v v Marko MARINCIC SOPIONIBUS SCRIBAM. PREVAJANJE KATULOVE AJSHROLOGIJE Približno pred letom sem oklevaje sprejel nalogo, naj iz obstoječih in po potrebi novih prevodov Katulove lirike sestavim izbor za dvojezično latin- sko slovensko izdajo. 1 Prava vsebina te naloge se je skrivala za na videz nedolžno formulacijo »po potrebi novih«: tisto, kar ni prevedeno ali pa obstaja samo v precej olepšanih Šmitovih prevodih, so povečini sramotilne pesmi z obsceno vsebino. Ob tem naj že takoj omenim, da se mi številne Šmitove prepesnitve zdijo zelo posrečene in nekatere skoraj nedosegljive (npr. c. 47, Acmen Septimius), in tudi pri prevajanju ajshrologijeje včasih znal biti nenavadno neposreden in učinkovit (npr. pri »Egnatiju«, c. 97) - seveda dokler ne gre Katul »predaleč«. Šmitovi prevodi so nastali v času, ko ni bilo mogoče objaviti česarkoli, vseeno pa se zdi, da prevajalcu zvrst ni bila najbolj po duši. »Hoja za Katulom«2 je vendarle predvsem hoja za nežnim in nedolžnim, morda tudi strastno razrvanim, mnogo manj pa za grobim in vulgarnim Katulom. V zvezi s Katulovo sramotilno poezijo je bilo zapisanih že veliko apolo- getskih besed. Katul apologije ne zasluži inje ne potrebuje. Pesmi s sramo- tilno vsebino niso »posebno poglavje« v njegovem opusu, temveč je ajshro- logija integralen del njegove pesniške konstitucije. Ne obstajata dva Katu- la, od katerih bi bil en nežen in čist, drugi pa razposajen in razbrzdan. Tu ne pomaga niti sklicevanje na zvrstne konvencije ajshrološke poezije, kije od Arhiloha naprej obstajala v literarizirani obliki. Tako kot Katulova lju- . bezenska lirika v grški poeziji nima prave paralele, se tudi njegove sramo- tilne pesmi preveč tesno navezujejo na njegovo »osebno zgodbo«, da biji bilo mogoče brati zgolj kot emulativno zvrstno vajo. Čeprav je ločevanje med subjektivnim, neposrednim in avtentičnim Katulom na eni ter objek- tivnimi in formalističnimi avgustejskimi pesniki na drugi strani zgrešeno in anahronistično, je Katulu najmanj od vsega mogoče očitati, da v steril- no akademskem duhu predeluje forme in konvencije grške poezije. Predvsem pa namen Katulovih ajshroloških pesmi ni vselej frivolna provokacija. Mnoge sramotilne pesmi so zabavljive in nič več kot to; toda poglavitni vzrok za Katulovo modernost je ravno dramatična razpetost med 1 Zbirka bo v kratkem izšla pri Mladinski knjigi (Ljubljana, 2000). 2 Naslov Šmitove pesniške zbirke (Ljubljana, 1972). Keria II - 2 • 2000, 23-30 24 Keria JI - 2 • 2000 iluzijo in razočaranjem, med nekoč in zdaj, med sublimnim in vulgarnim: Lesbija je ranila njegova najsvetejša čustva, in njegovo vulgarno reakcijo je velikokrat treba brati kot globoko tragičen izraz deziluzije. Naslovniki 37. pesmi (Salax taberna) so stalni gostje v neki »veseli« (t.j. nespodobni in razbrzdani) krčmi, kjer se zadržuje Lesbija, odkar je zapu- stila Katula. Tem gostom, približno dvesto jih je, Katul najprej zagrozi z irrumatio, potem pa se izkaže, da bo njegovo maščevanje vseeno ostalo na simbolni ravni: pročelje zgradbe bo porisal z nečim, kar imenuje sopiones. To je redka in slabo izpričana beseda; ohranjeno je eno mesto pri Petroni- ju~ in en pompejanski grafit4 , in neizpodbitno je edino to, da je izraz v nekakšni zvezi s pisanjem oz. risanjem obscenih grafitov s sramotilno vse- bino. Ker Katul svojim tekmecem povsem očitno dokazuje svojo moškost, so morda mišljeni nekakšni falusi. 5 A tudi če je tako, ne vemo tistega naj- pomembnejšega - kateri jezikovni ravni je beseda pripadala in zakaj je v literarnih besedilih ne srečujemo: ker je preveč vulgarna, ali pa so razlogi za njeno odsotnost mnogo bolj nedolžni. Povsem mogoče je, da je sopio zgolj tehnična oznaka za določeno zvrst (četudi obscenih) grafitov. Šmit je s svojim prevodom te pesmi pri A. Sovretu6 izzval tako srdito jezo, da je celo stran na veliko popisal z ogorčenimi vzkliki (sopionibus scribam!). Naj- bolj so ga razkačili ravno Šmitovi »lulčki«. Sovretova pravična jeza pa Šmi- ta ni zadela preprosto zato, ker bi Katula cenzuriral in olepševal. Sama beseda, kot rečeno, ni imela nujno izrazito vulgarnih konotacij. Problema- tičen je ton Šmitovega prevoda. Katulov ton tu ni frivolen, temveč bojevit, zagrenjen in kvečjemu trpko avtoironičen. Ko namreč z vsem patosom iz- danega ljubimca pravi: puella nam mi, quae meo sinu Jugit, amata tantum quantum amabitur nulla, pro qua miki sunt magna bella pugnata ... (11-13) mora tudi na drugi strani stati nekaj krepkega. Ali je bil v Katulovem času nespodoben že sam izraz ali le njegova vsebina, ostaja nepreverljivo; in ta izho- diščna negotovost je glavni razlog za nevtralno rešitev v mojem prevodu. 