Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr ., če se tiska lkrat, y 9 ■ * II II M I' - ' 'i S 1 '.I II II II J ) P i večkratnem tiskaajl 30 cena primerno zmanjša. R ok o ol»l se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tuvi hiši, II. nadstropji. Po oošti preieman velia : Za eeio ieto . . 10 gi. — kr. ca d 01 leta ca četrt ieta 50 Politični lisi za slovenski narofl. V administraciji velia: Za ceio ieto . . S 40 lasa poi leta 1 20 „ na četrt ieta I ,, 10 ,. V Liubijani na (lom oošilian velja 60 br. več na ieto, Vredništvo je Florij nlice št. 44. zhaia Dn trihra na *e sicer v torek, četrtek in a Kaj nas še čaka. Ni nobene dvornbe več, da smatrajo avstrijski Nemci Avstrijo kot svojo lastnino, vse nenemške narode v njej pa kot svoje podložnike, kakor bi jih bili podjarmili s silo meča. Zato se hočejo ravnopravnosti Slovanov braniti do najskrajnejše sile. Po njih nazorih mora biti le nemščina občni državni, šolski in uradni jezik, najviše službe zamorejo zasesti le Nemci kot „gospodovaln." narod. Pri takih nazorih je potem razvidno, zakaj vpijejo o »zatiranem nemštv u", če se veljava nemščine iztirava iz krajev, kjer ni opravičena. Liberalni Nemci se smatrajo kot »zmagovalce1' nad vsemi narodi, kar jih je Dunaj po pogodbi z Madjari 1. 1807 še v svoji oblasti obdržal, in teh svojih domišljij in predsodkov ne bodo z lepo popustili, tem menj, ker vedo za svojim hrbtom veliko nemško državo, katera jim mora v sili na pomoč priskočiti, zato se tudi najskrajflej h sredstev no bodo ustrašili. Se ve da žive Nemci v veliki zmoti, če mislijo, da so si svoje gospodstvo, svojo prednost in hegemonijo v Avstriji priborili z lastno hrabrostjo, z zmagovalnimi boji in s svojo kulturno nadsilo. Oni pač žive v tej veri ter povdarjajo, da se jim trdo prislužena, zgodovinska prednost ne sme jemati brez boja. Poglejmo v zgodovino. Nemci sami ne morejo tajiti, da so Čehi z Moravci in Slezani imeli nekdaj svoje lastne, neodvisne kralje, ter da so se pozneje prostovoljno pridružili notranje avstrijskim deželam; trde pa, da so bili Cehi pozneje podjarmljem v bitki na „beli gori". To je pa zgodovinska zmota. Na beli gori so biii pač premagani h u si ti, pa ce samo Nemci, ampak katoliški vojaki iz vseh dežel nabrani so premagali Čehe, ne da bi deželo podjarmili in v sužnjost uklenili, ampak da bi krivoverce ukrotili. Če so pozneje Nemci kot „katoliki" to zmago v svojo korist obrnili in pri zatiranju krivover-stva zatirali tudi češko narodnost, to se zamore prej zvijača nego zmaga nad Češko narodnostjo imenovati. Pravce češkega kraljestva bile so potrjene še od poznejših vladarjev, toraj se dežela nikdar ni smatrala kot „podjarmljena". Tudi slovanske Galicije si niso avstrijski Nemci s svojimi vojnimi zmagami pridobili; ampak ko sta Rusija in Porusija raztrgali poljsko kraljestvo, izročili sta Galicijo Avstriji, da je ta h krivici molčala in razdelitev Poljske odobrila. Dalmacija je prišla k Avstriji kot odškodnina za beneško kraljestvo, toraj tudi ni bila z „nemškim mečem ' pridobljena. Bosno so osvojili večinom slovanski polki. Naše slovenske dežele bile so pač podjarmljene po Fraukib, vendar se je slovenskim vojvodom še dolgo pustila prccejšna samostojnost. Če so pa Franki osvojili te kraje z mečem, zamogli bi prej njih potomci Francozi trditi, da so naše dežele podjarmili, ne pa Nemci, kterim so se pozneje nekako prostovoljno in brez upora pridružile, ker je trebalo močne za-slombe proti Avaiom, Madjarom in Turkom, ki so od vzhoda pritiskali na krščanske