes izbor msauk GOST M. K. MICHAEL Predizbor za mistra slovenskih discotek APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. S 632-595 3289 Prodam mesarsko KOMORO z agregatom - dolžine 4 m. 0061/ 823-328 5126 Prodam manjšo kombinirko za obdelavo lesa, 5 operacij. 048-068 Prodam še nerabljeno malo PEČ na petrolej Jumbo 2200 z petrolejem. S 620-573 5203 Prodam TELEFONSKI APARAT, ventilator 220 W fi 450 mm in cirkular prevozni 3 KW. 0242-397 Prodam ŠIVALNI STROJ Elna 2006. O 51-485 5252 Osovino za cirkular in brusilni kolut skupaj z ležaji in ohišjem prodam 250 DEM, povžasti reduktor za težje prenose, prodam za 400 DEM. 0874-032 5281 Ugodno prodam PRALNI STROJ Zanussi Končar. ©215-433, zvečer Prodam BARVNI TV SAMSUNG CX 558 VT, stereo, TTX, 51 cm in DALJINSKI telefon. ■ 634-323 RAČUNALNIK PC 386 prodam za 650 DEM. B061/346-168 5273 Ugodno prodamo nerabljen štedilnik na trda goriva. Društvo upokojencev Naklo, 047-004 5278 Sarnonakladalne prikolice 12 in 14 kubične, nove ter ugoden nakup CEPILNIKOV drv na sveder, hidravliko ali elektro motor, prodam. 0061/ 666-396 5285 Zamrzovalno SKRINJO 310 I ter HLADILNIK z zamrzovalnikom in pomivalni stroj Candy, ugodno prodam. 0061/666-396 5288 Zelo ugodno prodam električnega pastirja, novega, z računom in garancijo. 045-141 5320 Prodam ŠIVALNI STROJ PFAFF štirinitni Overiock 796, malo rabljen. 0241-038 5345 Prodam enoosno TRAKTORSKA PRIKOLICO primerno za montažo dvigala za les ali silobal. 065-421 534? DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 830 - 2 2 00 NEDELJA OD 1 l 00 - 2200 Prodam novo mizarsko - DELOVNO MIZO. 0718-088_5503 Prodam 65 funtni lok in 4 nitni Overlok. 044-211 5504 Prodam betonski mešalec in novo kopalniško banjo Gorenje. Gorenje-savska 56, Kranj_5464 Prodam barvni TV SONY nov, ekran 78 cm TNT 100 hercov. Belehar, Voklo 106, Šenčur, 049-442 5481 Prodam STOLP SONY, nov. 442 149- 5483 Prodam KOSILNICO Reform greben 110 cm. Pernuš, 0738-118 5488 TRAKTOR FERGUSON 542. ter obračalnik SIP 200 prodam. 0061/ 823-078_5493 Prodam 200 I zamrzovalno SKRINJO. 066-574 5495 ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH•DEUTSCH H [ Al ANO +RANCAIS |Kajuhova 11. 64260 BLED HHB0B00 TEL: 064/741 760 Vpisuje v jezikovne tečaje Novost: vikend tečaji 2X20 ur in 40 urni enotedenski tečaji. Mlndividualni pouk.tmu PRODmGOSPODlNWlH$lYALNlHSTRO]EV T JP PROim INDUSTRIJSKIH S/VA/JV/f/ STROJEV ^TULAR SERVISNIH STROJEV Koroška c. 26 (PSC Zlato Polje, bivši dijaški dom) TEL/FAX:064/211-286 Prodam nemško-slovenski in an-gleško-slovenski slikovni slovar. 043-543 5546 IZGUBLJENO Na relaciji Britof - Primskovo sem 4.3. ob 11. uri izgubil rdeč rokovik in notni zvezek. Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi poklice 0242-356 5220 Prodam ČELJUSTI za grable.0715- 415 5508 Novo motorno ŽAGO HUSOUARNA 61 FF prodam 25% ceneje. 0719- 508 5514 Prodam nerabljen molzni stroj Virovitica. Ravnik, Brod 3, Boh. Bistrica Prodam KLINO za cirkular fi 45 cm. 0218-662 5502 VRTNI K0MP0STNIKI iz toplo cinkane mrežne konstrukcije: - velikost 0,6 do 1 m3 - izvrstna konstrukcijska izvedba - informacije tel.736-478, Kropa Prodam nove neonske luči Philips, dolžine 120 cm. 0242-271 5413 Prodam nov mešalec za beton, bencinski motor za 30.000 SIT. 041-807 5417 Prodam novo 2000 W kotno rezil ko za 200 DEM. 0242-325_5420 Prodam kovinsko STRUŽNICO za les fi 50/100. 0241-663 5423 Prodam dva CIRKULARJA enega z motorjem, drugega brez. 0061/621- 126 5428 CD ONKYO DX 2700, malo rabljen, prodam. 057-244 5522 Prodam COMMODORE C 64 z disketarjem, kasetarje, vojsticom, barvni monitor. 058-686 5524 Prodam električni ŠIVALNI STROJ. Slavica, 0715-800, 715-011 5527 Prodam manjši REZKALNI STROJ VvAGNER. Finžgarjeva 4 a, Lesce, stan. 27 5532 Prodam KOMPRESOR 80 LIT tro-fazni. 084-608 5533 Prodam STISKALNICO za žito. 066-850 5544 Prodam močnejši agregat, aparat za točenje piva in tovorno prikolico s cerado, opremljeno za mednarodni promet. 058-031 5565 Prodam nov MOBITEL FORTE. Cena 125000 SIT. 0736-414 5589 Novo ozvočenje Carwina Vega 2x500 W, ugodno prodam. 046-160 Ugodno prodam KOSILNICO BCS 10, nizka kolesa. 0681-253 5599 Termoakumulacijsko PEČ 6 KW prodam za 10.000 SIT. 0215-033 VIDEOKAMERO Blaupunkt GR 8600 kvalitetna in peč za pizze, prodam. 047-718 5433 KUPIM EMO ETERNK za iris raniT' v roku 15 dni po 13 ^nju ponudb. !Se0rSdniki lahk0 dobijo po-0Oh,.-/n razlage za izdelavo za v Kranju, na tel. 064/215-162, [~T RS OVIM O JAKA PLATIŠE 13, KRANJ, TEL: 326 - 995 MUDIMO VAM VaiKO IZBIRO OBLAČIL IZ NOVE KOLEKCIJE POMLAD 95 CENE SO ZELO UGODNE POSEBNA PONUDBA: ŽENSKE ,M0ŠKE, OTROŠKE PREHODNE JAKNE ŽENSKE ,M0ŠKE, TRENIRKE DUNL0P 4fea£vere f^7C2eSti ZZZS OE KRANJ Prodam 20 kosov stebrov betonskih za ograjo. 052-327 5251 PARKET - hrastov lamelni extra 12x12 cm in gorsko KOLO, novo, prodam. 0325-488 5279 Kupim LATE za kozolec. 0422-269 5372_ Prodam novo strešno kritino zar-eznik. 077-118 5535 Prodam 2150 kosov nerabljene STREŠNE OPEKE Novi Bečej. 0216-130 5540 Ugodno prodam dvoje vrat za delavnico ali gospodarsko poslopje dim. 3,40x2,75 m. 0733-506 5615 Prodam 2500 strojni bobrovec in 800 eternita sivo 40x40. 0211-882 5619 IZOBRAŽEVANJE UČITELJICA uspešno instruira matematiko in fiziko za OŠ. 0633-828 5281 Študentka kemije instruira osnovnošolce in srednješolce. 0401-283 5343 Instruiram matematiko na vašem domu- Gorenjska, ura 350 SIT. Dipl.ing. 0215-301 5346 INSTRUKCIJE ANGLEŠČINE za vse šole. 0216-935 5363 Instruiram matematiko in fiziko za srednje in osnovne šole. 0224-175 nir TV - video - AUDIO CD PIONEER itiaraniz SONY JMJob KEF I1BL jamg MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 99.990 SIT 126.400 SIT GORENJE 51TTX 48.990 SIT S0NY E-180 630 SIT SONY UX-S 290 SIT NOVA DEMO SOBA ZA PRC IZKUftANjr ZVOČNIKOV. HI-FI KOMPONENT IN SURROUNO SISTEMA. ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD «.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj _tel.: 222-055 -1-TXTZ teiefaksizapraveposk)vneŽB SERVIS Z ORIGINALNIMI DELJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENUO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprava tal: 064 222 868 huc 064 222 867 UUBUANA. tel/fOK.: 061 159 0 232 KRANJ. tel/faK CYwl 222 160 NAJAMEMO LOKALE za trgovino, gostinstvo in obrt v okolici KRANJA, RADOVLJICE, SK. LOKE, BLEDA in JESENIC. PROVIZIJO PLAČA NA-JEMNIK. APRON, 0 331-292 5637 ODDAMO: Kranj - Center - prostor 25m2, I. nad. in Šenčur - skladišče, 110 m3, tel,. MIKE & CO, d.o.o. , 0 216-544 5653 PONUDBA TEDNA: prodamo 2 lokala po 35 m2 v Domžalah, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 5667 PONUDBA TEDNA: na Planini v Kranju prodamo trgovski lokal 38 m2, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 5668 PONUDBA TEDNA: v Mengšu prodamo trgovski lokal 30 m2 v centru mesta, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 5669 PONUDBA TEDNA: nudimo najem pisarniških prostrov 25 ali 30 m2 neposredno v bližini mesta; K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 5670 KOLESA Najamemo manjša lokala v Radovljici in na Jesenicah. FRAST.d.o.o., del.čas: pon., sreda, petek od 10. do 16. ure na 0715-585 5107 Prodam moško KOLO maraton 10 prestav in otroški kolo Kekec. Lokar, šuceva 3, Primskovo 5199 Prodam BT 50 S, v odličnem stanju ali menjam za ATX ali APN 6. 