Štev. 271 TRST, petek 30. septembra 1910 Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN tudi tb Mdeljah In pruniklh ob 5., «b ponedeljkih «b 9. zjutraj. F—Migne lt«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petru, Poatoini, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ioini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OALA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 29 st. mm Za ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-aaanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ' " = Plailjivo In utožljivo v Trstu. ===== NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. V edinosti je moč t >a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luoinlnft na nedeljsko ladanje „EDINOSTI" stane: mm oele lete Kron 5'20, za pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi ae ne vrafiajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. = Poltno-hranllnltnl račun it 841 652. TELEFON St. 11-57. Politično društvo , EDINOST' Radi nepredvidjenili zaprek je javni shod ki je bil sklican za jutri zvečer preložen ter se bo vršil v nedeljo, dne 9. oktobra t. 1. ob 10. nri dopolndne t ilefl dvorani Narod, doma v Trsti z istim dnevnim redom : Ljudsko štetje. Z ozirom na neizmerno važnost tega čina, ki se ima izvršiti do konca tega leta, rabi odbor političnega društva „Edinost" na čim večo udeležbo. Odbor pol. društva „Edinost". Članom jt. D. 0.! Ustrezajoč želji, izraženi po delavstvu iz Lloydovega arsenala, ladijedel-nice pri Sv. Marku in tovarni pri Sv. Andreju, ki bi se zbog dela ne moglo udeležiti nedeljskega občnega zbora in uvažujć veliko zanimanje, ki vlada v krogi h našega delavstva za označeni občni zbor, naznanja podpisani odbor KDO, da je sklenil omogočiti članstvu udeležbo pri ITI. občnem zboru stem, da prekliče za ne 'eljo, dne 2. oktobra »klicani občni zbor, temveč sklicuje lil redni občni zbor NDO z istim dnevnim redom nsb soboto 8. oktobra ob 8. uri zvečer t gledal flvorani „Narodi doma" v Trsti TRST, dne 28. sept. 1910. Odbor Sar. del org. BRZOJflUNE VESTI. Ogrsko posojilo. BUDIMPEŠTA 29. Finančni minister Lukacz se je z ogrsko kreditno banko spo-razumil glede najetja posojila. Izdanih bo za nominalno 250 miljonov Kron 4 in pol od-stot. ogrskih državnih zakladnic ter za no-minelno 250 mil. K 4 odstot. ogerske kronske rente. En del tega posojila bo placiran v Nemčiji. Kurz bo 90 odstot. za 4 in pol odstot. državne zakladnice ter 90 odstot. na 4 odstot. kronsko rento. Pogoji so za ogjsko vlado mnogo ugodneji, kakor bi bili, ako bi bilo prišlo v Parizu do posojila. Vlada bo baje dobila okoli 50 miljonov K več, kakor bi bila dobila na Fran-cozkem. Sestanek Aehrenthala in San Giuliana v Turinu. TURIN 29. Minister za unanje stvari San Giuliano je ob 3*45 popoludne dospel v spremstvu svojega kabinetnega načelnika semkaj iz Racconigi in se je nastanil v hotelu „Europe". Minister je ostal v hotelu in se je razgovarjal z avstro-ogrskim poslanikom pri kvirinalu Mereyem, italijanskim poslanikom na Dunaju, vojvodo d' A varna in generalnim tajnikom v ministerstvu za unanje stvari. Črnogorski ministerski predsednik odstopi. DUNAJ 29. „N. Wiener Tagblatt" poroča iz Cetinja: Zagotavlja se, da odstopi ministerski predsednik Tomanović še v tem letu. Nedavno temu je izrazil željo, da bi odstopil radi svoje starosti, toda kralj Nikola, ga je prosil, naj ostane še na svojem mestu. Sedaj se zdi, da hoče kralj ugoditi njegovi želji ali imenovati ga hoče odposlancem na Dunaju. Ćrnagora namerava namreč v kratkem ustanoviti na Dunaju, v Petregradu, v Rimu in v Belemgradu odposlanstva. Ministerski predsednik postane baje Lazar Mijuškovič. Koroški deželni zbor. CELOVEC 29. Predlog finančnega odseka je bil vsprejet. Grožnja srbskemu časopisju. BELIGRAD 29. Včerajšnji izdaji „Malega Žurnala- in „Zvona" sta radi žaljenja Veličanstva bili konfisirani. — Vladni list „Samouprava" piše, da provzroča en del srbskega časopisja s svojo nepremišljeno in včasih tudi hudobno pisavo v vprašanjih notranje in vnanje politike, veliko škodo in pravi, da bodo morali začeti merodajni krogi misliti na to, da se spremeni tiskovni zakon v tem smislu, da se bo pozvalo pisatelje kažnjivih člankov na odgovor in ne urednike. Turčija. CARIGRAD 29. — Veliki vezir Hakki paša se je vrnil semkaj. Na kolodvoru so ga pozdravili ministri in številno občinstvo. SOLUN 29. Potem, ko je potekel rok ' za izročitev orožja, so vojaki zasedli ceste v Monastirju, izlasti grški del mesta. Predsednik vojnega sodišča se je z vojaško asistenco podal v hiše grških prvakov in je dal iste odvesti v vojašnico ob asistenci vojakov z nasajenimi bajoneti. V nekoliko urah je bilo aretiranih več sto oseb, med temi tudi grški škof. Več hiš so preiskali po vojakih. Vzrok teh aretacij je še neznan. — Govori se, da so odkrili tajni grški odbor. ATENE 29. „Atenska agencija" izjavlja, da je glasom poročil iz Monastirja pomirjen je tamkaj nemožno, kajti turške čete postopajo pri razoroževanju zelo surovo, tepejo in zlostavljajo kmete ter zažigajo hiše kontumaciranih. Položaj v monastirskem vilajetu se vsled tega čim dalje bolj slabša SOLUN 29. Vojaški oddelek, ki je zasledoval četnega voditelja Apostola, je pri Tekeli, 11 km daleč od Soluna, naletel na malo bolgarsko četo. Prišlo je do boja, v katerem sta bila dva Bolgara ubita, dva ranjena in dva vjeta. Na turški strani je bil PODLISTEK. SIRENE. Povest iz igralskega življenja; spisal Leon Dragutinović, režiser slov. gledališča. In zdaj je zopet v isti hiši in njegove sanje so se uresničile... In prišli so hudi časi, ko je že kakor odrasel mladenič rekel očetu — ali postanem igralec, ali nič... 1 In oče ga je spodil iz hiše in on je šel v svet... tam zunaj v velikem svetu je postal tudi on nekaj in danes dokaže vsem tem ljudem, kaj je postal! „Vidite, nihče me ni podpiral, nihče mi ni pomagal; to sem dosegel vse sam —" — in ponosen je bil na to misel. Le žal, da je mamica že mrtva, je vzdihnO tiho; niti k pogrebu ga niso pripustili, da ne oskruni groba matere; oče se ga je sramoval, mati pa je samega sramu umrla — in danes? Kako je to vse drugače! Oče sedi v ravnateljevi loži in bo tudi priča njegovega velikega vspeha.. In tam daleč v širokem svetu je končno našel njo. Beda je bila velika in v tej bedi je našel bitje, ki ga je ljubilo in postala mu je žena... sam ni vedel, kako je prišlo do tega... Pri njeni materi je stanoval. Ona je verovala v njegovo bodočnost. In to ga je priklenilo k njej in skupaj sta se trudila in premetavala vsak vinar, skupaj hranila, stradala in se ljubila. — In porodil se jima je otročiček. Takrat