Številka 66
TRST, v četrtek 7. marca 1907.
Tečaj XXXII.
Glasilo političnega društva ..Edinost * za Primorsko.
V edinosti je moč t
Izhaja vaakl dan
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične številke ee prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Tretu in okolici. Ljubljani. Gorici, Sranju, Pe ru, Sežani, Nhbrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergn, Solkanu itd. fE>'E OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. visoke -2» mm(; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; *a onnrtn ce, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za osrlaee v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsakana-daJjna \rsta K 2." Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa no 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi .^Edinosti".
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure !ni5tvo lista Nefrankovan.*
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo l:sta
UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galatti 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nreduik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št. 18. Poštno-hranilnlčnl račun St. 841*652. ^coc ——— TELEFON »te v. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI. I
Avcfro-Ogrfika na konferenci v Haagu
DUNAJ <1. V tukajšnjih diplomatičnih krogih zagotovljajo, da bo prvim avstrijskim delegatom na konferenci v Haagu imtnovan upokojeni admiral baron Spaun.
Za velikonočne šolske počitnice.
DUNAJ 6. „Koresp. biro" je zvedel, da je minister za uk in bogočastje odredil, da odpade dne 2<». marca (to je, velikonočni torek) pouk na vseh srednjih šolah ter na vseh onih državnih učnih zavodih, na katerih pričnejo normalne velikonočne počitnice dne 27. t. m.
C- in kr. vojna mornarica.
DUNAJ «>. Glasom brzojavnega poročila ^e vojna ladija „Fran Josip I." dne 5. t. m. dospela v pristan Taku, kjer ostane en dan, vejni ladiji „Nadvojvoda Friderik" in „Man" v Kefalonijo, „Babenberg" v Zante, kjer ostanejo po 2 dni, in „Sigetvar" dne 6. t. na. ▼ Port Said. Na ladijah je vse zdravo.
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA 6. Sobranje je na svoji današnji seji odobrilo pogodbo radi novega posojila.
Italijanskega finančnega ministra zadela kap.
RDI 6. Finančni minister Massimini se je danes v ministerski sobi zbornice nezavesten zgrudil. Dva državna podtajnika sta ga odvedla v njegovo stanovanje, kjer mu je prof. Baccelli prožil pivo pomoč.
Nemški državni zbor.
BKROLIN 6. Državni zbor je razpravljal dodatni proračun za južno-zapadno Afriko. Kolonijalni ravnatelj Dernburg je dejal, daje proračun, o katerem ima zbornica razpravljati, bistveno le ponovitev proračuna, predloženega že v minolem zasedanju.
Punt v francocki vojašnici.
PARIZ 6. Tukajšnji listi poročajo iz Toula: V vojašnici St. Leo so se spuntali vojaki ter so z revolverji streljali na podčastnike. ne da bi bili katerega zadeli. Nekatere artilerijske častnike so puntarji ranili b sabljami.
Cerkveni boj na Fr&nco kem
PARIZ 6. Siiolje iz Bourgesa, Toursa :n Lensa so se včeraj sestali v Institute ca-tkoli'jue, da papežu predlože kandidata za neko izpraznjeno školijo. Razun tega so se posvetovali o vspehu vprašanja, naslovljenega na župane različnih škofij radi najemninskih pegodb glede cerkva. List „Figaro" piše, da ni ta vspeh tako ugoden, kakor je bilo pričakovati.
Rusija.
Predsedstvo dume pri carju.
PETROGRAD 6. (Petrog brz. agent.) .futri vsprejme car v avdijenci predsedstvo
dume.
Državna duma.
PETROGRAD 6. (Petrogr. brz. agent.) ♦ ar je vsnrejel danes v avdijenci Golovina, predsednika državne dume.
Prihodnja seja dume je določena na S.
t. m.
častnik ustreljen na ulici.
LODZ 6. OVcJffov biro). Ustreljen je bil na ulici neki častnik. Vojaška patrulja je oddala salvo ter ranila dva pasanta. Vojaki so streljali tudi v neko sladščičarno, ker so mislili, da se je morilec tamkaj skril.