064- 093 5253 Prodam BT50, letnik 1988, cena 500 DEM. O57-962_5270 Prodam MOŠKO SENIOR in žensko Maraton KOLO, 300 DEM. 0710- 097 5509 SUZUKI GSX 1100 R. letnik 1986. reg. do 7/95 in deli zanj, ali menjam za avto, cena 6600 DEM. 0 225-733 OBVESTILA V Moravskih toplicah AKCIJA! V novem objektu krone, nočitev po osebi 900 SIT. Skupinam nad 6 dni še 5% popusta. 0069/26-434 5263 Mizarji! Oddam v izdelavo zanimiv in tržno uspešen izdelek. 057-3135292 Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI v Italijo Portogruaro. 049-442 5485 OBLAČILA NEVESTE POZOR! Obiščite izposojevalnico poročnih oblek z najnovejšimi poročnimi oblekami. Veritas, Jenkova 1, Kranj. 0 224-158. 312- 20 7 4790 Prodam dekliško MATURANTSKO OBLEKO št. 38. 0 312-354 po 20. Uli 5206 Prodam dolgo obhajilno obleko Vezenine Bled. 0216-308 533b Prodam belo dolgo OBHAJILNO OBLEKO. 0421-852 5473 GORENJSKI GLAS • 36. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Ženske barete dvojne in otroške kape dobite 0715-050 5531 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK zopet moderen. 0216-011 5324 Prodam nov kombiniran otroški VOZIČEK Hauck. 0324-641 5427 Prodam nov, kombiniran otroški voziček, nerabljen. 051-868 5442 Prodam otroški VOZIČEK. 076-543 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 061/611-078 4033 Oddajamo-SOBE v mirnem delu Moravskih toplic. Pokličite 0069/ 48-686, Škerlak, Levstikova 45, M. Sobota 4965 Ugodno prodam še zapakirano VRTNO UTO 12 m2. 0331-445 sose Ugodno prodam SADIKE žive meje -leguster. 0311-474 5191 Prodam hobi gostinski kotni ŠANK POLICO in 3 stole. 0 242-108 5197 Ugodno prodam star MIZARSKI PONK. 0 242-108 sige Ugodno prodam lesena KORITA za rože, 60 x 20 x 16. 0 57-397 5201 Prodam hrastove ZABOJE za rože, pravokotne, kvadratne in okrogle, razne velikosti. 0326-594 5226 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 83. letu umrla draga mama, stara mama, babica, prababica MINKA ZAPLOTNIK Žara bo na njenem domu v Križah, Planinska pot 36. Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 13. marca 1995, ob 16. uri v Križah. VSI NJENI Prodam KORUZNO SILAŽO. Pra-protna polica 3, Cerklje, 0422-144 PRIDELKI Prodam SILAŽO. 0 41-725 ~4 Prodam domač ŠPEH. 049-270 Prodam hlevski in kurji GNOJ. 0422-033 5215 Prodam ročni VOZIČEK na 4 gumijasta kolesa. Hočevar, Dornice 12, VOdiCe 5236 Vdovec z odraslimi otroci išče pomoč za vodenje gospodinjstva. 0245-111 5290 Prodam hišni BILJARD ameriška 6. 049-442 5479 Prodam ČEBULICE vrtnih škrnicel-jov - kali, bele barve. 043-543 5549 Prodam TELEFONSKO ŠTEVILKO v Kranju. 0212-706 5609 Prodam 10 kg suhih GOB jurčkov. 0212-238 5614 Prodam KROMPIR sante za nadalj-no sajenje. 0731-164 5218 Prodam KONJSKI GNOJ in KOBILO. 057-977 6238 Prodam SENO IN OTAVO ter kosilnico Motobenasi. ©622-418 5247_ Prodam balirano seno in otavo. Kalan, Poljšica 6, 0730-521 5486 5248 Prodam SENO, cena 10 SIT/kg. 0681-434 5262 Prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA. Cerklje, I. Bobnarja 2 5308 Prodam krmilno PESO in nekaj SENA. Šmartno 8, Cerklje 5331 Prodam krompir primeren za sajenje, sorte desire in sante. Jerala, Pod brezje 218 5336 Prodam domače BELO VINO SA-VIGNON - PINOT in domače ŽGANJE. 0241-038 5344 Prodam SENO. 0733-464 5371 Prodam KRMILNI KROMPIR. Pod-brezje 160. 0730-676 5375 Prodam SENO in OTAVO. Kos, Dobravšce 5, Gor. vas 5439 Prodam KROMPIR kifelčar. Sr. Bitnje 25, Žabnica_5475 Prodam SENO in električni bojler 8 I, skoraj nov, 077-170 5518 Prodam ČEBULICE vrtnih škrnicelj-nov - kali, bele barve. 043-543 5547 Prodam KROMPIR desire, semenski in jedilni. Porenta Anton, Trata 15, Šk.Loka 5587 Prodam SENO, motor Tomos avto-matik. Vlsoče 7, Tržič 5601 Prodam SENO in otavo. Bodešče 17, Bled_ 5608 Prodam HLEVSKI GNOJ in TELIČKO staro 3 mesece. 046-212 5824 PREKLIC PREKLICUJEM vse besede izrečene v pogovoru z Govekar Otonom, Sp. Besnica 48 v zvezi (nove trgovine). TABAR Marta 5193 Novejšo hišo prodamo pri ŽABNICI, v PODNARTU adaptirano na večji parceli ( 79.000 DEM), polovico hiše v KRANJU in ŠENČURJU; vikend z večjim zemljiščem pri STAREM VRHU in RADOVLJICI, atrijsko hišo v RADOVLJICI; parcelo v KRIZAH in KRANJU. APRON, 0 331-366, 331- 292 5638 PRODAMO: Kranj, hišo v gradnji, podkleteno, dvostanovanjsko na parceli 520 m2, MIKE & CO, d.o.o., 0 216-544 5654 PRODAMO: Tržič - mesto, hišo s poslovnimi prostori v pritličju - 20 m2 in 40 m2, zgoraj stanovanje 160 m2, CK, tel., Mike & co. d.o.o., 0 216- 544 5656 temeljito odstranjuje umazanijo, klor, mikrobe, barvila ter neprijetne vonjave in okuse T TEHNICOM d.o.o. (S Tel/faks; 061/654-120,453-516,140-6371 POSESTI "Recept za to čudovito mešanico zelišč so na^li po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To ie odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je že 4. natis! Maria Treben Zdravje iz OGROMNA DOSTAVA PIZZ j DRUŽINSKAPI^i del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^ftC/l/011 *51 ob nedeljah od 12. do 22. ure UkUOt/OOI NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLA^^ STORITVE Rolete, žaluzije, lamelne P1'5* j/ ese. Naročila na 0213-218 SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev! Odprto od 9-17. ure. Inforamcije na 0329-886, Smledniška 80, ali na 331-301 2596 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne, stroje, štedilnike. 0211-140 _3241 Nudim prevoze do 16 oseb. 065- 461 _ 3639 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. 0 0609/622-946, Lesce Ugodno nudimo prevoze in furgonom 1000 kg. 0328-JJ^ Izdelovanje barvnih komor ' zavesa, suhi filter, po naroči"«- ^ 327-319_ Montaža oljnih gorilcev in meritve. ESA Kranj, 03^' 5269 -^t/v 00852-17-266-690 00852-17-266-691 00852-17-266-692 00852-17-226-693 00852-17^266-694 POKLIČI ME 00852 17-266 690 00852-17-266-691 00852-17-266-692, 00852-17-226-693! 00852-17-266-694! «241 . POLAGAM keramične ugodno in kvalitetno 242-814 Drago_____ AVTOALARMNI sistiemi.j^J zaklepanja, ele. pomik steKe'. m kustika. 0421-481_____^ Knjigovodske storitve nudim ^ kom in podjetjem po ugoam' m 057-509_- ^aŽM Centralno kurjavo MO^l^^i našim ali vašim materialom- « 2^_.____ TELETEKS Gorenje! Vgradnja A derja na vašem domu, ug°" 9?u °Pravim. «632-827, popoldan ^Snffl GORILNIKI. fc.n'aža, ser Na Bledu prodamo lepo vzdrževan dvojček, 180 m2, z vrtom cca 400 m2. Cena cca 280.000 DEM. X BIRO d.o.o, 061/316-698 ali 1326-277 od 9 do 18 ure in ob sobotah med 9 in 13. Uro. 5402 Prodamo lepo takoj vseljivo 2 + 2 sobno STANOVANJE, 90 m2 na Planini I. »061/349-639, 061/349- 390 5491 Prodamo lepo takoj vseljivo 2,5 sobno STANOVANJE 75 m2, Planina III. »061/349-390, 061/349-639 5492 ŠKOFJA LOKA: prodamo obnovljeno stanovanje in lokal v pritličju v centru. DOM NEPREMIČNINE, »211-106 5556 STANOVANJA PRODAMO: Kranj center 2-ss, 88 m2, CK, tel., 110.000 DEM, Kranj Primskovo 2,5 SS, 83 m2 CK, kab, tel. toplovod z indiv. števcem, 106000 DEM, Sp. Gorje 38 m2, 1,5 ss, 50.000 DEM, Radovljica 2 ss, 60 m2, 78000 DEM, Bled 2,5 ss 60 m2, 66000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, »211-106 5558 Najamemo več manjših stanovanj za poslovneže in mlade slovenske družine. DOM NEPREMIČNINE, »211- 106 5560 Prodamo DVOSOBNO STANO-VANJE 55,20, v Kranju. »213-219 V KRANJU oddamo opremljeno 2-ss 56 m2. V KRANJU, ŠK. LOKI, RADOVLJICI in drugje na Gorsnjs-kem NAJAMEMO stanovanja in stanovanjske hiše. APRON, » 331- 292 5635 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje 5379 Prodam vlečno KLJUKO za R 5. »422-587 5419 Prodam HLADILNIK in žaromet za GOLF III. »327-150 5422 4 GUME SEMPERIT TOP GRIP 155/ 13, malo rabljene, prodam. »802- 119_5487 Prodam LITA PLATIŠČA z gumami za FORDA 205-601-13. »861-217 5528 Po delih prodam 126 P in Z 101, prodam. »53-176 5542 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 VOZILA avtomatika, ldtw*"a' servis, meritve. BETA-...v^Stn fax 874-059 Ijtorn^^RVIS " popravljamo pralne, jifUo va|ne stroje, štedilnike »211- „fp-^._____ 5616 ''^BLrREV°ZI tovora in manjše * Ve 0215-211 5628 1 aCairn ali popravim vam vodovod "ofrj anie- »242-559. Informacije SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽNOSTPUtillAOD2D012ČEW Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRflDE, d.o.o., Poženik 10, CERKLJE 5632 BIOENERGIJO. 