dežele. Ta nevarnost in krščanska vzajemnost, deloma tudi dedna pravica vladarjev je tačaa največ odločevala v združevanji in razdruže-vanji dežel, Toraj je pač dosti jasno, kako malo pravice imajo avstrijski Nemci, bahati sp, da je cela Avstrija od njih podjarraljena država in da mora le njim pokorna biti. Isto so trdili tudi nasproti Madjarom, pa so radi odjenjali, ko njih upora niso mogli več zmagovati, zdaj pa molče nasproti Ogerskej o svojih zgodovinskih pravicah, o svojem kulturnem poklicu itd. Tista zgodovinska prednost nemškega jezika, na ktero se Nemci sklicujejo, začela se je pod Marijo Terezijo, ki je po celi državi uvedla nemške šole, ne sicer iz namena po-nemčevanja, ampak po izgledu drugih nemških dežel, ki so imele ljudske šole že osnovane, Slovani pa še ne. Za njo je prišel cesar Jožef, ki je bil centralist, toraj je vse urade po enem kopitu preustrojil, toraj so morale imeti vse uradnije en skupni jezik in ta je bil nemški. Ii istega uzroka biii so tudi Nemci najbolj sposobni za vse službe v civilu in pri vojakih, ker so bili zmožni državnega jezika, in od tod se je začela prednost Nemcev pri oddaji vseh državnih služb, katero prednost zdaj za nekaj „zgodovinsko pridobljenega1, zahtevajo , akoravno jim je do tega pripomogel le srečen slučaj. Ker so bile šole in uradnije nemške, širilo se je znanje tega jezika po celi državi, izobraževati so se ljudje zamogli le na podlagi tega jezika, ker drugih šol bilo ni, od tod se je začela navada, da je vsak izobraženec nemški govoril, in tudi to navado smatrajo sedajni Nemci kot svojo „pravico". Umevno je, kako se je iz tega porodil izrek : , Oesterreich \vird deutsch oder gar nicht sein." Tisti nemški uradni jezik, ki ga je absolutni centralizem kot inventar zapustil svojim dedičem, ustavovercem, tega hočejo proglasiti za „Kitt des re ches"; akoravno je država obstala dobro, že prej, ko nemškega uradnega jezika in centralizma še nikjer ni bilo. Toda zastonj je našim nemško-liberalcem Flavija. Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja. A. Hurel. Pred. Vilinski. XIII. ....... Si forto virum qucm Cona- pasere, silent." (Dalje.) Biia je navada, da so tisti, ki so teli postati škofje, duhovni, bogusvete udove ali device, svoje premoženje prepustili duhovščanom in ljudstvu; razvidno je, da so bili najboga-tiši ponudniki tudi najbolj iskani. Ia dalje: Če se taki bogati ponudniki niso ponujali sami, so jih pa drugi iskali. Prosili so jih, vlekli so jih in potem, če ali ne, bili so postavljeni. Taka nerednost bila je žalibog le preveč udomačena na afrikanskih bregovih. Bil je čas velike zmešnjave in groznih razdetosti, ko so bili pojmi pravega in postavnega premalo jasni, meje svetnega in svetega še malo določene. In v tem oziru ni bilo bolj surovega ljudstva, kakor ravno hiponsko. Škof, velik mož in velik svetnik, se je upiral z največjim uporom taki pregrešnosti. Njegovo brodniško in ribiško ljudstvo imelo ga je v prav velikem čislu, toda glavni uzrok čislanja je bila njegova Blovečnost, ki jo v ta kot afriške zemlje obračala pozornost celega Bveta ; tu sem so vreli popotniki in to je mnogo neslo domačinom. Morda se je pridružila še ta okolnost, da so celo surova ljudstva dovzetna zato, kar je zares veliko. Nekteri skopi duhovščani so zvedeli, da so prišli ubežniki in se namenujejo Avrelija obiskati. Veliko so si prizadeli, da ga zadržijo. Če on ne gre k tujcem, so si mislili, bodo pa oni k njemu prišli in ta misel, ki je imela za-uje toliko prijetnega, se jim je uresničila. Toliko