IZDAJA ZA GORIŠKO IM BEME^IJO • Stev. 66 (2062) PH1HDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJA Poštnina plačana v gotovim Spedizionp in abbon post I. er TRST, nedelja 16. marca 1952 Cena 25 lir Kota jugoslovanske vlade Italiji !L diskriminaciji proti slovenski manjšini Nola zahtRia med drugim, naj se uredi tprašanje šolskega pouka za slovensko manjšino v skladu z italijansko n la 10 mirotno pogodbo z zakonom, oziroma s posebnim statutom in naj se ponovno odpre slovenska šola v Krminu Razg ovor maršala Tita z jugoslovanskimi študenti ~ • ~ Jugoslo- dan«, : ««vo v Rimu je "iotm,(rGC Io italijanskemu žulita ^'nistrstvu noto v *5kri>ainacijo, ki jo *> tiovnli? e cblasti Pro_ NoL ®"*kl mEn šini v Italiji. .ir- da s« Ponovno k s,. ,b3ska šola v Krmtnu, (rfcv iJ •!anske obiasti za-1 not, nU2Tju- Na<,a!je zahte-‘ ^ vprašanje tšoi- »jlh ^“ka v osnovnih in ;Vd-skladir ‘ lot?, > ilalijanjke ustave in krovne Pcgodbe z zakonom JtfroDia ki ^ po:«bnim statutom, 'tušu nPrvi vrsfli za go. ovil slo-v Dateri dni ms>'ajSini pouk 'fetmo -n*m jeziku, nadalje po-•jev, (j. ,evilo slovenskih učite-hove.- 56 Uletti vprašanje nji-»ottebnP0'0^. da se zagotovi oikov in S vil° šolskih nadzor-^iujejn ™ da pravica, da so-v«!Ja L- v diskih svetih, kot V® v Itaii°Sia!e Ptanjštne, ki zi- sS . •948, rešeno že decembra v Itaiijj an'^no J1> Posebno za nemško 'Pfašan^ ^.katero je bilo to doi^al Tit ril 6aciift ! 9e danes sprejel jr®Ptov j,: ]uSoslovanskih štu- to^prvegf, je obis..ala po u. >n g, 5 kongresa studen-JlSiesa “vestila o poteku naj se borijo istočasno proti malomeščanskim nazorom, ki prihajajo z zahoda, in proti mori sovjetske prakse, ki pritiska z vzhoda, za lik komunista, kakršen je bil med vojno. «Zaradi nekaterih tujih nazi-ranj, ki so prodrle v partijo, se je spremenil lik komunista, je poudaril maršal Tito. Mi smo sklenili da to stvar popravimo. Toda pri tem ne bomo izvajali kampanje po vzoru ruske čistke, temveč vztrajno pazili na to. da bo komunist takšen, kot mora biti. Mi ne bomo tožili, če bo v partiji sto tisoč članov manj. samo da bo partija trdna, in da bodo komunisti vsem za vzgled« Današnja «politika» piše v zvezi s predlogom zahodnih držav o podpisu avstrijske mi-| rovne pogodbe da je predlog popolnoma v skladu z moskovsko deklaracijo in da je res potrebno, da se po sedmih letih zavlačevanja končno reši avstrijsko vprašanje. Odgovor Moskve na predlog treh velesil bo pokazal, ali je Moskva res pripravljena izvršiti svoje obveznosti do avstrijskega ljudstva. ali pa bo še nadalje žrtvovala njegove osnovne pravice za svo.ie posebne hegemo-nistične interese B. B. •« mar?* aa{.| Pa se ni umakni-CtjjjMti *,tt!ar.;sizma — leni- a^r.Pa se ni umakniti n,'daia nobenih kon-. hiil^btevali nekate-tUdl Vatlkan' tsMo .-.otepi S epinčia izpustil na jam® aatJe de‘ial' maršal Tito, f;,da Vatikanu izbi- ksf‘J.e- Seak- Propagandistično JbJe Sw■ j'm je nerodno, •* »S Tito'nac na svobodi«. l^«fakoVaJie nato 17iavil- da Vli ’•> k?LVe5jo gonjo va' •t v, 2araa eov proti Jugo-Niiu a ?s,ePa vlade, da Mj ^ te0]d.al?la materialne ; s« ’ da ?, 1Ija fakultetam, tj« spgažii1^. ie nerodno, da ; ti j le dejai 1 v tem vpraša- 1 .*«Oi r,' marjal Tito, ker I f\Jlta dosioT3’,1 Pr>znati, da tttoi^eru . iali Pomoč. Bevanove obtožbe konservativne vlade LONDON, 15. — Aneurin Be-var je danes govoril v Duirha-mu in ojkožil konservativno vlado, da se poslužuje oborožitvenega programa kot izgovor za zmanjšanje socialnih služnosti. Mislijo, da so dobili opravičljiv izgovor, je dejal Bevan, toda tudi če ne bi bilo oborožitve, bi oni kljub temu znižali te služnosti, ker jih sovražijo. Ni jim všeč videti, da se z reveži dobro ravna. Bevan je tudi dejal, da se s povišanjem obrestne bančne mere preprečuje industrijska ekspanzija, do katere je prišlo v šestih letih laburistične vlade. Poudaril je. da je Butlerjev proračun »nepošten« in da prikriva javnosti posledice, ki jih bo lahko imel za gospodarski položaj. Bevan je govoril tudi o sporu v laburistični stranki in dejal, da bo stranka sama izbrala svoje voditelje brez zunanje pomoči. Laburistično gibanje je mnogo bolj važno nego e-den ali drugi njegovih voditeljev ali pa ena ali druga kombinacija njenih voditeljev. Treba je glefcati duha in načela, ne pa ljudi, je dejal Bevan. Ko ga je neki poslušalec vprašal, ali bo spoštoval sklepe večine stranke, je Bevan dejal: «Fripravljen sem spoštovati sklepe večine, potrebno pa je za laburistično gibanje, da skuša manjšina postati večina«. Te Bevanove izjave so poslušalci z navdušenjem odobravali in prav tako številni rudarji, ki so se zbrali pred dvorano in poslušali govor po zvočnikih. Bivši laburistični trgovinski minister Wilson je danes govoril pred člani »narodnega sveta za mir« v katerem so člani laburisti in pripadniki klera. Dejal je med drugim: «Upravičeno lahko trdim, da so ZDA izvajale pritisk na evropske države, zato da bi določile oborožitvene programe, ki presegajo njihove moči in ki zaradi tega Evropo šibijo, namesto da bi jo krepili. Danes — nasprotno, kakor se je zgodilo z Marshallovim načrtom — je ameriška pomoč podrejena vojaškim in političmm potrebam pod pogoji, ki jih postavlja Pentagon« Bivši m nister se je zavzemal za obnovitev in razvoj trgovine z vzhodno Evropo ter dejal, da je prepričan. r’a je trgovina med vzhodno in zahodnoevropskimi državami eden najučinkovitejših činiteljev za dvig življenjske ravni ljudstva in za ustvaritev pogojev za mir. V Londonu je govoril bivši vojni minister Strachey ki je izjavil da je med angleško in ameriško javnostjo globoko nasprotje glede Daljnega vzhoda. Zahodni svet bi utrpel popolni vojaški in moralni poraz, če bi se vrgel v vojno na Daljnem I slimanskih drža ’ je odobril re-vzhedu, je dejal Strack.ey. Za- solucijo. s katero obsoja angle-radi tega je potrebno, da argle- ško-franc sko politiko do S ed-ška vlada sporoči. Ameriki svo- ; njega vzhoda in Severne Atrije mnenie. Po njesovem mne-' ke. ter poziva Mednafcar.o ban-nju ni bilo mogoče do sedaj do- ko, naj pripomore, da bi Velika Britanija uredila'angleško-per-zijski spor. Odobrene so bile tudi nekatere resolucije, s k terimi se obsoja britanska akcija v Egiptu ter se izreka podpora Alži-ru, Tuniziji in Maroku v njihovem sporu s Francijo. seči prermrja na Koreji zaradi izjav ljudi, kakor so Foster Dulles, ki dajejo kitajski vladi misliti, da nimajo ZDA nobenega namena doseči mirro ureditev. Na koncu je dodal, da bi vodstvo letalske vojne proti Kitajski imelo zg posridico konec v^ake angleške, ameriške In sploh zahodne sile v Aziji, Muslimanska konferenca KARAČI. 15. - Izvršdni odbor muslimanske konference, I ped pogoji, na kateri je sodelovalo 12 mu- I zneje, RIO D2 JANE1.TO, 15 — Danes So podpisal! dogovor o vzajemni pomoči med Brazilijo in ZDA. Dcgovor predvideva meflsebojno dobavljanje opreme in surovin ki bodo določeni po- Prispel v Tolmin prvi kamion blaga ob spremstva de'egacije devinsko oobrežmske, zgoaiške io repentaborske občine De.egocija ostooe Da Tol-moskem še danes m bo obiskala prizadete kraje Naš tedenski pregled TOLMIN, 15. D:nes po- Kobaridu, kjer so p tezo vi poru- poldne je prišia v To!m'n dale- šili več hiš in k er je bilo več | ? 1 gpetja treh slovenskih občin tio eških žrtev. Delegacija trža- j angioameriškega področja Trža- ških slovenskih občin bo a škega ozemlja, ki je spremljala j v Tolminu še jutri ia si bo tovorni avtonujb l, ki je pripe- ogledala še druge prizadete ija! r-iziao bte'o kot pomoč od [kraje ter sc v pogovoru s pre-plr.zov prizadetim krajem na | bivalstvom in predstavniki i)ud-To n: n. kem, ki so sa nabraT v «ke oblasti sezra: !a s položa-sloven k.h tbiirrVi Devin - Na- jem v prizadetih krajih, brežina, Zgonik in R open tabor. Ta teden $e je spet ovlažila f moskovska sirena. Sovjetska nota o mirovni pogodbi z l.emčijo in zahodni odgovor s pozivom, naj se sklene pogodba z Avstrijo, pomenita nedvomno osrednji dogode ■ tedna. Srečen (do nadaljnjega) konec jrancoske vladne krize, ang leski proračun in poravnani spor med laburisti, začetek debate j o pomoči tujini v kongresu in j podobno — vse to je zdrknilo nekam v ozadje. Nemško vpra šanje. ki že dalj (asa visi nad I Evropo in je n egovo navzočnost čutiti tudi takrat, kadar n* neposredno omeneno je ponovno preraslo vse ostalo. Novi sovjetski predlog niti ni kdo ve Itako ori"ina'en niti popo'nomn nepričakovan. Prišel je pa v trenutku, ki so ga Kremlju dokaj dobro iz- Z delegacijo so prišli v Tolnrn (udi župani treh omenjen h občin in sicer g. župan nabrežin-sko-devincke občine Kralj, župan zgooiške občine Pirc in župan repentaborske občine B'zjak. V Tolminu sta delegacijo slovenskih občin s Tržaškega s.pre-, usmrtitvi petih sindikalistov v jela tov. Kos in tov. Ftrai, tla-1 Barceloni in poriva svobodn < narode, naj protestirajo ter za- Odtočni protesti proti Francovemu terorju PARIZ, 15. — V svojem današnjem poročilu španska republikanska vlada v izgnanstvu, ostro pretes^ir? nroti komis;je za ponroi prizsitfe- j htPva^ pr(?^ UraJ° ter za- (emu rrobivrlstvu. Proti večeru ; kinejQ v"e ^noseV vlad/gT so goste spremi M v Borjcmo pri • nerala Franca NADALJEVANJE POSVETOVANJ o odgovoru na sovjetsko neto Francoski, ameriški in angleški izvedenci proučujejo v Londonu sovjetsko noto o Nemčiji in sestavljajo načrt odgovora. Gittord pri Edenu. Komisija OZN pride danes v Bonn LONDON, 15. — Francoski, ameriški in angleški izvedenci nadaljujejo s proučevanjem sovjetske note o Nemčiji in o-benem, kot se izve, že sestavljajo načrt odgovora. Danes predpoldne so se sestali Frank Robert, načelnik oddelka za nemške zadeve v Foreign Officeu, Le Croui-Chanel, svetnik francoskega veleposlaništva in Robert Hoo-ker, svetnik veleposlaništva ZDA. Medtem je angleški zunanji minister Eden, ki je trenutno na oddihu na svojem posestvu pri Chichesteru v Sussexu. povabil k sebi veleposlanika ZDA Walterja Oif-forda, da bi z njim pregledal načrt odgovora na sovjetsko noto. Eden se bo v ponedeljek vrnii v London. Eo njegovem EISENHOWERJEVI RAZGOVORI S P0B0RNIKI NJEGOVE KANDIDATURE 'S^^^m^žerami je' Senator Mc MaHori izjavil, da bo senatna zunanjepolitična komisija II.5 Ha... j® Doilrl ^ j- 1: * ril da t0 ni 5‘'8h razlik-a temveč bi-J« , •n)i ra 3 V gledanjih na huSn>h or°] v svetu G,e-šinjL pa§andnih laži J«3,lh ... 1° vnrli1„; t Sr1' :s U\f Sate'ltci,^udl,ln.i kr°S' ... itskih držav proti na 13 r"a^al Tito o-So - ko k: ' da bi bilo na-■ teSa un,^ri tem mislili, •ii‘Mi narodi teh dr- S Wik.b“rb“' in ?3 am, proti si-„.-oiiMi t^otl narodom S'ih0 staVi], 3 ne bomo . tovmi** Pa nacionali-naj;, !?n° osnovo ^•ht«- Je ha5iJ'te“” osnovo. S » R»ci01. t1 jiudi mora bi i**1 •)iM3l>'ti da ’ ne sme’ bol3 83 v teh drže- r V* 2llajo in SV0^ na^in. K8',RU*i danm0rCj°- Ce bi ."‘tih alo A enotni, jih milijonov po naj” 1. tudi pozval ' Pfavi vrstah •*k komunista, pozvala Eisenhovverja v Washmgion na pr Čanje o programu za pomoč tujini • Trumanov govor predstavnikom vseučiiiškega tiska NEW YORK, 15. — Paul Hoffman, predsednik ustanove Ford in bivši ravnatelj ECA, je sinoči odpotoval z letalom v Pariz, kjer se je sestal z generalom Eisen..owerjem in z ameriškim visokim komisarjem v Nemčiji Mac Cloyem ter se razgovarjal o načrtu ustanove Ford, za katerega bo potrebno več milijonov dolarjev. Hoffman je odklonil pojasnila glede tega načrta. Pred odhodom je izjavil, da bo imel z generalom Eisenhovverjem politične razgovore. Hoffman je članom odbora, ki podpira Eisenho werjevo kandidaturo za predsedniške volitve, izjavil, da nima namena prepričevati gene rala. naj bi se vrnil v domovino in pustil svoje mesto poveljnika atlantskih sil. anski senat odobril SLSciiuniaiiouejia načrta Ob svojem prihodu v Pariz | general Eisenhower kandidat, je Hoffman izjavil, da bo Ei-, ki bo lahko dobil mnogo gla-senhovverju povedal, da zaupa j sov, in da bo to dejstvo vpli-v njegovo izvolitev, tudi če ne i valo na številne volivce, ki ni-bo šel v ZDA. «Toda jasno je.! so izbrali še jasne smeri. Ge-da bi zadevo olajšal, če bi ga 1 neral Clay je dodal, da «daje H n „ — tike Gasoeri erijev govor in Tavianijeva razlaga tehničnih n gospodarskih posledic vstopa Italije v „pool" aSe** dopisnika) ®dobrn Janskl > :» a načrt 97 r.-. lijS ^ zak]jyjdaljSnm De ata Sni diskusiji w\° «Poolu» „ '•rt1®'1 U‘ •il,4« koi bjora p- 'vi ga Pr'^j te pred j. ša »3jt>eri „n,' j1 de-G* dru-*' ^orda osvet-4As,ii !!p*ri Lstran'». v.Jhjh . ,rirel v tet Hi 9u hi al8ih g^,ed svojih obi' hn.pOVerl5.OVOhOV. V kat». ^«skVedirnii0V- v kat® ‘j, "’ hsA3f£a. Preti'0vega biu ^Hna Tavia. SI1',ibe' f-ih 3tehi ^ahov za ?ki ‘hčuJf'' 2il »i, ? .rt 'h ^Ni.la n! 'ihev za in v an. Je se katere tehnično-gospodarske podrobnosti. Glede severnoafriške rude je dejal, da bo Italija dobila 830.000 ton rude v petih letih. O možnosti ustano. vitve železarske industrije v severni Afriki pa je mnenja, da gre zaenkrat samo za časopisno vest. da bi pa tudi sicer «pool» nudil Italiji najboljšo zaščito za tak primer O koksarnah je dejal, da jim prinaša «pool» deloma ugodne perspektive, deloma pa negotove. če ne že povsem nega tivne«. Korist bodo imele predvsem plinarne, na katere odpade 43 odst. vse porabe premo, ga v Italiji, verjetno pa se bodo okoristile tudi metalurške koksarne. Težava pa bo nastala za kemične koksarne, ker bodo odpravljene dvojne cene. O morebitni škodi, ki bi io «pool» mogel povzročiti italijanskim železarnam, je Taviani menil, da se ta utegne zgoditi samo. če se bo znižala cena železa kar bo pa koristilo mehanični industriji. Sicer pa je moder nizacija železarn v Italiji le star problem in spool« jo bo olajšal, ker jo bo mogoče izve-'ti s sodelovan'em vse skupno sti Poudaril je nato da velja v Schumanovem načrtu načelo cirkulacije delovne sile. kar utegne olajšati brezposelnost v Italiji. A. B. ljudje lanko poslušali in videli. V tem primeru bi bila izvolitev gotova«. Hoffman > je nato dejal, da Eisenhovver ne bt smel pričati pred kongresnimi komisijami glede ameriš e ga programa za pomoč Evropi. «Mnenja sem — je zaključil Hoffman — da bo moral general v kratkem govoriti ameriškemu liudstvu in mu obrazložiti svoje gledanje glede zunanje politike«. Senator Brien Mc Mahon je namreč danes izjavil, da bo senatna zunanja politična komisija sprejela njegov predlog, naj pokličejo generala Eisen-howerja, da bi poročal o programu za pomoč tujini. Ostali člani komisije pa niso preveč navdušeni nad tem I predlogom. Senator Mc Mahon, j ki je demokrat, trdi, da bi bilo | pričanje generala Eisenhower-' ja za vladni program o po-i moči tujini zelo uspešno. To-j da drugi opazovalci pravijo, da bi bili zagovorniki Eisenhower-| ja v zadregi, če bi se general | vrnil v ZDA kot atlantski poveljnik >n podprl, kot je njegova vojaška dolžnost, Trumanov program. Eisenhovver-jevi privrženci se namreč potegujejo za znižanje tega programa in bi škodovali svojemu kandidatu, če bi se on izrekel za program, kakršen je sedaj General Eisenhower se Je danes v Parizu sestal z bivšim ameriškim vojaškim guvernerjem v Nemčiji generalom Ciayem, ki sedaj zasebno potuje po Evropi Prav tako je general sprejel danes zjutraj polkovnika Mac Cormicka. založnika lista »Chicago Tribune«, ki je eden glavnih sme-riklh iznlnrionističnih listov Po razgovoru z generalom je Mac Cormick izjavil novinarjem. da se strinja z Eisenho \verjem glede ameriških notra njenolitičnih vprašanj, toda ne glede zunanjepolitičnih. Na vprašanje, ali bo podprl kandidaturo generala Eisenhower-ja v primeru, da senator Taft ne bi dobil investiture republikanske stranke, je Mac Cor-miek izjavil: »Bil sem za Tafta pred štirimi leti. kakor sem bil pred osmimi leti. Odločen sem podpreti kandidata republikanske stranke. Dokaz nai bo, da sem zadnjikrat podpiral kandidaturo Peveya». General Cla.v Je po razgovo ru z Eisenhoweriem izjavil, da je izid predhodnih volitev v New Hapshire pokazal, da je prednost možu pred stranko«, ip pripomnil, da bodo »številni njegovi prijatelji napravili isto«. Giede možnosti povratka Eisenhovverja v ZDA še pred kongresom republikanske stranke, ki bo v juliju, je general Clay izjavil, da je mogoče, da bo Eisenhovver odpotoval v ZDA, če se bo pokazalo, da je njegova navzočnost potrebna za uspeh načrta zakona za pomoč Evropi. Predsednik Truman je danes prišel z letalom iz Wa-shingtona v Nevv York, kjer je govoril na zborovanju 3000 predstavnikov ameriškega univerzitetnega tiska. Po govoru se je takoj vrnil na Florido. V govoru je Truman med drugim izjavil: «Ce bi bili po prvi svetovni vojni poslušali Wil-sona, sem gotov, da bi se bili zognili drugi vojni«. Omenil je nato socialni napredek v času krize leta 1930 ter poudaril, da je bil ta napredek mogoč zaradi dvajsetletnega programa «Fair Deal«. Nato je Truman branil zunanjo politiko svoje vlade in poudaril, da se ZDA ne morejo izolirati od ostalega sveta ter da se oborožujejo zaradi obrambe in ne zaradi napada ali zato, da bi nadvladali svet. flesoluciia nndne sMe v Tuniziji TUNIS, 15. — Tuniška na rodna stranka je včeraj izročila tuniškemu beju in francoskemu generalnemu rezidentu resolucijo s katero zahteva od beja, naj »poveri novi vladi, ki nima nobene posredne ali neposredne odgovornosti za žalostne dogodke zadnjih tednov, nalogo vzpostaviti zdravo upravo v deželi in obnoviti po-8ajanja med Tunizijo in Francijo«. Preteklo noč je bil izvršen proti stanovanju tuniškega mi-n sirskega predred ika Chenika atertat. Danes so objavili poročilo, ki pravi, da se je okrog polnoči ustavi] pred poslopjem avto jn takoj naglo odbrzel Kmnlu p zneje je nastala močna eksplozija, ki je razbila stekla na številnih oknih. Skoda je sam0 gmotna. Ministrski predsednik je pred kritkim do- A mr paša se vrne v London bil brezimno pismo, prisno v povratku se bodo nadaljevala posvetovanja rr cd njim in med veleposlanikoma Francije in ZDA. Predstavniki treh dežel so se dogovorili, da je potrebno nadaljnje proučevanje, preden . Mogoče sestaviti besedilo, ki bi ga bilo mogoče predložiti zunanjim ministrom, ko se bodo ti sestali prihodnji teden v Pari-u. Msnijo pa. da bo do pariškega sestanka besedilo že pripravljeno. Zdi se gotove, da zahodne velesile ne b >do enostavno zavrnile srvjeF>ih predlogov, temveč ockio r»,t*u drugim za-htevale, naj se dovoli komisiji OZN za Nemčijo vstop na sovjetsko področje Nemčije. Včerajšnji Grotevvohlov govor je napravil v Londonu slab vtis. V tem govoru vidijo jasen, čeprav posreden dokaz, da se moskovsko stališče ni prav nič izpremenilo, in pri tem zlasti poudarjajo, da je Grotewohl vnaprej zavrnil komisiji OZN za Nemčijo dovoljenje za vstop v Vz odno Nemčijo in da je poudaril, da je meja na Odri in Nisi do- končna. O zahodnem koraku v Moskvi z zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo pa piže danes diplomatski urednik londonskega »Timesa«, da je namen teh predlogov verjetno ta, da «poudarijo zahodno željo, da se tudi Avstrija uvrsti v skupnost svobodnih in neodvisnih narodov in v vsaj toliko ugodnih pogojih, kot so bili dani Japoncem in kot bi jih zahodne velesile rade dale Italiji«. List nadaljuje, da ni verjetno. da bi F.usi v bližnji bodočnosti pristali na sklenitev avstrijske pogodbe. V Bonnu pa je zahodnonem-ški zvezni minister za nemško enotnost Jakob Kaiser še enkrat odgovoril Grotewohlu čeprav ga v svojem govoru ni omenil z imenom. Govor je prenašala tudi zahodnoberlin-ska radijska postaja RIAS. Med drugim je Kaiser dejal, da so sovjeti v svojih odnosih z Nemci »vedno uporabljali tak-tiko železne pesti pokrite z žametno rokavico«. Da bi bilo mogoče skleniti mirovno pogodbo, je dejal Kaiser, je potrebno uresničiti naslednje vmesne stopnje: sporazum med zahodnimi velesilami za svobodne volitve v Nemčiji, svobodne volitve pod mednarodnim nadzorstvom, narodna skupščina in enotna vlada za vso Nemčijo, mirovna pogodba z Nemčijo, enakopravnost pravic in pogodba na osnovni pogajanj. »Takšna osnova vsake diskusije vzhodom« je izjavil Kaiser V nedeljo bo prišla v Bonn komisija OZN za Nemčijo Komisija je sestavljena iz predstavnikov štirih narodov (na zasedanju glavne skupščine OZN je bila v komisijo izvoljena tudi Poljska, vendar 't udeležbo odklonila) V torek bo komisija odšla v Berlin, kjer se bo sestala z županom treh zahodnih sektorjev, Ernstom Reuterjem Komisija je prosila tudi za dovoljenje, da bi smela obiskati Vzhodni B'ri lin in sovjetsko cono Nemčije, vendar je bila ta prošnja zavrnjena, V Chicagu pa je danes govoril avstrijski podkancler Schaerf. ki je izrazil mnenje, da bodo »Rusi odobrili pogodbo z Avstrijo šele, ko bodo prepričani, da je v Evropi mogoče vzpostaviti resničen mir« odal je: «Prepri'an sem da pogoji pogodbe ne bodo odvisni od Rusov, temveč od vojaške in gospodarske moči ostalih evropskih dežel«. ministrski predsednik Hilali peča med d:ugim izjavil: »Zdi se, da heče wafdistična stranka s tem da zahteva takojšnjo ukinitev obsednega stanja, ki ga je s°ma uvedla, preden je bila odstavljena z oblasti pred šestimi tedni, spodbujati k no-, vemu uporu. Wafd stična stranka spodbuja vseučiliščnike, naj povzročajo nerede in zmedo. Razen tega se skuša otres!i odgovornosti za zadnje dogodke. Položaj tistih, ki so delcva-li proti državi, -e bi] predložen sodni oblasti, k* Ra bo pro-’Jči’a pravično in poštene«. Mini trski predsednik je nato dejal, da bo njegova vlada očistila državno upravo, »dokler ne bedd zadnjj elementi korupcije iztrebljeni«. Dodal je, da čiščenje ne bo omejeno na wrf-diste. pač oa se bo razširilo na vse korumptirrne elemente. Pripomnil je tudi, da ga notra-n*e čiščenje ne bo odvrnilo od njegove glavne naloge, ki je doseči zadovoljitev narodnih teženj: umik britanskih čet s področja Sueškega prekona in združitev nilskega področja. Medtem javljajo, da je bivši egiptovski poslanik v Lord~nu Amr paša prenehal biti svetovalec za zunanje zndeve Faru-kovega kabineta in je zonet nrev-el funkcije postemka. Kakor iz.iavlia.ip obveščeni krogi, se bo verjetno v kratkem vrnil v London. Neusisio posredovanje glede iranskega petroleja TEHERAN. 15. — Noc°i Pre-vladuje v Teheranu vtis, da napori predstavnikov Mednarodne banke za rešitev petrolejskega spora niso imeli uspeha. 7.di se namreč, da nameravajo strokovnjaki banke od potovati prve dni prihodnjega tedna v ZDA in da nimajo no-oenega načrta, ki bi predvide val njihov povratek v Teheran za obnovitev pogajanj. Neki član iranske delegacije je izjavil, da se predstavniki banke niso še zavedli dejstva, da je Perzija podržavila svoj petrolej. Kako bi morali drugače zahtevati popolno nadzor, stvo in popolno vodstvo nad to industrijo? Kakor se zdi. nimajo angleški krogi v Tehera nu nobenega namena dati pobudo za nov poizkus nadaljevanja pogajanj. Po današnjem »estanku med delegacijo Mednarodne banke in iranskimi predstavniki je delegat banke Hector Proud-homme izjavil: »Odpotovali bomo pred 21. marcem in ne vemo. kdaj se bomo vrnili. Zdi se, da bodo pogajanja trajala še dolgo«. DUNAJ. 