Poštnin« plačana v gotovini.
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
UREDNIK: CIRIL DEBEVEC
SEZONA 1928/29 31. MAJA 1929 ŠTEVILKA
17
IZHAJA DVAKRAT NA MESEC <®> «s><»»>«»«» CENA DIN 3
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBUANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
DRAMA
SEZONA 1928/29	—	31.	MAJA	1929	—	ŠTEVILKA	17
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Cena Din 3"—
Uermon Oufd v £ju6fjani
Začetkom junija Bo posetif GjuBfjano znani ang fes ki pu6ticist in dramatik Uermon Oufd, generafni tajnik svetovne zveze 'Pen-7{fu6ov v Gondonu. OB tej prifiki 60 vprizorifa fjuBfjanska drama njegovo igro v devetifj stikat) »Piskač se smeje". Sfamtostno oBifježje pa zado6i ta predstava zfasti s tem, da 60 doživefa na našem odru v sfovenskem prevodu svoj krst, ker dosfej spfofj še ni Bita nikjer vprizorjena. V snovanju prijatefjstva in pogfaBfjanju kufturnifj stikov med mogočnim angfeškim in mafim sfovenskim narodom fafjko smatramo ta praznični dogodek, ki je prvi svoje vrste v zgodovini našega gfedafišča, za dragoceno redkost in pomemBen, važen mejnik.
Uermon Oufd se je rodif f 1886. v Gondonu. Spočetka je 6if po pokficu igrafec, toda kmafu se je od gfedafišča posfovif in se posvetif izkfjučno puBficistiki in feposfovju. Tlapisaf je cefo vrsto def, od katerifj naj navedemo samo najvažnejše, kakor trifogijo	fj e Gigfjt Comedian", „T fje 'Dance of Gife"
in ,,'Cfje Pip er faugfjs". Srednji def te trifogije so igrati že tudi v Gondonu, Parizu in 'Berfinu ter ga pravkar pripravfjajo tudi v ZagreBu, dočim pride, kakor omenjeno, ^fje Piper faugfjs“ v GjuBfjani prvikrat na oder, Znane so tudi njegove drame „Tfje TJloon Uideš rHigfj“, „ZOfjat foofs t fje se 7Ilortafs Be“, »Vfje "Bfack Virgin" in pa enodejanke „6pis o d e", „Cfaude‘' in „Tfje P at fjfind er“. Tfjegova z Birka otroškifj iger „72 e tv Pfays from Ofd Stories“ je prevedena tudi v nemščino.
Prvič je prišef 7Jlr. Oufd med Sfovence fanskega feta in sicer se je mudif defj časa na ‘Bfedu. Getos nas poseti oB pomemBnejši prifiki drugič. Odfičnega gosta v našem gfedafišču iskreno pozdravfjamo in mu kfičemo: doBrodošfi!
Izhaja dvakrat na mesec
125
G r i š a
„Piskač se smeje"
Jimak drame »Piskač se smeje«, Beresford Harrovvfield, je v povojnemu času splošne korupcije anomalija. Čemu? Ker se kot sin imovitega graščaka naseli v umazanem delavskem slumu vzhodnega Londona, East Enda, vzame služkinjo za ženo in se ogreva za idejo samožrtvovanja. Že kot otrok je kazal baje znake podzavestne abnormalnosti: nekoč si je razpraskal s piščalko obraz, da bi zbudil s svojo bolečino v ljudeli čut sožalja. Ko je služil v ladjenici, se je dal iz psihopatičnega sočustvovanja 3 mesece zapreti namesto delavca Georga Brendla, ki je v veliki bedi ukradel vrečo moke, da bi rešit gliadujočo obitelj pogina. To »božansko« uslugo mu povrne človek praktičnega življenja, Brendle, s človeško klofuto. Izpodriva ga v njegovi politični karijeri, nastopivši kot kandidat Rdečih. (Ould ne prikazuje dejanskih političnih strank, temveč nudi le tipe, izluščeno jedi-o posameznih političnih stremljenj po vojni, zato so njegovi politiki prav tako domači v tujini kakor doma na Angleškem.)