Nekaj komentarja k nastopanju okoličanskih poslancev.
Včerajšnji „Piccolo" piše bahato, da je italijanska večina deželnega zbora v predvče-: rajšnji seji ukrotila slovensko obstrukcijo ter
!
da v parlamentarni kroniki ni menda še nikoli zavestna in dostojanstvena moč večine tako hitro nadvladala pretirane zahteve manjšine, ki se je pregrešila proti vsakemu redu in proti vsaki pravici. Nasproti obstrukciji i Slovencev, izvrševani z neitalijauskimi govori i in z ropotom, da je bila večini dvojna na- j loga : prvič, onemogočiti, kolikor se tiče otici- j jelnega razpravljanja, rabo jezika, ki ni itali- j janski, a v drugo ne dovoliti, da bi se z ro- j potom obrezvspešilo sklepanje o predmetih, j ki so bili na dnevnem redu. Ta dvojni na-1 men da je večina popolnoma dosegla. Slovenski govori da so bili takoj energično prekinjeni po deželnem glavarju, ki da je proti pravnim sofizmom govornika manjšine dokazal izključno pravico italijanskega jezika, katera pravica da je posvečena po nepretrgani navadi. Slovenski govor da se je izgubil, udu-1 šen od galerije. Kar se pa tiče ropotanja i manjšine, da je isto premagali vstrajnost večine, katera je storila svojo zakonodajsko dolžnost, in katera je odobrila volilno reformo, hoteča čim prej dati meščanom volilni zakon, ki odgovarja zahtevam časa. Dolžnost pa vlade da je sedaj, naj to delo večine ovenča.
Kolikor trditev in izvajanj v teh „Picco-lovih" stavkih, toliko netočnosti in sofizmov. „Piccolo" piše, da je manjšina pozabila na vsak red in na vsako pravico, ko je postopala kakor znano, v deželnem zboru. Res je pa ravno nasprotno. Vladajoča večina je pozabila na vsako pravico in pravičnost, ko je predložila volilno reformo, s katero je hotela za vedno udušiti glasove okoličanskih slovenskih poslancev v mestnem svetu in deželnem zboru, ter ni nikakor res, da je manjšina pozabila na vsak red. ko se je branila s zakonitimi sredstvi proti vsprejetju zakona, ki je imel gornji namen. Še črv se zvija, ako stopiš nanj, in okoličanski zastopniki naj bi mirno gledali, ko hoče brezobzirna italijanska večina izbrisati okoličanske Slovence iz tržaškega zemljevida. Ozirom na ta namen je bila njih dolžnost, da pred vsem svetom dokumentirajo, da na tržaškem ozemlju živi krepek slovenski narod, kise ne da za-t r e t i! In to so naši poslanci dokumentirali najbolj s tem, da so se poslužili v osnovnih zakonih zajamčene jim pravice s tem, da so govorili v svojem slovenskem jeziku, v jeziku, ki ga govori skoraj tretjina tržaškega prebi-! valstva. Krivična navada, na katero se je skliceval deželni glavar, nikakor ni v stanu izključiti pravice slovenskih poslancev, poslu-l ževati se v mestnem svetu in deželnem zboru slovenskega jezika ter spraviti iz sveta , osnovni zakon, ki jamči ravnopravnost slovenskemu deželnemu jeziku. Sofizem torej ni na ! strani slovenskih poslancev, ako zahtevajo I ravnopravnost za slovenski jezik, ampak na strani večine in deželnega glavarja, ki zanikajo to ravnopravnost s frazami „stare navade". Slavni nemški pravoslovec Ihering je rekel, da tisoč let krivice ne ustvarja niti ene minute pravice! In to načelo velja še vedno, ter bi .moralo veljati v vsaki pravni državi. „Piccolo" hvali tudi vstrajnost in dostojnost večine. V ! čem pa obstoja ta vstrajnost in dostojnost ? Ta ustrajnost in dostojnost obstojata vtem, da je večina kršila zakon, ko je manjšini s pomočio galerije branila govoriti v svojem jeziku ter- s tem kršila osnovni zakon, in v tem, da je ignorirala predloge slovenskih zastopnikov proti jasnim določilom deže1no zbors kega reda in pravilnika! Vspričo tega nasilnega postopanja večine je po našem mnenju izključeno, da bi mogla vlada, kakor to pričakuje „Piccolo", ovenčati „delo" (pravzaprav nedelo) večine, ki ne le da bi hotela (kakor