15. — Praški radi; poroča da so danes obsodili 12 češkoslovaških državljanov zaradi obtežbe, da so podoirah ameriškega novinarja Ootisa pri njegovem vohunskem delo vanju. Eden od teh obtožencev je bil obsojen na smrt. ostali oa na zaporno kazen od 12 do 18 let * SAARBRUECKEN, 15. — Po. ročilo posarske vlade javlja, da so francoski in pešarski parlamentarci, ki so se sestah v Saarbrueckenu, sklenili, da bodo ostali pri sedanji nolitiki posarske vlade in pri gospodarski združitvi s Fran-ri'o Francoski predstavni’ i so izjavili, da bo Francija ščitila politično neodvisnost Posarja. ★ BERLIN, 15. — Ameriški za- kladni Cen a rt m a n je očreil blokado dolarskih računev emisijske banke Vzhodne Nemčije v ZDA. Ameriški pritisk na grško viado Ameriško poslaništvo v Atenah in državni departman zavzela stališče proli načrtu za vzpostavitev piopor-cionalnega volilnega sistema - IzjavH giške vlade Hilali paša obtožuje wafdiste francoščini, ki je vsebovalo grožnje proti njemu in njego vim kolegom. KAIRO. 15. V svojem na povedanem govoru po radiu ob obletnici egiptovske ustave je ATENE. 15. — Grška vlada je danes zavzela stališče do iz. jave, v kateri se je ameriško poslaništvo včeraj izreklo pro: ostane i ti morebitni vzpostavitvi pro-z porcionalnega volilnega sistema v Grčiji. Vlada je po današnji seji izdala sledeče poročilo: «Ce je naravno da se ameriška vlada zanima za bolj. šo uporabo ameriške pomoči, mora vendarle grško ljudstvo in njegova vlada odločati, na podlagi katerega volilnega sistema naj se v državi vlada v okviru ustavnih določb; sistema ki ga izbere parlament na podlagi narodnih interesov«. Kakor znano, je grška vlada včeraj v zadnjem trenutku u-rilaknila svoj načrt zakona za vzpostavitev proporcionalnega sistema. Odločitev tozadevne ga razpravljanja je zahteval ministrs.a predsednik Plasti-ras, dokler ne ozdravi Opozicijski tisk je že obtoževal liberalce v vladi, da hočejo izkoristiti Plastirasdvo bolezen in doseči odobritev proporcionalnega sistema Medtem pa je ameriško poslaništvo v Atenah izdalo poročilo ki pravi; «A-meriški poslanik je zahteval od načelnika kabineta predsednika plastirasa. naj temu zagotovi, da te ameriška vlada strinja in podpira njegovo od; ločitev, upreti se vzpostavitvi proporcionalnega sistema v Grčiji. Ameriška vlada je tudi mnenja, da bi povratek k proporcionalnemu sistemu imel kot neizbežno posledico podaljšale vladne nestalnosti in takn porazne učinve na uspešno uporabo ameriš-k« pomoči Grčiji, da ima ameriško poslaništvo za svojo dolžnost podati to izjavo, da podpre patrio-tično stališče, ki ga je zavzel ministrski predsednik do tega vprašanja«. Kakor je znano, se je 0P°Z'* cija vedno strinjala s Plasti-rasom in se upirala proporcionalnemu sistemu trdeč, da bi na podlagi tega bilo izvoljenih v parlament vsaj 30 komunističnih poslancev. Ministrski podpredsednik Venizelos pa je danes tisku zanikal, da je vlada predložila zbornici načrt za volilno reformo, ter je izjavil, da vlada deluje sporazumno s predsednikom Plastirasom, Notranji minister Rendis pa je potrdil. da je pripravil načrt za kona za reiormo volilnega sistema po nalogu ministrskega podpredsednika. Ameriški državni departman je danes podprl vmešavanje a-meriškfga poslanika v grške zadeve in njegovo stališče proti vzpostavitvi proporcionalnega sistema. Predstavnik državnega departmana je nam reč izjavil, da je ameriški poslanik Peurifoy podal omenie-no izjavo «zaradi naravne želje, da skrbi, da se vojaška pomoč Grčiji uporabi na kolikor mogoče učinkovit način, in zaradi mnenja da povratek k pro. porc onalnemu sistemu ne bi bil pozitiven korak v tem smislu«. Predstavnik Je pripomnil, da je izjava poslanika v skladu s stališčem ministrskega predsednika Flastirasa in dru gih grških političnih voditeljev. Kar se originalnosti tiče, je j iz besedila spomenice, ki je priložena Gromlkovi noti, precej jamo razvidna podobnost z znanimi predlogi pra ke satelitske konference o Nemčiji, torej s predlogi, ki jih je sovjetska delegacija zaman skušala uveljaviti na pariški konferenci namestnikov. Novo je le eno: Moskva je nenadoma zapustila zahtevo po popolni dem.'1 itarizaciji Nemčije in do-pulča, v svojih novii predlogih, ustanovitev omejene nemške vojske. Rekli smo, da ta manever ni bil povsem nepri.akovan. De-jans1 o je razvoj dogodkov v zvezi z Nemčijo v zadnjem času kar ponujal Moskvi prVoi-nost, da pristavi svoj piskr ek. Spomnimo se samo na dolgo in težko diskusijo o evropski vojski v francoskem par a-mentu, ki jo je Faure komaj uspešno zaključil po nekaj neprespanih nočeh in po številnih parlamentarnih manevrih m kupči ah, spomnimo se angleške previdnosti pri obravnavanju istega vprašanja, spomnimo se močne socialno demokratske opozicije v Nemčiji. ki se upira Adenauerjevi politiki, spomnimo se na Posarje in ce na celo vrsto dogodkov in dejstev iz zadnjih mesecev, pa bomo videli, da Moskva ni zaman računala, da je položaj zrel za n en poseg. Na za.iodu so skoraj soglasno ocenili sovjetsko noto kot ponoven poskus, da se zavleče ali celo prepreči oborožitev Nemčije. Ce pomislimo na vse podobne poskuse, ki jih je že podvzela moskovska diplomacija in ki, če jih opazujemo v celoti, da ejo jasno predstavo o smeri sovjetskih prizadevanj, je ta ocena vsekakor točna. Seveda ni v njej obsežena vsa resnica, kajti preprečitev nemške oborožitve v okviru zahodnoevropskega obrambnega sirtema ni cilj sovjetske politike, temveč samo stopnja na poti k cilju. Nemčija .'a>iima Moskvo v dveh pogledih — v časovno b’ižjem, neposrednem, ki je ta da se ravnotežje vojačkih sil ne spremeni v sov etsko škodo, in v bolj oddaljenem, ki js ta, da hi nemški industrijski potencial, zvezan z znano nemško tehnično in organizacijsko sposobnostjo in z visoko kvalificirano delovno silo, pomenil važno spopolnRo in razširitev utesnjene sovjetske indn.-tri-ske baze. „B tka za Nemč jo" Skratka, v sovjetslem poskusu tekmovanja z ostalim svetom igra Nemčija vlono jezič a na tehtnici, ne samo v vojaškem, temveč tudi v gospodarjem. industrijskem oziru Neka i podobnega je povedal te dni tudi Harriman združenim kongresnim komisijam, ko Hm je prikazoval načrt pomoči tujini, le da je namesto Nemčije omenil vso zahodno Evropo: če bi se iremelj polsti’ zahodne Evrope, je deml N ar riman, bi se tehtnica in-dustrijske proizvodnje nagnila nevarno v n;eoov prid. Mogotci v Kremliu to prav dobro ve lo — ver etno dokaj bolje l:ot večina ameriških senatorjev in kongiessmenov. Tako se sbitka za Nemčijo« nadalju e. Koli'-o dobička bo prinesla Moskvi njena zadnja poteza, bo pokazala prihodnost. Sicer pa se je Kremelj v zadn em času že navadil, da mora biti večkrat zadovoljen : drobtinicami z bogatinove mize: da iz zadev, ki mnogo obetajo, izvleče le majhno korist ali pa sp'oh nobene. Naše mnenje je. da b0 tur]t to pot tako. Vprašanje Nemčije je tako zavleteno. da je težko zadovoljiti vse hkrati. O tem so se prepričali v Wa-shingtonu, ko so morali ugotoviti, na koliko težav zadevajo načrti za vključitev Nemčije v zahodnoevropsko skupnost Trditev velja seveda tudi za drugo stran, se pravi za Mo skvo. iwvjetska načela, na katerih naj bi slonela mirovna pogodba z Nemčijo, so nedvomno za Nemce zelo privlačna: pop čina neodvisnost in suverenost, e-notna vlada, lastna vo;s' a z lastnim poveljstvom, neoviran dostop na svetovna tržišča, svoboda v industrijski proizvodnji Pse bi bilo v re u. ko ne bi bilo vpra anje nemških vzhodnih meja. ZSSR vzlram pri Potsdamu. Potsdam pa pomeni mejo na Odri in Nisi odstopitev Pomorjanske in Sle-zije Poljski — stvar, ki Nemcem ne gre v račun, ker ne morejo razumeti, zakaj bi mo-rali prav oni plačati Poljakom odškodnino za poljska vzhodna ozeml-a. ki so jih pobrali Rusi. Tu se je Moskva zap etla v lastno mrežo. Poleg tega glavnega kamna spotike, ' j bistveno zmanjšuje uspeh sovjetskega manevra pri Nemcih, je še eden: prepoved Nemčiji, da stopa v določene politične in vojake zveze je v bistvu omejevanje tiste suverenosti, ki jo moskovski pred’ogi v prvi točki tako slovesno prog'a~aji. Ce bi zamisel o lastni, čeprav številčno omejeni po ski naletela na ugoden odmev pri Nemcih, je pa prav obratno pri Francozi1.. Po prvi sve'nv-ni vojni je versajska pogod' a omej la nemško vo.sko na 100.000 mož. Iz te »Reich- swehrn, kjer so se ohranili najboljši nemški pojaški kadri, se je v ugodnem trenutku razvil ogromni Hitlerjev vojaški stroj. Tega se v Franciji prav dobro zavedajo in čeprav je danes položaj le precej drugačen kot takrat, in nerpšlce možnosti mnogo bolj omejene, se povprečen Francoz za to razliko ne meni mnogo. Maurice Schuman. podtajnik francoskega zunanjega ministrstva, ki se mudi po zasebnih opravkih (predavanja) o Angliji, je ob novici o moskovskih notah izrekel pomembno besedo: Rapallo. Gre za remi? niscenco iz dobe po prvi svetovni vojni, ko je bila hgurzka riviera priljubljen kraj za mednarodne konference vseh prst. V začetku leta 1922 se je na Rivieri zbrala velika evropska mednarodna konferenca, ki ima v zgodovini sicer ime po Genovi, ki pa se je odigrac vala po raznih obalskih mestih tja do Cannesa. Ko so se na tej konferenci poga anja med vojnimi zavezniki in komaj ustanovljeno Sovjetsko zvezo o ure Hivi ruskih državnih dolgov (in s tem, jz bilo zvezano vprašanje priznanja Leninove vlade in obnove diplomatskih odnosov), tako rekoč razbila, je so-j^t-ska delegacija nenadoma podpisala pogodbo z Nemčijo. To se je zgodilo 16. aprila 1922 p Rapallu. Pogodba (in njena zgodovini: je zanimiva: ob 2. uri ponoči je sov etski delegat C,Čerin po te'efonu poklical hotel, kjer je stanovala nemška delegacija in ponudil pogodbo; sledila je gnamenita ekonfe-rencav pidžamaht.na ka‘eri so nemški delegati, takšni, kot so vstali iz postelje, skle nili sp eje-ti sovjets' o ponudbo) je dolo.ar la obnovitev diplomatskih odnosov med o’ ema državama, medsebojno odpoved rrp"raci-jam in drugi odškodnini in pa čim tesnejše gospodars’ e stike. Učinek pogodbe je bil prava »bomba«. Seveda se je tudi v tem pogodu po'0'iaj vsaj toliko spremenil kot glede oborožitve; a-nalagija velja v glavnem le za možnost nepričakovanega sporazuma med Nemčijo in Rusijo In v tem pomenu je beseda Rap-Vo za Francoze še vedno veliko strašilo. Spet drugje žuli čevelj An-g.eze. 1 i so najbolj zas , b^eni, da se ne bi spet pojavil na svetovnem tržišču možni nemški konkurent in zmanjšal že tako nezadostno angleko zunanjo trgovino. Zato nekatere točke sovjetskih predlogov tudi za angleška ušesa ne zvenijo preveč prijetno. Nsmšija m Avstrija Po vsem tem bi morali reči, da je sovjetska nota že vnaprej obsojena na neuspeh. Toda ali si Moskva res zeli sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo sploh, in še posebej po načelih, ki jih je predlagala? Vsa sovjetska povojna po itir ka nam daje pravico, da o tem dvomimo. Vprašanje Nemčije se je p zanjem času zelo zapletlo, o' e-nem pa se vendarle usmerilo po poti, ki si jo želi Washing-ton, to je, h konkretnemu vključevanju Nemčije, vsaj Za .odne. v atlants :o skupr ost. Vendar podi ta pot po ozkem grebenu, sredi med prepadi. Le majhen sunek, in vse utegne pa ti v vodo; naj se vprašanje Nemčije še malo bolj zaplete, in njena oborožitev oo spet glavna točka dnevnega reda neštetih konferenc, pa prav nič več. V tej luči moramo razumeti sovjetsko noto: poveča naj zmeao, ki vlada o':oii Nemčije. V Zahodni Nemčiji naj vzpodbudi opozicijo, ki zah leva vreavsem združitev vse države m se upira ocoro-itvi v okviru evropske vojske. V Franciji naj podpre tiste tendenci, ki se zavzemajo za l akršen koli sporazum v ZSSR. samo da se odvrne nemška oborožitev, V Angliji na c repi paci.istič-ne tendence, ki se tu in tam pojavljajo. Po dosedanjih reakcijah je še težko soditi, koliko gre Moskvi ta njena setev v klasje. Toda dejstvo, da je bila uradna reakcija celo v Washingto-nu zelo previana, do' azuje. da zahodne vlade upoštevajo vse psihološke možnosti, ki se skrivajo v sov.etskem manevru. Kajti končno, če se Moskvi vse izjalovi, ji le ostane še možnost zmage v propagandistični bitki. Zdi se. da ji zahod p današnjem položaju tudi tega noče pustiti. Poleg tega ima zahod —• spet bolj na propagandističnem kot na konkretnem političnem področju — v rokah močno karto; Avstrijo. Te možnosti so se tri velesila tudi takoj poslulile in predlagale Krem1 ju. naj kot dokaz svoje «dobre in iskrene« volje najprej omogoči sklenitev avstrijske pogodbe, naj torej o-mogoči rešitev dokaj manj zapletenega vprašanja, nakar bi bilo mnogo la e za.eti odmotavati ta’:o zamotan klobčič kot je Nemčija. Mislimo, da smo sovletski odgovor že uganili. To prav-j zaprav ni težko, kajti v propagandistični vojni je mogoče nu debelo operirati z zahtevami po dokazili dobre volje in Moskva — ki ji dobre volje prav zares manjka — se tega obilno poslužuje. Zelo verjetno je torej, da bo Moskva odgovorila Z že znanim argumentom; Trst. Tu smo pa zadeli oh razne govorice, ki so se razširile že takoj po k on cu konference v Lizboni, ko so se zaželi «trije velikim pogovarjati o Apsfrtji in ko se je tudi De Caspen iz še ne popolnoma razčiš enih razlogov nenadoma splašil. Seveda, govorice so eno, Resničnost pa drugo. Zaradi te-fia nikakor nočemo namigovati, da bo tržaško vprašanje kar čez noč rešeno. Nasprotno, najbolj gotovo se nam zdi. da bo vse ostalo pri starem: v Nemčiji, v Avstriji in pri nas. r. e. Daacs. nedelja 16. marci Hilarij, Velislav Sonce vzide ob 6.17, zatone 18.12. Dolžina dneva 11.35 ban vzide ob 24.00, zatone ob 7.si. Jutri, ponedeljek 17. marca Jedert, Ljubislava neizmerno Pomni Tolmincem Akc.ja Zveze proso t-nth. društev zn zbiranje / pomoti prizadetemu prebivalstvu na Tolm inskem je o teh dneh s plebiscitarnim odzivom pri , darovanju dokazala ljubezen slovenskega naroda v zamejstvu do svojih bratov. V denarju in blagu je bilo nabranih okoli 700 tisoč lir. AfccUa se še vedno nadaljuje in vsakdo, ki bi želel prispevati svoj delež, naj pohiti na sedež Zveze prosvetnih društev v Gorico VI. Ascoli 1 ali pa k vaš’’im poverjenikom. NcNtr|Miont orožnikov Doberdobski orožniki so prepovedali ljudem zbiranje prostovolinih prispevkov za tolminske ponesrečence in zabteoali. da gredo 1’udie is'at dovoljenje za to akcijo na gorilko kvesturo. Isti o-rožniki niso lansko leto nikoli vprašali, ali ima o hu-tje. ki so nabirali prostovoljne prispevke za poplavllence v Padski nižini, od kvesture izstavljeno dovoljenje! 8. marec Zveza slovenskih žena v Gorici je na dostojen naiin proslavila mednarodni praznik žena S. marec. Zene so t’-l enie. da bodo napravile vse, da bodo svoje o‘roke vzgajale v slovenskem duhu, kar je važen pogoj za ohranitev naše narodne bitnosti. l'n< ogledali. Vendar je vest pr'šla prekamo in zato večina ne bo šla na ogled razstave. V prihodnjič bi bilo ob takih prilikah želeti, da bi Kmetijsko nadzomištvo vraprej in pravočasno obvestilo slovenske kmete o takih razstavah, da bi se lahko pravočasno nanje pripravili, Se najbolje pa bi bilo. da bi nadzomištvo vzelo take izlete pod svoje pokroviteljstvo, da bi bila organizacija ogledov čim uspešnejša. ški srajc, 6 volnenih moških maj z rokavi, 3 pare moških hlač, 2 ženski volneni jopi, 1 volneno majo, 1 žensko krilo, 1 kratke moške hlače v vrednosti 50.000 Izr. Ušaj Ida: 1 ženski zimski plašč, 2 para čevljev v vrednosti 10.000 Ur. Diskr-m nacja orožnikov v Doberdobu DOBERDOB, 15. - Iz Dober-doba so nam ljudje z ogorčenjem sporočili vest, da so tam. gajšnji orožniki prepovedali ljudem ki so nabirali prispev ke za prizadeto prebivalstvo na Tolminskem, nadaljevati s to akcijo, ampak da morajo oditi na goriško kvesturo in si tamkaj preskrbijo potrebno dovoljenje. Ni nam znano, ali so denar pridržali ali pa gakš-no osebo aretirali. V vsakem primeru gre za dejanje, ki je do kraja vznemirilo naše ljudstvo, ki tako nesebično žrtvuje od svojih skromnih dohodkov za svoje Podatki 9. ljudskega štetja v goriški pokrajini V tej razpredelnici objavljamo podatke iz devetega ljudskega štetja v goriški pokrajini, Ti podatki nam kažejo, da je v naši pokrajini 30.698 stanovanj s 105.258 prostori. V teh stanovanjih prebiva 34 919 družin, kar pomeni, da je nad štiri tisoč družin brez lastnega stanovanja. Iz razpredelnice je tudi razvidno, da je pristojnih v pokrajino 132.443 pre bivalcev ter da je med temi število žena preseglo skoraj za šest tisoč število moških. Skupnega navzočega prebivalstva pa je 133 352. V sami Gorici je 40.117 stalnega prebivalstva, navzočega pa 42-500. OBČINE STANOVANJA (vštevši jame, barake in podobno) ZASErENA Stev, uporabni prostori stanujoče družine NEZASEDEN 5 Stev. uporabni prostori PREBIVALSTVO PRISTOJNI Moški Zenske Skupno PRISOTNI GORICA, 15, — Na sedež Zveze slovenskih žena v Gorici so prišle čestitke Glavnega odbora Antifašistične ženske zve ze iz Ljubljane in Glavnega odbora Slovensko-italijanske zveze iz Trsta k mednarodnemu ženskemu prazniku 8. marca. Goriške žene se čestitkam najtopleje zahvaljujejo. Vinogradniki na Os'avju so morali plačati gobo OSLAVJE. 75. — Na Oslavju so svojčas že ustanovili vinarsko zadrugo, ki verjetno ni bi. la med prebivalstvom dovolj občutena in je. .(ato praktično prenehala obstajati. Kmetje katerim je vinski pridele^ e-den izmed glavnih pridelkov, so bili s tem močno prizadeti in se zato v večini oslavskih hiš danes potožijo, kako hudo jim je, ker ne morejo vina prodajati. Vinogradniki vedo povedati, da so okoli meseca novembra hodili po hišah od carinskega urada in nosili opozorila, da mora precej kmetov plačati denarne kazni. Po pravilniku je določeno, da lahko vsaka družina pridr ži po dva hektolitra vina za vsakega družinskega člana Vse ostalo je treba prijaviti in sicer zelo natančno, ker carinski uradniki premerijo količino vina in kaznujejo vsa. kega, ki ga je skušal utajiti V marsikateri k,eti s« je takoj po prijavljeni količini pridelka vino pokvarilo, vendar so zani morali kljub temu plačati carino. čeprav so potem skvarje. no vino prodajali za kis. Naravno je, da so carinski uradniki pri tem poslu nadvse strogi. Sicer pa drugače tudi ne more biti. Po podatkih je razvidno, da je pri sedanji po krajinski razsežnosti ravno to-liko carinskih uradnikov, kot jih je bilo v službi v goriški pokrajini pred vojno. Nedavno od tega je Italijanska poslanska zbornica odobrila zakon o pristopu Italije h konvenciji OZN, ki obsoja genocid. O tem so že pisali italijanski in naši časopisi. Ker vemo, da beneški Slovenci ne berejo italijanskih ča~opisov in zvedo novice le iz slovenskih, bo prav, da o tej stvari ponovno spregovorimo, zlasti ker vemo, da imajo Italijani gluha ušesa za naše zahteve. Pri nas je namreč še mnogo ljudi, ki ne vedo, da je Italija sprejela omenjeno konvencijo. ki se je pa seveda ne drži. Iz svojih izkušenj vemo, da je italijanska gospoda, ki nam vlada, vedno bila hinavska. Zato podpiše magari sto konvencij, toda nobene ne spoštuje To lahko mi, beneški Slovenci, potrdimo s tisoč dokazi. Pri nas bi temu rekli, da nosi italijanska vlada zunaj ovčjo kožo, znotraj pa volčje srce. To nam kaže že italijanski podpis mirovne pogodbe leta 1946 v Parizu, ko se je Italija obvezala, da bo da’a vse človečanske in narodne pravice vsem narodnim manjšinam v Italiji. Od teh obljub pred 21 državami se ni uresničilo glede nas, beneških Slovencev, niti toliko, kolikor je črnega pod nohtom. V ustavi italijanske republike pravi šesti člen, da bo Italija ščitila pravice jezikovnih manjšin. V resnici pa ne ravnajo nikjer na svetu tako slabo z manjšinami, kakor ravnajo v Italiji s Slovenci, še prav posebno pa z beneškimi Slovenci. Italijanska vlada ni kriva le zato. ker ne spoštuje mednarodnih pogodb in sklepov, ki jih je tudi ona podpisala. Ona izvaja tudi genocid proti naši narodni manjšini in ker je sama pristopila h konvenciji o genocidu, bi jo morala OZN zaradi tega tudi obsoditi. Šestdeset tisoč beneških Slovencev čaka že pet let. to je od podpisa mirovne pogodbe, kdai bodo odnrli v Beneški Sloveniji vsaj eno slovensko šolo Otroci morajo namreč prisilno obiskovati italijanske šole in celo plačevati globo za vsako slovensko besedo, izgovorjeno v šo’i. Ob’asti, kot je n. pr. sodnik v Tarčentu, ustrahu-e-10 starše, ki imajo svoje otroke v Slovenskem dijaškem domu v Gorici. Razne gosoode v Vidmu je hudo prestrašila mala knjižica slovenskih molitev, ki jo je izdal stari msgr. Trinko. kot da bi Šlo za pravi državni prevrat. To je le nekaj primerov, ki pa nam jasno kažejo, kako namerno uničuc’o našo manjšino, čemur lahko po pravici pravimo genocid. Skupno Kopriva ................... Krm in.....................’ Doberdob Dolenje Fara.................... . • Foljan-Ravnopolje .... Gorica................ Gradiška .................. Gradež................ Mar ano ................... Tržič...................... Romana ........ Ronke ........ Zagraj....................... Škocjan , . . . . . . . Steverjan.................. Sv, Peter ob Soči ..... Sovodnje .................. Starancan ......... Turjak..................... Skupaj v pokrajini . . . . 1.090 4.093 1.187 17 83 2.347 2.543 2.066 7.625 2211 30 151 4.163 4 719 270 962 294 5 15 722 744 225 914 226 10 36 599 .565 371 1.711 473 11 39 980 1.030 612 2.202 701 1.2 37 1.326 1.368 10 090 34.984 11.571 88 252 18 126 21.991 1 230 4.566 1.342 41 150 2.474 2718 1.960 5.930 2.157 75 246 4.287 4 468 387 1.477 411 8 29 852 912 5.029 17.407 6.891 66 246 U 752 12.574 1.055 3 667 1.055 18 60 2.229 2.280 1.930 6.277 2239 24 79 4166 4.361 579 2005 630 18 69 1.203 1.237 1.020 3964 1.179 18 71 2.767 2.746 209 734 219 — — 508 519 398 1.455 431 4 20 961 94! 