Prožet z idejo samožrtvovanja (slično idejo obdeluje tudi francoski pisatelj Phileas Lebesgue v drami Le Don Supreme in jo je rabil indijski sociolog Gaudlii v svoji pedagoški praksi), dobro poznavajoč delavske razmere in obsojajoč kupčijsko politično igro meščanskih strank (ga. Binding) Modrih, Zelenih in Rumenih, sklene Beresford kandidirati kot delavski zastopnik in ozdraviti nezdrave povojne razmere. Močna individualnost brez kakršnihkoli človeških spon in predsodkov (»sam dajem življenju obliko, smer, uspeli , 3. prizor), poosebljena življenska sila Piskač (»pogledal sem ti v dušo in sem našel svojo sliko v njej«, 3.-prizor), hoče posvetiti svoje moči in izkustva trpečim in zatiranim. Iz nasprotja praktičnega življenja in čiste ideje pa se razvije spor. Tu je izvor Beresfordove tragične krivde. Konservativni, praktični oče ga razdedini, nezadovoljna mati se poslovi in odide v svojo graščino, realno misleča žena Olga prične proti njemu iz »dobrega namena« zahrbtno spletkariti.
Na usodni seji sodrugov doživi mladi kandidat bridko razočaranje. Rdeči odborniki, ki so pričakovali od aristokratskega kandidata mastne gmotne podpore za volilni sklad in agitacijo, odklonijo cinično njegovo dobro voljo in pošteno srce (»ali naj postavimo devico za kandidata ). Edini mehki, solzavi Wrav mu prisega zvestobo. Tako splava Beresfordova kandidatura na rdeči listi po vodi in on je politično ubit. (Piskač mu predoči lutke, ki skačejo in mahajo po volji tistih, ki jih vlečejo za vrvico.)
Zdaj sklene Beresford na prigovarjanje Wraya kandidirati samostojno. Javni, nos, ga. Binding, se zadovoljno smeje v pest: tako bodjo Rdeči razcepljeni in izvolitev kandidata združenih Modrih, Zelenih in Rumenih je zasigurana. Njegova žena Olga, krepka, praktična, izoblikovana ženska, ki pravi »da se zdrave žene vedno zavedajo, kaj hočejo in da to z vztrajnostjo tudi dosežejo«, pa ni zadovoljna z njegovim ukrepom. Vse sile zastavi, »da bi rešila Beresforda pred samim seboj«, to je, da bi ga rešila blazne ideje
126
o samožrtvovanju, ga odtegnila političnemu metežu in ga privezala k obiteljskemu ognjišču. Namen ni bil slab. Izbrala pa je umazano sredstvo. Protikandidata Brendla pregovori za moževim hrbtom, da naj >iiu razodene usodno resnico. Šibki Brendie, ki meni, da je moževa dolžnost ubogati ženo«, stori po njeni želji in zabrusi svojemu plemenitemu dobrotniku v obraz zakoniti predpis, da zločinci ne morejo biti izvoljeni v parlament. Ta nesramna zakulisna igra ga zadene ko nož v hrbet, idealist Beresford se zruši, političnemu bankrotu se preti pridružiti moralni polom in samomor:
Wray: Ali ni lojalnost nič? Ali ni sodružništvo nič? Ali ni ljubezen nič?
Beresford: Nič, nič, nič! Zgolj muka.
Pred očmi mu zazija brezno in obup mu prigovarja: »Človek ima privilegij, da se uniči.«
V	odločilnem trenutku se pa premisli, češ: nečista kri naj išče takega zdravila. Mlad sem še, še teče topla kri po mojih žilah. Poosebljena življenska sila Piskač mu veli: Vrni se k ženi in prični novo življenje. Neločljiva bosta kakor številki »ena« v številu enajst«; drug od drugega odvisna, vendarle osamljena.
Tragedija se spremeni v komedijo, Beresford je rešen. Vrne se k ženi politično ubit, a moralno nedotaknjen.
C. D.:
Hermon Ould: „Piskač se smeje"
(Odlomki iz režijske knjige.)
1. prizor.
Scena: na tleh zelena preproga. Zadnjo tretjino odra zavzema vzvišen, približno 2 m globok oder, raz katerega vodijo trojne stopnice na glavni oder. Levi in desni prostor tik za okvirjem zavzemata dva enako visoka od e,reka, ki segata s stopnicami vred ca. 1-50 m proti sredi glavnega odra. Stopnice pokrite s sivini, nevtralnim blagom. Vse, kar je navedenega do tu, je stalno in ostane skozi vso igro nespremenjeno. Vse spremembe se vršijo samo na teh stalnih podstavkih. (Glede na hitro in enostavno menjavo.) Levo in desno: temnomodre zavese. Ozadje tvori prosojen prospekt, ki je na sredi prekrižan z okenskim križem, razen tega pa je v predpisani1 obliki na obeh straneh pokrit s temnomodrimi zavesami. Na sredi ozadja tvorita oba robova zaves odprto liso prospekta z navedenim križem, za katerim se visoko v profilu namesti Piskač s piščalko. (V simbolu izražena tragikomič-nost dela: za križem — človeškim trpljenjem se smeje in piska Piskač — življenje.)