smo to že večkrat dokazali v zadnjem času) oropati slovensko okolico njenega zastopstva, marveč hoče priti do tega cilja z očitim kršenjem formalnega zakona. Ako bi vlada kaj takega storila, bi bila sokriva nasilstva večine. Sicer smo prepričani, da sama večina to dobro ve in čuti ter da je isti bilo le na tem, da meče pe3ek v oči nezavedni masi ter da ostane vse pri starem! A ker; nasprotna stranka izkorišča nastopanje okoličanskih poslancev v svoje svrhe, trdeča, da so hoteli poslednji onemogočiti uveljavljenje volilne reforme z obstrukcijo, treba je naglašati še enkrat in ponovno, da nastopanje okoličanskih poslancev ni imelo namenain značaja obstrukcije. Namen okoličanskih poslancev je bil le ta, opozoriti vlado in vso javnost na veliko krivico, ki jo namerava večina proti tržaškim Slovencem s predlagano volilno reformo, ter opozoriti s posluževanjem slovenskega jezika i vlado in širjo javnost na to, da živi na tržaškem ozemlju krepek narod, ki se ne da mirno zadušiti. Slovenski govori so bili zakonito sredstvo in isto tako so bili vsi predlogi, stavljeni po okoličanskih poslancih, zakoniti. Nezakonito in brutalno pa j j e bilo postopanje večine, ki je s pomočjo galerije hotela udušiti slovenske govore, in nezakonito je bilo postopanje deželnega glavarja, ki je brez glasovanja odbijal predloge okoličanskih poslancev. Se le vsled tega nezakonitega postopanja od strani ! deželnega glavarja in večine so bili prisiljeni j okoličanski poslanci posluževati se mehanič-i nih sredstev, kakoršnje sta že pred njimi in proti njim uporabljali večina in galerija. S tem, da so se okoličanski poslanci posluževali slovenskega jezika ter stavili predloge, u t e-imeljene v zakonu, niso nikakor uga-| njali obstrukcije ter je le večina kriva, ako i je prišlo do uporabe neparlamentarnih sred-stev. To bodi povedano enkrat za vselej : vsem, naj si bodo pristaši italijanske nacijo-i nalno-liberalne, ali pa socijaino-demokratične Istranke, kateri se farizejski zgražajo nad I „obstrukcijo" okoličanskih poslancev. Od oko-; ličanskih poslancev ne more zahtevati nobena j stranka, da bi isti mirno gledali, kako hoče j večina na svojo korist oropati slovensko oko-! lico vsacega zastopstva, kakor se tudi ne more zahtevati od njih, da bi se na ljubo socijalnim demokratom, ki bi menua prišli do i par mandatov, odrekli vsakemu zastopstvu ! okoličanskih Slovencev. Ako stojijo socijalni I demokratje na stališču, da pridejo najprej oni in potem še le drugi, smemo tudi mi j stati na stališču, da pridemo prej mi, nego oni, ter da si ne damo vzeti še tega malega, kar imamo. To zahteva od nas zdravi egoizem.	_
Molilo razmotrivanj poljstep tepa iz Varšave.
HI.
V današnjih časih se kultura jednega naroda ne da kar vsiliti kulturi druzega naroda. Države, kakoršnja je Rusija, ki šteje 136 milijonov prebivalcev, ni možno vladati centralistično. Posebnosti kulture in običajev raznih narodnosti, obdelovanja tal, klime mora zakonodaja vpoštevati na vsaki način.