402 1.530 460 4 13 887 987 648 2.043 708 9 25 1.500 1.511 519 1 732 534 7 25 1 185 1 188 30.696 105.258 34919 465 1.646 | 83.034 09 409 4.890 4.835 8.882 8 669 1.466 1.404 1.164 1.154 2.016 1.960 2.694 2.671 40.117 2.500 5.190 5 395 8 755 8.719 1.765 1.738 24.326 't 966 4.509 4.371 8.527 8.22>2 2.440 3341 5.513 5.353 1.027 1.020 1.904 1.927 1.874 1.847 3.011 2.955 2 373 7.315 132 443 | 133.352 lllmopol na zvpličanip I sew i svoj I o GORICA. IS Pred dnevi je neki župnik v voji pridigi zveličanju J dejal, da ase bo zveličal sa-—] mo tisti, ki bo vpisan ah * ki bo sodeloval v Sloven ski krščanski zvezi, da pa mu tega zveliča nja ne bo izgovoril noben odvetnik... Marsikdaj se tudi sliši, da je branje «Katoliškega glasni e-nako krtačeniu duše v kakšni temni spovednici in da je treba med drugim prenehati s polovičarstvom, ki »e kaže pri tem, da veliko število vernikov čita tudi brezverske časopise, kot se to dogaja v Bratu-ževi kavami, kjer je od časa do časa videti celo duhovnike ki s precejšnjo vnemo čitajo izobčeni »Primorski dnevniku Te ugotovitve so nadvse važne in dajo slutiti, kako skušajo goriški klerikalci okoli SKSZ pridobiti pozicije in vzeti krmilo dela slovenskega ljudstva v svoje roke. Koliko jim bo to uspelo, je še vedno vprašanje, kajti veren slovenski človek je pričel spoznavati politikantstvo gori ikega klera in predvsem hdap-*evanie nekaterih slovenskih duhovnikov italijanski sovini stični duhovščini, ki je s pri hodom nadškofa Am’- rosila zo vet dohsvojega uradnega | poglavarja. Poslovan:e trgovin za sv Jožef GOR. CA. 15, — Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse Interesente, da bodo v sredo 19. marca na praznik sv. Jožefa vse trgovine ves dan zaprte razen pekam, mlekarn in cvetličarn, ki bodo poslovale samo v dopoldanskih urah. Tudj brivnice in damski saloni bodo na ta dan poslovali Po polDrazničrem urniku, in sicer od 8. do 13. SOVODNJE, 15. — V ponede. ljek se bo v Sovodnjah sestal ob 17. uri občinski upravni od-oor W Eno uro kasneje pa se bo sestalo občinsko podporno društvo (ECA), ki bo razpravljalo o obračunu za leto 1950. Nastop di;akov glasbene šole GORICA, 15., — Številno di-jaštvo in starši nastopajočih so v četrtek zvečer do zadnjega kota napo'nili dvorano glasbene. šole. V prisrčnem vzdušju, ki ga je ustvarilo pretežno dijaško občinstvo, so najboljši gojenci glasbene šole, med katerimi jih je bilo mnogo takih, ki so komaj splezali na stol pred klavirjem, nastopili zelo neprisiljeno in brez zadrege zaigrali vsak svojo skladbico. Med najmlajHmi n s je s svojo nepriril enostjo in gotovostjo najbolj presenetila Alenka Plesničar, ki je zaigrala Presto iz 4. C'ernenVjeve sematine ter Brahmsov poenostavljeni valček. Ostale točke sporeda so bile: A. RačnV: »Pastirček* in «Ki-tajček rlešes, fej ju je zaigrala Ada Makuc; Fr. Behr: sZa kratek času, Edes Boškin; F, Bar yer; «Allegrettcn>, Suzana Ličar; Walter Gražiani: «Valček» in Josip Pavčič: ePtičkas, Daša Tomšič; Fr. Beher; »Veselje*, Lilijana Bcmini; Fr. Beher: «Barkarola* ip J. Pavčič; «Izidor ovčice pasel*, Radovan Pelicon; J. Varthal: »Andantino in allegretto iz Sore. št. 3», Adrijana Savle; na gosli v spremstvu klavirja je Egon Peric zaigral T. MiHčevc »Na gugalnici» in Emil Devetak Plevelov: »Pando iz cp. S*; Dia-belliiev APegretto in Rondino sta šttrlročvo odigrali Ivanka Boneta in M "raja Feri'tič. Z" J-nja točka sporeda, in sicer Fr. Fr. Kohlau «Allegro in Allegro burletco iz Sematine v a-molv» ter M. Tomreva: «Predica* sta zaradi dijakove bolezni odpadla. je umrl. Pog-eb, ki je bil v sredo 12. t- m., je pokazal, k?-ko je bil pokojni Jožef priljubljen, saj ga je spremljala na njegovi zadnjj poti velika množica l u-di. Žalujoči družini izrekamo naše najgloblje sožalje. Topolovo V naši vasi smo dobili prvič trgovino jestvin. Odprl jo je naš vaščan Trušnjak Viktor. V Topolovem je okoli 50 družin in Viktor upa, da mu bo kupčija nesla, kar mu želimo tudi mi. Dreka Skoda, ki smo jo utrneli zaradi snega, je zelo velika. Pri nas ne pridelamo drugega kot krompir in z njim se preživljamo ter ga tudi prodajamo, če nam ga kaj ostane. Plačev" ti moramo namreč enake davke kakor drugod, kjer imajo mnogo več pridelkov. Letos pa smo v zelo težkem položaju, ker ne meremo prodati krompirja o nravem času, Let-s ne mTe priti do nas noben trgovec, ker je cesta še vedno zametena s snegom in preti nevarnost novih snežnih plazov. Zato se bojimo, da nam bo kromDir cst-1 v kleteh, ker furTnski kmetje so ga že začeR saditi jn ga morajo zato kupovati v drugih kraoh. Fojda 10. marca je bi! v naši vasi sestanek, na katerega so povabil' vse one, ki so dobili krave od Kmetijskega nadzorništva. Sestanka so se udeležili tudi nekateri strokovnjaki te ustanove iz Vidma. Ljudje so jim dve uri poročali o stanju dobljene govedi. Strokovnjaki so iih natančno vpraševali o z^ravht, hlevih, o času otelitve. o ko'ičini mleica itd. Se prav posebno pažojo pa so posvečali vprašanju slinavke. Pojasnili so kmetom, kako se ta bolezen pojavlja in kako je treba govedo zdraviti. Pojasnili so ljudem tudi. kako ie treba te krave molsti in kakšna krma jim najbolj prija. Brdo Zadnji sneg je povzročil veliko škodo v smrekovem gozdu, ki se razprostira v grapi ob Teru proti Muzcem. Ta gozd je last bratov Cuhno. Sedaj morajo posekati mnogo smrek, ki pa ne bodo uporabne za žaganje desk, ker je gozd še mlad. Zato bodo lahko uporabil] ta les le za drva jn kole. Breg Zaradi plazov so se morali prebivalci neče vasi za petna’st dni izseliti. Sedaj so se ljudie vrnili v svoje hiše. ki so ostale k rreči nepoškodovane. Sneg pa je odnesel kakih petnajst kop snega in s tem povzročil okoli 15 tisoč' lir škode. Ter V naši vasi zel° praznujemo praznik sv in imamo ta dan opasdo. Na. praznik namreč oznanja P" lad v Terski dolini, zato P« ja ta dan k nam m"ogo. si(, iz vse dolile in tutil 'rjna-vasi ter celo iz Tarčenta. mo, da bo lepo vreme m 08 / b0 obiskalo čimveč 1 juUi. Taksa državne koncesije za uvoz in ixw* GORICA, 1». - F-aan‘n?, I« mstrstvo je z okrožnico oo dne 24.1.1952 sporččl» carinskim uradom, da koncesij® •manjši tudi uvoz in izvoz nal _^er vržen taksi državne najmi količin blaga, kot na Prl uvoz in izvoz časopis°v' in knjig. ■evil Tožni na goriški p°* Odhodi', g44, Proti Trstu: 6.20, ^ pl-957, 13.53, 15.56, 20.24, 21.33, 23.30. ,59, Proti Vidmu: 5.42, 6.36, ji#. 8.28, 10.51, 12.52, Id-00' 19.09. 20.20, 23.09. Prihodi* jj), Iz Trsta: 5.39, 6.34, 10.49, 13.49, 17.21, 19-04' 22'54' „ g.*1 Iz Vidma: 4.18, 6.18. 'jjjS. 9.55, 13.51, 15.54, 17-23' 21.31, 23.37. ROJSTVA, SMRTI IN P0«( V g riški mestni ]: lo od dne 10. do 16. 17 rojstev. 10 primer0 in 4 -.-knjižen^ poroke. Rojstva: D’Agostm«, Menotti Lavra, C on tmi .gj#1 cij, Marengon Peter. Pavel, Olivo Roseia. P. V' Sonja, Blasizza AntonjT^. scato Ana, Šuligoj K81 Moretti Pavel, Reja , Rijavec Ro’a. CollcreaO .jjOi Donkcčič Fulviia. Lucija in Klanjšček Smrti: 77-letna , Gorjup por. Zanetti jv. <’ 88-letna gospodinja L Gherbavaz Ivana. 30-je gj-č sokcšclec Delpin Da rej. pjJ ni nočni čuvaj San^uniei!S 78-letni delavec Ne^tf Franc, > 77-letna ? - Scholz vd. Križman D8 rr^' letni upokojenec SfUK.«* t negild, 79-letni upok°jfi .S(#' ciulin Jožef, 84-letnaJ & nja Tomadin vd. mentina. 77-letnj Koren Jožef. Vknjižene poroke: v Kuy zene parim-c- - S8 .it nik ameriške v°i John in gospodinj8 .je %. Antoniia, agent P°L]inj» 5)1 rente Zdenko in tunro Rosa. orožnik Norbert in šivilja f. Jožica, zasebni urf Gregorio Anton in ur8 scher Anamarija. ŠPORTNA NEDELJA 3 Esperia nima upanja na zmafiP Prvenstvo I. divizije ima da-1 tega prvenstva, ki prejšnja le-Irana bo na domače^ ... I. 'srala proti Ederi > -g. , nes, v sredo 19. marca in pri- ta niso privlačevale občinstva hodnjo nedaljo počitek, katere-|$o letos lepo obiskane, poseb-ga pa bodo moštva izkoristila, no še zaradi dejstva, da so sko- Novi prostori prosu, društva v Štandrežu STANDREZ, 1J. - V to>-ek 18. marca bodo imeli v Stan-drežu prijeten večer. Otvorilt bodo namreč sedež prosvetnega društva in 9 tem ustanovili dovolj trdno osnovo za uspešno kulturno napredovanje v tem I tako zavednem goriškem predmestju. loterija VENEZIA 70 37 39 34 85 FIRENZE 23 63 18 1 84 TORINO 6 62 73 55 08 MILANO 22 24 65 4 90 PALERMO 35 67 40 4 78 ROMA 1 15 65 40 35 GENOVA 82 46 50 69 83 BARI 61 16 31 17 10 NAPOLI 16 3 65 37 69 CAGLIARI 18 45 30 36 46 K I N O VERDI. 14.30: ((Gospoda, vstopite!*, A. Fabbrizl. VITTORIA. 15: »Terezljan, A. M. Pierangeli. CENTRALE. 15: «En dan v New Vorkun, G. Keely in F. Sinatra. MODERNO. 14.30: »Pesem pomladi®, D. Scala in L. Cor tese. Zadnje predstave od 21.30; v Verdiju ob 22. da bodo odigrala neodigrane tekme. Popolno število odigranih tekem ima namreč samo prvak San Lorenzo, ostala moštva jih imajo nekaj manj, Tolmeč in Pagnacco pa celo štiri manj. Tekme v pretekli nedelji, to je v šesti nedelji povratnega dela turnirja, so se odigrale z znatno premočjo domačih moštev, razen Juventine, ki je v Sovodnjah remizirala z goriško Isontino, to pa vsled pristranskega sodnika in zaradi grobe Igre goriških igralcev. Zaradi tega so navijači hoteli tako sodnika kot gostujoče igralce po koncu tekme pretepsti. Prvak San Lorenzo je sedat trdno zasidran na prvem mestu kar s petimi točkami razlike od drugoplasirane Moše. V nedeljo je na lastnem igrišču prepričljivo zmagal nad ubogim moštvom tz Pagnacca. V Zagraju je tamkajšnje moštvo zmagalo nad močno ekipo San Gottarda. To je bila brez dvoma najzani-vejša tekma pretekle nedelje. Moša je prav tako na lastnem igrišču premagala moštvo iz Morara. V Tolmeču so doma čini dosegli neodločen rezultat z gosti iz Koprive, v Tava-gnaecu pa je moraš Manzanu pustiti eno točko. Uboga Esperia iz Vidma, ki že nekam tradicionalno drži zadnje mesto na lestvici, je izgubila v Pradama-nu proti tamkajšnjemu moštvu y lični formi in pro j likih podvigov. Tudi )gj)» mans B bo verjetno jj8ri opravil z moštvom j. Počival bo Zagra) D_ ^ts , V Sovodnjah P« fjuV«? j .15 uri srečali ek>P V B iz Standreža 10. ipne jf Gradiške. O izidu te*w ^ lo treba reči. da *lj8r PVf \ korist goltov, v Jw8n^f rt vorijo v korist j« tjf naslednji faktorj^^„Hločen fp šče, nedeljski ne aittJ $ proti sedanjemu P da j« f mans B tn dejs* ', p8^ alr rala Goričanov sedal radi nepričakovan tni(t.^ skega poraza na igr p* Voščimo domačim fltipr p uspeh, prijatelje dg bod8 vabimo na I8r!f^!l)t-e-drili svoje ljPb,)e”:8 H-ens-tva Lestvica prven".— ,( zije je naslednja- ? ^ 9,, ProRomansB {^ ? 3 2 $ J3 J »\\\m ltala B Villesse Mariamese Brazzanese Corona Zagraj B Straccis tuventina B Edera Fiamma 12 5 4 j ii 1'! i° J: 4 S 13 8 \ g 1? 3,| ij ||» 10 9 * ZAHVALA ^ Vsem sorodnikom, prijateljem, .^^Sastili sP<*^ vsem onim. ki so na kakršonikoli način P01, naše drage matere - KAROLINE ŠTREKElJ roj. PIREC se najprlsrfrneje zahvaljujemo, [jajpnsrvncje Miv«ijujcinu, _ ^ Kr^jjS^1 Posebno se zahvaljujemo č- 8- pr°s'fitj8- Gospodarskemu društvu v Gabrovcu c • ^ društvu v Gabrovcu, darovalcem ven ^ cm Zal Gabrovec, 16. marca 1952. bV81°i? !!i,,marca 60 Pretek-'evolur ^nJ1 50 5i Pavški hufis.-n , v neverjetno ta Položaju osvojili oblast. (Jf. blla prava vojna med hrbnm revolucionarnim tcv TJ” Parizom izdajalki ® 50 se zbrali v Versail- inoDitUi87,IJi ^oijepred oboro^in j ? 80 5e v Parlzu ra|i n ' Ipavci in reorganizi-boi h očalno gardo; v trdih kesa «° 'm P°‘as,il> tudi veli-»ili. J ev 'opov in spremo- Bilten "-»Ž^V lit opiCIllt" llW M^,vzh?ne dele mesta, la , Montmartra in Bellevil- PredJo? MVe trdniave. Thiers. Ppasednik reakcionarne vlade. V.2*:,y tem (Sasu stolova; v divjo ‘l!esu' °b koder je vodil cem ^‘opae^mio proti delav-kom.2- ,a, Imenovani Pariški pJorn; *’ hkrati pa oklepal kom- deiavip r iusi’ je poslal nad Kstnci «• rne eele' ki jih *«rom ^razorožili z izgo-to Ces bodo čuvali red fttosa I. taJai?!fko dejanje •lavšfv« ^P,rozil° Pravi uPor 'nižni - kateremu so se pri-ftlci ■ S* ma" obrtniki, roko-#i rt;!ni^liRenl1* msd temi zla-&ba „ Č ,vnela se je ostra V'a- ’ v kateri so se poražene ii p e. žete morale umakniti *st ter izprazniti tudi m«ta na južni strani k ‘?{n° 18. marca 1871. aiiaši '°cialistl po tej veliki d0 ,. ustanovili občinsko vla- ^estih °muno- Tudi v drugih Unrii " so, !e delavci-socialisti 8' andar niso bili kos vlad-‘ K'jub temu se Pa-iitl i- ./uuna ni dala prestra-tnest? ‘kore tri rr,es»r» držala U,- 8v°iih rokah. Thi ■ u<* boj se je začel, ko je nieir/.. c jv za ei, Upom;? 3 vlada poslala nad « zaf»i , gen- Mac-Mahona. ki le?an'• 0 imenovano drugo tipaj le rar za od južne in bili u.i ‘Irani medtem ko so Pih trj|“. v severnih in vzhod-okmo Delavci so zbra-bij,i. 8 100.000 ljudi, ki so odit Ji l1*. napade. Končno se jrsiil0 a)a vladnim četam po-kd* :.,,a so vdrle v mesto. ^ Vq1uc onarji so vodili tl it bjj.lv 83 obupno borbo še Jthta Jakost borb raz- ®* strani I* tera. da je padlo C(v wUP°rnikov nad 20 000 Nitui n°8o revolucionarnih t^i iTw.ie Padlo v bojih, *it i bili obsojeni na smrt, Iml ..Pregnanstvo. Reakcio-c*»i i"is® prizanesli niti star-. Pa, .,‘'"'»m. j8 komuna je živela 72 rnaj .r kljub svojemu krat-rNirin^i^nju je med bom-rb oblegovalnih to- •kUla. Prava vlada izdelala Jgled v reforme, ki so bile i^itnim.kasnejJim demo-J1* SJ Sibanjem; tako je iz-?‘vi drugim zakon o lo-.Naih , ,e od države, o svo- «lbrtkl i‘vah' zak°n o Pra-,‘btc *rie» mandata, če po-Al** “j,‘*Polnjuie volje vo-diHih 5?? 0 delavskih sin-vfbeo, i^T*an zacijah in poln* “»regi S f* le odpravlja- »i,Priiel» državnega aparata »•t»t, č, *raditi nov državni '.^htvr> i hi Ščitil delovno , i 1 »cim oeiovnu Ji M. njegove Interese. J°laiilaln° oboroženo silo je Y k Mn j ° gardo, kate-,8van,. Padali vsi državljani. b?Sam ,jjr10i':,a delavskim i ve ir,’ , a le cerkev od 2*1» t.? ,n:en° Imetje podr-J>v. ki Jzdala še vrsto skle-br°ljti r v direktnem na- liM šžittHta^m. socialnim re-ij. dstva ; koristi delovnega 8i , skcr il nierovo svobodo, sin fll nKi )a*no, da s« pred r>t or a}o Prikazati tj. pozaKi? 8'banje, pri > Vrv h n^- da je bil da fihpelti ,J*8jlb ukrepov, ki ^le V zn' tudi njen konec, »ir^zt* trou n,u svobode jav- •%' ‘entrla*8! giljotino, ‘IVft^Užbe J Jn nasilja teda-> nad delovnim ijud- tv^lk* . ta (u?ruIla ,e b" velik * tu ^arv,! y* J razred, zla-1‘Vn'^lh |i*» ženinu, ki sta H'un irpala gra-ftU> je 'r-d^o državi. V*4* lon^Hdl pokazala, da % i' ionarir . oa z»i« * gole„ določenega na-»»iLjrio *ra eRolzma vselej izdatl '*,ere-lal* kot .B"a’°da in lastne dr-df njUVole ,,|*‘av|tl na razpo-feu korist v,ega voini^Va' Prav v ‘‘dih primer.^?, do*lveli *te- «>S'Ql^nVc0 ‘° nam ^ v* «°,l>r»nii(.f'Xh^,kVkomu- Jji» ;vn)o C' k an,Ke k ^tltvr ^rtvov^r05'50 m v3j| Jem PoV 8VO- pokazali 8 *veta pot. ki 8 ll«» d irinui ~ pot. ki ! Jl'a?8hlrn0 u'Vo.b°ditvi. Ali, **'‘-enTn k' »h ie . dele ža osvoboditev S bližanih ?8 človeštva. , 0Wi, In razžaljenih. %» v'nr dobraad:„ kl s' ie 6tei Dri °kah j a meseca 3J» ‘ari^Jzor i 8'a}rno mesto dtd.Pu 18 nie k? hurbr r*» 'Pdn^u -!*°,yo ‘rPlie- ^il>lo n '2>r°v dHav UU^ Ch°v' nade in * e “mpatije za PO VOLITVAM V USTAVODAJNO SKUPŠČINO JUŽNO/A PA D IM E NEMŠKE DRŽAVR Kako se bo Imenovala nova država v sklopu zvezne (zapadne) nemške republike ZA KULTURNI DOM Do 25. oprila mora bili določen prv/i ministrski predsednik nove držnvH, ki je neslnla 7. združitvijo dežel Wurlemberg - Baden, Wurlemberg Huhenzollern in južni Baden Ko smo zvedeli zadnje dni!ne vlads, zgubilo to vprašanje za izide volitev v ustavodajno1 vsak pomen skupščino južnozapadne nemške države, smo se spomnili na stoletno borbo za in proti centralistični, za in proti federalistični Nemčiji. Odtenek te borbe se je odigral v povojni dobi v zvezi z ustanovitvijo nove nemške države. Nehote so dali pobudo /a to vprašanje zavezniki leta 1945, ko so razdelili zapadno Nemčijo v zasedbene cone, pri čemer so združili z ameriško cono severno Badensko in severni Wuertemberg in s francosko cono južni VVuertemberg s Ho-hezollernsko. To nas lahko čudi, če pomislimo, da sta zlasti Francija in Anglija vedno podpirali nemški partikularizem in da so prej imenovane pokrajine Napoleonova zamisel ki je preživela Dunajski mit (1815) ter da so obstajale že 150 let; to pomeni, da so se od-nesle kot življenja sposobne države. Res pa je. da je razvoj industrije ustvaril nove zemljepisne po-o e. ki jih nekdante knežje vlade in tudi repub ik.i po prvi vojni niso dovolj upoštevale. Tako so te deže.e vodile na primer svojo lastno prometno politiko; posledica e bila, da so morali domačini vzdolž 500 km dolge meje, ki sega od Mannheima do Bodenskega jezera in v katero se zajedajo doline in goreki grebeni. hoditi ure in ure po »inozemstvu« (Bademkem) preden so prišli na pristojno oblast. Bonnska vlada in parlament a z zakonom o razdelitvi Zapadne Nemčije upoš evale dr žavnopravno preureditev imenovanih dežel, kakor so jo vpeljali že zavezniki, in tako sta določila, da se bo prebivalstvo potebnim glasovanjem, ic! j'“ bilo določeno na 9. decembra 1951, izjavilo ali je s n preureditvijo zadovoljno ali ne Nekdanja Prusija ni bila naklonjena upravni reformi dežel; zavedala se je, da bi Ho-henzollemska. ki je bila podvržena nadzorstvu Prusije, v tem primeru zgubila svo:o samostojnost. Danes Prusija ni mogla protestirati, ona de facto več ne obstaja, ker sp si jo raz delile nekdanje zaveznice. Tretji— Hitlerjev rajh je pusti' meje dežel nedb'akftjene. ker je s tem, da je odpravil dežel- Nahas paša Maher paša Hilali paša ? paša : v Združitvi so se upirali v glavnem prebivalci Badna. Pristaši za pr.ključitev z Wuertember-gom so utemeljevali svoje stališče s tem, češ da bodo le obsežni in gospodarsko močni teritoriji sposobni podpirati fe deralizem, drugače bo obveljala le volja davčno zelo možnih in največjih dežel, ki kodo take vodile zvezni svet. Pri tem s< se sklicevali na neznatno in gospodarsko šibko pokrajino Sohlesvvig Holstein. ki živi pod rekakim varuštvom in od milosti zvezne države. Tisti, ki so bili za združitev so navajali tudi. da bo v primeru združitve pokrajin upravni aparat cenejši, da bo manj ministerstev. manj javnih nameščencev. da bodo nižji davki in to, da bodo nove dežele presežke kapitala investirale ra'ši doma. kakor pa jih oddajale zneznemu finančnemu ministru; severno Badensko bo skupno s severnim VVuertem-bsrrom razvilo svojo industrijo in v kratkem se jima bo pridružil še Renski Palatinat, ozemlje na levem breeu Reno-veca kolena. Zlasti pa so navajali. da sta južno BademVo ter južni Wusrfemberg s Ho-hen.zo'lernsko finančno šibki. med'em ko bo postalo Wuer-temberg-sevemo Badensko ena gospodarsko najmočnejših po-kraj'n zvezine republike. Za teritorialno preureditev sc bili zlasti socialni demokrati. kar pomeni, da zastopajo nekakšno centralistično državno misel. Isto velja za meščanske in nacionalistične s‘ranke. k so iih vodili bolj, če ne izključno nacionalistični razlogi, • moralni poraz V svoji propagandi govori Moskva ie o »četiti točki*, ker se boji povedati. da se severnokorejska in kitajska delegacija po njenih »"»sovito vot navodilih zavzemata za prisilno vrnitev vojnih ujetnikov to načelo pa branijo^ predvsem^ ■»o'n lroe c o araliir nol wnm\n l J r to prebivalstvo, nad katerim trg v slovenski vasi, razne cerkve in značilne zvonike ter posnetke podzemske »Častite jame« itd. Clankar izjavlja, da hoče pisati, najprej o podzemskem svetu in legendah iz krajev v Nadiški dolini, ki js središče naše Savije. Na.o opisuje Častito jamo, jamo prt Sv. Ivanu. Veliko jamo, Malo peč, omenja tudi pravljico o junaku in roparju Preklctu, o vilah Kri-vopetah: na vse t(> se bomo povrnili v našem listu ob drugi priliki. Ze danes omenjamo, da navaja avtor povsod slovenska imena, pisana v italijanskem pravopisu mn morda častne izjeme), ki J nita in darežljiva desnica vsi-eledajn na naše vn ake s so- j lila stotak ali medicinsko knji-vražnim očerom Ojačimo to-1 po. Mnogi od nas je bil dele-r?j propagando sedai in še bolj žen v tistih letih njegove bo- drilne besede, njegove materialne pomoči in dragocenega nasveta. Ena njegovih najfepšlh in najbolj vidnih lastnosti je bi- pu vojni.« Avtorja moramo zopet popraviti v toliko, da Fa dutti ni .iz-šr) iz slovenskih duhovniških vrst. Vemo, zakaj ga je pisec hotel naprtiti Slovencem: Mon •! ^ ni«r°va skromnost. In ko se signor Faiduttl je pravi Fui | Ra spominjam, ga vidim kot lan. ro en v nekem kraiu n-> ! skromnega, vedno nekam hite-krinnie Furlanije, ki je do leta [ ^e8a zdravnika in človeka, ki 1918 pripadala Avstriji. Faidut j ni ničesar zahteval in malo ti je bil voditelj goriške fur- | prejemal. Prav zato je užival lanske strankp, ki je b:'!a koi i med nami svojimi mla;šimi sta-tižaška klerikalna stranka av- ! novskimi tovariši velik ugled, strof Iska. kar pomeni vdana1 -cI>l°šno občudovanje in globo- TT.toviti nK samo Avstriji. Faidutti je bi' ko spoštovanje, člankarievem uvodu ki se zač- neknk fp,:ar5ki namestnik za B» i« «vir integer«, značajen n? tako: »Lahko rečemo, da je ^°f'*ko ,#T je vod'1 ne.zprosn. Jn .nnssb.čen mož. ki mu je u- »Slavla itaHana« nam Italija- 78 Avstr .n m proti Itn- soda, vojni dogodki in sovraž- nnm ma'o znana č>orav ie ta- i,ijl* V tpdanjem goriškem d?-1 na pest zagren la zadnja deset' ko bo°a'a z legendami in lepo-1 žeIn!m zboru so bili napredni j Ie‘ia njegovega idealnega, člo- slovenski predstavniki usmer I vekoljubnega življenja. Tudi on tami in čeprav je doseglo pre- bivalstvo pred (prvo) vojno 1 i“,,.Frnt* A~trl31 in pro,i F»''\^ “‘‘“V^-TTiU*^ okrog 5800 družin ali okrog du t:‘u' M'd prvo v"-in° 5e ži'I vnl 8 ! ^ m , ** 40 000 nrebival-ev I veJ Faiduttl največ na Duna-1 sv°)e roistne zemlje, ki je ne- Sedaj, ko so prenesli naši vo- J"J« *" J* »«*«« obiskal tab-,;* « 8a.boj v grob svoje veli- rišče slovenskih goriških h?- jko- neizpolnjeno hrepenenje: guncev v Brucku pri Dunaju | SV°J rojstni TrsL Ko so Rusi uvideli, da s silo ne gre, da čet Združenih narodov na Koreji ni mogoče vreči -v morje, so predlagali začetek lazgovorov za premirje. Tudi to kislo jabolko je ruska propaganda proglasila za dokaz sovjetske »miroljubnosti«. Kmalu bo poteklo leto, odkar so se začela na Koreji pogajanja za sklenitev premirja, a od iesn'6nsga premirja smo danes skoro prav tako oddaljeni, kakor smo bili pred letom dni. Svetovna demokratična javnost se sprašuje, zakaj se pogajanja v Pan Mun Jomu vlečejo tako do'go in kje tiči vzrok tega zavlačevanja. Cs »e hočemo v odgovoru na to vprašanje približati lesnici, ne smemo pozabiti na bistveno okoliščino, da je vojna na Koreji izbruhnila na pobudo severnokorejske vlade ujetnikov v Južni Koreji (okoli 130.000) nole vrniti v Severno Korejo in na Kitajsko. Poveljstvo Združenih narodov pa zastopa načelo o prostovoljni repatriaciji vojnih ujetnikov, kar je to samo po sebi razumljivo. pravično in hkrati človeško. Moskovska propaganda se te- jc še pečat beneške vladavine.« Nato pisec navaja, da je v vasici Co'obi pri Livku še danes v deti leva sv. Marka, vklesanega v živo skalo »Po borbah v starem in srednjem veku, tako nadaljuje avtor, so bili Slovani potisnjeni v hribe, kjer so še sedaj: oblju-oili en visoke doline s trgi in ga vprašanja izogiblje kot hu- j va!rni, pri čemer so se zbrali dič križa. V svojem tisku in po j Cerkev z nenavadnimi in radiu govori o vseh drugih j različnimi zvoniki.