da je potništvo stopilo na hiponska tla, že se je ustajniško gibanje širilo v tem kraju. Vznemirjenost je rasla, čuti je bilo vvakoršno govorico, kteri so pridevali najbolj različne opazke in razlage. Na vseh kotih so hvalili premožnost in radodavnost plemenitih potnikov. Naštevali so svote, ki so jih izdali v Tagasti in ki so se povišale do neverjetne stopinje, idoče od ust do ust. Tako so se svijale zvijačne zanke, da bi se v tako za-mreženost ujeli sloveči romarji. Izurjeni voditelji naklenili so jim, da jih morajo uzankati. Nekega dne odpro se vrata basilike in v gostih kopah dere mnoštvo va-njo. čudno, da je bilo toliko množice. Iz božičnih praznikov ni bilo razlagati tolike gnječe. Avrelij pa ga je pripisaval naravnemu hrepenenju, ki je gnalo njegovo ljudstvo, da svoje goste vidi in počasti. Iu zares so spremljali gosti pri duhovnem opravilu škofa, da dopolnijo verske svoje dolžnosti in pa da občudujejo zgovornost in svetost njegovo. Stali so ondi med navzočimi v prvih vrstah, tako da so bile na-nje obrnjene oči vseh radoglednjh. Med tem pa navzoči goste okrožijo. Zamolklo hrumenje šlo je po poslopju. Nekteri duhovščani hodili so mimo vrst, kakor da bi je spominjali na dano glasilo. Škot je gledal s svojega sedeža ta nenavadui prizor, Čegar pomena ni vedel. Tudi plemeniti tujci čudili so se nad krogom, ki se je bil naredil kod njih in kteri jih je pritisnil do altarnih stopnjic. Ravno je hotel Avrelij besedo pouzeti, da dopovedati, kaj je prav, in upirali se bodo naši ravnopravnosti, dokler bodo mogli. Isto ao delali nasproti Madjarom, in ko so se ti I. 1849 vzdignili, pa z rusko pomočjo zopet potlačeni bili, trdili so centralisti a la Schmer-ling še le prav, da so zdaj Madjari zgubili pravico do samostojne ustave. Ko se je bilo pa 1. 1867 vnovič bati madjarske ustaje, pa ni bilo upad ruske pomoči, zato so se centralisti hitro udali, svoje dozdevne pravice prodali in lahke vesti raztrgali državo na dva kosa, samo da bi si v enem kosu ohranili nadvlado. Madjarom nasproti so bile dozdevne zgodovinske pravice nemškega jezika kmalo pozabljene; dokaz, da se krivica v pravico Bpremem, ako se ustavovorcem krepko nasproti stopi. Zdaj je velika razburjenost med nemško-liberalci, ker s trepetom slutijo, da bi jim utegnili Čehi in Slovenci iz kletke uiti, ter samostalno, svobodno življenje pričeti. Tisio naglašanje „uemštva" in klicanje po „nemškem klubu ' ni nič druzega, ko trdna volja, da se hočejo ravnopravnosti Slovanov celo z orožjem v r o c i upreti, ako bi trebalo. To si upajo storiti, ker imajo močno zasiombo za hrbtom, v pruski Nemčiji, katera se ve da svojih bratov v njih boju za krivico ne bo zapustila. Vsak misleči zdaj lahko sam ugane, s kakošnjimi pomočki in pod kakimi pogoji zamoremo mi svojo ravnopravnost pridobiti, uganil bo, kaj nas čaka. Zmaga bo tam, kjer bo vlada in vojaška moč; ali pa si zamoremo misliti, da bo avstrijska vlada kedaj Nemcu puško nastavila na prsi ? V krivici bo vedno le Slovani Obupati še ni treba, pa položaj je resen. Našo osodo pa bo odločil boj med Rusijo in Nemčijo. Iz kranjskega deželnega zbora. IV. seja 5. oktobra 1881. Deželni glavar grof T h u r n-Va I s a s s i n a začno sejo z naslednjim nemškim ogovorom: „Njegovega veličanstva ljubljenega našega gospodarja in cesarja preslavni imendau, ki tsnio ga včeraj praznovali, je nam zastopnikom kranjske dežele radosten in ugoden povod, da z največjim spoštovanjem izjavimo svojo prisrčno udanost, svojo neomahljivo vernost in zvestobo presvitlemu