5643 *kra1S ELEKTRIČNEGA ORODJA Aisch S',ack & Decker, Makita, 2f 3o ' Pivka 20, Naklo, O 47- i —*^«^_ 5674 o \ eu,9°spodinjskih apartov, pre-f Ja or^trorriotorjev, rotorjev, ročne-" 2°.Nau)a- Elektromehanika, Pivka S- "9KIO, » 47-490 5675 Tol?KLEpARSTVO - AV fiucj; EKA JAKŠA van PoJ. Prevoz in popravilo 9ovr- 0Vanih vozil- Po d0" »OVn v,,,"> vuit.il. r v viv Hunir^ Vaše vozilo tudi odurno. TU: 064/241-168 OVANJA '^A&eAm° dv° ali več sobno » ilJA v bloku za daljšo j p —»^Jw , -249 4992 JlD^ri? l.s°bno STANOVANJE, 71 RADOVLJICA v Cankarjevem naselju prodamo 2-ss 52 m2 z garažo in 2.5-ss 70 m2; v KRANJU 2.5 ss 63 m2, 2-ss 70 m2, 1.5-ss 50 m2; v LJUBLJANI 3-ss 83 m2. APRON, » 331-292,331-366 5636 PRODAMO: Planina - 1 sobno, 39 m2, CK, III. nad. in 1.5 sobno 52 m2, CK, II. nad. MIKE & Co, d.o.o., O 216-544_5646 PRODAMO: Planina - 2 sobno, 60 m2, CK, IV. nad. in Center - 2 sobno, 87 m2, etažna CK, III. nad., obnovljeno. MIKE & Co, d.o.o., O 216-544 5647 PRODAMO: Golnik - 2 sobno, 53 m2, etažna CK, I. nad. in Planina - 2 sobno, 64 m2, pritličje, CK; Mike & co. d.o.o., 0216-544 5648 MENJAMO : Planina - 1 sobno, 45 m2, CK, III. nad. za 2 sobno, ter 2 sobno , 64 m2, CK, V. nad. za stanov. 2 + 2. MIKE 81 CO. d.o.o., O 216-544 5649 MENJAMO: Planina - 3 sobno, 77 m2, CK, XII. nad. za 2 sobno ter stanovanje 2 + 2, 96 m2, CK, II. nad. za 2 sobno. MIKE 81 CO, d.o.o., O L.'«, ? J.1 216-544 5650 '! '»tjo, <;SeJ'fn balkonom in večjo n--- '"v'-ias• ' tel- FRAST Radovljica, KUPIMO: 2 sobno stanovanje v i';-«. fi»7«E0n-. red net od 10-16 Sorlijevi ul. ali Vodovodni stolp, CL7l5-585 M MIKE &CO, D.O.O., O 216-544 5651 MENJAMO: Planina - garsonjera, 29 m2, priti, za drugo garsonjero ali 1 sobno stanovanje. Mike & co, d.o.o., Đ 216-544 5652 KUPIMO: garsonjero ali 1 sobno stanovanje v Sorlijevi ulici ali Vodovodni stolp. MIKE & CO, d.o.o. » 216-544 5659 NAJAMEMO: 1 sobno stanovanje s CK, delno opremljeno v Kranju ali Radovljici. MIKE & CO, D.o.o., 0 216-544_5660 PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje 60 m2 na Planini prodamo za 60.000 DEM, CK, telefon, toplovod, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 5661 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 2 sobno stanovanje z 2 kabinetoma, stanovanje na Planini v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, O 221-353_5662 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 1 sobno stanovanje 51 m2 v 3. nadstropju na Planini, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 5663 Radovljii pet. od 10-16 5106 jjarn SOBO s kuhinjo, ogrevano. °^21__ 5272 ^rfr?0«^0 oddamo opremljeno 1-STANOVANJE v Škofji Loki. >»^-669 5283 li l'uTT rabin«/11 2" sobno stanovanje z 2 WtaT2?' 99 m2. takoj vseljivo, ^■^Jj^327-605, 631-979 5288 i rnj sobno STANOVANJE, l^°6V3iR^r,ortno- * BIRO d.o.o, iiurei'°:698 ali 1326-277 od 9 do ■s* o sobotah med 9 in 13 uro Si Ve* 2 f ?na' Center,..) proda-Dc'čr,ih Uo i? 2>5 sobnih stanovanj, OkT1 do an n0stl ?a ceno od 65.000 ^^ob^SjMM?? od 9 do 18 R 4 GTL, letnik 1981/9, prodam, cena 1100 DEM, prva barva. Gajič Drago, Gorenjska c. 33 a, Radovljica R 5 CAMPUS, letnik 1990, vreden ogleda. 0241-342 5101 Prodam GOLF JXD letnik 1989, siva metal barva. 0 741-540 5202 Prodam YUGO KORAL 45 letnik 11/ 1988. 0 323-914 5204 Prodam YUGO 45 AX letnik 1978, reg. 20.3.1996. 0 326-582 5205 Prodam R 5 D, letnik 1992, reg. 7/95, 5 v, rdeče barve, lepo ohranjen. 0312-494 5208 FORD FIESTA XR 2 I, letnik 1991, prevoženo 62000 km, registriran do 5/95, prodam. 0061/485-378 5211 ALFA 33, 1.3, letnik 1987, kovinsko srebrne barve, eiek. pomik stekel, po višini nastavljiv volan, redno servisir-an, ugodno prodam. »»620-454 Prodam HYUNDAI PONY GLS, letnik 1990, centralno zaklepanje, zatemnjena stekla, električni pomik stekel, avtoradio. »55-137 5216 Prodam BMVV 325 I, z vso dodatno opremo. »325-649 5219 Prodam FIAT 750, letnik 1981. Pogačnik, Zaloše 13. Podnart 5232 I Loka f 1 Avto 1 TOVARNIŠKO NOVA OSEBNA VOZILA maloprodajne cene FIAT CINOUECENTO 14.321.932 LIT PANDA4 x 4 17.751.750 LIT PUNTO 55 S 3P 17.549.885 LIT PUNTO 75 SX 3P 19.835.135 LIT TEMPRA 1.6 S MPI 24.297.191 UT TEMPRA 1.6 SX MPI 27.048.131 UT ALFA ROMEO 145 1.6 L 27.553.775 LIT LANCIA Y10 1.1 MIA 18.923.375 LIT POSEBNA PONUDBA V MARCU FIAT TIP0 1.4 S 5 P 20.854.079 LIT FIAT TIP01.6 SX 5 P 23.347.673 LIT ALFA ROMEO 155 1.8 TS 28.886.375 LIT Plačljivo v SIT po prod. tečaju NLB za podjetja AKCIJA - POPUST FIAT TIP0 1.4S MAQ od 16.240 DEM FIATTIPO 1.6SXMANIA od 21.890 DEM FIAT UNO od 12.690 DEM dalje in največja ponudba rabljenih vozil na Gorenjskem ZDRAVILIŠČE LAŠKO TRADICIJA - ZDRAVJE - DOBRO POČUTJE Blagodejna toplota zdravilne vode blaži bolečine in omogoča lažje gibanje NUDIMO: Vikend pakete Počitniške in zdravstvene programe Za informacije In rezervacije vam Je na voljo tel. številka 063-791-336. rr.5% POPUST T-~ V MESECU lC MARCU IN APRILU Prodam Z 101, letnik 1980, reg. 2/ 1996. Zg. Bitnje 140 pri Puškarni5237 Prodam AX TLE, letnik 1988, sive metalik barve, reg. do 1/96. »64- 053 5239 Prodam ALFA ROMEO 33 1,5, letnik 1985, reg. 8/95, zlata deteljica, 5600 DEM. »41-893 5241 Prodam JUGO 55, reg. celo leto, dobro ohranjen, letnik 1989, cena po dogovoru. »323-702 5243 AUDI 80, letnik 1990, reg. 7/95. RUBIN Kokrica, »225-151 5254 OPEL ASTRA 1,6 GT, letnik 1992, reg. do 12/95. RUBIN Kokrica, »225-151 5255 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 spdug 19 Prodam SAAB 99 GL, letnik 1978, reg. do 11/95. »715-141, zvečer 5267_ JUGO 55 KORAL, letnik 1989, 55000 km, reg. 20.9.95, cena 4000 DEM. Vrhovac, Gorenjska c. 20, Radovljica 5275 Prodam Z 101 za dele in odbijač za Jugota. 041-037 527« Prodam VVARTBURG, letnik 1989, GOLF motor. 0217-613 5280 Prodam VISO SUPER E, letnik 1983. Zomnan, Gorica 16, Radovljica 5282 VARSTVO Iščemo VARUŠKO za popoldansko in večerno varstvo otrok na našem domu. 041-582_5642 VOZILA DELI Za JUGO prodam 2 talna plastična korita. 0216-325 5227 OPEL VECTRA, letnik 1991, 2,0 I, prodam. RUBIN KOKRICA, 0225- 151 5256 Prodam BMW 318 I, M 92, maksimalno opremljen. RUBIN KOKRICA, 0115-151 5258 KUPIM 1300 kubičnega bencinskega GOLFA, letnik 1988-90, tornado rdeče ali katerekoli metalne barve. Pogoji: prvi lastnik, servisna knjižica, vozilo mora biti ohranjeno. 0620- 953 5260 HONDA VS 750 R I. 1990, SUZUKI GSX 750 R I. 93, prodamo. Možnost kredita, v račun vzamemo tudi osebno VOZilO. 0325-981 5295 Prodam naslednja VOZILA: LADA KARAVAN, letnik 1993, R 5, letnik 1991, BMW 1.6 I, letnik 1990, BX I. 1991, OPEL OMEGA karavan I. 1989, GOLF I. 1982 bencin. Možnost kredita, možnost staro za staro. 0325-981 52«a Prodam GOLF letnik 1979, reg. do julija, lepo ohranjen. 