se je zavedel, da vendar ne živi zastonj na svetu..: Prišla so leta in žnjimi je tudi raste! njegov talent... in danes je tu. Pogledal se je v ogledalo, maska se m i je posrečila — bil je res Romeo, lep, mlad, ponosen mož sanjavih oči, krepkega možatega nastopa, pravilnega lica, kakor ustvaijen, da igra tega strastnega ljubimca... Pred £leti je že enkrat igral to vlogo in imel v nji velik vspeh; vse je takrat govorilo samo o njegovem „Romeu". Bilo je to v mali potniški vružbi, ko ga je prvič igral in en turški vojak smrtno, eden pa lahko ranjen. Finsko razdelijo. PETROGRAD 29. V dobro obveščenih krogih se govori, da je usoda Finske zapečatena. Došla je vest, da je car ozlovoljen radi najnovejega sklepa finskega deželnega zbora. Sodi se, da bo finski deželni zbor odpravljen in da bo Finska razdeljena v ruske pokrajine. Pogreb Chaveza. DOMODOSSOLA 29. Pogreb Chaveza je bil določen za 2. uro popoludne, a prišlo je toliko ljudi, da se je zamogel razviti sprevod Šele pozneje. Pogreba se ni udeležilo le vse mesto, ampak svoje zastopnike so poslale tudi bližnje vasi v znak občudovanja in simpatij za ponesrečenega avia-tika, tako, da je bil pogrebni sprevod res impozanten. Zopet ponesrečil aviatik. MUELHAUSEN 29. Na habsheimskem letališču pri Miihlhausenu je včeraj aviatik Plochman padel z višine 50 metrov. Težko ranjenega so ga prenesli v tukašnjo bolnišnico, kjer je umrl za poškodbami, ne da bi se bil zopet zavedel. Kolera. RIM 29. Od polunoči 27. do polonoči 28. t. m. so došla o slučajih kolere sledeča poročila: V pokrajini Bari je v Andriji obolela na koleri ena oseba, ena je umrla, v Molfetti obolele dve osebi, umrla nobena, v napoljski pokrajini in sicer v Napolju samem je obolelo 24 oseb, pri 15 je bakte-riologična preiskava ugotovila kolero, 14 oseb je umrlo, v Barri so obolele tri osebe, dve umrle, v Resini dve osebi obolele, in ena umrla. CARIGRAD 29. Včeraj je tukaj obolelo na koleri 15 oseb, umrlo jih - je 5. Razun tega je neki vojak obolel s sumljivimi znaki kolere. SOFIJA 29. Potniki v Carigradu so v Lubincu podvrženi s dnevni kvartanteni. Potniki orientskega ekspresnega vlaka, ki potujejo skozi Bolgarsko, so od tega oproščeni. BUDIMPEŠTA 29. V Budimpešti niso že pet dni konstatirali nobenega novega slučaja kolera. Soproga uradnika Kolomana Mihalnika, ki so jo dne 27. prinesli v bolnišnico je včeraj umrla. Raztelesenje ie pokazalo, da ni izključena kolera. Bafeterijolo-gična preiskava je izpadla negativno. Prav tako v dveh drugih sumljivih slučajih. Danes je na kolodvorih ob Donavi pričela permanentna inspekcijska služba. ZAGREB 29. Deželni zdravstveni svet je doslej ugotovil 12 slučajev na Hrvatskem in v Slavoniji, o katerih se sumi, da gre za kolero. Bakterijologična preiskava je v treh slučajih dokazala azijsko kolero, eden teh bolnikov je umrl, ostala dva sta boljša. Dunaj 29. Cesar je danes v posebni avdijenci vsprejel grofa Forgacha, odposlanca v Belemgradu. Avdijenca je trajala eno uro. Dunaj 29. Angleška banka je povišala diskont na 4%- Saratoga 29. Na Rooseveltov predlog so republikanci postavili kakor kandidata za guvernersko mesto new-yorške države Henry Simsona. Isti je svoječasno zasledoval vspešno sladkorni trust radi prevare. Bruselj 19. Narodna banka je zvišala danes diskont od 3na 47»%. Karansebes 29. V žagi karansebske industrijalne delniške družbe je po noči nastal ogenj, ki se je naglo razširil. Po šesturnem gašenju se je posrečilo lokalizirati ogenj. Zgorela je vsa zaloga lesa. Prostori ravno ta uloga mu je prinesla blagoslova. Po tej ulogi se je zaročil s svojo sedanjo ženo, po tej ulogi so ga njegovi tovariši pozdravljali z nekim spoštovanjem^ Kolik preobrat v njegovem življenju je povzročil ta Romeo! Poklical je gnrdobijerja k sebi in oblekel kostum ; gardooijer mu je čestital, češ: v takega „Romea" se mora zaljubiti vsaka „Julija"...! V gledališču je bilo vse živo ; ugoden parfim je vladal po vsem gledališču ; dame v dekoltiranih toaletah so se razmeščale po ložah, avditorij je bil poln radovednežev obojega spola. Na obrazih se je čital čuden nemir gledaliških obiskovalcev, vsi so nekako čutili velik „dogodek-. „Kdo bi si mislil to," je šepetala stara dama svoji sosedi v loži, „spominjam se ga še kakor malega fantička, ko je hodil v šolo bos in razcapan; a zdaj ga bom videla kakor „Romea"" na odru — še se gode čudeži na svetu"... za stroje in delavska stanovanja so ostala nepoškodovana. — Škode je pol mtlijona kron. — Italijanska in slovanska irredenta. K včerajšnjemu poročilu, da je bil znani tržaški irredentovec Bruno Ferluga pred celovško poroto oproščen, smo opazili, da „je na nemške porotnike v Celovcu morda vplivala izjava priče Subana, da so leta 1903 najdene bombe bile namenjene za — Sokole r Še bolje bodo naši čitatelji umeli ta oprostilni pravorek nemških porotnikov v Celovcu, ako navedemo nekaj mest iz obrambenega govora branitelja dr. Maksimilijana Messinerja. „Smo v dobi nacijonalizma — tako je začel dr. Messiner — in še nikdar in v nobeni deželi, kakor v naši monarhiji, ni imel nacijonalizem take važnosti v kulturnem življenju tolikih narodov. Nacijonalizem je doveden do največega ideala. Znano je, koliko ljudi je krvavelo za ideal domovine. Hudodelstva, ki jih more provzročiti nacijonalizem, se opirajo na velike ideale. Priznati treba in res je, da je idealizem Italijanov včasih malo presmel. Pa tudi drugi narodi, ki nimajo zgodovine in kulture, kakor jo imajo Italijani, tudi drugi, novi narodi čutijo nepremagljivo hrepenenje p© materi domovini, ljubezen, ki odstranja vse ovire za narod, kateremu pripadajo. Italijani v Istri in Trstu žive na ozkem ozemlju ob obrežju, ali pa v v večjih mestih, obdani od vseh strani od hrvatskih in slovenskih plazov, silečih na-nje. Žive v strahu, da italijanstvo mora zgubljevati dan za dnevom terena nasproti naraščajočemu napredovanju Slovanov. Trst je že po tretjini slovenski ! („Piccolo" imenuje to trditev „ine-satteza enorma", a jo odpušča govorniku — „radi dobrega namena" ! — Op. ured. „Ed.") Gospodje porotniki naj pomislijo — je nadaljeval dr. Messiner —, da bijejo Tr-žačani obupen boj za ekzistenco; oni vedo, da bi bil vsak korak nazaj fatalen. Umljivo je, da vlada pobija njihove tendence. Ali vlada rabi prestroga sredstva. V vsaki narodni manifestaciji vidi irredentizem. Druge narodnosti morejo svobodno razobešati svoje zastave in samo Italijani ne. Radi razobešanja zastav se jih celo ojslro kaznuje. Umeje se, da radi tega raste razburjenje. Nastajajo hudodelstva, glede katerih v drugih delih države ne prihaja nikomur na misel, da bi jih preganjal, ali