7 3 Satyrica 22,1: non sentientis labra urnerosque sopionibus (sopitionibus L) pinxit. 4 CIL 4,1700: diced vobis Sineros et sopio (est?) ... ut rnerdas edatis, qui scripseras sopionis. " Prim. GL 6,461, vendar tu sopio nastopa s kratkim o. ,; Njegov izvod hranimo v knjižnici Oddelka za klasično filologijo pod signaturo Pre 37c. 7 Kritični bralec bo morda kot dodaten motiv identificiral rimo. Čeprav je uporaba rime v prevodih rimskih pesnikov slekoprej sporna, jo je v tem primeru mogoče upravičiti kot nadomestek za metrični obrat na koncu šepavega enajsterca; rima lahko zelo ustrezno posname ironično šepavi sklep latinskega verza. Drugi napol dopusten poseg, s katerim sem se skušal odkupiti za sopiones, je kompenzacija v nadaljevanju. Marlw Marinčič, Sopionibus scribam. Prevajanje Katulove Ajshrologije 25 Drugi primer sramotilne pesmi, kjer je ustreznost prevoda usodno od- visna od interpretacije,je znamenita 16. pesem (Pedicabo vos). V izvirniku se uvodni verz, pedicabo vos et irrumabo, na koncu v celoti ponovi. Pri Šmitu verz na začetku manjka, in prizanesljiv bralec ga bo morda prepoznal v sklepnem: »O, še krepko jo bosta občutila.« Še večjo mero prizanesljivosti bo potreboval ob drugem oz. pri Šmitu prvem verzu, ki se glasi: »Capin Avrelij in šaljivec Furij«. Dobesedni pomen glagolov pedicare in irrumare ni sporen8 • Izraza pat- hicus in cinaedus Kroll ( ad loc.) brez razlikovanja parafrazira kot vir mollis et ad patienda muliebria paratus, vendar se zdi, daje bil cinaedus kot zmerljivka veliko bolj razširjen in spričo tega morda pomensko oslabljen. Prav na pogosto rabo pa se sklicujejo številni komentatorji, ko skušajo dokazati, da so pri Katulu vsi štirje izrazi rabljeni kot povsem konvencionalne psovke, torej z močno omiljenim pomenom. Quinn (ad 16,1) tako razlikuje med dobesedno in pogovorno rabo; v vsakdanji rabi naj bi irrumabone pomeni- lo nič več kot »I'll treat you with contempt« in »go to hell!«, ali pa: »Nuts to you, boys, nuts and go to hell«. Nadaljeje prepričan, daje pogovorna raba »prvotna« in daje dobesedni pomen prisoten samo v obliki namiga: če že vztrajamo, ga lahko odkrijemo nekje med vrsticami.9 Podobno nam Kroll (ad 16,2) zagotavlja, da so šle take izjave starim zlahka z jezika in da tudi Katul ne misli povsem resno. 10 Syndikus prisotnost dobesednega po- mena omenja vsaj v opombi pod črto. 11 Fordyce se je odločil za radikalno (a vendar pošteno) rešitev in pesem iz svojega izbora preprosto črtal; toda hkrati z nespodobnimi grožnjami je moral žrtvovati verza 6-7, ki sta za Ka- tulov značajski in literarni profil ključnega pomena. Tudi v živih jezikih skoraj ne srečamo primera, ko bi se pri kletvici z obsceno vsebino spričo pogoste rabe zavest o tej vsebini popolnoma izgu- bila. Odločilen je kontekst, v katerem besedo izrečemo, vendar obsceni pomen praviloma ostaja navzoč tudi takrat, ko tovrstno besedno izrekamo 8 pedicare = mentularn in podicern inserere, irrumare (iz rumare, krmiti) = mentulam in os inserere. " »Literally, pedicare = mentulam in podicem inserere and irrumare = mentulam in os inserere. Colloquially, te irrumabo was perhaps the basic stereotype, with the meaning somewhere between Til treat you with contempt' and 'go to hell!' ... the conflict between the literal and the colloquial meanings ... Usually the colloquial meaning is the primary one and the literal meaning a deliberately elicited overtone ... We may translate line 1 with Copley, 'Nuts to you, boys, nuts and go to hell'. But the literal, obscene meaning, though submerged, remains available ... «. 10 »Ernst zu nehmen ist