Oprema : Na vzvišenem odru na sredi — nizek podstavek, na tem podstavku dva udobna naslanjača, ki ju pokriva dolg, desno preko stopnic v prostor segajoč teman žamet. Levo (od gledalca) srednje visok progast svečnik s svečo.
Luč: Na sredi: oba reflektorja (desni in levi), temnomodro.
Ozadje: motna svetloba vzhajajoče zarje.
121
Sveča: rdečkast plamen.
Iz dvorane: reflektor z bslim, ozkim žarkom.
Rekviziti: za odrom velika stenska ura z nizkim glasom.
Manjša ura z visokim, zvončkastiin glasom.
Ko se zastor dvigne, čujemo v temi enakomerno tikanje velike ure. Sveča gori. Polagoma se svetli, luč v ozadju rahlo narase. Na prospektu za okenskim križem v profilu senca Piskača, ki daleč nekje piska svojo melodijo. Velika ura bije štirikrat. Od daleč se začuje kratek, ozek in zloben smeh. Nato: oba reflektorja. Pred ozadjem: Beresford Har-ro\vfield, pokrit, sedi na desnem naslanjaču. Spi. Na njegovo ramo je naslonjena pravtako speča njegova žena Olga. Beresfordov obraz obsije ta hip ozek žarek svetle luči. On se prebudi.
Beresford (govori nizko, tiho, počasi1, nepremično, kakoir iz sanj zbujen, življenja in hrupa ne željan):
Ne moti ura moje hiše,
ne drami tik-tak mi miru, (n^anjša ura bije štiri) umolkni zvončkov smeh. (V daljavi zategel petelinji klic)
Izgubi glas se petelinji mi od slušnih strun.
(V ozadju luč narašča)
Zastrite sonce oknice, da bežnih dni sprevoda ne odkrije.
Ne ugasnite svetle oljenice, naj plamen sveče ne zamre.
(Se potopi	Zazibajte me v	molk,
spet v spanje,	v brezčasje potopite, da tako
zatisne oči,	v brezkončnem	snu sedanjosti
nizko, tiho...)	ne vidim tega.	kar še pride	...
Luč na obrazu ugasne, osnovna luč izgine, samo sveča in luč v ozadju s sencami ostaneta. Nekje v daljavi — zategel, skovikajoč, |>ojemajoč in v prostoru čudno odmevajoč smeh Piskača. V temo zavesa pade.
Kratke oznake nekaterih oseb.
(Piskač, Clive, Mutter, Grimmon)
Piskač: abstraktna prikazen. Vtelešena in nepremagljiva življenjska sila v človeku, ki piska mimo vseh idej in preko vsega gorja venomer in ki ima kljub vsemu upiranju vendarle vedno prav. Pojavlja se nenadoma v najbolj nepričakovanem trenotku, prikazuje se v najrazličnejših oblikah in najrazličnejših odnošajih. Človek ga občuti' zdaj kot zlobnega, porogljivega zasmehovalca, zdaj kot dobrega in prijateljskega svetovalca, zdaj kot rezkega ščuvalca in neizprosnega bistrovidca, zdaj spet kot resnega in sočutnega, večnostnega modrijana. On roma Jn gode po svoje — pa če gode tako ali tako, navsezadnje ima prav vedno le on. Življenje, kakršno je, živi in piska in se smeje...
Oblečen je v groteskno, razdrapano, obrabljeno in skoro gluma-škemu kroju podobno obleko. Ogrnjen v plašč. Ob strani nosi piščal.
128
Maska : bled obraz, z ostrimi potezami, temni, dolgi in fantastično razmršeni lasje. Posebni znaki: velika prožnost in zmožnost podajanja najrazličnejših izrazov v kretnjah in glasu. Njegov običajni prostor je nad prostorom človeškega blodnega tavanja in nehanja.