« Tu opazi-vprašanjih. ki so na dnevnem, mB> da se je ilankar 2motil. redu pri pogajanjih o premirju.,., jp napiEa| da smo 5ili slo. na Koreji; o vprašanju repatria- j Vf.nc, y Beneik, Sloveniji že v cije vojnih ujetnikov, t. j. o lju-1 £*arpm vpku; vseeno mu mora-j deh in o nj hovi usodi pa ne mfl prljinatI> da Je dt)br0 spo. ! govori nikoli. Govori le o »četrti točki pri pogajanjih za pre- Danski zdravnik dr. H. MeyeT, pripadnik orgr.nlzaclje za pomoč civilnim ocebam (v sklopu OZN), razpravlja z dvoma korejskima zdravnikoma. za katero stoji Moskva. V tej vztrajali na 38. vzporedniku. | vojni gre torej predvsem za (k|jUb >emu da dejanska bojna prestiž moskovskih oblastnikov. I drla po eka večinoma nad tem za mednarodni prestiž moskov-1 vzporednikom, kar odgovarja ni ujetniki vrnejo domov? Kje mirje«, ker si ne upa povedati svojemu ljudstvu, da njeni sateliti in ona sama zahtevajo prisilno repatriacijo vojnih ujetnikov, t. j., da hočejo s silo privesti v »socialistični raj« ljudi. I skega »socializma«. Glavna «dra matis persona« v pogajanjih za premirje na Koreji je presti? Moskve. Privolitev v pogajanja za pre mirje je bil prvi udarec temu prestižu. Ko so se pogajanja začela je bila in je glavna skrb Moskve izsiliti take pogoje, ki bi ji omogočili prikazati jih I kot uspeh. V Eg pfu so se v kratkem času | Da je temu tako, nam doka-zvrstlli trije ministrski predeed- zujejo predvsem sporne točke, ntki. (Vendar Egipt glede vlad- k; večkrat groze razbiti poga-ilh sprememb ne more tekmo- janja sama. In le če gledamo vati s Franci ol). Na sliki sta na te sporne točke s stališča so-zadnja dva predsednika; zgorat vjetskega prestiža, nam postane dejanskemu razmerju sil ob začetku pogajanj. Ce bi poveljstvo Združenih narodov prista- dad z njegovim zvenečim fur lanskim narečjem In prišel komaj do mostu Sv. Kvirina, je naletel na nov in barbarski naglas ter slišal: «Dobro jutro. »Četrta točka« postavlja na čtča! Dober večer, gospodi«, laž vso markovsko propagando | kar je jstn, ko italijanski: «Buon In prav v tem grmu tiči za- ° »prvi deželi so ializma« in o giorno, fanciulla«, »Buona sera, signore!« morejo nastati iežave in ne.-po- 1 °d n-e8a beže razumi glede tako preprostega vprašanja? je moral bežati, kakor hitro je začel povzdigovati skrb Avstrije za Slavonce in zlasti /u slovenske begunce. Dr. R. H. pomembno je, da je ljudstvo v Reziji, ob Teru, pri Šempetra znal ondotne kraje in opazoval Vatikan je ščitil Faiduttijn : ob Nadiži in ob Idrijci Slovenki se po vojni ni upal nas?- j sko, da spada k veji jugosli? liti v Italiji. Toda papež ga je j vanskih narodov. In še to, da imenoval za dtp orna a pri nuc- j so bili še leta 1917 med temi ciaturi v Kovnu ali Kaunasu j Slovenci ljudje, ki italijanščine v Litvi, kjer je bil verjetno do | sploh niso znali, da so sloven-začetka vojne na vzhodu I ski duhovniki še tedaj ozna- Faidutti je torej list furlan-1 njali božjo besedo samo v »loških gora ali cvetka furlansk' I venščini in da so domačini gle-ravnlne in ne Slovenec | dali celo v času prve svetovne Glavno pa je to: italijanska vojni italijanske vojake po vlada, Italijanski tisk in vsi j stranii Barjanski šovinisti slišijo zo-J Glede na vse to Je neresmi-pet, da. je bilo v »Italijanski ca. da si samo propaganda iz-Siaviji* tudi leta 1917 še 40.000: mišlja 40.000 Slovencev v Be-Slovcncev, da sliš mo takoj neški Sloveniji in je res, na- ljudi ter naravo. Tako nadaljuje čim stopimo Iz Čedada v slovenski govorici (nič hudega, če jo kdo imenuje barbarsko) «Kdor je kdaj zapuščal Ce- lepe pozdrave »dobro jutro, .j - o— —fi.^lčeča« in »dober večer, gospod«; jec. Kako naj se izvede repa-, neverjetnem napredku satelit ,____ triacija, prostovoljno ali prisil-1 skih držav. Sovjetska zveza mo- lo na tako demarkacijsko črto, J no? Vsakdo bi odgovoril: pro- j r? organizirati v drugih deže- bi to Moskva takoj izrabila in j stovoljno, to je samo po sebi|l,ah razne »kampanje resnice«, razbobnala za »zmago«, ker oi razumljivo. Za Moskvo pa je (ki nai imajo namen »razkrin- «e ob premirju čete Združenih prav obratno; repatriacija voj- I kati« antlsovjetske »laži« in pri-rarodov morale umakniti s se-1 nih ujetnikov »» mora izvršiti j kazati naivnežem blagostanje, danjih položajev. Kar moremo | prisilno, ne glede na to, če se k nai 8a uživali sovjetski reči za prepiranje o demarka-1 vojni ujetnik hoče ali noče vr-. narodi, dejstvo pa je, da iz tega , _ . —.. ... cijski vrti, velja, «mutatis mu-'niti v svojo domovino. | «ra;a» ljudje beže. če le mo-j 2ij„, Slovane iz Tera. Slovane tandis«, za vsa ostala vprašanja, j Zanimivo je pri tem, da tega rejo; tisti pa (kakor n. pr. v°jni od Šempetra ob Nadiži. Slo- Cla.nkar razlaga pri tem svojim bralcem, da je ta jezik ju-goslovanrki (jugoslavo o slavo meridionale) in še bolj točno — slovenski, ki združuj* glavne slovenske manjše d alekte, ki se delijo po Poljaku Baudouinu de Courtenavu v Slovane iz R?- A med temi vprašanji je zla-' vprašanja ni sprožila Moskva, sti eno, ki utegne imeti težje I ampak predstavniki čet Združ*-posledice za utodo moskovske | nih narodov. Za Moskvo se to piopagande, namreč vprašanje vprašanje sploh ne postavlja. repatriacije vojnih ujetnikov Okoli tega vprašanja se vodi ostra bitka med obema delsga- Ah Maher psda na obisku na jasno i zavlačevanje samo univerzi Fuad med obvezniki vztrajanje severnokorejske *n predvo aške vzgoje, spoda' oa kitaj-k* delesacije na določe- j cijama. Preprostemu človeku bi Je sedanji ministrski predsednik r.ih stališčih. Tako je bilo na , se zdelo nemogoče, da v tako H>'ali naša. Mogoče ni več da- pr. z vprašanjem o demarkacij-' enostavnem vprašanju ni mogo-•eč čas, ko bomo lahko že do- ski črti. kjer so severnokorej : če doseči sporazuma. Kaj js boli pognali v klavnico. Zaradi tega dali naslednjega. J ski in kitajski delegati dolgo J naravnega, kakor da se vsi voj-1 branijo severnokorejski in ki- Zanjo ni važno in niti ne more biti odločilno, kaj vojak misli, kakšna je njegova volja, kje hoče in kje noče živeti: on je Ste vilka v računu, ki mora izpasti tako, kot si žele oni. ki so Ra ujetniki iz vrst »socialistične ar-m ade«), ki so bii zajeti na vojnem polju, izjavljajo, da gredo raje v smrt, kakor da bi se vi? nili na svoje domove. Taka Je tragična stvarnost sovjetskega »socializma«, in ni je propagande, ki bi jo mogla skriti. «Cetrta toMra« j* za sovjet- vane ob Idrijci.* Avtor zna povedati celo to. da so izšli iz 'era naroda pesniki, ki so pitali v svojem jeziku himne ir perm ter omeni a od teh »občutljivega, nežnega in otožneaa Prešerna.« — Pri tem navaja nierovo »Luna sije« (Canto riella sera) t?r podaja iz nje fko propagando še vse hujši po- verz v italiianščini. raz, kakor je vojaški neuspeh i Oh zaključku svojega uvoda na korejskih bojiščih. | pa pove še tole: »Med tem pre- sprotno, da Slovenci teh svojih rojakov ne bomo nikdar pozabili, ampak vselej zahtevali zanje svobodo in priključitev k Jugoslaviji! Novi fran'0-kl ministrski predsednik Pina?, taziaga svoj program« OB VELIKI RAZSTAVI VAN GOGHOVIH DEL V MILANU Vineent Van Gogh Njegovo slikarstvo je odprta knjiga globokih čustev trpljenja in ljubezni do prirode, sonca in človeštva .VAN GOGH; Lastni portret 0 tuojmi Sodo pihali tomam m dfiamo, UmmiiL. Dva odlomka iz knjige: Irving Stone, Sla po življenju. Roman o Vincentu Van Goghu Odrinil jo .ie in Se opotekel pa stol. Zdrknila je na tla poleg njega, mu položila roko na nogo in .»e z glavo naslonila nanjo. Božal, je njene dolge, goste citrona- to rumene to«'. »Zakaj b; m» ljubila? Zen-Jfre so toe vedno prezirale.)) «Ti nisi bil za ljubezen. Bojen si za drugo delo.* «Delo? Bah! Norec sem bdi. Počemu mi bodo vse te stotine slik. Kdo si lih je že kdaj poželel? Kdo jih bo kupil? Kdo me bo le z1 besedico pohvalil zanje in. op porekel, 'da sem razumel ‘naravo in upodobi! njene lepote?* «Ves svet bo še. rvekcč dejal tako, Vincent.* «Nekoč. Kakšen sen,! To je kakor oni stari seri. da bom nekoč premožen mož, da bom Imel svoj d: lp in družino in bom s svojim slikanjem zaslužil dovolj denarja za življenje. Osem dolg.h let šem. Slikal. Niti enkrat v vsem tem času ni nihče vprašal po eni sami moji podobi, da bi jo kupil. Norec sem bil.» »Vem. Toda kakžen veličasten norec si bil! Ko boš umrl. V ncent, bb svet doumel. kaj si hotel povedati. Podobe, ki jih danes ne moreš prodati za sto frankov, bodo nekoč prodajali po milijon frankov. Oh. smehljaš se, toda pravim ti,’ da je res tako. Tvoje podobe bodo visele po amsterdamskih, haa-uk ili. pariških, dbezdenskih, mon-kdvskih, berlinskih, moskovskih irr riesvjorških mu- -zejih. Tvoje slike bodo imele cene, ker jih ne bo nihče prodajal. O tvoji umetnosti bodo pisali knjige, o tvojem življenju bodo pisal; romane in drame, Vincent Kadar koli *e bosta pogovarjala dva človeka, ki ljubita sli-, ke, jima bo Ime Vincent Van Gogh posvečeno.* «Ce n« bi okušal tvojih ustnic'na svojih, .bj dejal, da sanjam ali da blaznim,* » * b «...Kakšne stvari pa slikate, mensieu-r... Kako je že Gauguin dejal, da vam je jme?» «Vr,cent Van Gogh. Teo Van Gogh je moj brat.* Zola je odložil svinčnik, s katerim je čečkal po marmornati mizi. In se je zazrl V Vincenta, > »Čudno*, je dej ,. «Kaj je čudno? -»Vaše ime- Nt, r sem ja ae sl šal.* »Morda me je Teo kdaj omenil.» »Ze, toda že prej gem nekje-dlišal to ime. Čakajte! Bilo je... bilo je... Germinal! Ali ste bili kdaj v rudarskih okrožjih?* «Pa. Dve' leti sem živel v belgijskem Borinageu.* «V Borinageu! V Petit Was-inssu! Marcasse!* Zola je izbuljil oči iz okroglega, poraslega obraza. »Potem ste vi oni Kristus, ki se je spet vrnil na svet!* Vincent je zardel. «Kaj hočete reči s tem?* »Preživel sem pet tednov v Borinageu in zbiral material za Germinal. Gueules noires pripoveduje o Kristusu, ki je bil pri njih za pridigarja.* «Lepo vas prosim, n« govorite tako glasno!* Zola je sklenil roke na debelem trebuhu in se naslonil nazaj. »Ne sramujte se, Vincent.* Je dejal. »To, kar ste hoteli tam doseči, je b lo vredno vašega truda Izbrali ste si samo napačno pot. Vera ne bo nikoli pomagala človeštvu. Samo nizkoten duh bo v bedi na tem svetu videl obljubo izveličanja na onem svetu.* »Prepozno sem to spoznal * »Dve leti ste bili v Borma-#eu, Vincent. Razdajali ste avoj živež, denar, obleko, po smrti ste se izgarali. In kaj ate žel ? Proglasili so vas za nore« in vas izgnali iu cerk- ve. Ko slo ridšli; razmere niso bile nič boljše kakor takrat, ko ste prišii.* «Se poslabšale so sfc.» «Moja pot pa je prava. Pisana beseda bo povzročila revolucijo. Vsi pismeni delavci v Belgiji in Franciji 'so brali mojo knjigo. V vsej pokrajini ni nobene province, rsobene bajte, kjer n« bi imeli zamazanega izvoda mojega Germinala. Tistim, ki ne znajo brali, šo ga drugi že neštetokrat prebrali. Štiri stavke! In čela vjsta stavk, ki bodo že sledile. Vsa de-zela se je dvignila. Germinal bo ustvaril nov0 družbo, ki je vaša vera ne bi mogla ustvariti. In kaj žarijerm za svoje delo?* »Kaj?* »Franke. Tisočake za tisočaki. Ali hočete piti z menoj?* Debata pri Lautrecovi miri je bila vedno bolj burna. Vsi so pozorno sledili pogovoru. • »Kako je s .tvojo metodo', Seurat?» je vprašal Lauri ec in se vedno znova sklanjal. Seurat je preslišal zbadljivko. Njegov mirni izraz, ki jo bi! kakor maska, in njegove pravilne poteze niso sporni, r.jale n« obraz nekega določenega moža, marveč le na »bistvo* moške lepote'. «Izšla je nova knjiga o lomu barv. Napisal jo je Američan Ogden Rood. Ta knjiga pomeni korak naprej od Iielmholtza in Chevrala, čeprav ni tako izpodbudna kakor je Supervilleovo delo. Obe knjigi bi vam utegnili koristiti.* «Ne berem knjig o slikarstvu*, je odvrni Loutrec «Prepuščara jih laikom.* (Nadaljevanje na 7. strani) Prav tam, kjer je bila lani razstava Caravaggievih del, so letos v Milanu priredili razstavo Van Goghovih del. Razstavljenih je čez 140 slik. Strastni in nesrečni umetnik slikar Vincent Van Gogh ie Po svojem življenju in. svojem delu najvidnejši in. najbolj izreden pojav izza časa francoskega revolucionarnega slikarstva v drugi polovici preteklega stoletja. O njem lahko rečemo da ie poosebljena naipepomejša m rvajne-sebičtiejša ljubezen do sočloveka. občutena z vso bridkostjo lastne življenjske tragedije in izražena z likovnimi sredstvi. Ni ga morda umetnika, o katerem lahko bolj upravičeno rečemo, da je v tej svoji ljubezni ir* bolesti izgoreval kot bakla in, da je v iskanju izraznega sredstva svoji mistični umetniški strasti šel kot. on. do skrajn.h meja: telesnega in duševnega mučeništva in samomora. Podoba Van Gogha je edinstvena med slikarji, njegova brezsmema ir* breztendenčna umetnost pa zaključena dejavnost genija, verni izraz sleliernega utripa njegovega nemirnega srca. nenehnega tavanja in, iskanja nečesa nedo- . ločenega v njegovem razrva-neni ž-vljenju. Zato sta življenje in umetnost Van Gogha neločljiva enota. V njegovem bolestno otožnem duševnem nastrojenju In v njegovi strastni predanosti trpečemu, ponižanemu, revnemu in bolnemu človeku moramo iskati pc-budo njegovi umetnosti in smoter njegovemu neutolažljivemu življenjskemu obstoju Slikarstvo je pri Van Goghu le zadnji poizkus izrazne oblike te strastne, mistične vere v neko nikdar dovolj določeno poslanstvo. V svetlobi in, soncu je našel Van Gogh končno vero v svoj svet, kj ga je zaman iskal v trgovini, veri. učenosti in govorništvu. Njegovo srce, ki je prekipevalo od ljubezni do humanega ( poslanstva. ne le da nj našlo nikdar razumevanja ir* plačila, marveč se je izčrpalo v predanosti samega sebe človeštvu in umetnosti. V tem je favno tragika njegovega življenja in njegovega genija, da si je vzel mlado življenje prav'tedaj, ko je odkril to, za če.mer je toliko hrepenel: lepoto jas. nine in toploto sonca', kateremu je, kot pravi r,ekri njegov Življenjepisec. letel nasproti in v njem zgorel. Življenje Van Gogha iveri kot legenda nemirnega genija. ki ga-vedno ■ no v; cilji in. novo: neutešeno hrepenenje žen® iz kraja v kraj, iz enega mesta v drugo. Njegova mladost ie povest težkega duševnega boja med verskimi in umetnostnimi nagib, i. ki se stopnjujejo do estetskih oblik skrajne odpovedi jn požrtvovalnosti do sočloveka. Vincent Van Gogh se te rodil 1. 1853 kot najstarejši med osmimi brati v skromnih razmerah p-astorske družine n® Holandskem. Zaradi njegove nemirne, nedisciplinirane in zaprte narave ga pošljejo starši, ko mu je bilo 12 let, V zavod, od koder se po štirih letih vrne v očetovski dom. Po posredovanju očetovega brata Vincenta dobi s 17 letom namestitev v knjigami v Haagu in. nato v podružnici' iste knjigarne v Londonu. Ker se nevljudno 'vede do strank .katerim izjavlja. da je trgovinp organ.iz.i-rana tatvina, od s lov e Van Gogha, ki se vrne k stanjem ifi gre kmalu nato v Pariz, kjer prebije leti 1875. in 1876. V tem letu ga vodi pot nazaj v London, kjer je po prvem, njegovem bivanju piva nesrečna ljubezen, tako globoko pretresla njegovo duševnost V Ramsgatu poučuje francoščino, sprva sinove revnih rudarjev, potemi pa v nekem misijonarskem penziona-tu. Lelo na to je nameščen v knjigami v Dordrechtu, kjer se njegove verske krize stopnjujejo do blaznosti, in kjer sklene postati duhovnik. Njegov nemirni značaj ir* pomanjkanje govorniškega daru prekrižata njegove načrte. Zato se odpove vstopu v bogoslovje in zato ga tudj od-slove iz misijonarske šole v Bruxellesii. I §*H&f VAN GOGH: Kmet. (V neki zasebni zbirki v Firencah — edina Van Goghova slika v Italiji), Van, Gogh odide tedaj, prevzet od verske in človekoljubne strasti, na lastno pest kot pridigar v črni rudarski revir Bo vi na ge, kjer živi s revnimi delavci v odpovedi vsega zemeljskega udobja, V Bov.nagcu strada, riše izmučene obraze radurjev in zapade težkim verskim krizam in, dvomom, ki mu končno odpro pol v. drugo skrajnost, -umetnost. V Van Goghu se oglaša strastno hrepenenje po slikarstvu. Potem ko je leta 1881 občudoval velike holandske mojstre V muzeju v Bru-xtllesu, odide v Haa^. kjer prebije dve leti in slik« v ateljeju bratranca Mauveja. V Haagu Se seznani z razvratno ženo, živ; z njo im jo uporablja za model. Na prigovarjanje mlajšega brata Tea, ki igra važno vlogo v življenju Van Gogha in ga edini vselej bodri ter moralno in materialno podpira, beži iz Haaga in se prilepe kot zgubljen; sin v dom staršev. Tedaj se začenja prvo razdobje njegovega pravega slikarskega ustvarjanja. Njegovo otožno nastrojen)e in njegov strti duh mu narekujeta temne, sive in črne tone. Kmalu nato srečamo Van Gogha na akademiji v Antwerpnu, kjer pada pod vpliv velikih Holandcev in japonske grafike. ki je tedaj prispela prvič v reprodukcijah v Evropo. Leta 1886 se vrača Van Gogh v Pariz. Njegovo dveletno bivanje v Parizu je za njegovo umetnost od loč i Ir,£ važnosti, kajti v tem času se sreča s francoskimi impresionisti. ki so sicer v zaključnem razdobju njih revolucionarnega slikarstva pri njih osmi in zadnji razstavi. V Parizu se druži z Gauainom, Detomori; eni. P ssarojem. Cezannom. Reuoirpm. Sisleyem, , Seurratom, GitUleriiinom in, Sigr.acom. Pod vtisom in vplivom impresionistov postajajo njegove barve svetle, čiste in jasne. Toda njegovo slikarstvo je globlje kot je glebok njegov duh in čuteče njegovo srce. Op zliva v slike ljubezen do predmetov m do narave, ljubi sonce in sleherna slika je odmev čustva strastnega nepomirljivega genija. Hrepenenje po svetlobi, Po jasnini' in soncu ga žene na jug. v Provenčo.. . Februarja . 1888 se nastani V Arlešu, kjer. v kratkenv.raz-debjt) dveh' jejt učtvafl skoraj polovico vseh slik (800), ki jih je . v svojem kratkem življenju 37 let naslikal. V Arlešu sanja’o riovein slikarstvu svetlobe in sonca, V južni Franciji najd'e končno zadnji čili lastni umetnosti: sonce. V Arlesu in okolici hlastno zajema iz bogate zakladnice južne prirode: pisane cvetlice, srebrne "oljke, zelene ciprese, ptovo morje in, barvito sončno južno pokrajino. Tudi Gaugim pride v Arles na Van Goghovo povabilo, toda Van Goghova duševna raz-krojenost in v stalnih presledkih ponavljajoče se ne-vrastenične krize so krive, da streže Gauginu celo po življenju, Skesan si še isti dan odreže uho. V zavesti svoje duševne bolezni išče sam zavetja v. bolnici ir) umobolnici V St. Remyju, kjer blazno slika kar po 30 slik hkrati in, od koder se vrača v presledkih n« slikanje v naravo. Po nasvetu brata Tea odpotuje na zdravljenje k prijatelju impresionistov dr. Gachetu v Anvers. kjer se 27. julija 1890, ko je sonce trosilo najbolj razp'sno svoje tople žarke na zemljo, itšfreli v prsi in po dveh drteh podleže smrtni rani. SLOUE Poleg mnogih publikacij z najrazličnejših področij slovenskega kulturnega snovanja je začela DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE po osvoboditvi izdajati tudi skladbe ter pedagoška in znanstvena dela slovenskih glasbenikov kakor ’ tudi glasbeni revialni tisk. Na knjižnem trgu so se pojavile celo obsežne partiture slovenskih simfoničnih skladb, četudi takšne izdaje nedvomno ne ustrezajo ekonomskim interesom založniškega podjet ja, ki more v teh primerih računati le z majhnim krogom odjemalcev. Dokazujejo pa njegovo razumevanje za slovenske kulturne potrebe, ki dobivajo ob takšnih prijemih kulturne politike poln polet in s° v živem nasprotju s predvojnim pojmovanjem. Medtem ko so takrat mogle izhajati le skladbe manjšega obsega in forme, največkrat zborovske, klavirske in samospevi, pa še to Blaž Arnič pogosto le v samozaložbi posameznega skladatelja, se je v tem pogledu po vojni stanje temeljito spremenilo. Ne da bi moral iskati sredstva za izdajo svojih skladih in razmišljati o tem. kako se bodo ta njegova prizadevanja tudi praktično obnesla, je sedaj skladatelj dobij možnosti publiciranja svojih ustvaritev v okviru založbe in pod podob nimi pogoji kakor veljajo za izdajanje literarnih del. Če ob tem še upoštevamo, da so se v zadnjih letih močno zvečale možnosti izvajanja njegovih produktov, je več ko razvidno. da dobiva za svoje delo spodbude Z najrazličnejših strani, spodbude, ki nedvomno zelo ugodno vplivajo na aktivnost slovenskega glasbe nega ustvarjanja in s tem več ali manj neposredno tudi na sam razvoj ustvarjalne misli. Vse to pa utegne pozitivno sodelovati v razvijanju slovenske glasbene kulture kot celote, v njenem kvalitativnem dviganju in poglabljanju ter v kristaliziranju njenih najobčutljivejših problemov, ki nastajajo v zvezi z novimi razvojnimi pogoji. Po številu so povojne glasbene publikacije zelo obilne. V tem kratkem pregledu pa se bom omejil le na one, ki so izšle v lanskem in v začetku tega leta. Tudi iz tega pa bo dovolj razvidno, po katerih vidikih se usmerja slovenski glasbeni tisk in kakšne uspehe dosega v teh svojih prizadevanjih. Med simfoničnimi skladbami je pred kratkim izšla ARNICEVA SIMFONIČNA PESNITEV PLES CAROVNIC k' jo je inspirfrala pravljica iz skladateljevega rodnega kraja. Tudi to delo kaže vse riilllMCIJE v lanskem značilnosti Arničevega stila, kakršen se nazorno razodeva v večini njegovih tvorb in posebej v simfoničnih pesnitvah. Glasbeni domisleki se pestro nizajo drug za drugim, vse pa prepleta vodilna, z ostinati naglašena misel, ki ustvarja značaj plastične, arhitektonsko trdne in v sebi zaključene celote. Ob izraziti melodiki ni harmonika nič manj izrazita. Skoraj nasprotno bi mogel trditi. Arnič išče in tudi oblikuje zanimivo spletene in prelivajoče se zvočne družitve. Z bogatimi iu značilnimi modulacijskimi prehajanji se njihova izrazitost še stopnjuje in se v sodelovanju z melodičnimi razpleti ter ritmično domiselnostjo še poglablja. Vse to pa mu je sredstvo, da se razmahne tam ,im tako, kjer in kakor čuti, da mu najbolj ustreza: v svojem izrazu, ki je nedvomno ena najbolj tipičnih potez njegovega ustvarjanja in Je nadvse značilen tudi v Plesti Čarovnic. Iz njega vre elementarna čustvena sila, ki raste in pada. se vzpenja v močne dramatične napetosti in se spet umirja. To marsikje prav razkošno izpovedovanje notranjega doživljanja skoraj ne pozna ovir in J M* noče poznati, pa čeprav bi pri tem trpela tehnična dovršenost forme. Tako je tudi v Plesu čarovnic izraz odločno v ospredju kot vodilni, bistveni činitelj, k| tudi narekuje ton mo celotne zgradbe in ji daje pečat močne individualne osebnosti. Kakor drugod tako diha prav tako iz te simfonične pesnitve tista izvirnost, ki postavlja Arniča med najznačilnejše slovenske simfonične ustvarjalce. Izdaja Plesa čarovnic pa je znatno obogatila slovenski glasbeni tisk in se tudi s tehnične strani uvršča med njegove najboljše izdelave. Klavirsko tvorbo predstavljata v lanskem slovenskem tisku dve tehnično lično opremljeni in izdelani zbirki: BRAVNICARJEVE ETUDES ic CAPRICES in PAHORJEVIH PET SKLADB ZA KLAVIR. Medtem ko sla obe etudi v omenjeni zbirki pretežno tehničnega