pa se jih smatra kakor navadne prestopke. In kazni so težke. Razburjenje provzroča nove manifestacije. Za vlado je vse ono, kar se godi v Trstu — irredentizem, ki pa ne obstoji drugje, nego v glavah eksaltiranih mladičev. In kakor tak je bedastoča. Ali je Še drug irredentizem, idealen irredentizem, ki ga ne čutijo le Italijani, temveč ga čutimo tudi mi Nemci za svojo mater domovino, Nemčijo; to je naj plemenitejši intelektuvalni irredentizem. Ali so morda pangermani protiavstrijci ? Zakaj Tržačanom ni dovoljeno častiti Garibaldija, mej tem, ko moremo mi povzdigovati Bismarcka, kolikor hočemo, ki. pa gotovo ni bil nič bolji prijatelj Avstrije ?! Treba torej razločevati med tema dvema irredentizmoma: med idealnim irredentiz-mom vsega naroda in eksaltiranim ne- Taki in slični razgovori so se razpletali po ložah, parketu in balkonu. — V ravnateljevi loži pa je sedel starček belih las in s čudnim očesom je motril to vrvenje... Starčku se je zdelo, da so vse oči vanj uprte; bil je vesel in mislil si je, da sin mora gotovo kaj znati, ko je prišel tudi župan s svojo rodbino, v ki ga je srečal pri vhodu in mu rekel: „Čestitam, vaš sin je postal torej umetnik" — in stisnil mu je roko. Vendar mora kaj biti na tem !! Tudi ravnutelj mu je čestital, in vsi, ki so ga danes srečavali, so mu se spoštljivo klanjali... in vse zaradi Ivana !... „Zakaj ni moja žena sedaj tu pri meni," je vzdihnil, „tudi ona bi delila mojo radost, tudi ona bi mogla biti danes ponosna na najinega Ivana"... Overtura je začela. Igrali so izvleček iz lohengrina; gledališki orkester je ravno dovršil in v bajnih akordih Wagnerjevih tonov je ležalo nekaj svečanega, rekel bi: nadzemskega 1... (Pride še.) ^rran II »EDINOSTc št. 271 katerih mladičev. Smešno in absurdno je, bati se tega slednjega". Italijani kriče, da se jim godi krivica in imajo pravo, da kriče, ako primerjajo način, kakor se postopa ž njimi, z načinom, kakor se postopa n. pr. s — Slovani! Ko je bila Avstrija na predvečeru vojne s Srbijo, so Čehi prirejali srbofilske demonstracije, ki nimajo primere : poteptali so v blato in zažgali avstrijsko zastavo, a nihče zato ni bil kaznovan več, nego s kako uro zapora. To je svoboda in je lepo v državi, ki bi hotela biti svobodna. Ali potem naj se postopa z vsemi enako, tudi z Italijani, ki niso nikdar delali takih vrst manifestacij! Kakor vidimo iz tega izvadka, je branitelj Ferluge potipal nemško-nacijonalne porotnike v Celovcu na oni žilici, kjer je bil gotov, da doseže zaželjeni efekt. Italijani in Nemci so nedolžna jagnjeta in Slovani so oni volkovi, ki smejo delati, kar hočejo. Taktika, ki jo je uporabil dr. Messiner, je bila povsem pravilna: v interesu njegovega branjenja namreč. Ubral je pravo struno iu dosegel, da so porotniki izrekli oprostilen pravorek. Mi smo že opetovano povdarjali v tem listu in povdarjamo danes vnovič, da tega kar uganjajo mazzinijanci, ni smeti smatrati preveč resnim. Ako pa tu pa tam opozarjamo na irredentične pojave, delamo to le po dolžnosti kronistov; v ostalem smo pa za to, da se pušča vsakomur najširšo poli-tiško svobodo. Zato tudi nikakor ne oporekamo pravoreku, s katerim so celovški porotniki oprostili obtoženega Ferlugo. Ali stavimo si vprašanje, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi bil mesto Italijana Ferluge sedel pred isto poroto na zatožni klopi kak — Slovenec?! To bi ga bili zašili tako, da bi bil ves črn! In Italijani bi se bili kar naslajali na tem. Branitelju niti ne jemljemo za zlo, ako je potegnil paralelo med postopanjem z Italijani in Slovani in hotel dokazati, da se slednje favorizira in prve zatira. On si je pač mislil: Hilf', was helfen kann in porabil je vsa sredstva svojemu branjencu v prilog. Kakor že rečeno, mi povdarjamo ponovno: prav nič nimamo proti temu, da je bil Ferluga oproščen, ker smo za najširšo poli-tiško svobodo in Ferluga navsezadnje ni drugo, nego žrtev svojega čutstvovanja. Ali ta svoboda — tako kličemo tudi mi s celovškim braniteljem — bodi za vseh enaka ! Ravno z ozirom na to pa zveni kakor ironija trditev istega d.ra Messinerja, češ, da se v naši državi favorizira Slovane. Kako se favorizira Slovane, imamo n. pr. kričeč izgled v zagrebškem „veieizdajniškem" procesu, v znanem antimilitarističnem procesu na Češkem, kjer so vdeležencem malenkostnih demonstracij prisodili skupno več let ječe. A kaj naj rečemo o tem, kar se zadnje čase godi v Ljubljani ?! Tudi tam so inscenirali politiški proces, kjer hočejo po vsej sili iz 15-letnih vajencev napraviti veleizdajnike, ali vsaj neke vrste nevarnih politiških zločincev!! Sedaj pa primerjajmo: v Celovcu je bil oproščen Italijan, člen društva, ki nabira dobrovoljce proti Avstriji — v Ljubljani pa love „veleizdajalce" in politične zločince med nedoraslimi dečaki prebivalstva, ki je poosebljen avstrijski patrijotizem in inkarnacija — žal! — pohlevnosti in potrpežljivosti. 15-leten ljubljanski vajenec, pa — veleizdajalec in revolucijonar! Krvaveje ironije in satire si pač ne moremo misliti, nego si jo je dovolil celovški branitelj tržaškega Bruna v svoji porednosti! Ali pa je morda mislil resno? Potem pa mu bodi povedano, da to niti smešno ni bilo, ampak — neumno! Vsekako pa moremo vspričo te paralele med procesom v Celovcu in preiskavami v Ljubljani reči, da je trebalo precejšnje porcije — da ne rabimo huje besede — drznosti za trditev, do kakoršne se je pospel dr. Messiner v najnovejšem tržaškem politiškem procesu, ki se je ta teden odigral pred celovško poroto. Sicer se pa še povrnemo k veleintere-santnim izvajanjem d.ra Messinerja. Hrvatska kriza. Osješka skupščina. — „Slavonska opozicija" ostane v koaliciji! Zagreb 27. IX. —C.