Clivc: Tip. Predstavnik politične stranke takozvanih Rumenih, ki dejansko tudi na Angleškem ne eksistira, ki pa se predstavlja zlasti v tejle potezi: na svojem ščitu nosi Boga in Cerkev, ne verjame v resnici ne v tega ne v ono, pač pa se s pomočjo obeh in z neumnostjo svojih volivcev jako čedno redi* in sploh zelo uspešno in zadovoljno razvija. Po poklicu je župnik in je torej tudi temu primerno oblečen (z Rumenim oHznakom v gumbnici). Možak je starejših let, narahlo osivel, gladko obrit, v dbličje s podbradki cvetoč, rdeč in žareč, seveda širok in skoro preobilno rejen. Ta obilnost mu povzroča tudi težave: venomer se poti, venomer je razgret in upehan in zelo rad sedi. Kljub temu pa zelo živahen in dobre volje. Smeje se zdravo in nalezljivo. V zadovoljnem stanju (in v tem je skoiro vedno) mežika z očmi, skomfzgava brez posebnega vzroka z rameni, sklepa roke na trebuhu in obrača palce po znanem načinu. V celoti je humorist: sebi želi dobro1, drugim pa hudega nič. Živi po geslu: Bog je samemu sebi najprej brado ustvaril. Mutter. Tudi tip (kakor vsi ostali >politiki« tega dela), in sicer predstavlja Zelene. Njegovo znamenje je »Kapel a«. Star je in suh. Resen in strog. Na glavi razpolaga še z zadnjimi ostanki nekdanje slame.
V	obraz je rumenkasto-sive barve. Oblečen je čisto v črno, tudi rokavice ima črne, od katerih n. pr. leve javno sploh nikoli ne sleče. Zelo je dostojanstven, od časa do časa pa le prehrupno odpira in zapira čeljusti. V kretanju in govorjenju je lesen in odmerjen. V celoti je asket: verjetno je, da se v hudih urah tudi močnol posti, da hodi po žrebljih in da se zaradi »notranje« potrebe tudi biča.
Grimmon: Je sicer socijalist, toda njegov program nosi tehten napis: »Skleda in žlica«. V politiko je zašel po nesreči. On hoče biti čisto preprosto sit ih pa Židane volje. Vedenja je živahnega in pri-kupljivega. Po žepih ima iraztresene razne ostanke jestvin, s katerimi si potem tekom od borov ih sej krajša čas in teši svoje bridko življenje. Med sejami ga zebe, dolgčas mu je, pa čečka po papirjih, žveči karkoli in pije. v pomanjkanju boljšega, vodo. Kadar zine, zine nerodno in za resnost trenotka tudi stalno narobe. Za skledo dobre jedače bi z veseljem prepustil socijalizem socijalistom, in niti ena niti druga stranka bi ga živega nikdar več ne videla.
Slavko Osterc:
„Opera za tri groše"
Podobno kot Joimy je izzvala veliko »za« in »proti« nova Kurt WeiLlova opera na besedilo Berta Brechta. »Die Dreigroschenoper<: jo imenujeta. Podnaslov se glasi: »Ein Sttick mit Musik«. Obsega predigro (scenično) in osem slik. Vse to se odigrava v treh dejanjih. Ideja, snov ter deloma tudi glasba je vzeta iz angleške John Gayeve
129
»The Beggar’s Opera« — »beraške opere«. Vložene balade in »songi« pa izvirajo iz nekoliko prikrojenih prevodov Francoza Francisa Villona in Angleža Rudyarda Kiplinga. Libretist Bert Brecht je v nemški moderni literaturi znana pojava, v tem delu si je večino besedila in tudi prevodov v nemščino doslovno izposodil.
Komponist Kurt Weill se je narodi! 1. 1900. v Dessau ter je po poklicu operni kapelnik in živi že daljšo dobo v Berlinu. Študiral je glasbo pri Busoniju ter ima med sodobnimi nemškimi glasbeniki že »ime«. Pred »opero za tri groše« je napisal za gledališče že več del. (Protagonist, Royal-Palace, Car se da fotografirati.)
V	predigri se nam pokaže organizacija beračev, ki dobivajo licence; vsak dobi svoj rajon in seveda gotove procente svojih prejemkov odrine organizaciji. Vodja, šef organizacije je Jonathan Jere-miath Peachum. Nekaj podobnega je danes organizacija produktivnih duševnih delavcev. In tisti procenti, ki jih mora odriniti producent, gredo na davke, tantijeme založniku, zastopniku avtorjev — skratka: Jonathanu Jeremiathu.