vladarju1'. Nadaljevaje slovenski: ,,Spomnimo se, gospoda moja, v udanosti m pohlevnosti našega blagodušnega vladarja, kateri skrbno čuje nad jednakopravnostjo, pravico in svobodo svojih narodov! Bog obvari, Bog ohrani našega presvitlega cesarja Frana Josipa I Slava!" Poslanci so navdušeno trikrat zakl cali Slavu! in Hoch! Potem je deželni glavar naznanil, da je gotov si pritrjenj a deželnega zbora uže na prosil g. deželnega predsednika, naj blagovoli deželnega zbora uajiskrenejše čestitanje oporo-čiti do najvišjega prestola. Po branji zapisnika o poslednjej seji, poroča deželni glavar, da je poslanec K lun prosil za 14 dnij dopusta. Dopust se dovoli. Poslanec dr. Zarnik se je vrnil s potovanja in v seji navzočen bil; isto tako vbi drugi narodni poslanci razen dr. viteza Bleiweisa. Od poslednje seje sem so bile deželnemu zboru izročene te-le prošnje: Občina Vrabče prosi podpore, da se bode iz Vrabč naredil pot do tržaške velike ceste. Vodja obrtne nadaljujoče šole v Nov e ni mestu prosi, da bi se osuovala ustanova za jednega učenca te šole, ko bi mogel hod ti v kako obrtno učilnico. Društvo za podpiranje novomeških dijakov prosi podpore. Občina Prapreče prosi, da bi se preložila okrajna cesta, ki drži od Čateža in Velike Loke proti St. Lovrencu in Martinje vasi na vel ko cesto. Sadjereisko društvo v Vipavi proBi podpore. Učitelji sodnih okrajev Ilirska Bistrica, Senožeče in Postojna prosijo za dragiuske pnklade. O vseh teh prošnjah bode poročati finančnemu odseku. Posl. Schrey poroča o proračunu zem-Ijiško-tdveznega zaklada, vitez G u t m a n u s-thal o praktičnih šolskih tečajih za ljudske uč telje ua kmetijske) šoli v Slapu. Kalten-egger poroča o več finančnih zadevah; dr. Schaffer o uekterih prošnjah, isto tako bar. A pfaitrer n; baron Taufferer pa o mostu čez Kolpo poleg Proda. Vsi predlogi se sprejmejo. Dr. Vošnjak priporoča sledujič zi- danje mostu čez U^ec pri Lažeh, za kar se dovoli 300 gld. podpore. Dr. Deu poroča o prošnjah nekterih notranjskih občin glede ukvar-tirauja vojakov. Politični pregled. V Ljubljani 7. oktobra Avstrijske deiele Prepirati se z nemškutarji, mora se slednjič vsakemu človeku prignjusiti. Dobra in pametna beseda pri njih n č ne izda.; kdor se hoče z njimi porazutneti, mora vljudnost opustiti. Te dni se je med moravske prebivaice vrgel predlog, naj bi Be na jmoravskih realkah nume.-ito nepotrebnega angležkega jezika učil jezik češki, ki je tudi avstrijskim Nemcem zelo potreben, če hočejo v službo stopiti na Či škrm, Muravskem, severnem Oger-skem ali v Galiciji, ker jezik poljski ni dosti različen od č< škrga. Vsak bi mislil, da bodo uioravaki iu drugi nemškutarji tak predlog z veseljem pozdravili, tem bolj, ker tudi oni Slovanom vedno priporočajo učenje nemškega jezika, toraj bi se i-melo misliti, da bodo potrdili korist češkega jezika, kakor Slovanom vedno na uho trobijo kori.st nemškega jezika. l'a vse drugače se obnašajo: vsi razljuteni so uad tem predlrgom da bi Be morali nemški učenci slovanskega jezika učiti, ter že upijejo o zatiranji nemŠtva ter psujejo češki jezik, da nema literature, da uikomur nič ne bor ati itd. Vsak pametni človek mora vendar spre-viditi, da je vsakemu inženirju v Avstriji znanje kakega slovanskega narečja bolj potrebno, nego h angležki jezik. Nemškutarji pa ravno narobe trde, kako daleč se pride z augležkim jezikom, s češkim pa da nikamor. Se ve da se pride daleč z atigleščiuo, pa naši inženirji vendar ne gredo ue na Angležko, ne v Ameriko, ker imajo v teh deželah zadosti domiičih inženirjev; ampak ci precartani nemškutarji, kadar šole dovršijo. ostanejo vsi v Avstriji, še naj prej v slovansk h deželah, in prav dobro |im d.