— Vsa hrvatska javnost je pričakovala, da shod v Osjeku prinese vsaj nekoliko jasnosti v današnjo situvacijo. Nadejali smo se določnega nastopa „slavonske opozicije". Splošno se je mislilo, da ta slavonska grupa stopi odločno na stran bana Tomašiča in da bo služila v podlago za ustanovitev nove „guvernamental-n e stranke". .No, vse.to — se ni zgodilo. In to nas je začudilo. Še bolj pa nas je presenetilo dejstvo, da je prvak te grupe dr. Pinterovič na glasoviti skupščini v Osjeku minole nedelje izjavil, „da on in njegovi bližnji tovariši ostanejo v koaliciji in da ne nameravajo izstopiti iz njeu. Tako je prišlo, česar se ni pričakovalo: koalicija je ostala kakor je bila I Bo to stranka, v kateri se bo križalo dvojno mnenje in situvacija ostane— vedno ista. Kaj pomenja to? Nam se zdi, da je vsemu temu kriva mlačnost koalicije, ki nima jasno markiranega stališča ne nasproti javnosti, ne nasproti banu Tomašiču. Javnost ne ve dru-zega, nego da je Tomašić „patrijot" (ki pa zabranjuje volilne shode), a koalicija se ni — da-si bi se rada — sporazumela žnjim. Tako ne vemo torej, zakaj prav za prav je Tomašić „patrijot" (morda zato, ker je bil svoječasno Khuenovec), in ne vemo tudi, zakaj se koalicija ni sporazumela žnjim?! Tako je ta kriza postala nekaka — kakor Hrvatje pravijo — „gnjavaža«, ki gnjavi (tlači) hrvatsko javnost, najbolj pa časnikarje, ki vedno pričakajo nečesa od nje, a ne pričakajo ničesar. Ta natezanja koalicija s Tomašičem provzročajo v vsej hrvatski politiki neka mlačnost. In da se ne bližajo saborske volitve, nastalo bi na Hrvatskem popolno mrtvilo. V svojem toliko pričakovanem govoru na shodu v Osjeku ni ban Tomašić povedal nič novega. Ponovil je le svoje stare kritike o programu nove stranke, predstavljal se kakor izvrsten patrijot, in je — po svoji stari navadi — zbol koalicijo, češ, da ni dala v svoj program tudi odstranitve proslule železniške pragmatike. To je razsrdilo gospode okolo „Pokreta", ki pravijo, da s tem prigovorom ni ban Tomašić napravil nič druzega nego eno — neumnost! „Pokret" pravi na dalje, da ne umeje, kako je ban Tomašić prišel na tako „morsko idejo", kajti to da ne more biti točka kakega strankinega programa. Pa tudi drugi hrvatski listi, n. pr. „Agramer Tagblatt" se izražajo v tem smislu in odklanjajo ta prigovor bana Tomašića. Zadnje imenovani list naglaša, da železniška pragmatika znači nečuveno kršenje zakona in pravic hrvatskega jezika na hrvatskem teritoriju. Saniranje tega kršenja je samo ob sebi umevno in zato je to stvar vsega naroda. Zato je ne more biti hrvatske stranke, ki ne bi tega zahtevala od vlade. Iz teh jasnih in tehtnih razlogov odstranitev pragmatike ne spada v program kake posamične stranke in je zato Tomašičeva graja na adreso koalicije popolnoma neopravičena !... In tako se vrti hrvatska kriza v znamenju — „gnjavaže" ! Novi davki na Nižje-Avstrijskem. V svrho saniranja deželnih financ razpravljajo sedaj v Nižje-avstrijskem deželnem zboru o sledečih davčnih načrtih: 1) Davek na razveseljevanja. 2) Pristojbinski namestek. 3) Davek od prometnih sredstev. 4) Davek od penečih pijač. 5) Davek od tantijem. 6) Deželni davek od naznanil in lepakov. Davek na razveselje vanja zadevlje vsa javna razveseljevanja, gledališke predstave, koncerte, predstave v pevskih dvoranah, koba-retih, cirkusih itd. Gotov del vstopnine se bo moralo odstopati zakladu dunajskega bolniškega zavoda. Davek od prometnih sredstev zadevlje kolesa, avtomobile, važnje in jahalne konje ter mule in mezge. Davek od penečih pijač bo znašal po visokosti od 1 kron do 4 kron za steklenico šampanjca. Dnevne novice. Pasivna rezistenca na železnicah v Bosni traja neoslabljeno dalje, kakor nam je včeraj naznanila lakoniška brzojavka c. kr. korespondenčnega urada. Od druge strani se pa poroča, da je železniški kolodvor na Brodu že skoro popolnoma zastavljen. Vse vladne odredbe — razpust koali-ranih društev, dodatek k službenim predpisom itd., torej niso ničesar pomogli in ne bo dolgo, ko bo moral prenehati ves promet. Odlikovanje stotnlka-avditorja Kun- za. Cesar je podelil vitežki križec Fran Josipovega reda stotniku-avditorju Jaroslavu Kunzu, ki je kakor [znano vodil postopanje proti bivšemu nadporočniku Hofrich-terju. Upokojena deželna šolska nadzornika na Tirolskem. Deželna šolska nadzornika v Inomostu Viktor Leschanofsky in dr. Adolf Nitsche sta povodom stalnega upokojenja dobila naslov in značaj dvornega svetnika. Razpisano je mesto jetniškega čuvaja pri c. kr. deželnem sodišču v Trstu. Prošnje^ uložiti do 5. novembra 1910 pri proreedniku deželne sodnije. Italijansko vseučiliščno vprašanje. Iz Trenta poročajo: V sredo se je sestal tukaj kongres italijanskih dijakov. Pred zborovanjem so bili dijaki vsprejeti v mestni hiši, kjer sta jih pozdravila trentinski župan dr. Silli in roveretski župan baron Malfatti. Na shodu je predsednik shoda dijak Bacca omenil dosedanja brezvspešna stremljenja po ustanovitvi italijanske fakultete v Trstu ter je pozval svoje kolege naj. vstrajajo v boju do konca. Ministerska kriza v Srbiji. Iz Bele-gagrada: „Novo Vreme0 je doznalo, da je na zadnji ministerski seji sklenjeno, da poda pred sestankom skupščine ves Pašičev kabinet ostavko, in da se tedaj, ko bo zbrana skupščina, sestavi novo koalicijsko raini-sterstvo, ali prav za prav izvrši preosnova današnjega kabineta, ker ostane večina ministrov na svojem mestu in tudi predsed- ništvo obdrži Pašič. O tem sklepu sta obveščena oba radikalna kluba. Nova proganjanja Srbov v Turčiji. Iz Belegagrada javljajo: Zadnje vesti iz Stare Srbije in Makedonije poročajo zopet o novih zlostavljenjih in proganjanjih Srbov v Turčiji. Sedaj so se oblasti vrgle na srbske učitelje in duhovnike ter na srbske šole. — Srbsko odposlanstvo v Carigradu stori pri porti potrebne korake, da se kaznijo krivci. Sklicanje delegacij. Z Dunaja 29. t. m.: Današnja „Wiener Zeitung" priobčuje lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se sklicujejo delegacije na 12. oktobra. Nova pogajanja za delamožnost štajerskega deželnega zbora. Iz Gradca poročajo, da je glede delomožnosti štajerskega deželnega zbora nakrat nastal nov položaj. Dočim je v sredo veleposestvo stalo na popolnoma intransigentnem stališču, je bilo včeraj voljno nadaljevati pogajanja, za katera si prizadeva najti novo podlago. Ako tudi ta nova nagajanja ne vspejo, bo deželni zbor razpuščen. Grof Sturgkh je že došel k pogajanju v Gradec. Proti dunajskim Čehom. Na Dunaju, Landstrasse, so Čehi otvorili drugo svojo šolo. Dunajčani hočejo drugo češko šolo na Landstrasse zatvoriti. Zvišanje davka na pivo na Nižjem Avstrijskem. Nižjeavstrijskemu deželnemu zboru so predložili proračun za leto 1911, v katerem se zvišuje davek na pivo od K 1-70 na K 4 od hektolitra, torej za K 2 30 pri hektolitru. - Pevci, ki niso hoteli peti na čast hrvatskemu banu. Pevsko društvo „Zrinj-ski" v Osjeku bi imelo v nedeljo sodelovati pri sprejemu bana dr. Tomašiča. Na to je posebno deloval predsednik Kozmar. Toda pevski zbor se je uprl tej predsednikovi želji ter ni hotel sodelovati pri sprejemu bana. Z ozirom na to je sedaj predsednik Kozmar resigniral na svoje mesto. Zaprtje samostanov na Španskem, jutri bo na Španskem dala vlada zapreti 34 samostanov, ker se nečejo ukloniti na-redbam, ki jih je izdal Canalejas, namreč, da morajo predložiti vladi imena in perso-nalije svojih členov. Okoli 70 drugih samostanov ima čas do 15. oktobra, da predložijo personalije svojih členov, ako tega ne store, bodo tudi ti zaprti. Za nedeljo so sklicani v vseh večjih krajih