značaja Jn V splošnem ne prehajata okvirja, ki jima ga določa že naziv, pa so 3 caprices poleg dovolj zahtevne tehnike tudi vsebinsko zanimivo grajene in nudijo pianistu precej široke možnosti učinkovite interpretacije. Te drobne skladbice dobro izpopolnjujejo slovensko klavirsko literaturo te vrste. Po svoji gradnji pa tudi one kažejo tistega Bravničarja, ki se v večini svojih skladb loteva tehničnih in oblikovnih problemov, išče in skuša najti s te strani svoje prijeme ter teži k nekakemu ravnotežju med obliko in vsebino. V navedeni zbirki velja to predvsem za caprices in manj za etude. Tako se tudi v njih nadaljujejo skladateljska prizadevanja, ki označujejo Brav ničarjevo ustvariante Dr. DRAGOTIN CVETKO Vincent Vam Gogh je edinstveni slikar, njegova umetnost pa povsem originalna v stilu in tendenci in ne spada v nobeno skupino francoskega prevratnega slikarstva v 2. polovici preteklega stoletja. Zato prištevajo, Vani Gogha enkrat med impresic-niste, drugič med' faiiviste in celo med ekspresioniste. Nje-gtjvo slikarstvo je samonikla podoba njegove nemirne, stiastne, duševno in psihično preobčutljive in neuravnovešene narave. Van Goghova umetnost je krik njegovega nesrečnega življenja ir* njegove življenjske tragedije. Njegovi čisti, rumeni, oranžni, rdeči, ' zeleni in intenzivno plavi toni so le muzikalični glasovi njegove bolečine, njegovega nemira, njegove ljubezni in njegovega hrepenenja. Njegovo slikarstvo je odprta knjiga globokih čuvstev trpljenja in, ljubezni do prirode. sonca in človeštva. Var* Gogh je izlil v svoje slike vse. kar mu ni bilo mogoče povedati ljudem z besedo. Želel j e povedati še več in ko ie njegovo neutolažljivo srce čutilo, da ne more povedati vsega, kar bi še rad, tedaj je po njegovem ukazu prenehalo utripati- ROBERT HLAVATY Romeo m Julija Štefka Drolčeva in Stane Starešinič, člana tržaškega SNG, ki sta gostovala y gledališču kot Romeo in Julija (Shakespeare). Slišimo, da to delo pripravljajo marib0S tudi v ^ NITTIJEVA SLIKA D’ANNUNZIA Bil je predvsem komedijant (Nadaljevanje v torek) Gabriele D'Annunzio je mečne posegel v kulturno in politične življenje Italije; velik pomen pa je imel njegov politični nastop tudi za Jugoslavijo, zlasti še za Slovence. Nadel si je ime kneZa Snežnika, Urne j po slovenski gori, In nobene prilike ni zamudil, da ne bi blatil Slovencev, Hrvdtov in Srbov Z ndjgršimi izrazi in ščuval, fašiste v sovraštvu. in nasilju, proti našemu ljudstva. O D’Anmunzw. politiku smo v našem listu. že mnogo pisali, dan?tr pa ga hočemo p ikazat. kot človeka in pisatelja. Sklicujemo se na pir-anje bivšega italijanskega ministrskega predsednika Francesca Saveria N nitja v njegovi knjigi. «R ive lazioni, dramatis personaen iz l. 11148. Tako bomo spoznali, kakšne moralne lastnosti je imel ta človek in na kakšni etiki in načelih so doneli njegovi uspehi, S tem bomo hkrati spoznali del italijanskega življenja. Nedavno je izšla knjig a, «Golia, marcin del fa-scisnion, v kateri, je avtor Giuseppe Borghese. v senčil'ški profesor za literaturo, podobno kot NitU kritično ocenil pisateljsko delovanje D’Annunzia. Zanimivo, da ni niti Nittiju nit i Bor-gheseju danes je nihče odgovoril. Saverio Nitti se je seznanil z D'Annunziem v Neaplju v uredništvu časopisa «Corriere di Napoti* okrog leta 1890. »Bral sem skoraj vse čianke*. piše Nitti, «ki jih je D’Annun-zio pisal v «Corriere di Na-poli*. in reči moram, da mi njegov literarni slog 17. stoletja, njegovo preobilje tropov in figur, ni ugajalo. Nobenega dela v prozi, ki bi bilo kaj vredno, ni objavil, nobenega dramskega deia in do tedaj še tudi ni razodel tistega modnega misticizma in nemorale, o kateri je mislil, da je junaška, ki pa sta me tako hudo oclbijali v njegovih kasnejših delih.* Nitti piše dalje: »Njegov prijatelj sem pestal, ko sem sodeloval pri časopisu «Ii Mattino*. Bila sva še oba zelo mlada, toda D’Annun-zic je bil 5 ali 6 let starejši od mene: imel je za seboj že pestro preteklost: razne izdaje v prozi in verzih ter dogodivščine z ženskami. D‘Annunzio se je zame zelo navduševal in do reške epizode 3va bila prijatelja V Neaplju je živel razkošno in zašel v strahotne dolgove. V nekem času so bila njegova dela tako nerazumljiva, da ni našel več založnika. Tedaj je hotel izdati: »Giovanni Episco-po e rinnocente*. Občudoval sem ga, kako skrbno je pripravljal izdajo in čudilo me je, da so bile njegove osebne navade v takem nasprotju z njegovim pisateljskim delom: ure in ure je pregledoval svoja dela, prebiral klasike in si izpisoval besede in fraze. Vse pri njem je (bilo umetno: glas, razgovori, vedenje, sploh vse njegovo delo. Težko je bilo zdržati z njim v sobi pri zaprtih oknih, tako močno se je par-furniral. Kakor parfuma se je rad posluževal laži, in če ga je kdo na to opozoril, se je smejal. Ko sem z njim dlje razpravljal, sem opazil, da je bilo njegovo znanje klasične literature precej omejeno; v svojih razgovorih ni nikdar omenjal politike ne zgodovine, in ugotovil sem. da nima ne historične ne filozofske izobrazbe. Cesto je dejal, da je nadčloveku in pesniku dovoljeno vse. kajti taki ljudje delajo nehote za blagor vsega človeštva in nič ni bolj neumnega od sodobne morale... Jaz*, nadaljuje Nitti, «nisem poznal ne Nietzscheja ne Car-ly]a, ne nemorale, niti heroičnega pojmovanja o nadčloveku, toda ko sem jih čez nekaj let spoznal, sem ugotovil, da je imel D’Annunzio, tudi če ni tistih knjig nikdar bral. v sebi nekaj njihovega: nenravnost in nadčloveka.* DlAnnunzio je bil človek široke darežljive narave, vedno pripravljen na žrtvovanje, vendar je bilo to, kar je mogel Izkoriščevalec žensk in domovine, ki ni nikdar imel plemenite ideje, brez morale v javnem in privatnem življenju - Razen malenkosti ne bo njegovo literarno delo kmalu nikogar več zanimalo razdajati, malo v primeri s tem, kolikor je potreboval od drugih. Z nejevoljo je govoril o meščanski morali in se skliceval, večkrat po krivici, na ideje iin besede Flauberta. D’Annunzio ni mogel ostati dolgo v nekem kraju, kajti potem ko je izrabi! ženske, ki so mu zaupale, in može. ki sp ga' podpirali, se ni več dobro počutil. Iz Neaplja je odšel ves zadolžen v Rim. Tam sva imela mnogo skupnih prijateljev; toda pravi prijatelj D’Anmimzio nikdar nikomur ni bil; znal se je za nekoga navdušiti, toda ga je kmalu pozabil. Imel je bujno fantazijo, nagnjenje k pretiravanju in potvarjanju resnice; tedanjega gospodarskega in socialnega položaja ni pozinal, zato ni mogel imeti nobene politične sposobnosti. V rt ali ji je bil čas. ko so mislili. da izkažejo umetnikom najvišje priznanje, čc jih izvolijo za poslance in DlAnnunzio je celo napisal, da ima pesnik pravico, da vodi državo. V poslansko zbornico je bil izvoljen 1897 in ostal tam tri leta; toda kakor ni on jemal poslanske zbornice resno, tako tudi zbornica niega ne. Dolgo ni D’Ar*nunzio napisal nobene politične manifestacije ne v verzih ne v prozi, dokler «• 1911 pričel opevati italijanski vojni pohod v Libijo. Zdaj, ko berem njegove libijske in ilalo-turške pesmi*, piše Nitti, «se mi zde revno, sestavljene naglo po naročilu, proslavljajoč poprečrveže alj celo nesposobne. Njegov nov politični nastop zaznamujemo v letu 1915, ko je Italija stopila v vojno. Do tega časa je D’Annunzio živel nekaj let v Parizu, in zanimivo je, da s; ni nikdar svojega razkošja zasluži] z literarnim delom. V letu 1915 je na željo italijanske vlade zopet odšel v Italijo, vodil tam vojno propagando in se tudi sam udeležil vojne. V letu 1919 se je z velikanskim navdušenjem oprijel vladnega programa: »Reka ali smrt* in organiziral pohod na Reko. Nadel si je naslov poveljnika stanoval v guvernerjevi palači in se vedel kot majhen vladar; pošiljaj je poslanice na vse strani. govoril o mednarodnih pogodbah za rešitev tlačenih narodov, toda na Reki je vladala splošna anarhija. Vse D’Annunzieve literarne orgije, vse njegove proklama cije. niegovi govori so bili samo komedija; kajti bil je predvsem komedijant. Svojo reško pustolovščino je zaključil z begom. »Z nastopom fašizma*, pravi Nitti o sebi, »sem zapustil Italijo, medtem ko se je D’Anmun zlu zdelo nujno, da se fašistično orientira. Za to ga je Mussolini obdaroval z vsemi mogočimi dobrotami, z vilo v Gar-done in mu dal tudi naslov ((Principe dl Monte Nevoso* (Snežniški knez). Leta 1922 je bil DlAnnunzio že fizično slab in tudi duševno izčrpan. Od tedai ni do smrti ustvaril nič posebnega, vendar se je vdajal naravnost bajnemu razkošju. Ce pomislimo, da je Giuseppe Garibaldi živel skromno na samotnem otočku Caprera In da je DlAnnunzio hotel biti knez, tedaj razumemo razliko med pravim junakom in komedijantom, med pravim branilcem domovine in svobode ter med izkoriščevalcem žensk in domovine- razliko med ponosom, ki si ga velika duša pridobi z odpovedjo in med domišljavostjo, ki jo ustvarja nečimrnost, pokvarjenost In poželenje človeka, ki iii nikdar imel plemenite ideje pri svojih nastopih kakor ni nikdar pojmoval morale ne v javnem ne v privatnem življenju. Nitti nadaljuje: «Resnica je, da nisem nikdar prispeval k D’Annunzievi literarni slavi, ker sem prepričan, da bo od njegovega literarnega dela ostalo zelo malo in da se bodo Kmalu smejali večini njegovih izjav v verzih tn prozi. D’Annu-nzio je bil v" vulgarni: in .bolj nespodobni - obliki'- reprodukcija svojega sordjaka Ovidija-. Vendar" je Ovidijevobde!®«bolji :jple-menito in uravnovešeno ter kaže več' umetni škega čuta. Ko našteva Ovklijeva dela, pravi, da so y »Metamerfezah* bogovi prikazani v grdi obliki, toda Rimljani so bili tedaj-na splošno neverni: nas pa odbija versko pojmovanje D’Annunzia na o-snovi mračne mistike, kajti v njegovih delih nahajamo v mirnem sožitju sv. Frančiška in izgubljene ženske, zakristijo in javno hišo. . «Reči moram*, izjavlja Nitti, «da nisem nikdar občudoval literarnega dela D’Annunzia, ki je bil čudovit stihcutvorec, bučen prozaik in psevdokiasik. Bij je formalist brez globine umetniške zamisli, ker mu je manjkal ustvarjalni duh. Njegove osebe nimajo duše. samo besede in fraze.* Nitti imenuje D’Annun-zia največjega formalista med modernimi italijanskimi pisate-iii. Zlasti zadnje njegove knjige so nabrekle oblike brez prave vsebine; v vseh je isti egoizem. ista praznota, vedno iste konvencionalne in neresnične osebe. DlAnnunzio ni našel nič v življenju, pač pa vse v bolj ali manj napačnih literarnih oblikah. S lem da je ustvaril moralo nemorale in nadčloveka, je v tezah vsake knjige prišel do absurda. IZ ZAPUŠČINSKE l\0 Slanici V» ■Dne 10. marca 1940. Je m njegovo ženo Danico _ ^ Žič umorila zločinska čm ka. Ciijliee Vzel bom. drobne orgl‘ce . — ni mi dano peti Naj le drobne orglice, v jesenski večer pojo- Na mrzlem, nebeškem sttdr, zvezde gorijo resno. j -. > Cujte; še moram igrdti- . Pri srcu nam je tesno,, tJ: , J 06 vodi, ki je črna ko j^y-brinjev grm v vetru Samo žalost se . vanj lošjtj-: in senca divjega goloba- ('hfofrri V koruzi šumi veter — oktobrski večer se JV tema med hišami, diši po polenti, jesertk. Ko da fih je prerasel mah, ždijo kmetice, mV j ob ognju, z rjavimi P“ j, z lasmi, ko trave m.očcjv- . B. pozlatzni skrinjici , 'j starinska ura. niha. i : V krčmi pijanci poj°< ' iz pesmi oktober dihd"1 ■ k je** \tlovc* Ko tenka srebrna *0l .tvoji lasje na ranii dr. dlani po ljubezni diš*l°j ti si moja mlada ,žeua' *' , Svetloba je . na taPŠ^^ videl sem pomladno * , iu ti si oblečena v •<** f. ko vdova v jadu, Cč pojdem, iz trave boš ruto zeleno sešila’ čuj, vanjo boš plač nja,t>e' ne v mrzle poročne V° |. Trst, 1*■ i*"' (Nadaljevanje na strani) d? ^ ■" V neki baraki si Je komedijantski D’A»nunzlo,fl t» ^ vito paradno uniformo, na steni pa si Je ,ir NfrLn|(mo pri L1 £*mAvgustu (levi J? ?tniškSl • , VPOkojenem Jiv, v »kfem strojevodji, ki uLm it K u' , Levo za **oj*„ .7®*!etni Rudolf t. vrsr ^ar’ desno 'k m 11 Je Jože 77-let- Ivan. Ti trije živijo v rojstnem kraju. Dandanes je takšna klenovina bolj redek pojav, mogoč le v primerih. če si svojo daljšo mladost prebil, na kraških gmajnah in še bolj, če tudi v starosti obračaš kraško zemljo . : Tudi iz Trebč že: ni bilo dolgo časa nobenega dopisa v. našem listu, čeprav nas tare .mnogo nadlog. Mnogo domačinov je brez; poselnih. posebno pozimi. Nel aj ljudi dela v Banah in na Opčinah pri Američanih, tudi pri teh delih imajo prednost le - tujci. Obljubljali so sicer, da bodo začeli širiti cesto iz naše vasi do Gropade in da bo tu nekaj dela, pa doslej rii bilo iz te moke še nič kruha. Mnoge ženske in dekleta pletejo rafijo za ameriško tovarno čevljev v prosti luki. Zaslužijo pa le do 350 lir na dan, ker jim dajo po-7 lir od metra. Žalosten pojav je pri nas to, da hodijo otroci in ženske brskat v smeti, ki jih blizu yasi puščajo vojaki; tu iščejo staro železje, kosti, papir itd. Dogaja se, da si mnogi zastrupijo kožo in da jih potem dolgo časa bolijo roke: Vsakdo , si lahko predstavlja, kako ie to delo nezdravo. Ce ga ljudje opravljajo, jih pač k temu sili brezposelnost. • 'v'1; •yj t Vaje. Že precej časa $bvea f- •«>. se najemu iifo, j m Slcer na zem-baše vasi prdti H»ii i Ostala je v na-Biitu; t-- zemlia Proti Vol-Vaje ’ “Jer imajo strelske K Bi^° s,?to že pri Američa-8,1 še- povemo, da so lili I' .. 1 in 1 S&&-. 29 njim 79-letni Ce gremo na urad za delo, nas vedno pošiljajo proč z obljubami in si pač mislijo, da Slovencem na «al* tipianu» pač ni treba nuditi zaposlitve. Tudi živinoreja je zelo propadla. Že za časa Italije je močno nazadovala in od 400 glav živine v letu 1018, jih je ostalo ie še kakih 180. To ni nič čudnega, saj nam krčijo polja z raznimi cestami, igrišči itd. Tudi drv. nam primanjkuje, ker so morali ljudje sekati gozd za časa Italije, da so plačevali visoke davke, Vas šteje kakih 220 številk, pa ^živijo komaj tri družine samo od kmetije. , To nam pač najbolj nazorno pokaže naš gospodarski položaj. , Tudi prosvetno življenje je pri nas zelo mrtvo, kat je zelo žalostno. Kominfor-movci imajo Ljudski dom, toda v njem gostujejo le včasih skupine iz drugih vasi, o kakem pevskem zboru na pr. sploh ni govora. f BRIŠ Č K I Pisali smo že o tem, da je zgoniško županstvo pozabilo napeljati elektriko petim hišam, ki so nekoliko odstranjene od središča vasi. Kominformovci so se jezili in dejali, da so napeli vse sile. da se ta luč napelje. Zato morajo v petih hišah še vedno svetiti s petrolejkami, čeprav imajo v hišah samih že narejeno napeljavo. Sedaj so zakoličili tam prostor za zidavo , stanovanjske hjše IACP z 9 stanovanji. Morda pa bodo tedaj le poskrbeli za podaljšanje napeljave. Naše kmetijstvo je bilo zelo prizadeto zaradi uničevanja njiv in ograd. Z raznimi igrišči so nam že vzeli mnogo zemlje. Sedaj pa so nam vzeli vse najboljše ograde proti Opčinam, pripravljajo tam prostor, ki bo baje služil za tanke ln za nekako delavnico. Delo je prevzelo neko tržaško podjetje, ki gradi na prostor širšo cesto. Poleg tega so postavili tudi lesenjače za delavce, napeljali luč, vodo itd. To je hud udarec za nas vse. Saj je znano, da živimo v glavnem od živinoreje in da skoraj nihče ne dela v Trstu, temveč si ljudje pomagajo z živinorejo in raz- nimi priložnostnimi deli. Tako so na pr. vzeli nekemu kmetu najlepšo in edino ogrado, širijo pa se celo govorice o nekem letališču. Ker bomo imeli manj glav živine, bomo imeli seveda tudi manj gnoja in ne bomo mogli gnojiti naših redkih njiv. Za odvzeto zemljo pa nam dajejo zelo majhno odškodnino in jo plačajo komaj 110 lir za kv. meter. Iz naše vasi širijo cesto v Samatorico. To je vsekakor koristno delo. Ni pa prav. da so na pr. nekemu posestniku precej časa od tega posekali več češenj in jih zrezali za drva. K sreči je posestnik to zvedel in vsaj drva dobil nazaj. To kljub temu pomeni škodo, ker bi lahko zrezal hlod za deske. Pri tem niso seveda nič plačali. Pri omenjeni cesti tudi ne delajo nobenega zidu, kar vsekakor ni prav. Kar se poljskih poti tiče. so jih z zimskimi deli popravljali, toda zdi se. da so pri tgm razni občinski možje mislili le bolj nase in popravili kolovoze na svoja polja. Zakaj se niso, recimo, spomnili, da bi bilo treba popraviti kolovoz proti Karancam, ki ga več kmetov potrebuje. R E P E N T A BOR~ Ce greš k repentaborski cerkvi, opaziš, koliko škode je napravil sneg na drevju vseh vrst. To vidiš zlasti na pobočju proti Dolu. Zaradi snega in mraza so zastala tud; pomladanska poljska dela. čeprav ljudje že marsikje orjejo. Dobro napredujejo pri nas cestna dela, tako da je cesta iz Velikega Repna proti novemu županstvu že skoraj dogotovljena in so začeli širiti cesto tudi proti Briščkom. Sedaj gradijo tudi obcestni zid pri prvi gostilni v Velikem Rep-nu in tlakujejo cestišče na prvem kosu ceste. Drugih posebnih novic sedaj ni, pa se bomo obširneje oglasili drugič. • MAV H IN JE Tudi naša vas se je odzvala akciji za težko prizadete Tolmince in prispevala po svojih močeh k ublažitvi njih gospodarskega stanja. Radi bi bili prispevali mnogo več, ker razumemo njih nesrečo. Saj smo občutili, kaj pomeni opustošenje domov. Njih je zadela elementarna nesreča, nas pa plamen sovraštva fašističnih krvolokov, ki nam je z zverinskim zadoščenjem uničil domove. Kar pa smo dali, smo dali z zavestjo, da pomagamo svojim bratom. Prizadevanje italijanskih naseljencev za ustanovitev italijanske šole je sicer u-tibnilo, a vemo. da ni prenehalo. Vse je temeljito načrtno proučeno, kako naj poteka raznarodovalna akcija, ki je — kot kažejo znamenja — zelo všeč tudi nekaterim varnostnim organom. Danes bo gostovala pri nas dramska skupina iz Sv. Križa. Saj si jih zelo želimo, ker zelo ljubimo oder, a domače sile vse preveč spijo, so med seboj sprte in neenotne. Ni razveseljivo slišati kritike starejših ljudi, češ da je nekatera mladina preveč svo-jeglavna, domišljava in — previsoka. Ta pojav je le mlin, ki med dvema prepirljivcema melje tretjemu. Kaj bo imel od tega naš narod in naš kmečko-dslavski dom. si lahko odgovori vsakdo sam. Medsebojno razumevanje, prizadevanje za skupne zadeve, zanimanje za gospodarski in kulturni napredek — to so naše nalogel Ml w wim 'mm. wmm, wm m, ss 'mm, mmm, mm, * m wmm, mm. w mm. 'Illl!llll!llllll!;i!!lllllillllliii!lllllllllllllllllllliimilllllllllll|ll||||l!l||||||lll!!llliliillllllll!llllllilillllllllllllillllllll!!l||||ll||||||||||||||li|imi|l||||| ,llll;lllllll!lill>lldlago. Mladike, ki jih potrebujemo za cepiče, prerežemo na sredi med dvema členoma, in sicer tako, da ostane palček nad očesom nekoliko daljši kot palček pod očesom. Pri cepljenju nam palček prav dobro pomaga za držanje.’ Po cepljenju ga odrežemo vrh očesa. Eden ali dva dni pred rabo namakajmo cepiče v vodi. Cepljenje, kakor nam ga kaže slika, se imenuje s strokovnim izrazom angleška kopulacija, ali kakor pravimo, pri nas, cepljenje v suho. Cepič in podlago prerežemo poševno tako, da je prerez 1 I/2krat tako dolg, kakor je trta debela. Cepič prerežemo 1 cm pod očesom, in sicer na isti strani.. kjer je oko. Biizu člena je nakopičeno v mladiki več redilnih snovi, zato se rana laže zaceli. Nad strže-nom (srcem) napravimo nato v prerezu poševno zarezo proti strženu tako, da nastane jeziček, kakor ga kaže slika. Pri tem delu uporabljaj le ostro in ne predebelo rezilo, le tako bodo zareze in prerezi popolnoma gladki. Ko režnjo dovršimo, vtaknemo jeziček, ki je na ce- piču, v zarezo na podlagi tako globoko, da se oba prereza popolnoma pokrijeta. Jezička sta zato, da pritrdita cepič k podlagi, kar popolnoma zadostuje, da se oba sprimeta. Kot obvezo rabimo zato pripravljene plutovinaste obročke in pa primerne klešče, ki nam služijo za stiskanje cepljenega mesta. Poudarjamo še enkrat, naj b0 zareza bolj poševna vendar ne preveč pri vrhu in tudi ne pregloboko, če hočemo, da doseže-a jezička svoj namen. Cepič mora sloneti na podlagi dovolj tidno, ko smo oba dela združili. Kadar cepimo, moramo paziti na to, da sta podlaga in cepič enako debela, vendar pa ne i? (epljenje v suho aCi artgJcJkd Kopukc ij* škoduje, ako je cepič za spoznanje bolj droben kakor podlaga. Angleška kopulacija trt z jezičkom, ki potem umetno kalijo, je največ v rabi pri kraških trtorejcih. Ko so trte enkrat nacepljene, jih postavijo v zaboj med moker mah ali pa žaganje. Zaboje s tako vloženimi trtami postavimo v prostor, kjer je zrak vlažen in kjer znaša toplota od 25 do 30 stop. C. Po kakih 14 dneh se podlaga in cepič spojita; trte cepljenke so pripravne za posaditev v trtni-co, kjer naj se ukoreninijo. Ce bi pa cepljene trte zasadili naravnost v zemljo, se mnoge ne bi prijele, ker v zemlji manjka toplote, zraka in včasih tudi vlage. Ce zemljo dobro zrahljamo in tako pripravimo, da jo bo sonce segrelo, dosežemo lahko dobre uspehe tudi v zemlji, vendar pa ne bomo nikdar tako dobro uspeli, kakor če trte ovijamo v mah, žaganje ali kako podobno tvarino, ki dobro drži vlago in zrak ter jih branimo toliko čas* v toplem prostoru, da se spoji cepič s podlago ter začne kaliti. Sele potem presadimo trte v zemljo. Torej, namen umetnega kaljenja ali siljenja je ta. dg se nam cepljeno mesto prime, ne da bi pognala očesa. KAKO VSADIMO sadno drevesce Za dober izid nasadov sadnega drevja je neobhodno potrebno, da je zemlja skrbno pripravljena. Rigolanje (prekopavanje) se mora opraviti že v jeseni, najmanj 80 cm globoko. Prekopljemo vse zemljišče, ki smo ga namenili zasaditi, ali Pa napravimo samo jarke ali celo samo jame; to je odvisno od nasada, ki ga nameravamo napraviti. Pri saditvi v vrste mora biti jarek širok najmanj 1.20 m; še bolje je. če je širok 1.50 m. Ce sadimo drevesca v jame, morajo biti jame kvadratne s stranico 1.20 m. Pred saditvijo moramo položiti v iarke ali luknje srednje kamenje in grob material, ki naj služi kot drenaža. Ko smo enkrat to napravili, začnemo s saditvijo drevesc po naslednjih navodilih: 1. Ne saditi, ko je zemlja še mokra; mlada drevesca morajo bit' vsajena samo v suho zemljo. Na ta način preprečimo kompaktnost zemlje in neposredno zadušitev korenin. 2. Ob saditvi pognojimo z dobro zrelim hlevskim gnojem, ki ga vložimo približno na polovici globine jame. 3. Korenine osnažimo, prikrajšamo navpično in odrežemo vse pokvarjene, kot je razvidno iz slike. 4. Korenine drevesca namakamo v zmesi, napravljeni iz kravjeka, fine zemlje ln vode. 5. Pri saditvi moramo paziti, da pridejo korenine v dotik z dobro zemljo in ne preblizu gnoja. Paziti moramo, da pride cepljeno mesto v višino s površino zemlje. Ce vsadimo drevesce pregloboko, je nevarno, da se nam korenine zadušijo. 6. Korenine pokrijemo z dobro zemljo in nato dopolnimo gnojenje z umetnimi gnojili. Vsakemu drevescu damo: 20 gramov superfosfata. 