0 329-809 5305 FIČOTA celega ali po delih ugodno prodam. 049-437 5319 Prodam LADO RIVO, letnik 1989 in R 12 karamboliran, starejši letnik za 500 DEM. 0622-581 5323 Prodam JUGO 45, letnik 1981, reg. do junija, dobro ohranjen, rdeče barve, 900 DEM. 0323-525 5325 Prodam SAMARA 1500, 5 vrat, prva reg. letnik 1991, 21000 km. Galičič, Hotovlja 79, Poljane 5328 AX CABAN 1,4 D, prodam. 0242-658, popoldan 5329 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. 6.2.96. 0325-163 5330 Prodam R 21 NEVADA, letnik 1992, dodatna oprema. 0242-754 5334 Prodam GOLF JXD, letnik 1991, kovinske barve, zelo lep. 047-340 Prodaja, odkup, prenos lastništva vozil. 047-340 5339 Prodam DAIHATSU, letnik 90/91, rdeče barve, zelo ohranjen. 047- 340 5340 Prodam R 5 LS, letnik 87/88, rdeče barve, zelo lepo ohranjen. 047-340 5341 Prodam YUGO KORAL 45, letnik I988, cena 3100 DEM. 0331-857 ODKUP karamboliranih in poškodovanih vozil. 0731-350 ali 0609/615- 647 5352 Prodam CITROEN VISO SUPER E, letnik 2/83. Cena 2400 DEM. Požun, Gubčeva 4, stan.9, Kranj. 5353 FIAT LANCIA Y10 FIRE. rdeča, lita Blatišča. Prodam za 5100 DEM. Sp. Uplje 23 . 5356 GOLF JL letnik 1978, vinsko rdeče barve, reg. 12/95, prodam za 1550 DEM. 047-628_5357 Prodam YUGO KORAL 45, letnik 1989 in FIAT CROMA, letnik I989. 046-563 5358 Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik I993 z dodatno opremo. 049-326 536? Prodam ALFA 33, prva reg. 18.12.1987. Ovsiše21, Podnart. 5366 PASSAT 1.6 CL, bele barve - prva barva, kupljen pri nas, cena 16.900 DEM. 00609/624-134 5368 VISA 11 RE letnik 1985, ohranjana, Erodam za 3.300 DEM. 0325-107 «9 GOLF letnik I978. Ugodno prodam. 0326-110 5370 Prodam avto ŠKODA FORMAN 135 GLX, letnik 1993, rdeče barve, odlično ohranjen. 0715-858 5374 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil. 0331-214(323-298) 5376 YUGO 55, letnik 1988 - 3900 DEM, SAMARA, letnik 1990 - 6300 DEM, GOLF, letnik 1980 - 2900 DEM. DAINHA SHARADE. letnik 1990 -8700 DEM. 0331-214 (323-298)5377 Prodam MAZDO 323 LX, letnik 1986, metalno siva. 0212-234 5380 Prodam R 25, letnik 1986, veliko dodatne opreme, ugodno. 0733-017,730-674 5383 SEAT IBIZA 1.5, letnik 1987, cen, zaklepanje. 0323-235 5384 Prodam GOLF JXD, letnik 1987, cena 9700 DEM. Q312-255 5386 Prodam JUGO 55, letnik 1988, cena 4000 DEM. 0312-255 5387 Odkup, prodaja in prepis vozil. 0312-255 5388 Prodam FORD SIERA 2.0, letnik 1991, cena 18000 DEM. 0312-255 5389 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990. 0312-255 5390 Prodam LADO SAM ARO 1300, letnik 1988, registriran. 0312-273 6393 Prodam GS KARAVAN, letnik 1979. 0224-017 5315 R 5, letnik 1992, črn, 5 vrat, tonirana stekla, prodam. Pintar, Zg. Gorje 42 a 5412 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1987, 91000 km, servisna knjižica, prodamo za 8900 DEM. 0710-111 5414 Prodam UNO 45, letnik 1984 za 4500 DEM in polžasti reduktor. 0326-741 5415 Prodam ALEKO, letnik 1992. 0800 038 5418 Prodam OPEL 1.3 L, letnik 1989. 0730-729 5421 Kupim Zastavo 101 do 3000 DEM, dobro ohranjeno. 065-688, zvečer MM Z 101 GTL, letnik 1985, prodam za 30.000 SIT. 078-020_5430 ADRIAAUTO posredujamo prodajo m nakup avtomobila. 0622-909 5431 MITSUBISHI COLT 1.3 GL.Ietnik 1990, prodam. 0632-333 5432 Z 101 GTL 55, letnik 1986, reg. 14.12.95 ugodno prodam. 053-260 int. 549 5436 NOVO! AVTO VLEK A IN IZPOSOJA PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL S- PONUDBA TEDNA AUTO KRAINER ©CELOVEC, Vblkermaikterstr. Jfl-U«. TEL 0043463-38330 Vuft? Prodam Z 750, je karambolirana, reg. do 31.5. 0 721-203 5394 SUZUKI MARUTI, letnik 1994, bele barve, 18000 km, prva lastnica, reg. do marca 96, prodam. 0622-630 5395 Prodam AUDI 80, I. 86 model 87, ohranjen, cena 14000 DEM. 0403- 317 5404 eoRSAcmr 17300 dem SVVING 19200 DEM ASTRA GL 82 KS OD 24500 DEM vozila so nova letnik 95 z bogato serijsko opremo VRBA d.o.o. STRUŽEV0 4, KRANJ, TEL: 064/211-090 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989. 0225-491_5437 MOSKVIČ, letnik 1987, rea do 8/95, dobro ohranjen, prodam. 057-568 5438_ Prodam ŠKODO 110 R, reg. celo leto. 045-349 5440 HYUNDAI PONY 1.5 LSI, 5 vrat, letnik 1993, metalno zelen, prodam. 083-902 5443 ODKUP, PRODAJA NOVIH IN RABL JENIH VOZIL HYUNDAI SALON, 083-902 5444 LADA SAMARA 1500, 4 vrata, letnik 1993, 17000 km. 083-902 5445 Odkup prodaja rabljenih vozil. HYUNDAI SALON Javornik. 083- 902 5446 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990. 0323-558 5449 R 5 CAMPUS 3 vrata, letnik 1991, rdeča barva. 083-902 5450 126 P, letnik 88/11, opečno rdeč, ohranjen, prodam. Orehovlje 7. 0242-822 5451 JUGO 55 KORAL, 89/90 meksiko modra barva, reg. do 12.2.96, prodam. 0242-822 5452 Z 101 1982, rumene barve, zelo ugodno prodam. 0326-820 5463 MONTANA FIAT UNO 1,0 i.E KAT URE 3 V 12.690 DEM FIAT UNO 1,1 i.E KAT FIRE 5 V 13.690 DEM FIAT UNO 1,7 DIZEL 3 V 11.990 DEM FIAT TIPO 1,6 SX S KLIMO KAT 17.990 DEM LANCIA Y101,1 i.E KAT 13.990 DEM MOŽNOST BANČNEGA KREDITA, STARO ZA NOVO MONTANA, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana Tel.:061/159-30-30, Mobitel: 0609-615-64$ .--3*§---- --— I I I AKCIJA -10% S tem oglasom na DODATNO OPREMO do 31.3.1995 • GUMIJASTE IN SINTETIČNE PREPROGE • GUMIJASTE ZASTAVICE • SPOJLERJI • ALUMINIJASTA PLATIŠČA • ŠIROKE GUME • VLEČNE KLJUKE • PLASTIČNI VLOŽKI ZA PRTLJAŽNIKE • STREŠNI PRTLJAŽNIKI • DODATNA OPREMA ZA PRTLJAŽNIKE j Prodam Z 101 GTL 55. letnik 1984. I rPOVRAČILO PROMETNEGA DAVKA -JU 34 !" PRI AVTOHIŠI SUBARU * TREFF I Celovec, Rosentaler Strasse 162 . Tel. 0043-463-21550 ■ skladišče delov: +16, delavnica: +18 -S«*----- cena po dogovoru. 0312-488 5640 ZASTAVA 101 in YUGO 45 KORAL, letnika 1988, dobro ohranjena, ugodno prodam. B41-486 5641 R 4 GTL letnik 1987, pravkar registriran, lepo ohranjen. Ugodno prodam. 1345-170 b645 Prodamo R 4 GTL letnik 1985. Iti 211-785_5671 Prodam AX 14 RD letnik 1989, dobro ohranjen. 0 422-738 5672 Prodam R 5 CAMPUS letnik 1990. Predoslje 2 a. 5573 ■ Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1985, oprema klima, centralno zakle- I panje, servo volan. Cirilova 14, Orehek - Kranj 5676 I YUGO KORAL 45, letnik 12/1989, 1 reg. do 12/1995, cena 2.950 DEM. 0 53-537 5677 ■ BX KARAVAN turbo diesel prodam. | 0 45-111 5678 ZAPOSLITVE --§♦ - Prodam JUGO 45, letnik 1986. 0211-018 5454 Prodam 126 P, letnik 1984. 0 800-324 5455 Prodam JUGO KORAL 60, letnik 1990, rdeče barve, športna oprema. 0325-438 5457 AUDI 80, letnik 1977, zelo ohranjen, reg. 12.6.95 in GOLF, I. 77, reg. 28.8.95, lepo ohranjen, prodam zaradi gradnje. 055-089 5458 Prodam AUDI 80 CL, letnik 1982, prva barva in FIAT URGENTO diesel, letnik 1982. 0310-537 5460 JUGO 45 KORAL, letnik 10/88, rdeč, ohranjen, ugodno prodam. 0329- 061 5463 JUGO 45, neregistriran, letnik 1983, prodam. Zg. Besnica 42 5472 Prodam ŠKODO GLX, letnik 1993. Porovne. Poženrk 6, Cerklje 5482 Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko, sobota. 049-442 5484 Prodam AVTO AX, letnik 1990, cena 700.000 SIT. 0215-048 5489 Prodam PEUGEOT 204 celega ali po delih. Visoko 15, 043-534 5505 Prodam VW PASSAT 1.6 I CL katalizator, cena 17500 DEM. 0738-972 5507 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, reg. do 9/95. 0323-832 5510 Kupim dober KADETT 14 S, letnik 91, limuzino 75 PS. 0 738-028 5511 Prodam Z 750, letnik 1981, celega ali po delih, vozen. 0311-609 5513 JUGO 55 AX, letnik 1988, reg. 3/96 , cena 3800 DEM, prodam. 0714-879 5523_ Ugodno prodam Z 101, letnik 1979, reg. do 10/95. 