' Osmero slik dejanja nam pove, kako je ugrabil vodja organizacije cestnih banditov hčerko vodje beraške organizacije. Je to velik krvolok, Macheath po imenu. Tudi Makie Messer. Ona je Polly Peachum in ker ga ljubi, se poročita. V konjskem hlevu. Za poročno slovesnost okrase ta hlev z garniturami nekolikih pohištev, od vsakega kaj. Nekateri se celo spodtikajo nad neokusno in nesilogovno izbero mobilij. Na svatbo pride celo Brown, londonski policijski šef. Velik strah, deloma celo panika. Brovvn pa ni prišel »ux-adno«, — staro prijateljstvo z Makiem še pač ni zarjavelo. In čestita novo-poročencema. Ambicijoznejši člani »beračev« intrigirajo. Pravijo to in ono, celo trde, da ima Makie že nekoliko soprog, razen tega da ima še svojo ljubezen v javni hiši, ki je baje tudi ne zanemarja. Peachum hoče hčerko prisiliti k ločitvi in podpira zasledovalno akcijo. Makie seveda zbeži. Nova zasledovanja. Zalotijo ga v javni hiši, pa zopet uteče. Tudi — žena Makieva — Lucy in Poly se kregata zanj. Berači demonstrirajo. Osumijo celo Brovvna, da Makiu pomaga na tihem. Izvedeli so za bivališče Makia in končno pade ta v roko pravice. Obsodba na smrt. Na vešalih seveda! Ljudje niso podkupljivi, tudi je menda premala vsota na razpolago. Končno govori Makie pod vešali »poslovilno besedo«. (Prej se je dobro najedel špargeljnov!) Pravi, da ne bo obešen, kajti to bi ne bil primeren konec za opero.
In res! Prihiti »nekdo ex machina« ter uradno sporoči, da Jakie ne bo obešen. In se še zgodi, da ga novokronana kraljica povzdigne v višji stan, recimo viteški ali plemiški. Poleg tega se zgodi še marsikaj, ki pa k tej vsebini prinese le karakterizacijo oseb, še bolj pa razmer.
Vse to dejanje se odigrava v prozi, brez glasbe. Glasba sestoji iz dvajsetih točk, ki pa z dejanjem samim nimajo bistvene zveze. So to ouvertura:, pesmi (balade) iu spevi (songi) nekoliko paro-distično prikrojeni, koncem vsakega dejanja pa po en >finale za tri groše«. Tudi koral najdemo v prvem dejanju.
130
Glasbo poznani le iz klavirskega izvlečka. Kakor sem čital v recenzijah o nekaterih nemških izvedbah te opere, zahteva Weill poleg običajnega orkestra še jazz-orkester. Godci so na vidnem mestu za sceno, scenične spremembe se pa vršijo pri dvignjenem zastoru. Ta tip opere je zelo blizu opereti, tudi glasba po svoji notranji strukturi ni daleč odtod. O tematičnem delh ni govora, še manj o kakih kon-trapunktičnih problemih. Forme so kratke, jedrnate ter zelo podobne današnjim plesnim formam jazza.
Za mene je Weill med Nemci neke vrste bela vrana. Podobno kakor je bil! pred kratkim E. d’Albert. Pred tremi leti sem slišal pod taktirko Zemlinskega v Pragi njegov (Juodlibet za orkester. Od sodobnih evropskih komponistov mu je najbližje Španec Manuel de Falla, učenec Debussyja. Weillova inštrumentacija mi je takrat impcnirala. Njegov slog stremi za čim priprostejšim izrazom v kompoziciji in tudi v inštrumentaciji. Nobene note ni tam, ki bi ne bila res nujno potrebna. Weill s svojo glasbo ne išče Wagnerjevih globin (najbrž bi jih tudi ne našel), temveč se hoče približati publiki. Da se je pri tem približal istočasno opereti — kdo bi mu zameril. Tehnično je dovršen, orkester mu zveni, da je veselje. Res, veselje! Kajti išče si tudi libreta, ki so daleč od vsakega filozofskega razglabljanja in daleč od tragike. Konec mora biti zadovoljiv, pa če bi moral sam »gorila ex nmchina« na oder. Vidim v tem nekaj ameri-kanizina. Je to drzen korak od »izmučene tragike« vstran.