50 gramov kalijeve soli in 50 gramov apnenega dušika (apnenega cia-namidaj. Bolje je uporabljati apneni dušik kot pa amonijev sulfat, pa tudi če se ne sme nrešati z drugimi gnoiili, ker ima to svojstvo, da razžene in- K H K ~ K r* K Če Jeder! lepa je, jeseni kmetič smeje se. ? 3 > ? r .> \ i j *• s<: 1. cepljeno mesto; 2. Jamica a vodo; 3. površje zemlje; 4. navadna zemlja; 5. zemlja ln u-metni gnoj; 6- fina prhka zemlja; 7. zemlja pomešana z gnojem; 8. navadna zemlja; 9. drenaža. sekte in tako obvaruje mlade koreninice drevesc pred napadi škodljivcev. 7. Napolnitev jame dokončamo tako, da napravimo okrog drevesca z zemljo obliko sklede (glej sliko), ki ofnogoča nabiranje deževnice. 8. Drevesce obrežemo na zaželeno višino in pazimo, da ie zadnje najvišje oko na nasprotni strani z onim, kjer je bilo izvršeno cepljenje. 9. Debelce privežemo h koli-ču, ki ga prej zasadimo ob drevescu in vozel napravimo tako, do se defoelce lahko nemoteno premika. Ce bi privezali debelce pretrdo h kolu, je nevarno, da drevesce obvisi in se zgodi, da se posuši zaradi premočnega zračenja korenin. TOLIKO MLEKA so pridelal« Združene države lansko leto, da bt lahko napolnili reko, ki bi bila 4.800 km dolga, 12 metrov široka in en meter globoka. To mleko je dalo 25 milijonov krav. Pri letni proizvodnji 53,2 milijard litrov, odpade dnevno četrt litra na vsakega moškega, žensko ln otroka v Združenih državah. Mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiii niiiiiiiiiiiiiiiHUHUliiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 0 problemu ženske zaposlitve Italijanska revija «Epoca» je1 razpisala anketo o tem, kakšne možnosti imajo ženske za zaposlitev. Iz odgovorov, ki so jih poslali iz večine univerzitetni profesorji in šolski ravnatelji, povzemamo naslednje: Posebno malo možnosti imajo za namestitev učiteljice osnovnih šol. zato priporoča pisec, naj bi na učiteljišču uvedli pet letnikov namesto štirih_ in tako vsaj za eno leto zadržali dotok novih učiteljic. Brezposelnim učiteljicam pa priporoča, r.aj se strokovno izobrazijo za pouk gluhonemih in slepih ter naj obiskujejo šole za umetno obrt. Malo upanja morajo imeti za zaposlitev profesorice zgodovine. filozofije in literature, medtem ko primanjkuje profesorjev matematike, knjigovodstva **>*!)* ' ' : :■ a ji>:.:; <•;.*» ju .vttfta f» 6iv> d-** ori :rt*l H j» dv* 4* »y<*te*5. 1 'er, !(?fa 1935 Llozof zaščiti Študentov. DruStva «Zveze Študentov Jugoslavije« bodo organizirala po ebne diskusije in bodo na podlagi mišljenja vseh študentov lahko predlagala fakultetnemu svetu različna konkretne vprajanja. Pa ne samo zveza med študenti in profesorji, posebno pomembna je povezanost med fakultetami iste stroke, ki so raztresene po vsej državi. V ta namen bodo organizirali vrst) m dfakultttnih svetov in festivalov. Tak medfakulteti\i festival b<> v Ljubi tani od 4. do d. aprila in so ljubljanski študentje nanj povabili tudi študente iz evropskih in drugih držav. Kongres je sprejel posebno Te olucijo o mednarodnih stikih študentov. Stiki jugoslovanskih študentov s tujimi so bili že lani ze!o živi, čeprav Je to ho'e la preprečiti komin-formistlčna gonja. Samo lani je obiskalo Jugoslavijo 3400 študentov iz 20 držav, v inozemstvu pa je bilo 230 jugoslovanskih študentov. Ti stiki se bodo sedaj *e mnogo bolj okrepili. Kongres je »prejel vrsto konkretnih sklepov, ki bodo približali ta cilj. V tej zvesi je zanimiva i^ java francoskega delegata g. L. Sarvonata, ki je govoril o tako imenovani konferenci enotnosti, ki jo pripravlja »Mednarodna zveza študentov«. Izjavil je. da se fiancnski študentje in voditelji francoskih študentskih organizacij te konference ne bodo udeležili, če ne bo preklicana izključitev Jugo lovanske študentske zveze is mednarodne organizacije. «S tem sklepom*, je dej d predstavnik francoskih študentov, »plačujemo mi. francoski študentje, dolg jugoslovanskim študentom za zvesto tovariško sodelovanje v mednarodnem študentovskem gibanju.* MUDIM IH sim LAS IIIMIIIIIIIillllllllllll|i|llllll|llllllllllilll||l|l|||,iil|ll|l.;l||l||l||||||||||l IIIIIIIIIIIIMIIIIIIII|lllllll|lll.l Naslednjega leta se začne uvajati navada iz-da!ati poleg treh znamk s podobnimi motivi četrto znamko s portretom kakeca znamenitega Svcarja. Leta 1928 vidimo na treh znamkah grbe. na četrti pa portret Jeana Henrija Dunartfa Vi je v bitki pri Solferinu leta 18.99 prvič pomagal ranjenemu sovražniku in poznem postal ustanovitelj Rdečega križa. Leta 1929 vidimo na znamkah Lu-gansko in Engstlensko jezero ter goro Lyskamm, na četrt' znamki pa pobortiika miru Ni-kolausa, von der Fltieja. Naslad niejja leta so bili prikazani na znamkah trije grbi in parnik Jeremias Ootthčff, Leta 1931 so bili naslikani jezero St. Moritz, gora Wetterhprnsr, Genevsko jezero 'ter ' filozof Aleksander Viheb Naslednjega leta Smo videli tri športne motive in pisatelja — jurista Evgena Hu-berja. Od leta 1933 do 1942 pa so bile naslikane na prvih treh znamkah serije švicarske narod-noše. Leta 1933 je bil poleg naslikan pedagog pater Gre-Girard. leta 1934 pesnik Albrecht von Ha,-tStefano Franscini, naslednjega leta pa skladatelj Hans Georg Nageli. Leta 1937 so znamke «Pro Juventute« obha!ale petindvajseto obletnico svojega izhajanja. Na dveh znamkah sta bila upodobljena deček in dekFca. na dru-ssrjenje, 10. bata. 11. ara, 13. dveh pa general Henry Du- 19. Rab, 20. Piran, 22,. rdeč, 24. i in (jeky„0 sta tu(jj v spo- kraval, 25, tik, 28. anal, 29. Oran,. minskem bloku. 31. etl, 33. kra, 35, azJ, 36. ura, - . ——-------'■---------------- 38. abe, 39, ole, 41. en. j (Nadaljevan,e prihodnjič) ptičih opraševalcih tropskega cvetja. Ne bomo tukaj naštevali vseh člankov ali razprav zadnjih številk (izšla je tudi štev. 6), ker bi to zavzelo preveč prostora. Povemo naj le, da sodelujejo v reviji strokovnjaki, ki pa v ‘i-stu podajajo svojo učenost tako da je več ali manj vsakomur dostopna. V vsaki številki je še polno drobnih vesti, ki so vse zelo zanimive in ki jih človek težko kje najde že tako kratko in razumljivo podane. Tržaškim dijakom seveda revijo samo priporočamo. Proteus Ilustriran časopis za poljudno prirodeznanstvo Ni treba šele dokazovati, kako je naša šota neživljenjska po svojem učnem načrtu. V dobi, ko so tehnika in naravoslovne vede v največjsm razmahu. s° naši dijaki skoraj ne uče fizike, kemije, geoloaije, malo ali nič ne vedo iz rastlinstva, iz živalstva in z drugih podobnih področij. Kako prav bi torej bile, če bi vsaj izven šole vzeli v roke tako berilo, ki bi jim pomagalo seznaniti se z vsemi temi vedami na način, ki ni šolski, torej ne odvraten, temveč privlačen. Prirodoslovno društvo v Ljubljani izdaja revijo «Proteus», ki šteje že svoje 14. leto. Članki v tej reviji so taki, da se jih mladina lahko s pridom loti. Nekateri so težji, zahtevajo nekaj več znanja, drugi so pa spet taki, da jih lahko bere tudi niž-ješolec. Vsekakor bi bilo prav, č<» bi tudi tržaški dijaki to revijo dobro poznali; to že zaradi tega, ker v njej pogosto naletimo na članke, ki se nanašajo na naš Kras, Istro itd. Tako b. n. pr. iz članka «0 prednikih in sorodnikih današnjega goveda« v letošnji štev. 4-5 »Proteusa« izvedeli, da je bil tur (Bos primigenius) v naših kiajih zastopan v pleistocemski dobi in šz pozneje, kar dokazujejo r.ajdbe njegovih ostankov v jami Pod kalom nedaleč od Nabrežine, v Losovi jami in Medvedji jami, ki sta prav tako nedaleč od Nabrežine, v kamnolomu pri Sečovljah, v ne-k. jami v dolini Glinščice pri Eoljuncu itd. V isti številki te zanimiv opis Pazinskega potoka in jame Fojba, kjer se je lansko poletje dogodila huda nesreča, ko je namreč nenadoma narasla voda odnesla s seboj v podzemlje ravnatelja ljubljanske klar-ične gimnazije, ki je bil tamkaj na izletu, in mu ostali niso mogli več pomagati, da bi ga reš:li. Članek je napisal Pave! Kunaver, ki je že pogosto pisal tudi v naš list. — Na uri. Tvrdka je prejela že več splošno govorimo, da cvetje j naročil iz Pakistana. Nova vrsta oprašijo žuželke ali pa veter: -0t0r°v bo dobrodošla predvsem na tropskih področjih, kjer je odpornost kovin proti razjedanju zelo velike važnosti. TEHNIČNE ZANIMIVOSTI NOVA VRSTA ZAŠČITNIH OCAL ZA INDUSTRIJO. Neka londonska tvrdka je izdelala novo vrsto zaščitnih očal za industrijo, ki popolnoma zaščitijo vid, ne da bi pri tem niti v najmanjši meri ovirala bodisi nos ali ušesa. Očala imenovana «safespex» so nezdirobljiva in prepuščajo zrak. Izdelujejo jih v raznih barvah glede na potrebe industrije. Tako na primer izdelujejo za varilce zelena očala, za zaščito pred rentgenskimi žarki raeča, sivo-mo-dra proti soncu in svetla za splošno uporabo. Ta očala ne preprečujejo dobrega razgleda in jih lahko uporabljamo tudi nad navadnimi očali, ker slonijo samo na ličnih kosteh. * * * AVTOMOBILSKI BLATNIKI IZ GUMIJA. Glavno ravnateljstvo britanske pošte je nedavna prj svojih prtljažnih avtomobilih z uspehom preizkusilo novo vrsto blatnikov iz gumija. Ti blatniki, ki so na zunaj ravno taki kot običajni kovinski blatniki, so narejeni v celoti jz trdega gumija. Glavno ravnateljstvo britanske pošte upa, da se bedo z uporabo gumijastih blatnikov stroški za popravila ir, vzdrževanje prtljažnih avtomobilov znatno zmanjšali. * * * ŠOTORI IZ ALUMINIJA. Neka škotska tvrdka je pričela iz-de'ovati novo vrsto šotorov iz aluminija, v katerih je prostora za 8 ljudi. To novo vrsto šotora je mogoče postavit: v eni v «Proteusu» pa lahko berete v članku Antona Polenca o Tako Je ponazorjeno seštevanje v knjigi «Kratkočasna materna-tika*, o krseri smo že plrali. Fi-žolčki-plezsilci: dva sta že na skali, trije pa še plezajo po vrvi. UGANKE Glejte. kakšna velelui, pa po dnevi sveti! Kdo bo plačal? Eh, za tp treba ni skrbeti! (iouos) Jezik stepne, pa obliže svoje žrtve in požre. Ko do kraja vse poliže, satn omahne in umre. (Ogenj) V noč je zavita, vodo dviguje, nikdar s;xKita večno potuje. (Dun7) Solze požene v oči, trese, duši, lemi, zvija, vse ms od nj*ga boli, toda vsem godi in prija, (y~w$) Od ognja njeneoa,, poglej, žari kar pol neba, a. radi ni^ga ni doslej še bilo plat zvona. (v(jlt>Z) ■■El* A JEČI Draga Juca! Toplo pomladansko sonce zvabilo me je na plan. Starec pride mi naproti in pozdravi: tDober dan!> *Kam pa. kam, preljubi Gašper? Nenavadno mi hitJ, tvoj korak je nekam trden in prav resno se držiš.* sKaj vprašuješ, draga Pepa, ali več ne bereš listov? Obcm zbor je danes sklican nas tržaških penzionistov. In če se ti ne tfrlmaga», te povabim kar s seboj, da bos videla oi blizu naš ,zasluženi pokoj'.* «Flrbec* me takoj popade in vabilo sem sprejela v nadi, da gotovo nekaj novega bom aoUveia. Zbor sem si pričakovala starih, čilih korenjakov; toda znašla sem se gredi samih bednih okostnjakov. Suha res bila, je družba, ki v dvorani se je zbrala; prav gotovo niti eden ni dosezal pol kvintala. Zdajci se predsednik dvigne. — Samo da zdaj kdo ne k.hne! Suh tako je. Ca prav lahko pri tej priči ga odpihne. t Rekel je: «iTo zdaj otvarjam naše zborovanje letno, naj omenim koj v začetku dogodivščino izredno: Dobro veste, da nam Gandhi bil je nedosežen vzor; in zato je prav, da danes mu pokloni se naš zbor. Suha, drobna mu postava naši je bila enaka; in kot mi, on do7ga leta je živel samb od zraka. Zdaj pa vest je k nam prispela, da bo sin nadaljeval delo, vredno penzionista, tam, kjer oče je končal. Ze en teden mladi Gandhi v daljni Indiji gladuje. Da primerno ga častimo, nam hvaležnost narekuje. S tem nastopom mladi Gandhi kot že oče nas spominja, da najlepša je na svetu elegantna vitka lin’ja. On uči nas da jedača nepotrebna je zabloda in da za življenje naše zadostuje suha voda. V znak zahvale naj bo danes predlog moj izglasovan: Mladi Gardhi naj postane naš dosmrtni lastni član! Treba ni, da še posebej vam razlagam, kar sle ' «“• Kdor za to je, na\Jloice% v odobravanje zakruli!* Urnebesno je kru'jenje vso dvorano napolnilo, a predsedniku ga.no je trudne je oči za.uo: ePrav 674 je, da sem to stvar na dnevn* , . Ugotavljam, da moj prem enokrulno je sprejet.* Vsem nadaljnjim sem razpravam, Juca, se takoj odreIda, s čudnimi občutki v !.TM tja sem proti domu stek Zdaj doma učim otroka, dn vsak Can molitev z • Bog varuj nas kuge- vM* in državne pokojnine!i CIMO Zagrizen lovec faZ^ gostu svojo hišo. Dovede do velike dvorana Polne... skih trofej ter se pohvs ■ »Vse te jelene, ^ srnjake in d'vje koze sfC |ej postrelil. No, kaj pravil zbirki rogovja?« »Odlično! Kakor 118 cesu Bellentani!« Dim PSMllIi® Poslanec A.: tllasova^ proti sprejetju antifaš!S ^ ga zakona. Čudim s® si bT vedno vnet antif8* ^ Poslanec B.: Je že rfs' ota pak nekaj hvaležnosti človek tudi pokazati. Ne P0, zabi, da midva ne b' ,bl „ |ji koli poslanca, če prej D bilo fašistov! Lex merfin : Rimljan A.: Torej prsdlog senatorice Merlin P ti javnim hišam bo, kakcr ^ že, prodrl. V senatu )S sprejet. „ Rimljan B.: Počakajm0^ malo. Videli bomo, kaj čejo v poslanski zbornici, sedijo mlajši letniki. Ena iz nomuni|8 , Romunska kmetica javsn urad, pokaže na 5* . ki visi na steni, ter uradnika: »Kdo pa je to?» ^ »To je očka Stalin, ji Tisti, ki je Nemce P°8°v-naše dežele.« . «Torej to je on. Bog S3 ^ goslovi! Da bi se le $e j» čil ter pognal še K05 Nemci!« (P med irsiemi Zakon narave. Durb«1 ^ dija), 11. 3. — Gandhi:«* 0t, se že pet dni posti in ž' ^ sami vodi. Zdravniški je ugotov 1, da bo gla“° , še lahko dolgo nadaljcV ^ Med vrstami: Jabo"'®^ pade daleč od jahane. družinska tradicija! Tone Penko Prcfesvr Kunfuia išCa in nniile znhUul Riše —]fll 0 švicarskih znamkah "Pro juvenfufe,, 13. Kramljala sta z Vane-tom tn ko je bilo jedače in pijača konec, sta bila s Kanfido že dobra prijatelja. Profesor Kan&da je dobil posteljo in Jelo pri gostoljubnem kmetu Varne-tu. Drugo jutro Je že na vse zgodaj bil v Vanetovi ogradi in se po navodilih padra Andreja potil v hrib. Dospel je na vrh. Okcll njega vsa prelestna lepota. Morje, Dtvin, izliv Soče, Istra. Toda profesor Ka-n&da Je iskal takoj pod vrhom malo dolinico. Bila je vsa prscastla z brinjem in rašeliko. Na dnu dolinice groblla kamenja. »Tu bi morala b ti. Razbrskajmo!« Malo je razmetaval in že se je pokazala odprtina. Ognjev to je valil skale in odmetaval kamenje. Kmalu je bila odprtina toliko široka, da se je mogel stlačiti vanjo. Lezel in spuščal se je navzdol Držal se je debele rašeltke Naenkrat pa se Je <2pod korenine pokazala glava in z Jezikom je sikal modras. V hipu je spustil knrer’no in tsJ~b-ntl na dno. »Kan&da. v jamah pa nimam sre^e. Težka in naporna je pot znanosti. »Prižgal je !uf». Pred ni'm so zablestela mb’sa. V tisoč odsevih so mu mežikale vodne kapUice in kristali Čudovite oblik«* sa s« prem'kal e v sijaju plapolajoče luči. Ssdel je na kristalen stol ob bajni bleščeči se mizi. Odvezal je nahrbtnik, izvlekel knjigo, in čdtal: »Prideš v velikansko podzemeljsko jamo. Pojdi po njej do malega tolmun” k a. Prišel boš v Se večjo dvorano«. Zavezal je nahrbtnik in -el dalje. Kljub temu da je iskal zaklad in da Je bil znanstvenik, ni mogel ostati hladen ob tej lepoti. Vsak hip so se mu bajne slike in prikazni menjale. Tisoče b'serov mu je sijalo nasproti. Nič čudnega, če Je zalezel v tolmun In padel v mrzlo vodo kot Je bil dolg in Sirek. »Kanada tolmun, Kam&dat Poglejmo, kaj pravi pater Andrej«. Postavil se Je sredi vode. Snel nahrbtnik in bral: »Pojdi po njej do tolmunčka«. »No, pater Andrej Je moral biti precej velik, če je to zanj tolmunček«. - »Prišel boš v še večjo dvorano, pojdi po njej do reke«. »Kaj pa ml tu leze po rokavu? Poglejmo no! Čudne gliste žive v tej vodi. Da ni to tista člove’ka ribica? Naj že bo. kar hoče. V mojem rokavu nima kaj iskati. Alo v vodo nazaj!« Stopaj Je po velikanskem prostoru Se veličastnejšem od pr vega in res je pošel do reke. 15. Ob siju luči se je P° £1 sku na bregu reke raz žalo n.štato živalic in s' e lo pod kamenje. »Nič *. me ne bojte, ne!« »K® . da, pater Andrej ni JsgH0‘ Sedaj na pot proti roki križa! - Križ Je tu njjr križem mora biti Jam*®?, — Jamica pa kankda gj. Lažes pater An.re.1-» cer niso bila tla cisto *“■ y. na. Zaznala se Je inf"* s dolb nlca vsa pr- vle 'eI gg. plastjo apnene sige ., veda. tla Je prekrila ep' na siga v dobrih tiso sto Istih, kanftda. zfastjo Je zaverovan pod p “ 0«» s’ge. Moram po Profesor Kan&da Je 'e mov h kmetu in ves nJ. oprezoval, kako opazno izmaknil kramp. Dobil Je tnr.0fi' Lopo ga Je snel 8 ,byilk-*ča in ga dal v nah'kran)-Drugi dan Je pa 8 .-ej v pom v nahrbtniku o se Jamo. S toporpčem je up’ral v breg. L,' seje do kr’2a v jeTO- & stavil kramp in beteli algi. Toda tolči P£ t stre-sigi s krampom Je.",0 trd' IJatl s fračo 03’ njavo. »Tu ne bo k*-strmj ves trud«. /. kerr']°: n Žida je znal tu di * TrSt »Po kislino stopim ?ririe-in z njo raztopim ^ne-nec«. S*i je domov* ff0r$ tu in mu povedal. a» v Trst. jgATgK PREGLED KOPRSKEEA GOSPODARSTVA Vinogradnlhi in sadiarji so «P!e,‘eklem letu 8° mno-oa5sn;°rkl Za postoPno pre-«ržavPanUPraV6 neposredn° na Sl ~ Pri -tem 50 biIi Httdvsem zadovoii;vl uspehi v. Pn prenašanju upra-“blasf3 .n‘Z7e °r§a-ne ljudske »trati,L!n manjšanju admini-■i atm*ga aparata. Vloga nižje £5?*, ljud3ke °blas« se ioče >.°krepila in b0 v bo-iaj 7°. v?la vedn° širši znala ss a j- nuino potrehno, cii, struktura organiza- ff*0' °bla*h krajevnih, *«ga 1 bajnega ljud. Magori; v* temu Primemo ‘Prememk UJnevbod° nekatere it tua™ V nažinu poslovanja n ,.y upravno teritorial-1 razdelitvi. Ofsa^ 3® pcseg®nje upravnih Vedn^ V V C^otno gospodarstvo Čim V(Si?3Že ta k®r a« teži 23 ljanov 'i /arnouPravo držav-D°do osnovane večje £°, ^er*l°r>alne enote, ki •sitiaJ doVD!) sredstev »a ^pravhanje. Te Jravnc kliah«. b'r^onalne enote bi k r'm.ski ljudski odibori Na fc*iblraSaniih 56 že več časa aaji,,^00 riba KSSodi ^Upo0lrana povrtnina C^ia ostalih artiklov košnje je bila reali-‘ j^adiindlcova mezga !N*v*jS sirupi 96%. kisla 'ikei-ti marmelada 86.4% je bil plan t? ^‘Presežen za dva 1 br.o se je stanje ■ ^7.%. P° uv.edtn novega Pogo1j sa sistema. Obstaja-teoi 23 Povečanje kapaci-^ Preh^^^ie in tudi pogoji .'bie vb Pa gradnjo ladij že-všže i^trukcije manjše *°-V rl >a!’?'ru ie bil plan pre- * bilo u-V * odstotkov, čeprav rjte siah n° oviri v začetku semnje ,iKa vremena in zmanj->ie j:blSkc flote. Za pove- # 75 i izboljšanje ribiškega 7'iena6 bb? v Piranu ustalite 2a J'ika Sola' k’ io 0,3'' 7'J J,“ Učencev. Iz te šole ^ rnhHJUniiu izšli Prvi iz* 0bP„ . dl ribiči dela v Sečjol-'•». p‘lku trajajo že dve o* Pri hitrejšem ob-SSf !?’ k« še vedno pri-v-,aia ■>rpri0tJev- °hnova lega javlja za K,-prsko HjS vf^aPsko punogo. Ker Vfil^oče 1 enarna ^edstva Iti, vsega naenkrat iz- Sj^čiijstvu k bil pi]an pro. ^,7ž'-‘n ,-a "^katere kulture h k aiv^c 20 odst<'tkov. Pri-,C b11 I;n okoii C zarao, man^‘ k^ leta Vla in »iL*USe' SrozdnegP S Pt^Ttns bolezni oidij. tč I* 70* ie bil Plark do- ^'^i iši totk<)V- kBr je STA*?, ^ ^siugi orga-“>» •- <£*■ stvo okrajnega LO je biia ustanovljena sanitarna inšpekcija, ki je imela že velike uspehe pri svojem delu. Zdravstvena ekipa medicinske fakultete iz Ljubljane je v kmečkih delovnih zadrugah in nekaterih vaseh pregledala 1350 ljudi. V .trgovini Se po sproščenju in novem finančnem sistemu prehaja na zdrave temelje trgovanja in kultumejšo postrežbo. Promet blaga v trgovinah se je normaliziral in ljudje ne kupujejo več za zalogo, ker v vsaki trgovini dobijo to, kar potrebujejo. Trgovska mreža bo morala za . naprej bolj paziti ha večji asortman blaga. To bj bili v glavnih obrisih uspehi v preteklem letu. NITTIJEVA slika DANNUHZIA (Nadaljevanje s 4. strani) Nitti meni, da ima D'Annun-zio nekaj strani v prozi, ki bodo lahko Živele, in predvsem nekaj verzov polnih lepote, da pa je v celoti njegovo ustvarjanje revno in minljivo in da ne bo vse to, kar je napisal, kmalu nobenega več zanimalo. «Strogo mnenje, ki ga je o D’Annunzievem delu izrekel Be-nedetto Croce, je še vedno pre-dobrohotnoi), pravi Nitti, »vendar je na splošno resnično in jaz ga sprejmem, čeprav se mi zd' prizanesljivo. Cernu je torej D’Annunzio Imel v Italiji tak uspeh? se vprašuje Nitti. Ker obstajajo dobe slabega okusa. Ker je D’Annunzio kot literat in patriot znal poskrbeti za svojo reklamo. Ker je z vsemi nepristnimi stvarni, kakor z nepristnim idealizmom, domoljubjem, misticizmom ter z vsemi pristnimi stvarmi, kakor so nespodobnost, prenapetost v vseh nečimrnostih in- nemorala ter s proslavljanjem nadčloveka zasledoval najnižje cilje in okuse. V bistvu druži D’Annunzie-vo delo moralo 16. stoletja, umetnost 17. stoletja, nepristno razkošje 18. stol. in slabo pri- , v7°sradništva in g- V) le bilo razdeljenih * ,l'°04.0(J®^tijsk m zadru_ „7 te>R0;M d;carjev nagrad. tn t°vanju jc bil plan ^ Po zaslugi orga-■ Bilo je pogo-ler.j^ --"arov površine in iagojeno formalnost klasicizma lik &tetluf5 °°° txn'ovih sadik. ^ i>t>ral??l»letu 1« b.lo ve- 83 5 obnovo ana Prometnih cest. ?t:žšs°Ž in del ~ «°e-ta Piran" •btto 7'RiŽ K razširjene ceste ? »E^krbljen<> i® Udi „ 4 Up vpč avto-i*n*l 7 'ov°rni promet, tieivv"* ben j or? Vse avtomo-biH Ck! * bilo poskrb-^fto benja'7 avtomobilj so da s., ; z drugimi na ..^l^žal Prevoz b>a&a V^tU > 1949 ‘tl b, r? k h zbrali* W tl.u.^oro 100 hSiZ* blp na Kopr- 1'lem ,anlh 11 J* va,° elektrifi ? Predvideno, 1 ^ okra lc ran,e še osta- SL tem s 2 vsem, S '* Prl c.. . ,m. v Bo- osta- po- '7 |5? J3udje (Porto- ktilj JI zbrs,i «-ed-k'3®1 k t1®klrdika 100 ‘^tntno ^ &eLnjih lahk'> Za ^terenu fmbu- Nobenega umetnika ne smemo obsojati zaradi njegovih idej in izjav; umetnik je lahko mističen ali čuten, goreč v ljubezni do domovine ali mlačen do vsake politične ideje; eno samo stvar pa mora upoštevati; verjeti in delati po svojih čustvih in po svojem umetniškem gledanju. V Arcachonu je D'Annunzio na pr. živel prav škandalozno, istočasno pa trdil, da je kristjan in opravljal duhovne vaje. Ob sobi smrti je v svojem »Vittorialu« imel najbolj razuzdane slike. Tudi nadčlovek, kakor ga je jmjmoval on. ni človek izjem nih sposobnosti, pač pa lopov, tolovaj, pirat. Eleonori Duše je posvetil roman «Ogenj», toda v njem ni izrazil svojih čustev, pač pa je bolj poskrbel za senzacijo svojega razmerja do znamenite igralke. Nitti pravi, da neobsta-ja v svetovni literaturi nobene bolj nemoralne knjige od »Ognja#. V mladostnem sone-!u Mariji/v »Ognju#, v Rimskih elegijah in v vseh kasnejših delih prihaja vedno do izraza njegova želja, da spravi v javnost to. česar bi se noben dostojen človek, čeprav ne pošten, ne upal zaupati niti svojemu najboljšemu prijate Iju. NI pisatelja ne pesnika v literaturi vseh časov, razen D'Annunzia, ki bi tako zelo umazal ženske, o katerih je dejal, da jih ljubi. Umri je kot »Snežniški knez# v knežjem sijaju in mnogi so Hiša v Groot-Zundertu na Holandskem, kjer se je rod-ii Van Gogh I ^j!t{IHIItlltl!tlll!11iniflillH!!ltniHI11IIIIM!il!iiltllill>llll!f?1llfl!l!lllllitIIUHIII{i;illlltllli1l!iiltlllllllll!Illtll!llllllinillillltlllllll1llt1Hllill1ll!llll!