055-181, od 9. ure dalje 5525 Prodam 126 P. letnik 1987. 0421- 826 5546 HYUNDAI PONY 1,5 GLS, letnik 1991, vsa oprema, metali, prodam. 083-902 5569 JUGO KORAL 45, rdeč, letnik 1991, garažiran, prvi lastnik, lepo ohranjen, 43000 km, 4900 DEM, prodam. 0403-183_5571 Prodam JUGO KORAL 55, reg. do julija. Dedič, Zg. Bitnje 3 5572 Kupim ALFA ROMEO 33, letnik 1990/91. 0310-020_5573 TAM 75 T 3 s podaljšano kabino, vozen z B kategorijo, reg. do 3/96, prodam. 0065/45-625, v večernih urah 5574 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, modre barve. 0328-202 5576 R 4 GTL, letnik 1986, krem barva, reg. do 5/95, ohranjen, cena 2200 DEM. 0326-094_5579 Prodam Z 128, letnik 1987, reg. do I 96. 0312-126 " 5581 Prodam R 21 GTS 1700 kubikov, letnik 1987, reg. do februarja 96. 0714-908 5582 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 12.5.95. za 750 DEM. Mladenov, J. Puclja 7, Kranj 5592 FORD FIESTA 1.3 I, new port, letnik 1993, bogato opremljeno, prodam. 0211-090 5593 R 4 plastično ohišje za radio in GUME 205/60 15, zimske (2x) za 3000 SIT. 0225-733 5597 GOLF 1,1, letnik 1978, reg. do 10/95, cena 2000 DEM ali menjam. 0225-733 5600 Posredniška prodaja, odkup in prepis vozil. AVTO INTEX 224-029 Prodam GOLFA, letnik 1987, R 18, Z 101. AVTO INTEX 224-029 5605 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel a, tel.0043-463-321440 (Blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO POVRNCMO PROMCTNI DRVCK - U 34 Z veseljem poskrbimo za vaš avto! FORD SINTSCHNIG - glavni FORD zastopnik, št.1 na Koroškem I Prodam SUZUKI SWIFT 1,3 1991. 0216-602_5526 Prodam ALFA ROMEO 33 1,2, letnik 1987. 081-037_5538 Prodam LADO NIVO 1600, letnik 1988, 60.000 km. 0741-230 od 7. do 10. ure_MW OPEL REKORD 1,8, letnik 1985, reg. 10/95, zelo ohranjen. 0 725-034 5543 R 5 CAMPUS, letnik 1992, garažiran, 38000 km, prodam. 057-704 5550 Prodam SUBARU JUSTY 1.0, prva reg. 2/87, reg. do 5.2.96. 047-524 5551 Jugo 45, letnik 10/88 in mali bojler s pipo ter umivalnik s pipo ter pralni stroj, prodam. 052-072 5555 Prodam GOLFA, letnik 90 ali menjam za ŠKODO FAVORIT. O 331-558 5566 Prodam GOLF 1,8 III b, letnik 92/12, 23000 km ali menjam za manjši z vašim doplačilom. 0241-016 5568 ZAPOSLIMO avto ličarja in dva KV mizarja za nedoločen čas! Inf. tel. 242-110, 242-481. OVSENIK MIZARSTVO Na Bermudskih otokih - hoteli in restavracije iščemo natakarje in kuharje. Informacije na naslov: WORLD ACCESS, PO.BOX 364, 48 PAR LA VILLE ROAD, HAMILTON HM 11, BERMUDA 3061 Iščemo mlajšo UPOKOJENKO za čiščenje gostinskega lokala - dopoldan. Samo resne ponudbe. 0 46-030 od 14. do 20. ure 4832 Zaposlimo KV MIZARJA. MIZARSTVO Sitar, 041-532 4890 MZM, d.o.o., Bled - ZAPOSLIMO več GRADBENIH DELAVCEV. 0064/ 741-116, 741-317_4899 Zaposlim dekle v bifeju - dobro plačano delo. 0 332-518 4978 GOSTILNA DISKONT MARINŠEK Tel.:064/48-220, fax;tel:47-115 Zaposli NATAKARJA - ICO, KUHARJA - ICO, mlado dekle za pomoč v strežbi. Za ambulantno prodajo mesnih izdelkov zaposlim ŠOFERJA. Pogoj trgovec s prakso, šifra: MESARIJA 5030_ Za redno ali honorarno, dobro Elačano delo zaposli 20 zastopni-ov. 0331-445, vsak petek 5057 PIZZERIJA ŠPELA išče dekle (natakarico) za delo v strežbi. 050-267 5088 Redno zaposlimo: en prodajalec -skladiščnik kmetijske mehanizacije, en prodajalec rezervnih delov in en finančni knjigovodja in pogodbenega delavca z aktivnim znanjem italijanskega jezika. Pogoj vsaj 5 do 10 let delovnih izkušenj. Prijave v 15. dneh za naslov: GUZEU Franc, Sv. Barbara 23, Škofja Loka 5095 iščem akviziterje ali vodjo manjše skupine za prodajo zdravilne gline in mazil. Provizija 40% + dodatno nagrajevanje. 0 57-746, od 9. do 17. ure 5102 Če ste izkušeni v akviziterstvu in zastopništvu, dobite delo v uspešnem podjetju. Vabljeni tudi vodje skupin. 0213-411 5124 Posebno org. poslovna enota pri MK nudi honorarno ali redno zaposlitev osebam, ki jim delo ni odveč. Možnost napredovanja. Najboljši nagrajeni dodatno. 0 0609-620-475, 064/634-064, 56-105 5136 Brezposelnim z lastnim prevozom nudimo možnost odličnega zaslužka - terenska orodaia. 082-049 5142 Takoj zaposlimo 2 samostojna MIZARJA širokega profila. OD 80.000 SIT. Poskusna doba 1 mesec. Možnost tudi honorarne zaposlitve. Mizarstvo Kolar, Medvode. Tel. 0609/626-620 Iščem zidarsko in fasadersko delo. Imam skupino, delam kvalitetno in za solidno ceno. 0401-316 5190 PRODAJALCA z ustrezno izobrazbo redno zaposli VENERA SHOP -Medvode. OD 70.000 SIT. 0 064/ 218-938,0609/621-430 5192 Za prodajo knjižnih uspešnic redno zaposlimo KOMERCIALNE ZASTOPNIKE. 0 76-622 od 17. do 20. ure 5195 Iščemo vodjo čiščenja, potreben vozniški izpit. Pisne ponudbe na naslov: HRIBAR BLESK, Planina 3, Kranj 5207 Zaposlim KV MIZARJA z delovnimi izkušnjami za izdelavo pohištva po naročilu. Mizarstvo Kene, Radovljica, Jurčičeva 5, 0715-742 5213 3000 DEM mesečno boste zaslužili s prodajo specialnih otroških programov. K sodelovanju vabimo kreativne, samoiniciativne zastopnike s srednješolsko izobrazbo in lastnim prevozom. Tel.: 064/620-000 Zaposlimo dekle za delo v gostilni. Ponudbe pod šifro: Bližina Kranja - dobro plačilo. Takoj zaposlim mlajšega delavca v mizarski delavnici. Pogoj: da je doma iz tržiške občine. 057-313 5201 Potrebujemo 2 nova sodelavca za redno zaposlitev. 057-792 5294 Izkušena potnika dobita delo za oskrbo šol in šolskih knjižnic! 0329-010 5296 Zaposlimo KV ZIDARJA in GRADBENEGA DELAVCA. 0 41-208 5302 Na relaciji GOLNIK - TRZlČ iščem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. 057-989 5310 Zaposlim kuharja ali pripravnika za delo v pizzeriji. 0332-120 6313 Zaposlimo NATAKARICO v pizzeriji za popoldanski in večerni čas. 043-502_ 5355 ZAPOSLIM čistilko, kuharja in natakarico. 0221-051 5360 ZAPOSLIMO prodajalce za prodajo medicinskega aparata - poiskusite! 050-855 5365 ZAPOSLIM ŠIVILJO za šivanje kopalk. Nancy Aljančič, Naklo. 047-083 5367 Iščemo prijetno mlado dekle za delo v strežbi. 0218-778 5385 Prodam Z 101, starejši letnik. Ogled, Svetinova 7, Jesenice 5607 Prodam Z 101, letnik 11/86, prvi lastnik, lepo ohranjena, cena po. dogovoru. Filipič Janez, Posavec 14, Podnart 5613 Prodam HROŠČA, letnik 1971, reg. do novembra 1995. 0325-876 5617 Prodam SIMCO HORIZONT, registrirana do marca I996. 0211-843 5621_ Prodam YUGO 45, letnik 1990. 0225-139 5622 Prodam R 18 TU, letnik 1984, registriran do 7/95, odlično ohranjen. 0323-235 5627 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, registriran celo leto. Cena 3.300 DEM. 047-340_5631 Prodam R4. Cena po dogovoru. 0241-295 5633 SAMARA letnik 1992, registrirana, 31.000 km, odlično ohranjena, prodam: 0 725-055 5634 Prodam LADO KARAVAN, letnik 1992. 0736-414 5639 Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. DVEH SODNIH IZVRŠITELJEV Pogoji: končan program V. stopnje administrativne ali družboslovne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit za šoferja B kategorije 2. DVEH PISARNIŠKIH SODELAVCEV Pogoja: končan program V. stopnje administrativne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, znanje strojepisja 3. REFERENTA V RAČUNOVODSTVU Pogoja: končan program V. stopnje ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje iz Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list SRS 15/90). S kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova 2, Urad predsednika. Zaposlimo več računovodij, honorarno, po dogovoru je možna redna zaposlitev. Pismene prijave pošljite na naslov: RATIO Kranj, d.o.o., Struževo 3, 64000 Kranj VERČIČ.d.o.o. Bled - zaposlimo potnika-co živilske stroke za prodajo na terenu. 