Je mnogo ljubiteljev umetnosti, ki so v principu proti tragiki. :>V teater naj grem jokat, povrh pa naj še plačam!« pravijo. Ali bi ne bilo mogoče, da bi si publika »očiščevala« svojo dušo potom sosreče, ne le potom sosmole? Zakaj ne? Na to vižo zaključuje Brecht svoj izposojen libreto s finalom III: Der Mensch lebt nur von Missetat...
Kronika
Buchnerjev Dantoii« na Dunaju. Na prihodnjih dunajskih slavnostih je hiotel sodelovati tudi' M. Reinhardt. Pod arkadami mestne hiše je nameraval vprizioriti »Dantona«, ki bi ga igiral P. Hartmann, Robespierra pa W. Krauss. Dunajski gledališki ravnatelji pa izjavljajo te dni, da ne bodo dali za to predstavo, ki jo je hotel Reinhardt sedemkrat igrati, nobenih igralcev na razpolago in protestirajo proti mestni subvenciji, češ, da je ta naperjena proti dunajskim gledališčem.
Tudi Piseator piše. Znani berlinski režiser E. Piscator, ki je imel toliko uspeha in smole s svojim revolucijonarnim in političnim gledališčem, piše knjigo o, preteklosti, sedanjosti ib bodočnosti svojega odra.
Novo Molnar je vo komedijo »Ena, dve tri« bo vprizorilo dunajsko drž. gledališče.
Med Budimpešto in Bukarešto je bilo te dni dogovorjeno obojestransko gostovanje. Poleg drugega bi madžarski igralci igrali v Bukarešti igro
131
»Sivo oblačilo«, ki jo je spisala grofica Bethlen in ki je imela na premijeri v Milanu prav lep uspeh, romunski gostje pa bi vprizcjrili v Budimpešti med drugim tudi neko muzikalno pantomimo, ki jo je zložila romunska kraljica Marija.
V Beogradu je imel velik uspeli Albinijev »Baron Trenkc. — Albinijev >Baron Trenk« je imel velik uspeh, h kateremu sta pripomogla kapelnik Srbulj Ln režiser Klemenčič. — Uspelo KrležLno dramo »Glembajevi« bo igrali tudi v Beogradu. — Režiser Gavella je imel velik uspeh z obnovitvijo Popovičevih »Rodoljubove.
V Osijeku je imela velik uspeh Kulundžičeva trodejanka »Gabrijelov obraz«, v katerem je igrala tudi g. Pregarčeva. — Uspela prenVijera je bila tudi Turgenjeva komedija »Plemiško gnezdo« v dramatizaciji Sibirjakovega.
V Beogradu so 3. p. m. slovesno ©tvorili novo gledališče, ki je zgrajeno na mestu pogorele »Maneže« in ki nosi oficijelni naslov »Pozorište na Vra-čaru«. Ob pol enajstih dopoldan so ga cerkveno blagoslovili, nato je imel pozdravni govor intendant Predič, nakar je imel daljše poročilo o stavbi univ. prof. inž. V. Zadžina. V imenu igralcev se je zahvalil B. Bojič. Nato so izvajali slavnostni program, ki je obsegal S. Biničkega »Iz moje domovine« pod taktirko komponista, dramski in operni člani pa so zaključili slavnost z recitacijami in arijami. Zvečer so igrali Popovičevo komedijo »Beograd nekdaj in danes« ter Petrovičev »Vozel«.
Naš rojak tenorist Darian je angažiran na dunajskem »Th. a. d. Wieni za prve tenorske partije.	Fr.	L.
PISKAČ SE SMEJE
Igra v devetih prizorih. Spisal Hermon Oulid. Prevel Griša Koritnik. Režija in scena: Ciril Debevec.
OSEBE:
Beresford IIarro\vfieid .	Levar
Olga, njegiova žena	Mira Danilojva
Gospa Hanrowfield, nje-	
gova mati ....	Medvedova
Gospod Harrovvfieid,	
njegov oče ....	Kaukler
Clilve		Cesar
Gospa Binding . . .	Juvanova
Mutter		Gregorin
Swart		Potokar
Grimmon		Lipah
Wray		Jan
George Brendle . . .	Kualj
P«gRY 		ltakarjeva
Pi9kač		Skrbinšek
Po 3. in 6. sliki daljši odmor.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Ciril Debevec. — Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljaui.
132
°'l*yko /toV1
TTTTv
Kura
Caucuivuo /tol«'®*
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
OPERA