= (nove slovenske knjige I TjiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiirr R.CHARD HFMSE VOHUNI IH SKRIVNOST ATOmSKt BOIKBE Pomrjeno ozračje neposredno po koncu druge svetovne vojn^ je prva vzbur-kala velika vohunska zadeva, ki so razkrili v Združenih državah Amerike, v Angliji in Kanadi. V času, ko je bilo v Moskvi zasedanje zunanjih ministrov in malo prej, preden, je Molotov razglasil svetu, da ima tudi Sovjetska zveza atomsko bombo, so v Kanadi odkrili vel ko vohunsko afero. S pcmočjo nekega ruskega ofic'rja. ki je bil zaposlen v sovjetskem poslaništvu v Ottawi, pa je zapustil službo jn zaprosil za a sil, so prišli na sled široko razpredeni mreži vohunov, k* so v korist Sovjetske zveze zbirali podatke Q pridobivanju urana in izdelovanju atomske bombe. V to afero so bdi zapleteni številni kanadski, angleški in ameriški znanstveniki visoki državni in vojaški funkconprji ter celo voditelji ene najvpliv- nejših strank kanadskega parlamenta, ki je bil že 25 let sovjetski vohun. Vse dogodke ob razkrivanju te skupine vohunov v Kanadi in borbo kanadske protivohun-ske službe proti sovjetskim agentom., je zanimivo popisal polkovnik kanadske protiobveščevalne službe Richard Hearsh v posebni knjigi. To knjigo smo v izdaji Novinarskega društva'v Mariboru do-b li zdaj tudi v slovenskem prevodu pod naslovom »Vohuni in skrivnost atomske bcmbe». Knjiga bo gotovo tudi med našimi ljudmi nešla obilo bralcev, saj je pisana v literarn-j obliki, spretno jn zan mivo, kot pravi krimi-nalni roman. Od njega se razlikuje le po tem, da nastopajo le resnične osebe, od predsednika kanadske vlade Mackenzie Kinga, Trumana in Attleeja. vrste sovjetskih visokih oficirjev v Ameriki, do poročnika Guzenka in angleškega atomskega znanstvenika Maya, in da se posamezni zapleti ter nejasno, sti razkrivajo sproti in rse kot v kriminalnem rempnu šele na koncu. Našemu bralcu bo knjiga še posebno za- Rrl cn° obiskujeio 0 niem da je bil idea Sveu> a zdrav- ^ ’ *lovek pr pripravljen na žrtev in odpoved. „0 tvojem življenju bodo pisali romane i (Na4al]evan)e s 4. strani) Seurat je oopv! črno In belo progast sUKnjič in, s. poravnal veiiko, modro kravato, ki je bila posejana z belimi piKami. «V, sle sam laik, dokler samo ugibate ' o barvah, ki jih rabite«, je dejal. «Ne ugibam. Nagonsko čutim, kako moram ravnati z njimi.# «Znanost je metoda, Geor-ges#, je pristavil Gauguin. »Mi pa smo postali v barvanju znanstveniki šele po dolgem delu in poizkušanju.« _ «To zadostuje, dragi moj. Na.ja'doba teži po objektivnem proizvajanju. Dnevi na-vdahnjenja, poizkuš.anja in zmot so za vedno min li.» «Ne morem brati teh knjig,# je dejal Rousseau. »Ce jih berem, me boli glava. Po. tem mor. m ves dan slikati, da se iznebim glavobola.« Vsi so se smejali. Anque-tin se je obm.l k Zolaju in, dejal: »Ali ste brali napad na Genmlnal, ki je izšel v temle večerniku?« »Ne, kaj pa pravijo?« je vprašal Zola. »Kritik vas imenuje najbolj nemoralnega pisatelja devetnajstega stoletja.« »Stara pesem! Ali mi res ne znajo nič drugega cči,tati?» «Prav imajo,« je dejSt Lau-trec. «Vaše knjige se nti zdijo mesene in nespodobne.« »Vi bi prav goiovo spoznali nespodobnost, če jo vidite!« «Toda to pot Si’ jo res prepoznal!« »Natakar!« je .zaklical Zola. Rundo likerjev!« »Smo že tam,« je godrnja! Cezanne Anquetinu. «Kadar daje Emile za pijačo, pomeni to. da bo čelo uro govoril«. ■ Natakar je prinesel pijačo. Slikarji so si prižgali pipe in se zbrali v tesen, zaključen krog. Plinske svetilke so v spiralah razsvetljevale kavarno. Pogovor pr; drugi mizi je postal nekoliko tišja. «Moje knjige imenujejo nemoralne«, je dejal Zola, «in sicer iz razlogov, zaradi katerih imajc tudi vaše slike za nemoralne, Henri. Občinstvo ne more razumeti, da v umetnosti na prostora za moralne sodbe. Umetnost je amoralna, prav kakor življenje samo, Zame ruj nobenih nespodobnih slik in knjig. Jaz poznam *e slabo zasnovana in slabo opravljena dela. Tou-louse-Lautrecova cipa je moralna zato, ker nam Lautrec prikazuje lepoto, ki se skriva za njenim vnanjim v.de-zom. Bouguereaujevo revno kmečko dekle Je nemoralno zato, ker je sent.ment.alno nasl.kano in take osladno, da se ti obrača, če jo le pogledaš.« »Da, to je res,« je pokimal Teo. Vincent je videl, da slikarji cenijo Zolaja, ne zato. ker je slaven — kajti prezirala so dnevno priznanje in uspeh — marveč zato. ker je uporabljal umetniški medij, ki se jim je zdel skrivnosten in težaven. Pozorno , so ga poslušali. «Vsakdanji človeški možgani mi šlijo po načelu dvojno-sti: luč in senca; sladko in kislo; dobro in zlo. Te dvojnosti ni v naravi. Na svetu ni dobrega in zlega, marveč samo bilje in žitje. Ce popisujemo dejanje, pop.sujemo življenje. Ce ta dejanja imenujemo — kakor pokvarjenost ali nespodobnost — zaidemo v kraljestvo osebnih predsodkov.« «Toda, Emile, kaj bi počele množ.ce brez moralnih predpisov?« je pripomnil Teo. »Morala je kakor vera, mamilo, ki siepi ljudi, da ne vidijo gnilobe v življenju,« dodal Toulouse-Lautrec. »Vaša amoralnost je le anarhizem, Zola«, je dejal Seurat. »Nihilistični anarhizem. So ga že driligi po.zku-šali, pa s^ ni obnesel.« »Seveda moramo imeti do. ločen« zakonike«, je pritrdil Zola. »Skupna blaginja ten ja žrtev od poedlnca Ne odklanjam nravnosti, marveč le sramežljivost, ki pljuva na 01ympijo in hoče zatreti M; upassanta. Morala je v Pranciji omejena na ljubezensko nravnost. Naj spe ljudje s komer hočejo! Jaz poznem še r.eko višjo nravnost.# «To me sporni, n ja večerje, ki sem jo priredil pred nekaj leti,« je dejal Gauguin. «Eden izmed povabljencev je dejal: «Saj razumele, prijatelj, da ne morem pripeljat* s seboj žene. če je poleg vaša metresa.« »Dobro«, sem dejal. »drugič jo pošljem proč.« Ko smo povečerjali in so vsi odšli je naša častitljiva ma-di.rr.e nehala zehati in deja-la mežj; »Pokvantajmo no malo. preden, gremo domov.« Odgovoril ji je: #Govorimo, le govorimo! Preveč sem jedel.« «No, to nam vse pojasni!« je orevpil Zola splošen aro-hot. »Pustimo nekaj časa moralo in, Se vrnimo k slikarski nenravnosti«, j€ dejal Vincent. »Mojim slikam nihče ne oč ta nespodobnosti. Toda vsi me - obtožujejo še večje nenravnosti, namreč grdote.« »To pot ste pravo zadeli, Vincent,« je dejal Toulouse-Lautrec. «Da, to' je za javnost bistvo te nove morale«, je pritrdil Gauguin. «AH ste brali, kaj je zapisal o nas Mercure de France? Našo umetnost imenuje kult grdote.# »Tega dolže tudi mene,# je dejal Zrla. »Neka grofica mi je rekla oni dan: ,Dragi gospod Zola, zakaj tako nenavadno nadarjen človek, kakršen ste vi, hodi okrog in prevrača kamne, samo zato, da bi videl, kakšen umazaa mrčes se plazi pod njim?« Lautrec je pokazal že en list, ki mu ja molel iz žepa. Cujte, kaj pravi kritik o mojih podobah na zadn ji razstavi Salona neodvisnih. .Tou-louse-Lautrecu lahko očila. mo, da uživa, če prikazuje nizkotno uživanje, grde zabave in «temn» tipu« Zdi se, da nima čuta za lepoto človeškega obraza, za eleganco oblike in za srecijo gibanja. Res. z ljubečim čopičem slika pokvečena in v svoji grdoti odurna in odvratna bitja. Toda kakšen smisel ima taka razvratnost?« «Franc Halsove sence«, je mrmral Vincent. «Prav ima«, je dejal Seurat. Četudi vi vsi nisite razvratni, rte vseeno na napačni poti. Umetnost je povezana z abstraktnimi stvanni kakor barva, črta in ton. Umetnosti ne smemo uporabljati za izboljšanje soc al-nih prilik ali za iskanje grdote. Slikanje mora biti kakor godba, ki nima nobenega stika s svetom.« «Lani je umrl Victor Hu- go«, je dejal Zola, »in z njim cela civilizacija. To je b''a civilizacija lepih gest, romančke, dovršenih laž. in tenkočutnih izmikavanj. Moje knjige se zavzemajo za novo civilizacijo, za nemoralno civilizacijo dvajsetega stoletja. Prav tako tudi vaše si ke. Bouguereau še vedno vlači za seboj po Parizu svoj okostnjak. Todp zbolel. je. čim je Manet razstavil Piknik na travi, in je umrl. čim je Manet dokončal Olimpijo, Manet je Sel, Daumlerja ni več, imamo Pa še vedno Degasja, Lautreca in Gauguina, ki nadaljujejo njuno delo« »V ta seznam morate prišteti tudi Vincenta Van Go-gha«, je pripomnil Toulouse-Lautrec. »Postavite • ga na čelo pred vsemi drugimi!« je dejal Rousseau, »Dobro, Vincent,* je dejal z nasmeškom Zola, ».tudi vas prištevajo h kultu grdega. Ali sprejmete to imenovanje?« «Zal,« je dejal Vincent. »Zdi se. da sem bil rojen za grdoto.« »Formulirajmo torej svoj manifest, gospodje,# je dejal Van Gogh Zola. »Prvič štejemo za lepo vse, kar je resnično, pa če je np pogled še tako grdo. Brez pomišljanja priznavamo vse, kar je v naravi. Verujemo, da je kruta resnica lepša kakor prijetna laž, da je v pod-zemskosti več poezije kakor v vseh pariških salonih. Bolečino imamo za dobro, ker je najgloblje človeško občutje. Spolnost štejemo za lepo, tudi če se nam razodeva v lovačl ali v zvodnici. Značaj cen mo bolj kakor grdoto, trpljenje bolj kakor lepoto, in kruto, trdo resnico bolj kakor vse zaklade Francije. Življenje sprejemamo v. nje. govi celoti in ne izrekamo moralnih sodb. Vlačugo uva-žujemo toliko kakor grofico, hišnika nič manj kakor generala in kmeta prav toliko kakor ministra. Zakaj vsi spadajo v okvir narave in so vpleteni v življenjsko celoto.« «Trčimo s kozarci, gospodje,« je ziavpil Toulouse-Lautrec. «Napijmo nenravnosti in kultu grdote! Naj nam obnovita svet in ga olepšata.« »Bedar.ja!« je menil Cč-zanne. »In še več ko bedarija!« je dejal Seurat PORTRET NEKEGA IGRALCA in^ < * '■ ' 'r-T''’- |fi m I * A * nimiva, saj nazorno slika metode sovjetsk-h agentov, ki se poslužujejo vsen sredstev za dosego svojih ciljev. O prevodu ni kaj reči. tudi oprema knjigo je preprosta, a primerna. Motijo le slabe ilustracije, ki prav gotovo ne pripomorejo bralcu k boljši predstavi oseb in dogajanj. srnam nvns ELHlER GANTRV Lan, umrli ameriški pisatelj Sinclpr Levvis sodi med najpomembnejše pisatelje novega časa. Bil j€ po poklicu novinar in precej dolgo je trajalo preden se je mogel uveljaviti kot pisatelj. Sele z »Glavno ulico«, ki jo je izdal takoj po prvi svetovni vojni. je zaslovel po vsej A-meriki, keT so am.r.ški bralci v remartu spoznali podobo svojega življenja v mestih in na deželi. Se večjo slavo je Lewisu prinesel roman «Ba-bitt«, v katerem podaja po-dobo povprečnega ameriškega poslovnega človeka in njegovega življenja. Temu romanu je slediila vrsta drugih: »Arrovvsmith«, ki smo ga dobili tudi v slovenskem pi-evodu, »Anna Wickers», roman o ženski, ki se bojuje za družbeno reformo, «Befhel M3rriday«, roman o d kletu v potujoči gledališki druž ni, »To se ne more zgoditi«, roman o nastopajočem fašizmu; to je samo nekaj glav-nlh del, lri jih je napisal, dokler ni z romanom «Tako širen svet#, izišlem lani. zaključil svoje pisateljske in življenjske pot 1. Med njegovimi romani sodijo med1 najbolj uypele oni, nastali nekako v letih 1920 - 1930. V tem času je nastal tudi roman «Elmer Gantry», ki smo ga sedaj dobili v slovenskem prevodu Janeza Gradišnika in v založbi Slovenskega knjižnega zavoda. Roman, ki je izšel leta 1927.. je vzbudil velikanski vihar nasprotovanja in sovraštva, Ta vihar je povzročila Lervisova kritika cerkvenega ž.vljenja v Ameriki. Brez prizanašanja je pisatelj razkril vse mogoče zlorabe, h.navščino, dobičkarstvo, slepljenje ljudi, številnih versk h sekt Amerike, ki jim pogosto gre samo za pridobivanje čim večjih dobičkov. «Elmer Gantrv« je človek. ki nikakor ni pir.meren za duhovniški poki,c, pa vendar ostane v njem in živi svetohl nsKo življenje. Od časa do časa prehpja iz ene sekte v drugo in kolikor bolj nepošteno ravna, toliko večje uspehe dosega. 2e vse kaže, da Ra ho izpodneslo, vendar se tudi iz največje težave izmota in nadaljuje svoje zlagano življenje. Neusmiljena satira ha verske sfoljd-f i je in. svetohlinstvo, bleščeč slog Ih odlična zgradba, to so odlike tega romnnra, ki bo slovenskemu bralcu odkril pogled v; precej neznan« kote ameriškega življenja. Roman Thomasa Manna »Kraljevsko visočanstvo« bodo filmali pri družbi Filmaui-bau v Goettingenu. Podjetje se zdaj pogaja z avtorjem romana. Letošnjo proslavo 150-let-nice rojstva Victorja Hugoja skuša kominfonriovsko »gibanje pristašev miru« izkoristiti v svoje namene. Kako daleč se francoski kominformisti ponižujejo pred zapovedniki iz Kremlja, se najbolje vidi na Hugoju posvečeni strani «Hu-manite«, organa francoske KP. Poleg portreta Hugoja je na tej strani samo še fotografija s sceno iz «Nesrečnikov» v izvedbi — »nekega moskovskega gledališča«. Tako ravna list, ki izhaja v Parizu, kjer je v «Nesrečnikih» nastopa! veliki francoski igralec Hary Baur! Tržačani za žrtve plazov v Sloveniji CENTER: Kralj Anton, tir 1.000, Učitelj N. N. 500, Luka Fabec 1.000. Učiteljstvo in otroci iz šole v Domju 4.400, Vatovec Franc 500, Ukmar Errne-negildo 1.000, N. N. 4 kose raznega blaga v vred. Ur 3.000, družina Gombač 1.500, 2.50 m Apnele, 1 par volnenih r.oga-vic, 4 čepice, N. N. 1.000, Clgni Eufemja 500, 1 par novih čevljev, Gregorefcti Roža 400, Fabian Frančiška 1.000. Valjč Dora v blagu 8.000, Babuder Rozalija 500, Počkaj Viktor 200, Mahnič Alojz 500, «Impex-port« 3.000. Kokorovec Luigi 1.000, Baučer Josip 500, Suša Amalija 1.000, Susterš č Josip 1.000, Milena M, v blagu 7.000 (2 p. čevljev, 1 obleko, 1 bluzo), Dulinovik in. Deros — razna oblačila — vrednost 5000, Magajna Mario in Marija 1 moško ob’eko in 1 leden v vrednosti lir 12.000. Oretti Natalija blago v vred. 1200 lir. Sancin Rozalija 500, Vouk Pavel 500, Taučer Martin 250, Vrbec blago v vred. 4000 lir, Dobrills 200, Mari Mario 1000. Jankovič blago v vred. 5000 lir. N. N. blago v vred. 3000 lir. Rodica Viktor 1000, Ribarič Ivan 1000. Deflavske zadruge v Trstu 10.000, Bom Bianca blago v vred. 3000 lir, Battista Marija 500, Brajko-vič Josipina 200, Ličen žensko suknjo, Kovačič Franc 500, Kren Silvano 5 kosov oblačila. Mu-hich Aurello 500, Babič Vladimir 500, Purini Massimo 23 kosov razne otroške obleke, dru-žma Novi Ferdinand in Pohelj 20 kosov raznega oblačila, Vižintin 1 p. čevljev in 4 kose raznega oblačila, Vižintin Albina 7 kosov raznega oblačila, Vaiglen vd. Muha Antonija 35 kosov raznega blaga, N. N. moški jopič, S. Z. zdravila v vred. 1440 lir. CENTER - III okraj; Stoko-vac 200, Alberti Jožko 500, Kovačič Jožefa 500, Konič Josipina 1000, Jelerčič Anton 200. Cerni Darij 300, Zotich Viktorija 200, Catnik Glovanna 155. Trampuž 100, Rožič Karla 50, Chertini Antonio 300, Kufersin Stefano 300, Cassetti 100. SV. IVAN: Fonda Livia 100, Camauli Silvana 100, Škamperle 500, Zebec Hedvika 200 in 6 kosov biaga, Barej Anka 17 kosov blaga in 2 p. čevljev, Počkar Rudi 100, Brana Francka 9 kosov blaga, Brana Marija 200, Luzzi 1000. Brana Lojzka 2000 in 1 žensko obleko, Brana Ivan 100, Makovec 200, Bossi Valeria 100, Ernesto, Co-op 300, Pečar Marija 500, Bianchuzzi Lidija 400, Lozej Albina 1 moško jopo. Vrabec Stanko 200, M.P. obleke m čevlje v vred. 4000. PISCANCI: Prunk Rihard 9 kosov blaga. Piščanec Ivanka razne kose blaga, Ercegovič Mateja 100. Husu Liiiana 5 kosov raznega blaga, Piščanc Jožef 300, Feriuga Mara 15 kosov blaga. Milo Stanislava 150, Piščanc Anica 109. Piščanc Santina 8 kosov raznega blaga, Komar Leonora 100. Banco Nerina 8 kosov raznega blaga, Lenardi Vittoria 100, Kolarič Neža 8 kosov raznega blaga, Vidonis Lucija 200, Bevilacqua Lia 7 kosov raznega blaga, Rigotti Miranda 2 kosa raznega blaga, Ščuka Margherita 17 kosov blaga, Ferluga Jakomina 1 jopo, Zadnik Marija 500, Volpi Riko 3 kose raznega blaga, Piščanc Giusto 3 kose raznega blaga. Ščuka Antonija 11 kosov oblačila. GROPADA: Križmančič Anton 500. Kalc Kristina 150. Kalc Marija 100. GRIZA: Kožuh Jože 500, Kožuh Frančiška 500, OREH: Cupin Lidija 200. Ker-luga Aurelia 100. ROJAN: Danieli Carla 100, Svageij Marija 200, Benčič Cvetka 1000, Susič Fani 1000, Isanc Marij 500, Isanc Karmen 500. Kosmina 500. Marušič Andrei 1500, Pirjevec Tereza 500, Pra: šel j Dora ob'ačila za 2000. Le-nardon Zora blago za 2000, Novak Ivanka oblačila za 2000. Kavčič Draga 17 kosov blaga za 12500, Barimi Berta 15 kosov ob- blačila za 1500. Vrabec Ema oblačila za 4000, Gombač Angela oblačila za 5250, Bigulin Ivanka 500, Novak Angela 300. Lo-renzut Štefanija 500. Paliotta Maria . 500, Škapin Francesca 200, Žerjal Marija 150, Pirec Josip 200, Saksida Angela 400, Taučar Ana 300, De Guarrini Josipina 500, Kerkoč Križman 300, Škrbec Meto 500, Verginel-la Ida 150. Spetič Franc 100, Mane Marija 200, Seiferd 100, Paoli Vittoria 100, Sanabor Štefanija 100, Pelan Olga 100, Rebula Ana 500. Gran 100, Purič Rudolf 150, Paola 100, Sosič Mara 1000, Mian Kristina 100, Bizjak Marija 900, Kerponi Marica 300, Urbani Emma 300, Sferca Pina 750, Gorjup Marta 500, Cuk Emilija 500, Lubiana Ame-lfa 100, Godini razno blago za fc’000, Novak Pina blago za 3000, Slovenska Marijina družba v Rojanu - dobrodelni odsek 2 p. čevljev in 10 kosov raznega oblačila, Gec Alojz 6 p. novih čevljev v vred. 25.000, 11 p. čevljev l-abljenih v vred. 18.000. 36 p. pet iz gume za 4000, 1 posteljo z žimnico in vzmetjo, Ce-delntk blago v vred. 2500. GRETA; Furlan Anton 200. Sukljan Anton 200, Šušteršič Slavko 200, Jarin Antonia 60, Sirca testenine za 1000 lir, Lasič Fani 400. OPČINE: Družtna Cesar Ferdinanda 300, v blagu 1500, Cesar Marta 200, v blagu 1000, Malalan Zorko 500, Cesar Vence 200, Dolenc Ivanka v blagu 1000, Posojilnica in hranilnica na Opčinah 5000, Društvena gostilna na Opčinah 10,000, Gorkič Tončka v blagu 1700, Sosič Marija v blagu 2500, Cerkvenik Pavlina v blagu 4000, Skerlavaj Romano 500, Vaclik Justina 200, Sosič Ivan 500, Skerlavaj Mila 500, Brišček Rozina 200, Peršič Justina 500, Malalan Franc 400. Bole Marčela 1 plašč, družina Ferlat 800. BAZOVICA: Pevsko društvo »Lipa« iz Bazovice 2600, Križ- mančič Vera 1000, Gomizelj Henrik 500. (Nadaljevanje sledi) POPRAVEK: Dne 14. marca. V drugi koloni bi se moralo glasiti v podnaslovu CENTER — in ne ENOTNI SINDIKATI. V jisti koloni Vitez Srečko 500 in ne 50, KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS! TRGOViNA SEMEN 'N jfc KMETIJSKIH POTREBŠČIN TR !■» T V. STRADA VSCCHiA m 1STR1A — , »Jr VV mEF01 [vtrU) S1 *M7‘ limfitna gnojila • Krma za živina - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska- Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i.t.d. - Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine IKDE RAMO iladio - Elehtlične n a plava - Ulalna St. KRIŽ 132 APARATI IN URE NAJBOLJŠIH ZNAMK POPRAVILA • PRODAJA Si A OBROKE Jžava&ia TRST UL. ORIANI Št. 7 (Zraven Trge Garibaldi) PRI V P R A V f “PRIMORSKEGA DNEVNIKA“ TRST UL. SV. FRANČIŠKA 20/1 lahko naročite 7 ir^iKio i in JUGOSLOVANSKE revije LITERARNE, POLITIČNE, ZDRAV. STVENE, PRAVNE, PEDAGOŠKE, GOSPODARSKE, TEHNIČNE I.T.D. ^llllllllllllllllllllllltllllllUlllllllllllililtllHMllllltflll tlgouci, n Sitni hi V SVOJEM POSLOVANJU B O S I' E PRIHRANILI ČAS IN I HUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI T Iskovlu P trgovskih poslih z* Vašimi odjemalci in doba• vitelji bo Vaš uspeh lažji9 ako se boste predstavili 9 E le^anfiiimi tiskovinami = Za »sako tiskarsko delo se obrnite no iiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 2TT UL st. FrouBška 20 Tel 29-4-77 SMUČARJI V trgovini Trg t r a i Kivi 2 si iahko nabavite po zmernih cenah smučarske čevlje FleUtotadio RADIJSKI APARATI, BLbKIHIČNI MATERIAL, 'ESTETIH - RADIJSKE 1M I LEKTHIČitK NAPELJAVE, SANITETNE POTREBŠČINE Pio ihti ti na oftaofte W A TRGU V iVARREŽIN I KUHALNIKI NA T »i It IICI PLIN “Siutunniib** iMrnim IIP) P l I r Vremenska napoved za danes: Viti AA I d<:ina pooblačitev, temperatura f l\Llf 1L se bo nekoliko dvignila. — Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 6.7; najnižja 0.2 stopinje. STRAN 8 ZADNJA POROČILA 16. MARCA 1852 illisgiHi; :::: ::::::: ;.::j::J::rji;:; i"'! KLUmiHjlirittHHIIIIIIIIlIllUIII RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 16.30: Slovenske narodne pojeta Danica Filipič in Franc Koren. Trst H.: 11.15: Komorna glasba. 18.15: J. Wagner: Legenda reke Hudson, balet. — Trst I.: 13.40: Popularne operete. 17.30: Simfonični koncert. 20.30: Glasbena revija. — S'cveni.'a: 15.45: Slovenske por ke. 19.30: Rossini: Seviljski brivec, opera v 3 dej. MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU Bolezenske epidemije v notranjosti Kitajske Upor severooKorejsKiK ujetnikov v taborišču na otoku Kojedo: 12 mrtvih, 28 ranjenih PAN MUN JOM, 15. — Na današnji seji podkomisij so Severnokorejci sprejeli predlog zaveznikov, da se nerešene točke v zvezi z izmenjavo u-jetnikov prepustijo v proučitev častnikom vrhovnih poveljstev. Podkomisiji bosta prekinili s svojimi sejami, medtem ko se bodo častniki še nadalje sestajali. OZN bosta predstavljala polkovnika George Hickman in James Murray, Severnokorejce pa kitajski polkovnik Tsai Ceng Ven in severnokorejski polkovnik Lee Pong. Na današnji seji je admiral Libby javil Severnokorejcem o novih incidentih v ujet-niškem taborišču na otoku Kojedo. V zvezi s tem pa so se severnokorejski delegati prito. žili, da so vojni ujetniki na Kojedu podvrženi tetoviranju in da podpisujejo peticije z lastno krvjo. Na sestanku častnikov vrhovnih poveljstev so predstavniki QZN predlagali kompromis, ki bi omogočil rešitev petih odlo. Ženih vprašanj, zadevajočih nadzorstvo nad premirjem. Predloženi kompromis predvideva, naj bi z obeh strani pristali na nekaj nasprotnih pred. logov. Severnokorejci niso takoj odgovorih na to ponudbo in zavezniški glasnik je izjavil po seji, da bo bržkone prišlo do novih nasprotstev. Poročilo glavnega stana generala Ridgwaya javlja, da je prišlo v ujetniškem taborišču na otoku Kojedo 13. marca ponovno do upora in da so morali stražniki uporabiti orožje. 12 severnokorejskih ujetnikov je bilo ubitih. 26 pa ranjenih. Ranjena sta tudi en ameriški in en južnokorejski častnik. O zadevi je bila uvedena preiskava z vojaške strani, na drugi strani pa tudi preiskava KAKOR V STARI LEGENDI Potopljena gor sita vasica TIGNES. 