ši kruh od tistega naroda, kterega zaničevati so se od mladih nog navadili. Na ljubljanski realki je ravno tako. Slovenščina za Nemce ni obligutua, učd se pa angležkega, laškega, francozkega jezika. Veudar ne pojdejo v tinte dežele kruha iskat, ampak tukaj bodo vernike spominja k večji paznosti in tihoti, kar se čujejo glasovi, kterim je sledila šumna pohvala. Glasilo se je: Pretekstat duhovniki — Metela, diakonisal Škof se dvigne čuvši te besede in stopi na govorišče. Govori, pa ljudBtvo ne posluša, ampak kričaje zataplja glas Avrelijev. Metela in nje spremstvo Bkušajo uiti, toda na vseh krajih jim brani neprehoden zid ljudi. Na krik pride pretenje, na pretenje dejanje. Nekteri možje se polaste Pretekstata, nektere ženske pa Metele, Pavliue in Principije. V strahu se družijo okoli škoia, s čegar sveto obleko se zakrivajo. Z Avrelijem in nekterimi njegovih duhovščanov prestajati morajo silno obleganje. Sdaj da, znamenje Pretekstat, da če govoriti. Voditelji so glase, vedno radovedna množica pa molči. Z jasnim glasom, do zadnjih vrst Begajo-čim, pravi: — Kaj pa hočete od mene? Da postaneš duhovnik. — Nisem kristjan. Pusti se krstiti. — Še pripravljanec nisem. Ni treba pripruvljauBtva. Potem gu primejo, vedejo h krstišču in krstijo brez ovinkov. Na to ga peljejo h koru uazaj iu ga polože k škofovim nogam. Kmali pride vrsta na Metelo in Priucipijo. Dado jim uaobrazne tančice v znamenje, da postanejo bogusvete udove in device. Avrelij se brani, da bi jih ogernil in Pretekstata posvetil. Reče, da raje silo trpi. — Kaj hočete onečastiti vašo cerkev? kliče Avrelij. Hočemo jo velikoveč očastiti. — Kaj se očastuje s pretitevjo in silo? Je sila, ki je sveta. — Iu kako počnete s svetimi postavami gostoljublja ? Hočemo povišati njih svetost na gostih naših. Kako ? Pri nas jih pridržavaš. — Spoštujte njih svobodo. Samo v Kristusu je Bvoboda. — Kristus jo prišel, da ljudi osvobodi. Njemu služiti se pravi vladati. Avrelij sprevidi, da ničesar ne doseže. Dobival je vsestransko farizejske odgovore. 1 Prosi jih, naj mu u« prizadenejo te žalosti 'iu bolesti, da sebi izročenih varovati ni mogel. Slišal je pretitev, da mu je odvzamejo. Na to tirjaio, uaj so pismeno zaveže, da jih pri sebi obdrži. Boječ bb za njih svobodo in celo za njih življenje, hoče podpiBati, toda Metela, prijemši ga za roke, pravi: — Sveti oče, vendar ne boš podpisal ujetja svojih gostov, ki bi raje smrt trpeli, kakor to. Ljudstvo, tako odločnost in krepkost volje spoznavši, bilo je zadovoljno z obljubo, ktero je morala velika Hvota potrditi. Ta je bila odšteta, pa tudi obljuba uevezavna. Nekega večera priplava ladja, iz ktere sta Emilija in Flavija stopile na suho v Kartagi, na prizadevanje Alikija iiezapazeua v luko hiponsko. Temna noč je pospeševala, da bo trpini odšli surovi poželjivosti. Spoznali so, kako nevarni da so človeku domači ljudje. XIV. ........ Probrosib Altior Italia ruinis. Tudi ostale preguauce v Kartagi imeli so zadeti čudni in boleči dogodki. To mesto bilo je, nekdaj tekmec in zma- ostali, in narod bo imel z nemškimi gospodiči svoj križ, ker jezika deželnega ue znajo, ali pa bo imel z njimi še svoje boje, ker so tako izgojeui, da vse sovražijo, kar je slovanskega. Nam toraj nemščino usilujejo že v ljudske šole, za svoje otroke se pa bojč , da bi Bi ne priučili kako slovansko besedo, ter jim še v srednjih šolah zabranuiejo poduk v slovanskih jezikih. Kdo bi takim ljudem nasproti za-mogel hladne krvi ostati! Slovani pa si nasproti tej prevzetnosti tudi labko pomagamo, če se nemškutarski sinovi nečejo in ne smejo našega jezika učiti, mi pa strogo zahtevajmo, kdor hoče med nami služiti, da mora naš jezik dobro znati, ne samo nekaj besedi, ampak popolnoma, ustmeuo in pismeno. In vi, ki spričevala delate, bodite vendar bolj ojstri nasproti našim sovražnikom, ne zapišite precej „geLii-gend", če le malo dobre volje vidite, ampak v koristi naroda je, da ste pri tem še bolj strogi, ko v drugih predmetih! Če se nemškutarski sinovi zavolj neznanja jezika sami izključijo od služb, toliko bolje za naše domače sinove. V Gorici je bil iznova voljen za državnega poslanca grof Coronini. Nemški listi ga že vabijo k sebi ter pričakujejo od njega pomoči. Pri tem pa dvoje pozabijo : prvič, da je bil Corouini ravno po njih hudo žaljen, in da je samo zavolj tega odložil pred-sedništvo državnega zbora, toraj ue bo ravno s takim veseljem „naprednjakom" v naročje tekel; drugič pa ne pomislijo, da Coroniui ui voljen od Nemcev, ker na Goriškem Nemcev ui, ampak voljen je od Lahov iu Slovencev, toraj se tudi on kot njih poslanec ne sme preveč po nemški obnašati in na svoje volilce čisto pozabiti. Kolikor mi Coroninija poznamo in presodimo, on tudi ni eden od tistih nemško-uarodnih fanatikov, kakoršnje „Deutsche Ztg." pod svojo zastavo zbira, in težko, da bi on pristopil k tistemu „nemškemu klubu". Ko bi bil 011 takih nazorov, ue bi bil v Gorici voljen, in mi upamo, da grof Coroniui ne bo pozabil, v kteri deželi je voljen in kake narodnosti so njegovi volilci. S tistim „ncui£kim klubom" tudi menda ne bo nič. Nedavno je Plener govoril proti njemu, zdaj se je pa oglasila tudi „Triester Zeitung", kakor Be misli v imenu Teuschlua in Rabinu, ter pravi, da tržaški poslanci kot zastopniki laškega mesta, ne morejo pristopiti ..nemškemu" klubu; čeravno sta namreč Teuschl in Rabelj prvi Nemec, drugi Blovenski renegat, vendar ne moreta svojih volilcev tako daleč prezreti, da bi koristi laškega prebivalstva iskala v „nemškem klubu." Tržaški list dd ob enem tudi dr. Ilerbst brco, češ da on ni sposoben za vodstvo ustavoverne stranke, ter da mora to prevzeti spretnejši Plener mlajši. Sploh se grozi vsa ustavoverna stranka razcepiti na dva dela, kterih eden bo priznaval Herbsta, drugi pa Plenerja za svojega voditelja. Sloga iu edinost med ustavoverci toraj nikakor še ni dognana in zagotovljena. V gorenjeavstrijskem deželnem zboru je predlagal Doblhamer s tovariši, naj bi vlada podaljšala čas za rcklamaclje do konca maja 1882. Nemški listi hočejo vedeti, da nameravajo čehi po izgledu ,,nemškega kluba" osnovati »slovanski klub", v kterega bi se sprejeli Čehi, Poljaki, Slovenci in Dalmatinci. Nam se ta novica malo verjetna zdi, kajti potem bi prišli nemški konservativci v jako siten položaj, ako bi čisto osamljeni ostali. Ko bi se res kaj tacega nameravalo, smelo bi se zgoditi le z privoljenjem nemških konservativcev, kajti njim Be ne smemo zameriti, ker jih bomo v prihodnjih bojih še krvavo potrebovali. Morda so si nemški listi nalašč to izmislili, da bi uemške konservativce osamili (izolirali) in Slovanom odtujili ter slednjič k sebi potegnili. Vsakako bo prihodnje zasedanje državnega zbora zanimivo, iker se nemškoliberalci toliko oborožujejo in pripravljajo ua vročo bitko. Upamo, da jim bodo tudi naši pripravljeni in dobro vredjeui nasproti stopili 1 Vitanje držav«. I^rancozoan se v Afriki zmirom sla-beje godi. Kaže