076-623 5405 Zaradi razširitve dejavnosti zaposlim KV VODOVODNEGA INSTALATERJA in monterja centralnih kurjav s poudarkom na bakrene cevovode. OD po dogovoru. Informacije na 051-032, vsak dan po 20. uri ali Oman Peter, Leše 1 b, Tržič 5411 Iščemo razločno govoreče interesente, starosti 25-45 let, lastnike avta, za redno zaposlitev v unikatnem poslu. Odlična prihodnost! Za Bopolne informacije pišite na ULTI-IATE, D.N.O, Ribenska 30, 64260 Bled 5461 Zaposlimo KV SLIKOPLESKARJA z več let delovnih izkušenj. 043-223 5466 NK DELAVKE, mlajše, zaposlim v Kranju. Šifra: PRIUČITEV 5469 Nudimo vam možnost dobrega honorarnega zaslužka. 084-479 ali 81-369 5470 Zaposlimo več gradbenih delavcev za delo v ZRN (slovenski državljani). Kličite 0714-208, popoldan 5474 Zaposlim ŠOFERJA z B,C, E kategorijo. Šifra: KRANJ 5476 Takoj zaposlimo ŠIVILJO za šivanje perila - zaželjena praksa. HEŠ-TO.d.0.0., 0634-330 5477 Sprejmem delo na svojem domu, pakiranje, sestavljanje. 0632-218 Iščem delo na dom: šivanje, sestavljanje, pakiranje. Možnost postavitve stroja. 044-211 5499 SLIKOPLESKARSTVO in restavra-torstvo Zg. Gorje 42, zaposli vestnega slikopleskarskega pomočnika. 0725-431 5652 Redno zaposlim trgovko za prodajo v drogerji. K sodelovanju vabimo kozmetičarke, farmacevtke, med. sestre ali trgovke z izkušnjami na področju prodaje kozmetike. 043-234, 214-571_5554 Iščem delo za doma kakršnokoli, samo da ni akvizitersko. 0325-638 S670 BONBONIERA FIGARO sprejme na delo trgovsko pripravnico. 0224-604, dopoldan 5583 POSLOVNA SEKRETARKA išče redno zaposlitev na relaciji Železniki - škofja Loka. 064-082 5586 Iščem službo v planinski postojanki. 085-501 5590 NATAKAR sprejme honorarno delo ob vikendih. Pokličite O714-208s63o ZAPOSLIMO KV ofset tiskarja Tiskarna P0ŽGAJ Kokrški breg 2,64000 Kranj Tel.: 064/214-644 ŽIVALI Po 17. marcu bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20.tedenske rjave jarkice ISA) z začetkom nes-nosti konec marca. Cepljene proti vsem kokošjim boleznim, debikirani kljuni, talna vzreja, cena 720 SIT/kos. Žabnica 39, 0311-767 4591 BOBTAIL brez rodovnika išče prijaznega gospodarja z velikim vrtom. 076-427 5055 Mladiče ŠKOTSKIH OVČARJEV, brez rodovnika, prodam. Saloblr Matej, Jamova 3, Celje, 0062/621- 113 5071 Prodam 130 kg težkega TELETA. 045-552 5086 Prodam TRI KLETKE po 120 nesnic. 0332-217 6104 Prodam BIKCA simentalca 80-90 kg. Lukan, Stagne 3 Zasip 5116 Prodam KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo, drugo tele. Janša, Podhom 49, Zg. Gorje 5119 Prodam TELIČKO simentalko težko 100 kg. O 310-012_ 5194 Prodam 10 dni starega BIKA. Košnjek, Sp. Bela 6. Preddvor, O 45-304 _5200 Prodam KRAVO s teletom za rejo ali zakol. Dovje 15, 0891-624 5209 Prodam KRAVO pred drugo telitvijo. Valjavec, Zvirče 19, Tržič 5221 Prodam dve breji KOBILI, stari 6 let. 0 061/778-141 5222 Prodam TELIČKO staro 3 mes*1 O 65-170 __J| Prodam 450 kg težko TELlCOJ menjam za 1 leto starega bika-J 59-040_______i| Prodam PIŠČANCE za dopita"fl brojlarje. 0 214-855 Grilc, p°P°H Ugodno prodam 6 PANJEV« čebeljimi družinami in čebela*1 orodje, po ugodni ceni. 0311'' 5240__ ___ Kupim BIKCA simentalca do 25"' 0421-664____l Prodam mlade KOKOŠI, tik PjJ nesnostjo. 045-738 Naprodaj NEMŠKI OVČARJI, ijj jeni, izreden značaj za šolanje- *. 406__ Prodam KRAVO s teletom in J8^ ta. Nežan, Riklijeva 7, Bled _ Prodam 6 tednov stare PUDj-^ rodovnikom, bele barve, °d staršev. 066-795 Prodam BIKA za nadaljno ™ Prebačevo 27, Kranj ___s Prodam 7 tednov stare PuVjj! Jelovčan, Dražgoše 27, Železn^ Prodam črno belo TELIČKO, «jj i tednov in 4 kubike smrekovi" *J plohov. 052-116_ ^y Prodam TELIČKO 3 mesece s* cena po dogovoru. O 51-033 RJAVE JARKICE, stare 7 »J li bomo prodajali po 15.3.95, 89 naročila. Oman, Zminec 12. "j 4475___ Prodam mlado jalovo KF Cerklje, I. Bobnarja 2____ Kupim teleta simentalca 10 dni starega. O 736-613, zveče^ Prodam PRAŠIČE za zakol. ^\ 672 ni Prodam PIŠČANCE (bele', -ali nadaljno rejo. Kurirska P° I 0242-672 Prodam KRAVO za zakol ali co. 066-806_ Prodam KOZO za zakol in ' COLIBRI vozen. 0691-961, dan JARČKE, stare 11 tednov, p" Golniška 1, Kokrica. Prodam PAPIGE skobčevke, in druge. 0422-169, po 17^ Prodam 5 tednov starega Tč Srednja vas 121, Šenčur ___4 Prodam 5 BIKOV, težkih od $f\ 680 kg, dve breji TELICI % TELIČKI, težki 300 in 450 K9- j Vopovlje 17, 0422-624, zveCV --T«« Prodam MESO mladega 0733-170 Prodam TELETA simentalca nik 4, Cerklje___^/ Prodam JAGNJE cca 35 16000 SIT. 041-807 Prodam brejo TELICO. KranjsK« Šenčur __^/ Prodam dva prašička za od°f nadaljno rejo od 25-30. 04Z* 5429 ^ trt Kupim TELETA simentalca do 150 kg. 053-637 Prodam mlado KRAVO 8 brejo. Sp. Laze 2, Zg. Gorja PSIČKE pasme novofundl^ rodovnikom, prodamo. Burja, na 11, Bled, 077-485 ___. Prodam BIKCA simentalca, ■ 6 tednov. 0733-725 ^ --wi Prodam BIKCA simentalca,,c 110 kg. 0401-438_____2 Ugodno prodam 8 meseci 5 Kupim en teden starega simentalca. 0401-165 Prodam brejo TELICO. P°ie° Cerklje ____■ en Prodam TELETA starega črnega. Struževo 9, KrarU^^ PURANE stare en mesec, R Cena 850 SIT/kos. 021 OBRAČALNIKE za «i tračne - traktorske. / tipe, popravljam in 0 jam. Tel.: 061/374-294 OSMRTNICA Umrla je naša mama LOJZKA ERLAH iz Podljubelja 43, Tržič Pogreb pokojnice bo v petek, 10. marca 1995, ob 15. 30 uri na tržiških Žalah. V imenu žalujočih hčerka Majda OSMRTNICA Zapustila nas je naša bica URŠULA ZADNIKAR °greb bo jutri, v soboto, 11. marca 1995, ob 15. uri na Zg. Jezerskem. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. VSI NJENI Zg. Jezersko, 7. marca 1995 ZAHVALA Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene biljke zase ni poielo. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA AŽMANA iz Vrbenj pri Radovljici se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, za vso pomoč, za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Černetu in vsem ostalim zdravnikom in zdravnicam, ki so mu v zadnjih trenutkih lajšali bolečine. Iskrena hvala g. Mohoričevi in g. Kvedrovi za nesebično pomoč, g. župniku za pogrebni obred in pevcem Lipa za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Vrbnje, 6. marca 1995 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 59. letu starosti umrl naš dolgoletni sodelavec ALOJZ SNEDIC šofer - reševalec v pokoju °greb bo danes, v petek, 10. marca 1995, ob 15.30 uri na pokopališču Kokrica. Pridnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj ZAHVALA K večnemu počitku leglo tvoje je telo, besede iskrene, dobra dela v srcih nas ostala so. V 95. letu življenja je 2. marca 1995 ugasnilo plemenito srce našega dragega očeta FRANCA LUKANCA p.d. Vevarjevega ata iz Žiganje vasi 17 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju ZD Tržič, posebej dr. Martinčiču, g. župniku iz Križev za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega za ganljivo petje, zvonarjem, Komunalnemu podjetju Tržič, GD Križe, g. Škerjancu za besede slovesa, Zvezi borcev, praporščakom in g. Pangeršiču za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste počastili njegov spomin še enkrat prisrčna hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje tvoje je bilo livljenje. V 83. letu nas je za vedno zapustila naša draga, dobra in skrbna mama, stara mama, babica PAVLA ŽEROVNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo osebju in zdravnikom Inštituta Golnik, ki so se nesebično trudili do njene zadnje ure. Hvala tudi g. Milošu Briškemu in g. Janezu Žerovniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Društva upokojencev za zapete žalostinke, ter pogrebnemu zavodu Kranj. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 2. marca 1995 V SPOMIN V mojem srcu Ti živiš, zato pot me vodi tja, kjer v tišini Ti zdaj spiš, a lučka vedno Ti gori. Nihče ne ve, kako boli, ker Tebe več v domu ni! FRANCU ŠKERJANCU 8. marca 1995 mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil in se poslovil od svojega doma. Vsem, ki se ga spominjate in kdaj postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, se zahvaljujemo. Žena Francka in sorodstvo ZAHVALA Utrujena od bolečin nas je v 85. letu za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, sestrična in teta PAVLA SORČAN p.d. Jerinova mama iz Javornika Se isifrp so t zanvalJujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem sosedom iz Javornika, stanovalcem Oldhamske 1, vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, bnir,?ia^no pomoč in jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. dr. Trčonu, "misnici n^i„;i, T iT..~i~ 1 *____„„ i—A JU....i:>« „uIJa 7^„.io *»a; isnici Golnik. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred in mašo. Zahvala tudi narjem, pevcem ZB Jošt. Hvala pogrebnemu podjetju Navček in Komunali Kranj. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujemo. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 55. letu nas je zapustil mož, oče, dedek, brat in stric MARJAN OSTERMAN Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Zahvalo smo dolžni sosedom, botrom, posebej Sitarjevim, sorodnikom in znancem, sindikatu in sodelavcem Iskra ERO, Planika in gostilni Cilka Brnik za cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se Splošni bolnišnici Jesenice, odd. CIT, posebej dr. Majdičevi, za dolgotrajno zdravljenje, gospodu župniku iz Šenčurja za lep pogrebni obred, gasilcem iz Luž, RK Visoko, pevcem iz Predoselj in pogrebnemu podjetju Navček. VSI NJEGOVI Luže, 4. marca 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, starega očeta, pradedka in strica JANEZA FRELIHA p.d. Blaževega ata iz Zabrda 3 z^^jujemo vsem svojcem, znancem, sosedom iz Sela pri Bledu, sosedom iz Zabrda ^evil° onJeno cvetje, sveče, darovane sv. maše, izkazano sožalje in slovo ob krsti, ter J^ibnV10 spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala nosačem, gospodu župniku iz ega pri Bledu in gospodu župniku iz Sorice za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sin Vinko z družino in hčerki Mihela in Minka z družinama ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti našega ljubega moža, očeta, brata, svaka, strica, bratranca, tasta in dedka TONETA JEVŠKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in ostalim, ki ste ga s solzami, cvetjem in molitvijo pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ali se kako drugače poklonili njegovemu spominu. Hvala g. župniku, kvartetu Solza in pogrebni službi za tako lep pogrebni obred. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in mu dajali upanje in voljo. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mici, sin Tone z Jerneju, hčerka Tanja z Mitjem, vnuka Tadej in Matic, brat Rudi z družino, sestri Pepca in Milka z družinama in ostalo sorodstvo Sojenje Primožu Koširju za nedoločen čas prekinjeno Zahteva za izločitev predsednika zavrnjena Namesto danes pričakovane sodbe Primožu Koširju je predsednik senata, sodnik Igor Mokorel, v torek postopek v fazi dokazovanja prekinil. Strokovnjaki za plavanje bodo v kranjskem olimpijskem bazenu simulirali utopitev Mateje Košir. Kranj, 10. marca - Okrožna tožilka Andreja Šarabon je namreč na torkovi glavni obravnavi petčlanskemu senatu, ki mu predseduje sodnik Igor Mokorel, predlagala izvedbo novega dokaza; izvedenski team, v katerem bi sodelovali strokovnjaki s katedre za plavanje in vodne aktivnosti fakultete za šport ter s patofiziološkega inštituta medicinske fakultete, naj bi simuliral utopitev Mateje Košir in odgovoril na nekatera vprašanja, ki v dosedan- teni dokaznem postopku niso tila razjasnjena. Senat je predlogu tožilke ugodil in obravnavo prekinil za nedoločen čas. Obtoženec ostaja v priporu. Predsednik senata, sodnik Igor Mokorel, je povedal, da je v odmoru med torkovo glavno obravnavo po telefonu govoril s predstojnikom katedre za plavanje in vodne aktivnosti dr. Venčeslavom Ka-pusom in mu predstavil vprašanja tožilke, na katera naj bi izvedenci odgovorili. Dr. Ka-pus je na to dejal, da je edini primerni kraj, kjer bi lahko simulirali utopitev 24-letne Mateje Košir, kranjski olimpijski bazen. Kdaj bo simulacija in kdaj bodo izvedenci lahko senatu predložili svoje mnenje, se ne ve, zagotovo pa se bo obravnava nadaljevala šele čez par tednov. "Izvedenci z Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, katerih mnenje sicer sprejemam, niso mogli odgovoriti, ali je do poškodbe na temens-ko-senčnem predelu glave utopljene Mateje Košir lahko prišlo naključno, kot trdi obtoženec, ali ne," je v utemeljitvi svojega predloga dejala tožilka Andreja Šarabon in senatu predstavila konkretna vprašanja, na katera naj bi odgovorili novi izvedenci: ali je pri plavanju mogoče zadati takšno poškodbo v telo ali glavo plavalcu, ki plava zadaj, če da, v kateri del telesa, na katero mesto, pri kakšnem slogu plavanja, ali je razlika med treniranim in netreniranim plavalcem, izvedenci naj preučijo vse variate, ki jih je v svojem zagovoru nanizal obtoženi Primož Košir, odgovorijo za primer, da je Mateja imela glavo v vodi in nad vodo, ali je tako poškodbo sploh mogoče povzročiti z enim udarcem, kakšna sila je potrebna in na kakšen način jo je sploh mogoče prizadejati v vodi. Tožilka želi tudi strokovni odgovor, v kolikšnem času potopljeni potone enajst metrov globoko, in če obstajajo faze potonitve. Zagovornica obtoženega Primoža Koširja, odvetnica Lucija Ušaj Šikovec, je nasprotovala izvedbi dokazov, češ da je predlog tožilke neresen, da kaže na njeno odstopanje od tožbe, in da so izvedenci sodne medicine natančno odgovorili. Predlagala je tudi odpravo pripora za obtoženca. Ko pa je senat tožilkin dokazni predlog sprejel, je zagovornica podala zahtevo za izločitev predsednika senata Igorja Mokorela in kot razlog navedla prijateljski odnos med predsednikom senata in tožilko Šarabono-vo. Povedala je, da je vstopila v pisarno za tožilce na sodišču in bila naključna priča telefonskemu pogovoru med tožilko in odvetnico Erno Mokorel, ženo predsednika senata. Zagovornica je tudi trdila, da je bil predsednik ^enata seznanjen z novim dokaznim predlogom tožilke, preden ga je ona na obravnavi sploh podala. Tožilka Andreja Šarabon je pojasnila, da je po telefonu mobitel %ja% BEŽKOVA VILA-arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Kokrska c. 27 Tel.: 064/222-616 CENEJE PRI TAKOJŠNJEM PUCllU ► ZA VSE NAŠE UPORABNIKE ► ZA NOVE UPORABNIKE PRI NAKUPU DRUGEGA OZIROMA VSAKEGA NASLEDNJEGA APARATA OD 110.461 SIT 00 216.166 SIT (BREZ P.D.) klicala odvetnika Janeza Hočevarja, ki jo je prosil za osebno uslugo, ker ga ni bilo, je sporočilo zanj predala Krni Mokorel, ki si s Hočevarjem deli odvetniško pisarno. Odločno je tudi zatrdila, da nihče zunaj tožilstva