Španske shodi, na katerih bodo klerikalci protestirali ceo proti postopanju vlade. Klerikalci se na mnogih krajih oborožujejo. Govori se celo, da bo moral Canalejas odstopiti. Dunajski posvečeni Škof dr. Mar-schall bo obhajal jutri 1. oktobra sedemdesetletnico svojega rojstva. Kazenska razprava radi vseučilišč-nih izgredov v Lvovu. Iz Lvova poročajo: Obtožnica proti Malorusom, ki so osumni-čeni radi zadnjih nemirov in izgredov na Ivovskem vseučilišču, je dovršena in izročena v tisk. Obtožena je 101 oseba, po veliki večini akademiki. Vsi obtoženci brez razlike so Malorusi. Obtožnica glasi v nad 60 slučajih radi težke telesne poškodbe, v ostalih slučajih radi javnega nasilstva. Ob-[ tožencem, ki so vsi na svobodi, so že izro-! čene pozivnice za glavno razpravo, ki prične vse 3. oktobra in bo trajala najmanje štirinajst dni. _ Domače vesti. Protest proti podraženju mesa. V nedeljo, dne 2. oktobra, sklicuje NDO dva javna shoda in sicer dopoludne ob 10. uri v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu in ob 4. uri pop. na Opčinah v dovrani gospe Draščekove. Slovenske banke v Trstu in demonstracije. Pod tem naslovom piše „Herold československeho penežnictvi" glasilo čeških denarnih zavodov, v svoji poslednji številki sledeče: „Pri demonstracijah, ki so se vršile dne 4. t. m. v Trstu od strani italijanske mladine ob priliki obiska puljskih Hrvatov in Slovencev, so bile tudi slovanske banke predmet dejanskih napadov. — V prostorih „Jadranske banke", filijalke „Živnostenske banke" in ljubljanske kreditne banke so bila pobita vsa okna. Italijanski časopisi, zlasti „Piccolo" ne le da niso obsojali tega divjanja, marveč so svojim načinom pisanja, s svojim pozivlja-njem na obrano tržaškega italijanstva in na iztrebljenje manjevrednih Slovanov še bolj hujskali, bahajoč se s svojo višjo kulturo. Vendar se teh demonstracij ne sme stavljati na rovaš vsega tržaškega italijanskega prebivalstva, Katero po velikem delu popolnoma zaupa slovanskim denarnim zavodom, temveč le na rovaš razgrete italijanske mladine. Z zadovoljstvom lahko konstatujemo, da so slovanske banke v Trstu zadobile že trdno pozicijo, s katere jih ni možno izpodriniti s podobnimi demonstracijami. — Le razsodnejše italijansko prebivalstvo priznava trdno in zdravo podlago naših denarnih zavodov na jugu ter jih postavlja za vzgled italijanskim zavodom, ako se sploh da govoriti o italijanskih bankah v Trstu. Tam poslujejo namreč filijalke dunajskih bank in edini večji denarni zavod — Banka popo- lare — z akcijsko glavnico 600.000 kron, razen tega še pet manjših zavodov, ki služijo drobnemu kreditu. Ta edina banka, ki je v poslednjem času radi težkoč, v katere je zašla, morala ustaviti izplačevanje ulog, in o katere likvidaciji se odloči 19. t. m. preide sedaj tudi v nemške roke, s tem, da je prevzela sanacijo Landerbanka. — To bo že peti nemški zavod, ako štejemo tudi Zeutralbank der deutschen Spar-kassen, ki je letos ustanovilo svojo fi-lijalko. Ali ne bi mogli italijanski krogi v Trstu, mesto prirejenja divjih manifestacij, obračati svojo pozornost raje na narodno-gospodarsko delo, in si tako vsaj ohraniti pozicijo, s katere jih izpodriva v prvi vrsti nemški kapital ?" Dvomimo, da bi tržaški Italijani uva-ževali resnico, ki jim jo je povedal češki list, in po tem uravnali svoje nadalnje postopanje ? V brezmejnem sovraštvu, ki je gojijo do Slovanov, so slepi za vse drugo m nočejo uvideti nevarnosti nemškega kapitala, ki se je v Trstu že precej ugnezdil. Izpre-gledajo morda še-le tedaj, ko bo — prepozno. Trgovska šola. Kuratorij, sestoječi iz odposlancev „Trgovsko izobraževalnega društva" (2), „Tržaške posojilnice in hranilnice (1), „Jadranske banke" (1), „Trgovsko obrtne zadruge (1), se je te dni konstituiral tako : Dr. Gregorin predsednik, Ivan Millonig podpredsednik, dr. Ivan Merhar tajnik, Josip Ulčakar blagajnik, dr. Rybar odbornik. — Vodstvo šole je poverjeno ravnatelju gosp. Ulčar-ju ter se je za sedaj nastavilo prof. Mirka a se potrebuje še enega učitelja, ki ima že izpit za meščanske šole, ali pa se obveže, da ga napravi tekom 2 let. — Vpisovanje bo jutri 1 okt. ob 9 uri predp. do 12 in od 2—5 pop. Za vpisovanje je prinesti spričevala, kakor navadno za srednje šole. — Pojasnila daje ravnateljstvo. Omenjamo še, da se je do sedaj že mnogo dijakov prijavilo in da je zato strokovno šolo, ki je bila silno potrebna, zanimanje jako veliko. Predavanje o hipokrezah. Drevi ob 8. in pol bo v dvorani Carducci v ulici Giosue Carduopi 20 imel Ettore Karol Ros-setti predavanje o temi: „Male in velike hipokreze". Predavatelj je že imel v delavskem domu eno predavanje, katerega so se udeležili pristaši vseh strank. Priporočamo to predavanje tudi onim našim čitateljem, ki razumejo italijanski. Zveza jugoslovanskih železničarjev poživlja člane centralnega odbora, da se udeleže odborove seje ki bo v petek dne 31. t. m. točno in polnoštevilno, zlasti z ozirom na to, da se začetkom meseca oktobra vrši cela vrsta društvenih shodov, za katere je treba določiti odposlance. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 23. sept. t. 1. Predsednik je poročal, da je bila „Matica" zadnji čas zastopana na slavnosti A. Mihanoviča, pesnika „Lepe naše domovine" v Klanjcu, na slavnosti Vrazovi v Cerovcu in na razkritju spomenika dr. Lampeta, bivšega Matičinega predsednika, na črnem Vrhu. Državna podpora je Matici v dosedanjem znesku (letnih 1000 kron) priznana za nadaljnja tri leta ; g. poslancu dvornemu svetniku dr. P 1 o j u se izreka zahvala, ker je v parlamentu dosegel sprejem resolucije o povišanju Matičine dotacije. — Zapisnik zadnje odborove seje se je potrdil po nekaterih izpremembah. — Tisk publikacij za tekoče leto se bliža koncu; letos izide 1. del dr. Lahovega romana „B r a m-b o v c i". Pisatelju monografije „Pohorje" se sporoči v uvaževanje kritika treh ocenjevalcev. Rokopis „Bela Krajina" se odda v nadaljnjo recenzijo. Končna odločitev o do-šlih prevodih nekaterih Skakespearjevih dram se preloži na prihodnjo sejo. Prevod Laich-terjevega češkega romana „Za resnico" (Za pravdov) se da v oceno, istotako izvirna slovenska pesnitev „Gaudeamus igitur". Sprejelo se je več narodnih pravljic. Nekatere literarne ponudbe so bile načeloma sprejete, n. pr. izdanje celotne korespondence Bleiweisove, prevod iz spisov švedske pisateljice Selme Lagerloffove, druge so odklonjene. Za 1. 