se očitno, da vodstvo ni posebno dobro. Deset let so Francozi preustro-jevali svojo armado, zdaj se jim je ponudila prilika, da pokažejo, koliko so v tem čabU napredovali, pa ta poskušaj:', ui posebno tola-žilua za francosko domoljube. Brez dvoma bodo ti nevspehi nasproti Arabcem imeli svoje nasledke v Franciji, iu ljudstvo bo sedajuo vlado ali pa vojnega ministra dolžilo krivde. Lahko da vojska v Afriki prouzroči popoln notranji preobrat. Turška vlada je hotela bolgarski tri-but na svoje evropske privatne upnike prepisati, ker jo ti vedno b tirjatvami nadlegujejo. Tega pa ne dovoli Rusija. Ona ima od Turkov še vojno odškodnino za tirjati, ker pa turška vlada nikjer ne more denarja dobiti, da bi plačala, hoče ruBka vlada vsaj nekaj trdnega v zastavo dobiti, toraj ne pusti, da bi Turčija bolgarski danj (tribut) prodala, ker potem Rusija ue vč kje iskati, če Turčija nima ničesa več, s čemur bi zamogla poroštvo dati, da bo sploh kedaj plačala. Vidi se , da ima Rus Turka še zmirom na vrvi, ker mu je Turek toliko dolžan, da nikoli plačati ne bo mogel, Rus ga toraj labko zarubi, kadar ga hoče. Izvirni dopisi. galec Rima, sedaj le njegova uaselba, vendar najimenitneje cele Afrike. V poznejem času, ko so tjekaj vrele vse one plemenite rimske družine, ktere je pregnala nesreča iz roduega mesta, je to selišče prav zelo naraslo. Bilo je pa tudi ugodno, da na-se potegne trume selivcev. Kajti ui bila več Kartagu, bil je Rim, poln potrate, spohotnosti in pokvarjenosti, ki je bil stopil ua mesto starega glavno-mestja Numidije. Poganski živelj stare Italije se je sem pretakal in z njim se je mešalo kristjansko bivalstvo. Ono se je obrnilo proti mladeČemu se vshodu, zapustivši pogubljajoči in gineči zahod; hitelo je iz smrtne struge omike v zibel nove izobraženosti. Bil je tedaj ta razloček, du je bila Kartaga enim stalno bivališče, drugim pa samo postaja. Taka postaja je bila našim potnikom. Toda kmali bi jim bil ta kratki postavek osodepoln. Takrat je namreč arijanstvo kužilo svet. O cesarju Valentu je krivoverstvo kakor ua prestolu sedelo in prav trinoški vladalo. Kdor je hotel zvest ostati nikejski veri, ta je moral čutiti nebogozuausko divjost, ki jo bila cesarjem stavljena kakor strup. Carigrad si je prizadeval, da bi bil v tem tziru pravi nasprot- nik Rima. Odkar je Rim nesreča zadela, ni pozuala Carigrada ošabnost in napetost nikakih mej. Po okrajinah so dobili vsi prefekti najostreje ukaze zoper pravoveruike iu ker so jih grozno iu strašno izvrševali, divjalo je tako preganjanje, kakor v najhujših dneh Domitiana m Diokletiaua. Egipt je posebno bil izvoljen za tako pre-gaujavBtvo. Vsi puščavu ki, zvesti Atanasija veri, ki uiso teli podpisati sirmijske določbe, bili so iz svojih tebajid pregnani, z meči in Btrelicami prepodeni. In da bi je oslabili njih upornost delivši, razkropili so jih po vsem obrežju srednega morju. Kartaga jih je imela veliko število in njene ječe so bile polne takih spozuavalcev. Lahko je misliti, kako da je njih siromaštvo giuilo miločutuo srce Flavije iu nje matere. Ker Bta imele mnogo premoženja, sta mislile samo na to, kako bi se dalo ujetnikom, pomagati iu njih stanje olajšati. Zatorej je bilo obeh posebno iu najljubše opravilo to, da sta skazovale dela usmiljenja. (Dalje prih.) Iz llilmiHkc doline, 6. oktobra. (Letina. — Vlačugarstvo in javna varnost. — Nesreča.) Mnoge Btiske tarejo našega kmeta. Nadejal se je dobre letine, pa slabo vreme, ki ga že dalje imamo, je poljskim pridelkom mnogo škodilo, zlasti turšici in krompirju, ki