za njen dokazni predlog ni vedel. O zahtevi zagovornice za izločitev predsednika senata je odločil v.d. predsednika okrožnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Šubic. Kot nam je povedal včeraj, je zahtevo zavrnil. Sicer pa je v torek, deveti dan sojenja Primožu Koširju, Eričal izvedenec prof. dr. Jože okar, psihiater. Za obtoženca je dejal, da je prišteven, nadpovprečno inteligenten in da med plavanjem z ženo Matejo v Blejskem jezeru nikakor ni bil ogrožen. Senat je zatem pregledal listinsko dokumentacijo, na željo tožilke je predsednik prebral izreka pravnomočnih kazenskih sodb Koširju iz let 1986 in 1990, na željo zagovornice pa ob izključeni javnosti tudi izjavo Sabine Satler, dano v preiskavi. • H. Jelovčan Dva zaboja streliva Šk. Loka - Domačin iz Kladij v Poljanski dolini je v sredo popoldne pri kopanju jarka pred domačo hišo naletel na dva kovinska zabojnika. Bila sta polna streliva. Strokovnjaki so ugotovili, da naboji kalibra 7,9 mm izvirajo še iz druge svetovne vojne. Spravili so jih v skladišče orožja na Jesenicah. • H. J. Ob koncu tedna LE Z AVTOBUSI Na odsekih Železniške proge Lesce - Bled -Podnart in Podnart-Kranj se bodo jutri začela obsežna vzdrževalna dela. Vsako soboto in nedeljo (od jutri, 11. marca, do nedelje, 9. aprila) bo proga zaprta od 11. ure do polnoči, potnike Slovenskih železnic pa bodo v tem Času prepeljali na ralaciji Kranj - Lesce - Bled z avtobusi. Slovenske železnice svoje potnike vljudno prosijo za razumevanje! DRAGA ŽENA, VSE NAlBoLT le ZA TVOD PRAZNIK OSMi MAREC Pojasnilo Kranj - V torkovem Gorenjskem glasu smo navedli izjavo načelnika kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjana Sladica, ki naj bi v zvezi z Antonom Poklukarjem iz Gorij, osumljenim napada na 90-letnega zelisčarja Dežmana, dejal, da so se kranjski kriminalisti povezali z ljubljanskimi in avstrijskimi kolegi, ker da Avstrijci poznajo jpodoben primer vezanja žrtve z žico. Izjavo Boštjana Sladica smo napačno povezali s "primerom Dežman" in osumljenim Antonom Poklukarjem, saj je bila dana v zvezi z brutalnim ropom januarja na Poljšici. Roparja sta za zdaj še neznana. Zaradi napake se bralcem opravičujemo, še zlasti pa Boštjanu Sladiču in Antonu Pok-lukarju. • H. Jelovčan Vsak teden srečna družina več Poklicala nas je Mateja Kranj, 10. marca - V torek ob 10.30 nas je v uredništvo poklicala Mateja Justin in naft povedala, da ona, njena oče in mama ter brat z ženo stanujejo na naslovu Gorenje Brdo 15 v Poljanah nad škofjo Loko. To pomeni da so postali imetniki nagrade v vrednosti 20.000 tolarjev, ki jo vsak torek poklanjamo nekotnu izmed vas. Žreb je tokrat ponovno določb nenaročnike, vendar pa nam je Mateja povem' la, da Gorenjski glas redno kupujejo in so tako tudi sami opazili, da je njihov naslov objavljen v prilogi našega časopisa. Naj za vse tiste, ki nas & vedno kličete, da ne veste, kje naj bi bil ta naslov objavljen, oziroma nam sporočate vse mogoče M hkrati nemogoče rešitve, da vsak torek pozorno preglejte prilogo na srednjih straneh Gorenjskega glasa in v posebnih črnih zvezdicah ali podolgp' vatih sončkih boste morda zagledali tudi vas naslov! Družini Justin pa vsi pri Gorenjske^ glasu Še enkrat iskreno čestitamo! • L. Coto*1' M. Barle Sodba 20-letnemu Robertu Rizoskemu V zapor za tri leta in pol Senat okrožnega sodišča je v sredo ob treh komaj 20-letnega Roberta Rizoskega spoznal za krivega sedmih kaznivih dejanj in ga obsodil na enotno kazen tri leta in pol zapora. Kranj, 10. marca • Sodbo je razglasil predsednik tričlanskega senata, sodnik Anton Šubic, ki je v dokaj obširni utemeljitvi med drugim dejal, da je senat pri izreku posamičnih kazni - te se gibljejo od treh mesecev do poldrugega leta zapora - glede na prepletanje veljavnosti stare kazenske zakonodaje z novo upošteval tisti zakon, ki je za obsojenca milejši. Rizoskemu je pripor podaljšal in ga oprostil plačila stroškov postopka. Sodba še ni pravnomočna, v izrečeno zaporno kazen pa se šteje pripor od 3. oktobra lani. Robert Rizoski, ki se je tokrat prvič srečal s kazenskim sodnikom, je bil obsojen za sedem kaznivih dejanj: protipravni odvzem prostosti, hudo telesno poškodbo, omogočanje uživanja mamil, tatvino, dva poskusa preprečitve uradnih dejanj uradnim osebam in razžalitev uradne osebe. Prva tri kazniva dejanja so vsebinsko prepletena. Rizoski je 9. avgusta lani proti njeni volji pripeljal v svoj dom 18-letno Spelo J. z Jesenic in jo zadrževal teden dni, dokler je 16. avgusta, v njegovi odstotnosti, njegova mati in očim s taksijem nista poslala domov. Do Špele je bil "ječar" v omenjenem tednu izjemno nasilen. Med drugim jo je tepel z loparjem, metlo, jo klofutal, ugasnil cigareto na jeziku in roki, ji poškodoval zob in uho, povzročil številne podplutbe, začasno izgubo sluha, skratka, ko se je iz ujetništva vrnila domov, so jo komaj prepoznali. V tistem tednu ji je za "lajšanje bolečin" dajal njuhati heroin. Pomlad tudi na cestah - Ne le tiste, ki so bile lani začete, ali samo v programu, da bodo dočakale prenovo, tudi druge lokalne, regionalne in magistralne ceste že vse bolj kažejo pomladno sliko. Tistim, ki so se že lani "razcvetele" in med letom dobile le nekaj lepotnih asfaltnih krp, se bodo letos pridružile še nove. Kako bo z obnavljanjem, bomo izvedeli na današnji tiskovni konferenci kranjskega Cestnega podjetja, zapisali pa v torkovi številki. - A. Ž. -Foto: G. Šinik Rizoski ji ga je dajal tudi prej, ko je bila še mladole^' prav tako je z marihuano LSD stregel tudi dvema njc^ ma prijateljicama, ki sta , potrdili kot priči na g«aVv obravnavi; zato je tožilstvo tretji točki obtožbe kazni* dejanje omogočanje uživa") mamil razširilo. Sodišče je Rizoskega spojio za krivega tatvine teniški loparja v trgovini Tip i<3\ zadnja tri kazniva dejanja P se nanašajo na upiranje R12^ kega postopkom policistov kriminalista. * Dokaj obširen "poslovil^ govor je imel tudi obto#. Robert Rizoski, ki je vsesk0. očitana kazniva dejanja zaD.{ kal. Spraševal se je, zakaj ^ Špela obrnila proti njemu, sta vendar načrtovala skup y življenje, trdil, da je priŠl3^ njegovo stanovanje prostc-vOJ no, hude poškodbe pa ji j6Jf njegovih trditvah povzf°j{ njen očim, potem ko sc \.\ vrnila domov. Rizoski, £l Lj izjemno bister mladenič.'n krivdo za svoj položaj nap,^ tudi policistom. • H. Jelove1" Na sledi pretepače^ izpred Ragtima Zabodeni mladenič bo hrotf Kranj, 10. marca - Liu^JJ smrt mladega GaŠp*Q tudi za vse trezno razini** i'ajoče ljudi. Zdi pa set0 e Gašper umrl z*J*Jj Njegov primer niladihf^ postajajo iz dneva v °* bolj agresivni, ni strezn** Minuli teden se je *W\ dilo nekaj podobnem pred jazz klubom J*aJ, tirne na Sejmišču v KraP. petka • - lezu* O. $ t* ju. V noči s soboto je pre prišlo do pretepa, n nec je mlademu G Kranja prereza! Živec »»' hrbtenici, tako da bo i*? kot smo neuradno zve li, za vse življenje pfjj^ van na invalidski voziC _ Dogajanja na Sej m« u in v jazz klubu, kamof sobotah dopoldne jo otroci na lutkovne v ,\ dstave (kakšen dn&frJ policisti in krimina^ sicer spremljajo, saj s ,Li tja iz zaprtih lokalov n in Črni baron očitno P* selila narkomanska dež. Policisti so v V»&j že naredili racijo, Jgjj pred klubom so že p^U več preprodajalcev ma» ^ očitno pa njihova ro*j■ , dovolj dolga in J^o (sploh pa ie, kot ** edina), da bi lahko A prečila tragedije. • TERENSKI STUDIO RADIA KRANJ .^f NAKLO, PONEDELJEK 13. MARCA OB 16. 1JKI