15. — Pozornost vseh Francozov je danes pritegnila vasica Tignes v Savojskih Alpah, prebivalstvo te va-Sj si je pet let zaman prizadevalo, da bi bilo ustavljeno delo na reki Isere. kier gradi francoska država veliko elektrarno. V ta namen sezidani jezovi na reki bodo ustvarili v dolini, kjer je vaš Tignes, umetno jezero. ki bo v desetih, petnajstih dneh pogoltnilo vasico. Kljub vsem obupnim pritožbam domačinov, je bila prva zapornica spuščena danes zjutraj ob šestih. Do opoldne je reka Isere narasla za dva metra. Cim se bo vodna gladina dvignila Se za nadaljnja dva metra, b0 dosegla drugo višje PROCES PROTI GARIBALDINCEM Alibi obloženega Zocchija ’ LUCCA, 15. — Na razpravi proti garibaldincem pred tukajšnjim protnim sodiščem je danes povzel besedo odvetnik Antonio Zoboli, ki zagovarja Lina Zocchija (Nmci). Zocchi je bil glavni komandant garibaldinskih formacij v Furlaniji in naknadno videmski kvestor. Javni tožilec je zanj zahteval 30 let ječe. Odvetnik Zoboli je dokazoval, da se je na sestanku v Orsariji 15. januarja 1945.razpravljalo izključno o akciji proti videmskim zaporom, od koder so imeli partizani namen rešiti zaprte svobodolju-be. Do te akcije je kasneje tudi v resnici prišlo, in sicer isto. časno z dogodki nad Porči-njem. Odvetnik je dejal, da se je njegov varovanec res udeležil sestanka v Orsariji, vendar po dogodkih nad Porči-njem in da se je fia tem sestanku sklepalo o tem, kaj naj se ukrene proti Tofaninu. ki je vodil kolono garibaldincev proti Porčinju. Sklicujoč se na obtoženčeve izjave in izpovedi nekaterih prič, ie odvetnife Zoboli zatem dokazoval, da Zocchi sploh ni mogel sodelovati pri očitanem dejanja, ker se je pred 7. februarjem m tudi po tem času zadrževal z divizijo Garibaldi onstran Soče na jugoslovanskem ozemlju. Razprava se bo nadaljevala V ponedeljek. zgrajeno zapornico. Ko bo kotlina napolnjena kakor predvidevajo načrti, bo vas Tignes o-stala 60 metrov pod vodno gladino. Doslej se je šele ena sama družina izselila iz vasi. Ostali vaščani postopajo grozeče okrog, oboroženi z lovskimi puškami in vilami, zagotavljajoč, da raie potonejo, nego da bi zapustili rodno vasico. Vendar zaenkrat še nobenemu ne preti neposredna nevarnost, kajti trenutno še ni določeno kdaj bodo spustili drugo zaporo na jezu. Včeraj se je vrnila v vas delegacija dcmčinov, ki je v Parizu brez uspeha posredovala, naj bi v zadn!em trenutku odložili zaporo reke. S tem je skopnelo vsako upanje domačinov, da bi rešili priljubljeno gorsko naselje. Minister za industrijo in trgovino Louvel ie včeraj izjavil, da je nemogoče prenesti zajezitev Isere. Odgovarjajoč vprašanjem 5o poslancev je pojasnil, da je bilo poskrbljeno za vse izseljence, ki so iih odplačali za imetja z milijardo frankov. Najrevne;ša ženica v vasi je prejela 1,125.000 frankov. medtem ko so zemljo odkupili po 2 milijona frankov za hektar. Prebivalstvo Tigresa je bilo premeščeno drugam in le sedem družin bo ostalo v novozgrajenih hišah Francoske električne družbe. Poskrbljeno je bilo celo za prevoz mrtvih, odkopanih na vaškem pokopališču. In tako bo Tignes v kratkem pogoltnilo 200 mlijonov kubičnih metrov vode ter gonilo električne nanrave na jezu. ki bodo proizvajale 300 milijonov KWH električne sile letno. LONDON, 15. — Izraelski zunanji ministri Mo-še Saret, ki je sedaj v Londonu, je odložil svoj odhod v Pariz, kamor bi moral odpotovati jutri * PARIZ, 15. — Glavni sedež organizacije severnoatlantske zveze (NATO) bo 15. aorila pTelož=n iz Londona v Pariz. Ministri in uradniki organizacije bedo bačasno nameščeni v nalači Chaillot. Pozneje bodo sedež NATO prem-itTi v pariško predm^stie. Novi glavn' tajnik NATO. Anglež lord Mednarodnega Rdečega križa. Glede vzrokov neredov v ta. borišču pojasnjuje poročilo, da so številni severnokorejski u-jetniki s kamenjem napadli oddelek ujetnikov, ki je odhajal na delo izven taborišča. Zato so južnokorejski stražniki pričeli streljati. To je že drugi upor v tem taborišču v teku enega meseca. Radio Peking je danes ponovno obtožil zaveznike, da se poslužujejo bakteriološkega orožja proti Kitajski. Obtožba je v glavnem podobna vsem dosedanjim, češ da so ameriška letala 6 in 7. marca odvrgla nad pokrajino Santung nosilce infekcijskih klic. Enako naj bi bili ameriški letalci počeli 6. in 12. marca tudi nad Mandžurijo in severno-vzhodno Kitajsko. Danes je od. potovalo iz Pekinga 70 strokovnjakov, ki jim je poverjena preiskava v tem pogledu na Koreji in v Mandžurji. Nadalje očita radio Peking, da so zavezniški letalci 12. marca v neki mandžurski vasi streljali na prebivalstvo s strojnicami in ranili tri osebe. Kar zadeva bolezenske epidemije v nekaterih pokrajinah Kitajske, poročajo iz Hong Konga, da so tamkajšnji komunistični listi o tem že pisali prve dni marca, gangajski u-radni list »Liberation Daiiy» je takrat priznal, da se je v Santungu razširila influence in ošpic in da je tem boleznim podleglo že 1700 ljudi. Agencija »Nova Kitajska* je poročala, da je mobiliziranih že 3.000 zdravnikov in bolničarjev za pobijanje nalezljivih bolezni. Po vseh teh vesteh uradnega kitajskega tiska se da sklepati, da so se bolezenske epidemije gripe, koz, in ošpic že v začetku leta razširile v notra njosti Kitajske, predvsem v pokrajinah Santung, Anhvej, Kjangnu, Hopej, Sensi in Kan-hu, ki so bile poleg tega priza. dete od suše in poplav. Pekinški uradni list Jen jih Pao je pisal 3. marca o vseh teh nesrečah, ki so zadele Mongolijo ter severno in vzhodno Kitajsko in ugotovil, da je zaradi tega ovirano vse delo. Danes prinašajo pekinški listi nekaj fotografij bakterioloških ameriških bomb, ki naj bi bile vržene pred kratkim na kitajsko ozemlje. Vsekakor je treba poudariti, da uradna propaganda dolgo ni skušala zvrniti odgovornosti za bolezenske epidemije na Američane. 22. februarja šele je agencija «Nova Kitajska« prvič očitala Američanom, da se poslužujejo bakteriološkega orožja in od tedaj zavzema propagandna kampanja o »bakteriološki vojni na Koreji« dnevno skoraj po šest stolpcev kitajskega in severnokorejskega tiska. Kljub vsem tem vestem pa se zdi, da so se na Kitajskem razširile le lažje bolezni, kajti zaenkrat še v nobenem uradnem poročilu ni govora o kugi, tifusu ali koleri. Ob zaključku svoj!e oddaje je radio Peking zatrdil, da so v Marylandu v Ameriki zgradili nove naprave za bakteriološko orožje ter da se ukvarjajo s takšnimi poskusi tudi v državah Mississippi, v Utahu in v Indiani. Po nekaterih vesteh iz se- KINO V TRSTI Rossetti. 14.00: «Muka», Steve Cochran in David Brian. Ercelslor. 13.30: »Avanture kapitana Hornblowerja», G. Peck. Nazlonale. 15.00: «Ljubica, poročiva se zopet«, V. Johnson. Feaice. 15.00: «Prcsim. nasmejte se«, R. Skelton in A. Debi. Fiiodrammatico. 14.30: »Moj dom« Tom Drake in J. Leigh. Arcobaleno. 13,30: »Upor apašev«, C. Gray. Astra Rcjan. 15.00: »Totč, tretji mož«. Alabarda. 14.30: «Otroci brez staršev«, A. Nazzari. Armooia. 14.00: «Co!t 45», R. Scott in A. Hale. Ariston. 14.30 »Ljubezenska zgodba«, Lucia Bose, R. Marika. Aorora. 14.30: «Tereza», Ana Marija Pierangeli. Garibaldi. 14,30: »Popevka Lili Marlen«. Ideale. 14.30: »Moje žrvljenje za tvojega otroka«, E. Sectt, Impero. 14.30: «Pustolovka», G. Garson. Italia. 14.00: «Cyrano de Berge-rae«, Jose Ferrer. Kino ob morjn. 15:00: »Rdeči če-veljčki«, N. Shearer. Moderno. 14.00: »Divja dežela«, R. Taylor. Savona. 14.00: «Winchester 73», J. Stevvart. Via'e 14.09: »Zakonca«. Vlttorio Veneto. 13.45: «Rdeče pero«, Ch. Boyer in L. Darnell. Azzurro. 14.00: »Onkraj obzorja«, D. Lamour. Belvedere. 14.00: »Napad na poštni vlak«, S. Mc. Nelly. Marconi. 14.30: »Puščavski orel«, J. De Carlo. Massimo. 14.30: »Imel te bom za vedno«, E. Williams in Johnson. Novo elne. 14.00: »Rdeča reka«, J. Wayne. Odeon. 13.30: »Poljub mrtve«, V, Belmont. vernokorejskih virov kaže. da|Vecer*a. 14.00: »Upornica z Juga« epidemija I je Mao Ce Tung resno obolel.1 G. Tierney. -i AVSTRIJSKI USPEH V SMUKU V CHAMONIXU Bozon 1:04.3 na 100 m hrbtno I TROYES, 13. — Sedemnajstletni francoski plavalec Gilbert 1 Bozon je porušil včeraj franco- Huber, Schneider in Pravda na prvih treh mestih sW v plavanju n« iaom hrbtno. Z odličnim časom 1:04.3 je za celih 6 desetink izboljšal stari rekord, ki ga je Imel Jean Vailerey. Kot je zatrdil njegov trener Latour, bo Bozon poskušal še pred olimpiado porušiti Stackov svetovni rekord, ki znaša 1:03.6. CHAMONIX, 15. — Veliko tekmovanje v smuku za kan-daharski pokal je prineslo lep uspeh Avstrijcem, ki so zavzeli vsa trt prva mesta. Zmagal je nekoliko nepričakovano Fritz Huber takoj za njim pa sta se plasirala Othmar Schneider in Christian Pravda. Prvi Francoz je četrti, prvi Švicar sedmi, prvi Italijan deveti, prvi Nemec komaj 26. Norvežan Eriksen, ki so ga imeli za favorita, je nerodno padel na najbolj strmem delu proge in je moralo odstopiti. Vreme je bilo odlično, prav tako snežne razmere. Zaradi tega je bila vožnja zelo hitra in so bili doseženi dobri časi. Zaradi hitre proge so bili padci pogosti, posebno še ker so si vsi tekmovalci prizadevali, da bi se v ostri konkurenci čim bolj izkazali. Jutri je na sporedu moški in ženski slalom. S tem bodo končana tekmovanja za kan-daharski pokal. Rezultati: 1. Fritz Huber (Avstrija) 2:45.4; 2. Othmar Schneider (Avstrija) 2:45 8; 3. Christian Pravda (Avstrija) 2:46.2; 4. Charles Boxon (Francija) 2:46.2; 5. Bill Becfc (ZDA) 2:48.0; 6. Maurice Sanglard (Francija) 2:48.6; 7. Fred Rubi (Švica) 2:48.8; 8. Andreas Mol. terer (Avstrija) 2:48.8: 9. Hio Colli (Italija) 2:48.8: 10. Otto Linher (Avstrija) 2:49.2; XI. Georges Schneider (Švica) 2:49 6; 12. Martin Strolz (Avstrija) 2:49.6. LONDON, 15. — Tekma med amaterskima reprezentancama Škotske in Anglije se je končala z zmago Skotskov z 2:1; prvi polčas 1:0. Aldo Bini prvi v dirki Milano-Torino RADIO JOUOaiiOVŠKbkK V a X K U S> 'M' A NEDELJA, 16. marca 1952 7.45 Jutranja glasba. 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Za pionirje: Bratovščina sinjega galeba. 9.30 Melodije za oddih in dobro voljo. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Slovenske narodne pojeta Danica Filipič in Franc Koren. Na hamoniko ju spemlja A. Sianko. 17.00 Vesela neuelja z glasbi. 19.00 Klavir v ritmu. 19.30 Poročila. 23.05 Začuje vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 1 KSI’ I I. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Lenka glasba. 15.00 Koncertne ovora-ne v Veliki Britaniji. 15.55 Glasbena medigra 16.00 Koncert orkestra ruskih balalajk. 16.20 Ve seli ritmi. 16.30 Predavanje. 16.45 S.over.ski motivi. 17.00 priljubljene melodije. 18.00 Iz delavskega sveta. 18.15 Joseph Wagner: Legenda reke Hudson, balet. 18.46 Glasba za kitaro. 19.00 Iz filmskega sve.a. 19.45 Porcčila. 20.00 Pestra operetna glaba. 20.30 Športna kronika. 20.35 Jugoslovanski motivi. 21.00 Književnost in umetnost; nato vesela glasba. 22.00 Musorgski: Boris Godunov, 1 dej 22.49 Večerni ples. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. T K 86 T 1. 8.45 Odlomki iz oper. 11.30 Iz tedenskh sporedov. 13.40 Popularne operete. 15.30 Glasbeni variete. 16.30 Prenos drugega polčasa nogometne tekme. 17.30 Sim. lonični koncert. 19.15 Športne vesti. 20.30 Glasbena revija. 22.00 Pesmi. 22.15 Športna nedelja. 23.5 Plesna glasba. »LOV K N 3 J A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 9,40 Dopoldanski koncert orkestralne giasbe. 11.30 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško. 12.15 Narodne pesmi. 12.30 Poročila. 1210 Zabavna glasba. 13.00 Pogovor s poslušalci. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Poročila. 15.10 Lahka g'asba. 15.45 Slovenske polke. 17.15 Vurliške orgle v ritmu. 17.30 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije p. v. Stjepana Bloške. 18.15 Promenadni koncert. 19.10 Zabavna glasba. 19.30 Rossini: Seviljski brivec, op. v 3 dej. 22.00 Poročila. STOCKHOLM, 15. — Sved-j skl igralec tenisa Torsten Jo ! hansson }e tkane« poskrbel zal senzacijo. Presenetljivo je premagal na švedskem teniškem turnirju najboljšega avstralskega igralca in enega nalboljših , igralcev na svetu sploh, Franka Ism°y bo prišel' v Pariz prihod- J Sedgmama, v štirih setih s 6:2, njj mesec. I 7:9, 6:4, 6:4. TORINO, 15. — Na kolesarski tekmi Milano - Torino, ki se je je udeležilo 132 od vpisanih 168 tekmovalcev, je nepričakovano zmagal stari Aldo Bini, ki je v zaključenem sprintu postil za ‘ sabo razne preizkušene specialiste. Za njim so ostali med drugimi Conte, Magni. Maggini, Corrieri, Brasola in drugi, ki bi jih človek mnogo prej kot 37-letnega Binija naštel za favorite v borbi za prva mesta v skupini. Zmagovalec je bil stalno v sprednji skupini in prispet v Torino še svež. Pri vstopu v krog je bil tretji, za Baroni-jem in Magnijem, pri zadnjem bvinkti, ko je izčrpani Baroni popustil in je Magni še mislil, di je zmaga njegova, pa je Bini potegnil in prišel na cilj za dve dolžini kolesa pred drugim in tretjim, ki sta bila Conte .n Ferrari. Na tej tekmi so se izkazali še Petrucci, Magni (kljub neuspehu tik pred ciljem) in Lambertini. Rezultati: 1. Bini AHfo (Btan-chl) v tipu 5.55’ s povprečno brzino 36.820 lem na uro. Proga je merila 239 kni. 2. Conte Oreste (Bottecchia); 3. Ferrari Aldo (Frejus); 4. Magni; 5. Maggini L.; 6. Se-ghezzi: 7. Petrucci; 8. Corrieri; 9. Minardi; 10. Cerami; 11. Brasola A.; 12. Zampini; 13. Bar-ducci; 14. Baroni; 15. skupno klasificiram: Brasola E., Du-pont, Sartini, Tesseire, Van Rosbrouck, Ciarcia. Fomara. Isotti, Leoni, Fabbri, Ponsin, Faura, PONEDELJEK, 17. marca 1932 JUGOSLOVANSKE CONE 'IBS TA 6.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 7.15 Jutranja g-asba. 11.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba. 14.35 Poje vokalni kvintet Niko Štritof. 18.00 Križem po Jugoslaviji v narodni in umetni glasbi, vmes ob 18,15 jezikovni pogovori. 19.00 Uganite kaj igramo? 19.30 Poročila. 21.00 Siušr.a igra: Branislav Nušič: Sumljiva oseba. 22.00 Večerni koncert. 23.05 Zadnja poročila. 3.10 Glasba za lahko noč. TBST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.20 Lahki orkestri. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Operni zbori in dueti. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Koncert za klavir št. 2. 14.00 Poročila. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Schubert: Kvintet postrvi. 18.40 Zabavna glasba. 19.00 Mamica pripoveduje. 13.15 Glas ba iz baletov in revij. 19.45 Poročila. 20.00 Športna kronika. 20.10 Slovenski motivi. 20.30 Oknc v svet. 20.45 Lahke melodije. 21.0C Koncert pestre glasbe. 21.30 Musorgski: Boris Godunov, 2. in 3. dej. 23.55 Nočni motivi. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. TK8T I, 7.45 Jutranja glasba. II.00 So'-ska oddaja. 14.00 Stari in novi Neapelj. 14.25 Orkester. 15.00 Borzna poročila in pregled britanskega tiska. 17.30 Spored BBC. 19.15 Koncert. 19.50 Športne vesti. 21.00 Prenos iz milanske Scale. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 12.00 Slovenski zbori in samospevi. 12.30 Poročila. 12V10 Zabavna glasba. 14.10 Češki pevci pojo operne arije. 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 16.00 Iz zakladnice Mozarta. 17.10 Glasbena medigra. 17.30 Igra orkester Ho-vvard Darlow. 18.10 Odlomki iz op-ret. 18.40 Poje sindikalni ženski zbor »Pletenina«. 19.30 Poročila. 19.43 Zabavna glasba. 20.00 Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.10 Koncert orkestra Slovenske fi harmonije. 22,00 Poročila. 22.20 Plesne melodije. SLOVENSKI POROČEVALEC, LJUDSKA PRAVICA, LJUBLJANSKI DNEVNIK, BORBA in drugi jugoslovanski časopisi in revije so v prodaji v glavnih prodajalnah časopisov v Trstu. “MotoGuzzi, KR0N0MIČNA I.AHKA M (J 1 OKNA H 0 1. K S A UAMHTTl) 160, 4 PHESTAUK AlKONK P5U normalna - Kpnrt ASI0HK5 O-KAIJUNF-SPORr MOTURNI TOVORNIK 15 Q. HHKVKNI JlVi "MOaDIALPISTON" bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel MKHANIŠKA DELAVNICA za vsa popravila CREM ASCOLI THSl' - Ul,. EABHI SEVERU 18 'JELENIN 80-03 Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za irniM posamezna številka din 10,-mesačna naročnina „ 210.- NaročUa za Jugoslavijo sprejema. ADIt, Ljubljana, Tyr-ševa 34 — Tel. 49-63 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki št. 6—1—90603—7 Uprava PRIMORSKEGA 0 N EVA IKA SLOVENSKI POROČEVALEC, LJUDSKA PRAVICA, LJUBLJANSKI DNEVNIK, BORBA in drugi jugoslovanski časopisi in revije se naročajo pri podružnici Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. Silvio Pellico I/II -telefon 749. ijsiii ausraii od 29.000 lir navzgor v 2k obrokih 4ho uročUe stari aparat tvrdki RADIO TR1ESTE Oi. XX. SEPTEMBRA 15 TEL. 95255 S laio nateffie n vdi »s mi TELEFIINKEN PilOKDU MINERVA aaoso UNDA-ADLER Metili 1352 Mizarji podjetniki. kmetovalci!0^9 ^ icoue, mart snove in trtfW' lesov me, nudi najugodneje [RS! tel. KOLESA, ŠIVALNE STROJE. RADIOAPARHE iN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI R IVI EZ V/I/AITIR IMHRBŽIM, tel. 22523 PUMI vi sokokvaliteM' 2- MODELI . Turizem-L«JcsU5 Šport - Scoo'*r 5 % sezonski P' Obročna prodata do 2k mesece*. ZALOGA • SERVICE1 Kazplinjači DELL’ORTO tor]' KarburJ' nemški »" »KS* (pistoni) in pribor raznovrsten material r* ^ torna kolesa. PRILIKE - RABLJEM TORJI: C M 125 Sport Matchless 350 v petie^ stanju i. dr. RUMI KOMISIJ kvalilicirana mehaniška Tel. 93468 Ul. Malino a UP*' KINO NA OPČINAH objavlja za prihodnji teden sledeči, nadvse zanimiv spored: v NEDELJO z zač9t)kom ob 16. uri In v PONEDELJEK z začetkom ob 18. uri barvani velefilm Izredne lepote in njena ljubezenska doživetja v glavni Vlogi svetovno znana KI I A HA\ WOR IH Kdo bi si ne ogledal v TOREK 18. in na Joiefovo 19. t. m. (praznik) neizmerno lep, napetozanimlv, amer ksnski velefilm /kadh{ a nafuiifao-diočitea Povedati je treba, da je v glavni vlogi Clark Gable z drugimi priljubljenimi igralci. V ČETRTEK 20. in PETEK 21. t. m. (začetek pomladi) pa nekaj za stare in mlade, to je, zopet zanimiv fUm t{fkeinicd [uittiH V soboto 22., v nedeljo 23. in v ponedeljek 24. t. m. pa zopet barvani velefilm za močne živce, za romantike in realiste, posebno pa za ljubitelje zgodovinskih del, to je, napet film BOC, 22. ZeODOTIMMKA POVBBT ilustrira JANEZ VIDIC Sele, ko Je zaslišal ijudi na klancu in spoznal pomen njihovih klicev, se je spomnil na žito. Vsi potni, zaripli v obraz so se ljudje strnili okrog njega. Prosili so ga in mu pretili. Gorazd Je komaj razumel, kaj hočejo. Pripisovali so mu izredno moč, da lahko ubrani točo. Ce tega ne stori, bodo verjeli, da Jo Je on naredil, planili bodo po njem in ga pobili. Padle so nove, debele kaplje Nov grom Je pretresel nebo, goltanje oblakov se je močno približalo. Na Volnik so udarili prvi udarci ledenega biča. Nad Krnom so se druga za drugo užigale strele. »Bog Triglav nas Je udaril s svojo roko«, je spregovoril Gorazd. »Pokazal nam Je zlohoten obraz izmed treh obrazov najzlohotnejšega«. »Zakolni točo! Pokliči svojega boga! Izženi bese, ki hrume v oblakih In hočejo na 2*mljo...» Zvon je klenkal, iznad hiš se je dvigal dim. Kaplje so prlletale vse gosteje, vmes so bila zrna toče- To je ljudi skoraj pobesnelo Pesti so se jim stiskale, »trastnejše so bile njihove pro>nje in grožnje. Gorazd se je prestopil. Sel je do lipe, hotel je tvegati vse. Se enkrat je pogledal na nebo. Poznal je poti oblakov, vedel za zakone prirode, nič mu ni bilo skritega. Nasmehnil se je. »Ali mi boste vrnili Volkico?« Med prve udarce toče, ki je prihajala med kapljami dežja, so odgovorili v enem glasu: »Damo ti, kar hočeš! Le žuri se!« Gorazd je zajel prgišče vode iz studenca in ga vrgel na vse štiri strani neba. Nato je trikrat obkrožil liipo v smeri od vzhoda na zapad. položil roko na 2mamenje in dvignil oči... Se so padala redka zrna toče med dežjem a so postala redksjša. dež pa je bil gostejši in vsak hip drobnejši. Nad njimi, v gozdu, v gmajni, ob Sočj Je šumelo, klestilo, hrumelo in bičalo. Šumenje je rastlo. V bližini je udarila strela, da je zadišalo po smodu. Ljudje so zrli v Gorazda, ki se ni premaknil, le nasmeh mu je trepetal na ustnicah. Vsak hip so pričakovali, da bo toča udarila na polja in na vrtove. Strele so udarjale, a toče ni bilo. Njen bič se je znašal nad pobočjem na drugi strani Soče, tepel drevje, klestil mladike in zeleno listje. Lomastenje Je utihnilo, bučanje se Je umirilo Bliskavica se je oddaljila, grmenje Je bilo le Se daljno, daljno«. Tudi dež je ponehal, komaj Je bil zmočil zemljo. Skozi preklane oblake je posijalo sonce. Gorazd se je z nasmehom obrnil do premočenih, od hladu trepetajočih sosedov. »Pojdite domov!» n. Ljudje sS niso premaknili. Bill so omamljeni, prevzeti od začudenja. Dolgo niso našli besed. Kaj smo tl dolžni?« »Za Volkico sem vas prosil«, je odgovoril Gorazd tn sto-pil v hišo. Nekaj jih je bilo v dvomu, ki ga jim je narekovala misel: »Saj bi toča kljub temu ne bila pobila«. Drugi so trdno verjeli v Gorazdovo skrivno moč in teh Je bila večina. »Toča je tolkla po gmajni, na polje ni smela«, so dejali. »Videl sem. kako Je Gorazd postavil mejo: do tu smeš, dalje ne 1 In ni šla preko te meje«. »Strela, ki je udarila, ni bila strela, bil je mej®*1 je Gorazd zabil v tla«. »Ne on, njegov bog«. Ki »Čarodej je«. ^ č »Hčer smo mu obljubili. Ce mu je ne damo, kd" nam še pred večerom zares ne pobije to"a>. j »Kaj bo dejala gosposka?« so godrnjali dvomUlv Drugi so enodušno ugovarjali. laK^ »Kaj nam je gosposka odpodila točo in nas rešil® 0 jii Napotili so se proti temnici. Nekateri so se med Pjei» lepem poskrili, ostali so zadeli na dva biriča, ki sta veži črne hiše. »Kaj hočete?« . «Volkico nam dajte!« b Biriča sta zgrabila za sulice. Tlačani so se pla?nl li, a so koj nato zagoreli od jeze, »Volkico nam dajte!« so zahtevali. seboi i® «i« Biriča nista mogla iz veže. Dr'ala sta sulice Pr£ se tresla od strahu. 1»' »Poberite se, da ne narediva lukenj skozi trebuhe!« ge se v To Je Kobarldce še bolj razkačilo Prikazale so Q siJo in koli. Eden izmed njih je najbllžnjega biriča s ,3 iz ^ trabuh sunil, da je padel vznak in mu je sulica z CTal ^ ,e-Dolgin, ki Je vihtel sekiro in najhujše grozil. Je b:je 11 f in Jo naperil proti drugemu biriču. Ta Je mislil. d3 gova zadnja ura. V stiski je ranil enega izmed na^j'riS3 ‘ roko. Ljudje so se znova preplašili. To plašnost sta bila in se na mestu izgubila. jg]ičet® Kobaridci so hiteli, dokler ubegla b'riča P moči Razbijali so dvojna VTata in klicali: »Volklca! Volklca!« ^ »Tu sem«, se Je oglasilo izza vrat. ^ l)f®3H pl’ Sekira Je zapela, vrata se niso vdala. B’la s . sta J ne, z železjem okovana. Nekdo Je pobral kl.lu e. riča pustila, se prerinil do ključavnice in odklon • &\eP tNadalje» stolpca 6. III nad. - telefon itev 93-sus - “ — tn oo 15 18 - Tel. HJ za vsak mn. Slrlrie i Ul Bati isti 30la-l Tel 70 1 - li** NAHOCN1NA. Cona A: intsečna JSO. eetrtietna »00 polletna 1700. celoletna 3200 lir. Fed ljud. repuD. Jugoslavija: izvod l0,,n<:|IlSKc9* PoStni teko£l račun w STO ZVIJ Založništvo trž; Škrga tiska. Trst 11,5374 — Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tnoi*nzO'& f.tubi lana TvrSeva 23 • tel 4963 tekoči račun orl Komunalni banki v Ljubljani 6-1 90603 — frdala Založništvo trfaSkega