sta glavni živež v naši dolini. Turšica je premalo dozorela, krompir pa močno gnije. Tudi je zarad vednega deževja zastala setev, v nekterih krajih pa žuga voda seme uničiti. Itazun teh nezgod imajo ljudje zlasti ob cestah prenašati pa še ueko drugo hudo šibo, namreč vlačugarstvo. Ne preide skoraj dan, da bi se več mladih in krepkih ljudi pod ime-uom „vandrovcev" ne podilo po cesti in ne nadlegovalo ljudi. Pa kje bodo jemali, da bodo vsem delili milošujo, zlasti ker ti gospodje niso zadovoljni s kruhom, ampak zahtevajo denarjev. Ako pa ne dobe, vzamejo si sami. Uui teden je bil v Dolenjivasi pri štacunarji M. ostal mlad vandrovec iu prosil kvartirja, češ, da ga mrzlica trese in noga boli, ter mu je nemogoče naprej iti. Štacuuar ga sprejme v svojo hišo, kjer ostane dva dni. V nedeljo zjutraj na vse zgodaj pa jo bolni vlačugar popiha skoz okno iu svojemu dobrotniku odnese odejo. Pa to še ni bilo vse. Dva dni svojega tamošnjegu bivanja porabil je za to, da si je ogledal razue prostore iu zapazi), kam gospodar spravlja svoje deuarje. Včerajšnjo noč pa je porabil za izvršitev >vojega tatvinskega nakana. Skušal je najprej skoz zid napraviti luknjo, ker pa to ni šlo, Bplezal je Bkoz neko lino pod streho, se splazil tiho v hišo, je vzel tam 570 gld. gotovine, nekaj zlatnine in blaga ter jo popihal, ravno ko se je neku dekla prebudila slišavši njegovo hojo. Pa dasiravno je bil tutvinstvo prebrisano iu srečno izvršil, je veuder prav neumno ravnal, ker bo ga že včeraj zvečer zasačili. Žn zjutraj ob štirih se je namreč ustavil komaj pol ure od tod v neki krčmi v ltakit-uici, potem pa je šel v Grčariee, kjer je zopet začel popivati. Krčrnar ga je opozoval, in ker so je bilo o storjeni tatvini že razvedelo , so ga prijeli iu ga zvečer pripeljali v Dolenjovas, potem pa v Ribnico. Ljudstvo je bilo Bilno razkačeno in ko ne bi bilo žandarja, ki ga je peljal, bi se bilo hudo zmuševulo nad njim. Sum tatvinstva te namreč letel na nektere domače, in nastalo bi bilo veliko jeze iu sovraštva, da ne bi bili tuko hitro zasačili pravega zločinca. Od tod tolika razkačenost med ljudstvom. Pri županu našli so pri njem 'JO gld. drobižu. Bunkovce v šopke zvezane, je spravil iu oduesel, kakor je potepuh rekel, njegov tovariš, ki mu je pomagal. A ker natančneje tega ne more zaznamovati, je denar najbrže sam kje »kril. Soduijska preiskava bo menda že reznico spravila na dan. Želeti bi bilo, da bi pa tudi domači mladi ljudje nekoliko mirnejši bili. Nedavno sta se bila dva sprijela v Ribnici, in komaj 181eten faut je Bvojega tovariša z nožem po vratu in ušesih tako hudo zdelal in ranil, da bo težko okreval. Ponočevanje je že marsiktero življenje končalo, zato naj bi pametni, starši po vsi moči avoje otroke odvračali od te grdo iu v dušnem in telesnem oziru nevarne navade. Naj kcuečno še omenim nesreče, ki se je bila pred uekimi dnevi zgodila. Neki posestnik iz llovaše je šel namreč v Malo goro po drva. Med potjo se pa vo/. zvrue iu tako nesrečno pade na mcža, da si ni mogel pomagati. Fantič, ki ga je spremljal, jo upii na pomoč, ter je tekel domu po ljudi, a ko so ti prišli tje, bil je nesrečnež že mrtev. Ranjki je bil pošten in obče priljubljen mož. I z <«ort kosov. Naroči so proti poštnemu povzetji, ali pa da so denar naprej jiošlje, Zaloga britanskega srehra ( . Lttiiger, Wien, I T. obero DonaiiBtrasso 77. Opomba. Komur bi oprava ne ugajala, pošlje nuj jo v 10 dneh im/.nj in bo dobil svoj denar nazaj nt/,mi poštnih stroškov. (16) hS o cs » s V a ž n o z a v s a k o hišo!