'Jedni jedini pokrajini Rusije, Finski, se je zbog njenega zemljepisnega položaja in vsled energije in inteligence nje prvotnega prebivalstva posrečilo, da si je ohranila kolikor toliko avtonomne nezavisnosti. Vsaki nepristranski človek mora priznati, da Kurlan-dec stoji brezpogojno na viši stopinji kulture, nego kak donski kozak, Turkoman ali Samoj ed.
Brezpogojen pristaš sem mirnega, nepristranskega presojevanja vseh dogodkov in
krivo bi me sodil oni, ki bi menil, da sem kakor Poljak zagrižen sovražnik Rusov. — Iskreno izjavljam marveč, dame porazi Rusije nikakor niso veselili. To pa tudi zato ne, ker je vsled teh porazov evropsko ravnotežje močno trpelo : p a n -germanizem dviga svojo glavo preobjestno. Gospodje Wolf, Schi.nerer in somišljeniki vidijo že v duhu veliko germansko državo s 150 milijoni podanikov. Ali ti gospodje se morda močno motijo, ker kosti Slovanstva vendar ne bo tako lahko zlomiti kakor kake bavarske ali češko-nemške kole za hmelj. Jedina nesreča v Rusiji je ta, da sta le dve radikalni stranki: radikalizem in revolucija, ki se medsebojno pobijati na skrajno nehu-manen način. Stranka „mirnega obnovljenja", ki je sicer svobodomiselna, je radi svojih skrajno idejalnih nazorov veliki masi neum-ljiva in zato tudi brez moči.
Car Nikolaj II. je po svoji naravi res blag človek, ali žal brez potrebne energije. Kar je danes sklenil, se jutri preklicuje. Tudi carica je prijazna ljudstvu, človekoljubna, ali tudi žalibog brez moči. Le klika ene stranke, ki se boji razkritja mnogih storjenih zločinov, ovira z najsramotne-jimi sredstvi sporazumljenje med vladarjem in narodom.
Carica-mati, veliki knez Vladimir, visjko rusko svečeništvo in drugi sorodni jim duhovi hočejo s hujskanjem, ovaduštvom in s pogromi zadržavati tek zgodovine v stremljenju po narodni svobodi. In ta družba bi storila gotovo še marsikateri zločin, ako bi se ne bala maščevanja ljudstva.
Nagodbena podajanja Iii ogrska stranka neodvisnosti.
Iz Budimpešte poročajo, da je 180 poslancev stranke neodvisnosti — vsled vesti, da namerava vlada skleniti z Avstrijo even-tuelno trgovinsko pogodbo tudi preko leta 1917, — podpisalo izjavo, v kateri so se s častno besedo zavezali, da se le tedaj zadovolje z nagodbo, ako bo samostojno carinsko ozemlje po letu 1017 zagotovljeno. V krogih stranke neodvisnosti govore da ta skupina poslancev ostane pri svojem sklepu, tudi če bi imela vsled tega navstati ministerska kriza.
Ogrska in železniško vprašanje v Dalmaciji.
„Hrvatska" poroča iz zanesljivega vira. da stoji vprašanje železniške zveze z Dalmacijo povsem drugače, nego prikazuje to avstrijska vlada. Ogrska ne le da ni proti i zvezi, marveč bo ogrska vlada v bližnjem času informirala o temu javno mnenje na Ogrskem, Hrvatskem in v Dalmaciji. V nekoliko dneh pridejo od ogrske strani izjave, iz katerih bo možno posneti, da se vprašanje železniške zveze Dalmacije s Hrvatsko povsem drugače reši, nego pokazuje to Avstrija.
O konferenci dalmatinskih škofov
Zagrebška „Hrvatska" je prejela ve»t, da je vedenje dalmatinskih škofov na konferenci v Zadru proti najnovejem odloku kongregacije obredov bilo tako, da se je od iz-vestne strani hotelo konferenco razpustiti — ali ta nevarni korak da je bil preprečen s posredovanjem Nj. Veličanstva cesarja. _
Posredovanje med Francijo in Vatikanom.