1911. Fzide mesto „Prevoda iz svetovne književnosti" 1. zvezek dr. Mencingerjevih zbranih spisov, nadalje zopet snopič „Slov. narodnih pesmi" — Ustanovi se več novih poverjeništev. Doslej je članarino poravnalo nekako 2800 članov,'; s temi dohodki še stroški niso kriti. Društvena hiša se je glede na varnost in trdnost komisijo-nelno ogledala; definitivno se je sklenila ureditev knjižnice. / Popravek. Včerajšnji izkaz v nabiralnikih CMD. v Trstu velja za september t. 1. ne pa kakor je pomotoma tiskano, za julij-avgust. Koncerti C. M. podružnice Magda-lenske. Ker je javnosti malo znano delovanje Magdalenske C. M. podružnice, naj beležimo tu za sedaj vsaj to, da se v kratkem prične z gradbo poslopja za slovenski otroški vrt, ki bo stala nad 15 tisoč kron. Vendar se odbor podružnice ne straši tega visokega izdatka, ampak ima pred očmi vedno in vselej žalostni položaj naše slovenske katastralne občine Sv. Mar. Magd. Stran HI Zgornja in hoče rešiti naše nedolžne otroke od nasilnega poitalijančevanja. Kako kruto je tu raznarodovanje, o tem priča dejstvo, da otroci, ki so v pretežni večini slovenskih starišev, govorijo izključno v ptujem jeziku med seboj. V dušo reže človeka bolest, ko vidi slovenske matere, kako vodijo svojega otro čiča v italijanski vrtec, kjer ga odtujujejo svojemu jeziku narodu in domovini. In na tem trnjevem potu narodnega delovanja se odbor tolaži s tem, da bodo zavedni Slovenci znali ceniti njega rodoljubni čin s tem, da bodo našo podružnico podpirali bolj nego dosedaj. Radi tega prireja naša podružnica po več koncertov, da si boljša gmotno stanje. Tak koncert je priredila nedavno v gostilni „Obrtnijskega društva" pri Sv. Ani. Koncert je vspel povoljno. Pevsko društvo „Slava" je storilo v polni meri svojo narodno dolžnost. Hvala mu! Tudi godbeno društvo „Lira" je bilo na svojem mestu ter sta oba žela obilno pohvale. Žal pa, da je izostal mnogokateri domačin. „Kolo sreče" nas je res osrečilo tako, da bo imela podružnica tudi svoj delež od koncerta. Iskreno priznanje gre gospej Tončiki Godina-Ban kakor voditeljici „kola sreče" in Gospej Tončiki Miklavec, voditeljici šaljive pošte. Cenjenim gospicam: Milki in Graciji Kovačič, Anici Gregorič, Šteker, Zorki Nar-din iskreno zahvalo za sodelovanje pri „kolu sreče", oziroma pri šaljivi pošti! Podružnica Glasbene Matice v Trstu. Redni pouk v vseh predmetih glasbene šole se prične v sredo dne 5. oktobra popoludne ob 2. uri. Vsi gojenci naj pridejo omenjeni dan v šolske prostore Acquedotto 22 II. nadst., kjer se jim naznani natančni uinik ter se jih razdeli v posamične letnike. S poukom v glasbeni teoriji se prične takoj; gojenci naj prineso s seboj le svinčnike, ostalo dobe v šoli. Tudi pouk v klavirju se bo vršil še isto popoludne. Danes, to je petek, popoludne, od 5—6 ure je zadnji dan za vpisovanje v glasbeno šolo. (Narodni dom). Vodstvo glasbene šole. Tržaška mala kronika. Samomor redarja. — Anton Martinuc doma iz Renč pri Gorici, star 26 let, je kakor redar stopil v službo lansko leto in je bil prideiien policijskemu ravnateljstvu. Včeraj zjutraj je Martinuc radi bolezni dobil tridneven dopust. Ob 8. uri zjutraj je vzel svoj službeni revolver in se je podal v krčmo, ki se nahaja na oglu ulic Coroneo in Fontana. Tu je rekel neki ženski: „Zdaj se grem ubit, ali pridete na pogreb?" — Ženska se je nasmehnila. Martinuc je pa odšel v „bošket" in ob 11. uri so ga našli na neki poti mrtvega na tleh. Pognal si je iz revolverja eno kroglo v desno sence, drugo pa v obližje srca. — Zdravniška postaja je po komisijonalnem ogledu prepeljala njegovo truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. Nesrečni Martinuc je imel enega brata v bolnišnici bolnega na jetiki, drugega gluhonemega, pred nekaj meseci mu je umrla mati in kmalu potem en brat, in sedaj je skrbel za oba gori omenjena brata, a njegova plača je bila premajhna, da bi mogel vsemu zadostiti. Zato se sodi, da je izvršil čin v obupu. Martinuc je bil zaveden Slovenec in zelo priljubljen pri svojih predstojnikih. Tatvina. Neki čuvaj tukajšnjega nočnega nadzorstvenega zavoda je predsinoč-njem zasačil v nekem skladišču južne železnice 22-letnega Karla Šlemba v trenotku, ko je ta prerezal neko vrečo polno suhih smokev in se skušal polastiti vsebine. Dal ga je aretirati. Zopet tatvina. Iz nekega voza spedi-cijske tvrdke „Adriatica" so predsinočnjem prijatelji tujega blaga odnesli 4 kilograme kave. Pozneje sta bila aretirana uzmoviča, ki sta 261etni Armand Magri, doma iz Padove stanujoč v Kolonji št. 261 in 31 letni tržačan Ivan Debianco, stanujoč v ulici Veltro št 512. — vloga za-se je najlepše izcizeliran značaj nastopajoče osebe, vsak posebej nam odkriva novo sliko, nam kaže življenje tistega časa, ki pa se do danes tudi še ni kaj spremenilo. *** Na predstavi sodeluje tudi godba c. in kr. pešpolka št. 97. Dogovorjeno je ž njo, da bo igrala same slovanske in slovenske skladbe. Mislimo, da bo vsak že težko Čakal prihodnje nedelje, — toliko lepega in zanimivega se nam obeta. — Svetovati bi torej bilo, da se vsi pravočasno preskrbijo z vstopnicami, ki se dobivajo tudi pri vra-tarici „Nar. doma." Koledar in ronim cerkveni škof. Temperatura -H 23° Cels. Vremenska Večinoma jasno, megleno. — V motno. vreme. — Danes: Hie-učen. — Jutri: Remigij včeraj ob 2. uri popoludne — Vreme včeraj: lepo. napoved za Primorskoj: Zmerni vetrovi. Semtertja začetku še lepo potem Naše gledališče. Revizor, slavna Gogoljeva komedija, ki jo bomo videli najskrbnejše naštudirano že to nedeljo, 2. oktobra, ni samo celotno lepo, zaokroženo delo stalne umetniške vednosti; o tej krasni satiri marveč lahko trdimo, da Hi v njej nič pretiranega ali prisiljenega. Dejanje logično sledi dejanju, misel veže misel, satira in humor se lepo zlogata, tako da raste zanimanje, čimdlje gledamo to znamenito delo plemenitega Rusa. Vsaka oseba je na svojem mestu; no-beae ni preveč, nobene ne manjka. In vsako Tržaška gledališča. EDEN. Danes navadna predstava. Danes gostuje zadnjikrat humorist Gaspare Ca-stagna. _ Društvene vesti. Tržaško podporno in bralno društvo uljudno vabi gg. odbornike k odbo-rovi seji danes v petek ob navadni uri zvečer. Trgovsko izobraževalno društvo vabi gg. odbornike in njih namestnike k odbo-rovi seji planeš v petek ob 9. uri zvečer. Glasbena šola Št. Jakobske „Čitalnice" vabi vse one, ki so se vpisali v to šolo ali se nameravajo vpisati, da pridejo nocoj ob 8. uri v Čitalnico, kamor prideta tudi kapelnik Depaul in pevovodja g. Mirk, da se dogovore zaradi urnika. Odsek za ljudska predavanja. — Včeraj sklicana seja se vrši v soboto zvečer ©b sedmi uri točno in ne ob osmi, kakor pomotoma javljeno. Predsednik. DAROVL — Moški podružnici CMD. je daroval nek razprodajalec kamenčkov za stavbo nove šole pri Sv. Jakobu 2 K. Nar. del. organizacija. „Konsumna Zadruga" čl. NDO sklicuje svoj prvi redni občni zbor na nedeljo 2. oktobra ob 4. uri popoludne v Sokolovo telovadnico v „Narodnem domu" v Trstu. Ker je to prvi redni občni zbor cvetoče konsumne zadruge in ker se bo moralo nekatere člene pravil spremeniti, je pričakovati največe udeležbe. Volilni sestanek NDO, sklican za nocoj, se vrši nepreklicno v četrtek, dne 6. oktobra, ob 7.30 ur izvečer v dvorani NDO ul. Lavatoio 1. Izredna seja centralnega odbora MDO, sklicana na soboto, dne 1. okt., se vrši v ponedeljek, dne 3. okt., točno ob 7.30 uri zvečer. Nadzorništvo in pregledniki računov NDO so vabljeni na sejo v sredo, dne 5 okt. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO ul. Lavatoio. Vstopnice za slovensko gledališče dobe člani NDO po znižani ceni v uradu NDO ul. Lavatoio. Vesti iz Goriške. Kaznovano obrekovanje. O razpravi pred okrožno sodnijo v Gorici, o kateri nam je sporočil včerajšnji dopisnik iz Kanala, nam pošiljajo iz Gorice nastopno podrobneje poročilo: Z veliko napetostjo že dolgo pričakovani izid pravde gospoda Josipa Valesa, prožnega mojstra pri državni železnici v Kanalu kakor tožitelja proti Tomažu Do-brila, čuvaju državne železnice istotam in sprevodnikoma Alojziju Jonke in Ivanu Ce-raiju, je bil razglašen v sredo 28. septembra. Z obsodbo je povedano, da so obtoženci — vsi trije socijalni demokratje — obdolževali po krivem, torej obrekovali. „Dobili so, česar so iskali" — izrazil se je pozneje Dobrila. Vsi trije so obsojeni v precej občutno kazen, vsaki na 40 kronic ali na 4 dni zapora, za nameček pa še v poravnavo vseh sodnih stroškov, ki so gotovo narasli na okoli 1200 kron ! Kje jih dobiti ? Žepi so prazni kakor je prazen „Spei-sewagen" v brzo vlaku. Razprava je bila že v četrtič. Trikrat se je izvil tržaški branitelj dr. Šolar s tem, da je iskal prič za dokaz resnice, ali našel je med vsemi vedno le takih, ki so pričale tožitelju v prilog. Četrtič mu je pa priskočil na pomoč še goriški salonski socijalist dr. Turna, ki je pa kaj nesrečno branil svojega klijenta. Iz dejstva, da je ena prič nosila narodni znak, je izvajal v svoji brambi — nasprotniku v prilog, Me- ŠOLA ZA JEZIKE ... Polyglotte Nora metoda za na trčenje modernih jezikov. Izvanredno ugodna prilika!!! NMMko . 8 lekcij Krta 4 f „„. ... ^u Friuoik« 8 lekcij Kros 6 \ \yZkr. E^J Angleška . 8 lekcij Kroa 6 I v m ' teae Vpiše se lahko vsak dan od 11-1. in 7.-9S Bavnateij lastnik Prtf. Pade aarquarit. Brez posebnih obvestil. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat gospod Vladimir Vrtovec danes ob 8. uri zjutraj po dolgem bolehanju v najlepši dobi 22 let previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bode v petek 30. septembra t. 1. ob 9. uri zjutraj iz bolnišnice v Kandiji pri Novem mestu na pokopališče v Smihelu. LJUBLJANA - KANDIJA, dne 28. septembra 1910. Žalujoča rodbina Vrtovčeva. Mnenja psu Url Edvarda MS ? Solonu G. J. SBRRAVALLO Trst. Preizkušal sem na nekaterih bolnikih buteljke Vašega izdelka ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferrugi-noso Serravallo), ki ste mi ga poslali in bil sem jako zadovoljen. Pri enem izmed teh bolnikov v konvalescenci, sem mogel konstatirati, da so njegove moči s pomočjo tega vina hitro narastle, splošno stanje se je znatno zboljšalo in tek se je zopet pojavil. Drugi slučaj, kjer sem dosegel imenitne uspehe, je bila neka porodnica bolna na malarični mrzlici. Vaše vino je zmagalo Laveranovega parasita. Ta dva slučaja mi zadostujeta, da bom zanaprej vedno pripisoval Vaše vino vselej kadar bo prilika. SOLUN, v maju 1909. Dr. E. SAIAS. Zob ozira v. Dr. Viktor fuzzatto — je odprl — svoj zobozdravniki ambulatorij v via Campanile št. 15, II. n. Tehniška dela so poverjena zobotehn. g. NIKOLAJU COSCIANCICH. ;e "MZCHELE ZEFFAR 2*f"9 = Crlovauni 6 in 2 j TELEFON štev. 11-85 s poOrnžnico v Zadro. Zaloga majolici peči in (SparlerJ m % "i-"«« •.r^Sfvi g; vi?- -■■M? i .r 'i m lastnega izdelka. Edino zastopstvo tovai. majoličnih peči: Car 1 Mayer'8 Sobne, Blansko 3zbera plošč za stene kakor tudi za štedilnike. Majolie. peči Izdelan" za trajen ogenj, uporabljivo tudi na plin. Svoji k svojim ! OfllikOV. krojacniM Svoji k svojim Avgust Stular TRST - Via detle Poste štev. 12, 1. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZVRŠUJE USflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in TsafOT. uniforme. - Karočbe se izrriijo točno. - Delo solidno. POMSTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO HT PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRST Stran IV > EDINOST« št 271. V Trstu, 30. septembra 1910 nil je namreč: saj so vsi pri narodni stranki! Ali ni s tem sam priznal, da ni trebalo nobenega prifiska od strani predstojnika v to, da so v zavarovalnici proti nezgodam volili kandidate narodne organizacije. Res zanimivo je bilo zvijanje obeh bra-niteljev, ker njiju bramba ni imela nobene podlage. Zato se je dr. Šolar vrgel na idealne namene, a dr. Turna pa na idealne nazore! Ali vsa ona filozo-fična, ali pa če hočete sofistična izvajanja niso mogla prepričati pravičnega sodnika. Zato so pa tudi dobili — r e e 1 n e kazni ! Ulom v Št. Polaju. V ponedeljek dne 26. t. m. med 1 in 4. uro popoludne so ulomili tatovi v hišo št. 39 v St. Polaju pri Nabrežini, ki je last čuvaja južne železnice Ivan Malnarja. Odnesli so tam stanujočemu prožnemu mojstru Leopoldu Juha zlatanine in obleke v vrednosti nad 400 K. Ukradena je bila zlata ura z verižico, en prstan, par čevljev, en klobuk ter več kosov obleke. Storilcev je moralo biti več, tudi so morali biti dobro informirani, kdo da stanuje v hiši in kedaj ni nobenega doma. — Psu čuvaja so dali slanine, da so imeli mir pred njim in tako ložje nemoteno izvršili ulom. Prišli so v hišo skozi okno, odprli pa so kovčeke z dletom, kar je soditi po sledovih. Poizvedbe so ugotovile, da so se istega dne potikali po Nabrežini trije sumljivi ljudje, ki so se odpeljali ob 5. uri popol. s poštnim vlakom proti Trstu. — Policijska direkcija je bila še isti dan obveščena, kakor tudi orožniška postaja v Nabrežini. — Vendar ni po storilcih še nobene sledi. Dvoje okostij so našli v Gorici ob ulici Novega mosta proti Soči tam, kjer kopljejo pesek. V obeh so bili zobje Še dobro ohranjeni. Ko so se dotaknili okostja, se je zdrobilo. Tam okoli dobivajo večkrat kako okostje, in sicer jako staro. Zato se ugiba, kaj bi se bilo tam godilo: ali so to vojaški skeleti ali pa je morda Soča pri kakih velikih poplavih pred stoletji tje zanesla trupla. _ Vesti Istre. Iz Kozine. Za žensko podružnico CM družbe v Kozini je daroval rodoljub, ki noče biti imenovan 5 K. Lepa hvala ! Iz Marezig. Dne 28. septembra je, tu praznoval svoj imendan naš Venčeslav Ša-lat, c. kr. stražmojster. Ker je mož tukaj vseskozi in v vsakem pogledu jako priljubljen, mu je četvorica pevcev društva „Neodvisnost" zapela krasno podoknico, nakar se je družba podala v gostilno g. Grimalda ter je, kakor dar slavljencu nabrala vsoto K 7 52 za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda. Denar se je odposlal družbi. ______F. K. Razne vesti. Turške žene. Kakor se javlja iz Soluna, je muslimansko versko udruženje rDšemeti-ilinice" sklenilo neko resolucijo, ki se nanaša na to, kako naj se turške žene obnašajo med ramazanom, to je turškim postom. Na podlagi tega sklepa, ki je bil mohamedanskim rodbinam naznanjen potom muftorjev, smejo turške žene med ramazanom zapustiti hiše le v slučaju nujne potrebe. — Ženske, ki zapustijo hiše, morajo imeti obraz in roke gosto pokrite in sploh cel život zavarovati. V trgovinah ne smejo ostati dalj časa, nego je to neobhodno potrebno. Kave ali kake druge stvari ne smejo zavžiti v trgovinah in javnih lokalih. — Ta odredba dokazuje, da se vse poskuse, da bi se uvedlo za turške žene več prostosti vkljubu ustavi skuša že v kali udušiti. Ramazan. Na drugem mestu govorimo o predpisih, ki so bili izdani za turške žene, kako se imajo vesti v mesecu Ramazanu. Ker večina naših čitateljev gotovo ne ve, kaj je „Ramazan", bodi tu povedano, da je Ramazan deveti mesec turškega leta, ki ni kakor naše, solnčno, ampak lunino leto. Mesec Ramazan je določen molitvi in postu. Zato je vsem vernikom strogo prepovedan vsak telesni užitek od solnčnega vshoda pa do zahoda. Zato pa ni v mesecu Ramazanu, ki je ravno sedaj, po turških mestih po dnevu nikakega življenja, ker verniki večinoma spe. Življenje začenja še-le s solnčnim zahodom. Po večih mestih naznanja strel iz topa, da je solnce zašlo. Tedaj pa verniki posedajo k večerji. Potem jim je svobodno, da se zabavajo do jutra kakor jim drago. Navadno govore naši zapadni pisatelji, da mohamedanci, ali — kakor hočejo oni, da se jih imenuje — mnslimani uganjajo v nočeh Ramazana velike orgije, kar pa nikakor ni res. Morda, da se vrše take orgije v kakih ožjih krogih, ali na sploh je življenje resno in pametno in sleherni mohamedan se zaveda, da je mesec Ramazan posvečen molitvi in očiščenju duše od grehov. Mesto po dnevu, se vrši sicer življenje po noči, ali kakih orgij ni opazovati. Prijatelji in znanci se sestajajo zvečer v kakem javnem lokalu, kjer se zabavajo pri kaki nedolžni igri, pijejo čaj in kavo ter kadijo. Proti zori pa odhajajo vsak na svoj dom, kjer jih že čaka zajutrk. Pri zajutrku ostajajo, dokler jim ni naznanil strel iz topa, da je solnce izšlo. Tedaj se nehuje jelo in pitje ter legajo k počitku. Iz tega je razvidno, da se v Ramazanu za pravo vrši vse življenje po noči. Tudi prodajalnice so odprte do dveh, treh po-polunoči. Zato je samo ob sebi umevno, da morajo ludi turške gospodinje večkrat po noči odhajati iz hiše, da nakupujejo potrebščine za družino. — Kako stroge predpise imajo pri tem ženske, je razvidno iz vesti, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Za naše pojme so taki predpisi sicer tiranski, ali splošni morali so le v prilog. Primanjkljaj zrakoplovne tekme v Budimpešti. Pri nedavno prirejeni letalni tekmi je imel tozadevni odbor 970.575 K izdatkov in 431.691 kron dohodkov. — Primanjkljaj plača mesta občina peštanska. Pobegel parček. — Začetkom tega meseca je solni čistilec Josip Bohm v Budimpešti odvedel ljubico svojega stanodajalca, Hermino Tunkman. Begunca sta okradla najprvo ogoljufanega Ijubčeka ter odnesla mnogo dragoce-nostij. Iz Budimpešte je parček potoval v Ameriko, kjer se je popolnoma izgubila sled Tunkmanove. Policija poizveduje sedaj, da-li se je Bohm na nasilen način iznebil odvedene ljubice. Tunkman se je baje zadnje dni vrnila na Ogrsko. Pekarna in sladčičarna . Ivan Poi»tnt-Qiicfr Tr8t» vla Cavana 17 (na_ V CI III l OUoH sproti sodišču). Zalagatelj dro-štva „Secieta Coot eratlva fra impiegati privat" v Trstu. — Večkrat na dan svež kruh. Najfin. sladščice. Pc šilja Da dom. Prejema naročila za vsako pecivo. Velika zalog* moke MajdiČeve in drugih prvih mlinov p o nizki ceni. _ Qiwolni etrnSS Singer» kupljeni na javni OlvdlVIl SirUJI dražbi. Cene prilične, 3 modemi 7a vBfckovretno delo, tudi za vežnjo Kron 100, 3 za domačo rabo Kron 62. Gartncja treh let. 8,ta Caterina 9, zaloga na dvorišču. 1610 Čevlj a _ 18-Ietni iz Tolmina, prosi delapiislo-dT renskem gospodarju v Trstu ali oko- lici. Naslov : Alojzija, Via Chiozza 58, I. nadstropje desno. 1600 KlnKIntinno soba se odda v najem v ulici M6DI0Vaniik izbor 'Zgotovljenih cbi&k zj. rtu!U iii dečke Sr.a nmi s?, otroke. Povrfiniia, močne jop kukor tud5 e zaili pslaiotov. Obitke r.a dom it deJo. Delavske :nese. Tiroiaki (eden. Nep>e:nočljivi p}rrc (priptnl nxiešlri) Specijaliteta : blago to- inozemskih iovarn. Izgosovijajo se Gblći.^ ^o men p u uajnovejSi ■ odi, točno, *ol5dno in t iJtzaotno po uizt cenah IVAN KLUN naznanja slav. občinstvu, da je odprl na novo urejeno prodajalno jestvin v Sv. Ivanu št. 506 )pri Trstu) ter se priporoča slavnemu občinstvu pri sv. Ivanu in bližnji okolici za obilen obisk. — Peš Ijatve na doželo. 8T CENE ZMERNE, 'v Stalnim odjemalcem dva odsto odbitka. B O m O a pokusife pivo ■ . češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je Jzborno, na plzensM ZALOGE iiacm 11 urejeno. ZALOGE: LJUBLJANA: V. H. Rohrraaa; POSTOJNA : Emil stotnik Garzarolt; TRNOVO : Kučoif ValenčJd. TRST: Sclimidt & Pelosl. PULA.: Lacko Križ. REKA—SUŠAK: An e Sablicli. Q S* i m i j Q J 3 5Q Paiiificio Trie§tino 9 • O 4 Otvoritev filijalke na Opčinab ob aež&,£ski cest:. nMBOBBBBH Odprl se je v Skednju Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. nematograf „j/RIria" Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: L mesto 30 vin., otroci in vojaKl 20 vin. II. mesto 23 m, otroci ia vcjafci 10 v. FT van Miheučić & Co. ia MEHAXIČXA DELALNICA === Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA INDU. STR1JALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO ....... SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO....... PRORAČUNI IN NAČRTI. f-I l-l TELEFON ŠTEV. 22 53* in flr rli I jjg 1 □ nc JU smn Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastvvirtb :: TISI, d- Mog ft i ■ Telefon 22-85 Odio iledollSio Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmerna Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane t najnovejšem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiltvo Bogata izbera vsakovrstnih stoiic — popolne opreme in posamezni deli. ia —MI^^^^BIBB