Parižki list „Messidor" je priobčil sen-zacijonelno vest, da bo v sporu med Francosko in Vatikanom posredoval avstrijski cesar. Neki v Rimu živeči prelat izjavil je do-
_____P O D L I S T E K. ___
VOHUN
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
V sosedni -obi je sedel zal mlad mož tik odprtih duri. Njegov smehljajoči obraz je kazal, kiiko ga je zabava pogovor, katerega je bil priča ravnokar.
Ko je zdaj s klobukom v roki vstopil, je bilo opaziti njegovo lepo, visoko postavo, temno kožo, ognjevite črne oči.
„Gospod Dunvud!" je vzkliknila v začudenju Sara. „Nisem vedela, da ste Vi tukaj
..Hočem poiskati Vašega brata... Posadil me je tja-le, „v zajedo", kakor je dejal, obli »bivši, da se vrne takoj".
Nato se je odstranil mož, ne da bi še rekel kaj.
Fanika pa je šla za njim v vežo in vprašala. v>a žareča v obraz ;
..Ali... ali zakaj nas zapuščate, gospod Dunvud? Henrik mora biti vsak čas tu.~ i
Prijel jo je za roko in njegovi temni pogledi so se zjasnili v občudojoče, ko je odvrnil :
..Dobro ste mu dali. moja ljuba, mala rojakinja. O ne pozabite nikdar — nikoh svoje rodne dežele! Četudi ste vnukinja Angleža, vendar ste tudi unukinja Amerikanca !"
-Bilo bi težko pozabiti na to", je odvrnila Fanika smeje se, „pri neprestanih j predavanjih naše tete o genealogiji... A zakaj odhajate ?"
..Na poti sem v Viržinijo in imam mnogo opravkov. ~
Stisnil ji je ročico, se ozrl,, zaprl vrata in rekel nato :
„Ostanite zvesta svoji domovini — prava Američanka !"
Razbuđena deklica je vrgla za njim poljub, nato si je z obema rokama zakrila obraz in stekla v svojo sobico.
Polkovnik je rekel med tem Sari :
„Kaj vsega si ne dovoljuje ta mladi človek ! Stacunski fant s svojem vatlom..."
Predstavljati si zalega Dunvuda kakor
..štacunskega fanta z vatlom", je bilo za Saro malo preveč ' zahtevano, in ko je začudena uprla pogled v polkovnika, je nadaljeval :
..Ta gospod Dun... Dun..."
„Dunvud! O — on je sorodnik moje tete in intimen prijatelj bratov. Bila sta sošolca in se ločila še-le, ko je vstopil eden v armado, drugi v neko francosko vojaško akademijo".
„Denar zanj je bil očitno proč vržen", i opomnil je polkovnik.
..Upajmo", je rekla smehljaje Sara. „ker, i kakor pravijo, namerava vstopiti v vstaško; vojsko. Prišel je s francosko ladjo semkaj, da i ga prestavijo, in mogoče ga vidite kmalu v j uniformi in orožju*.
..Za moj del. Želim Vošingtenu1) prav, veliko takih junakov. S tem je prekinil pol- I kovnik ta pogovor.
Malo tednov po tem dogodku je vojska generala Bergeuna položila orožje. Gospod Hvarton, kateremu se je izid vojne zdel zdaj
*) Jurij Vošingten (\Va-shington), glava amerikanske vstaje, poznejši prvi predsednik Združenih amerikanskih držav.
dvomljiv, je sklenil, da si nakloni zopet vo-! jake s tem, da napravi samemu sebi veselje, I in je vzel hčeri k sebi. Sin njegov, stotnik, i je spremljal seveda glavno armado na vseh i njenih potih in imel le od časa do časa kratke, i skrivne sestanke s svojo rodbino na Kobi-! ljeku, kakor se je reklo kraju, kjer je ležal dvorec gospoda Hvartona.
Zdaj pa je bilo preteklo že leto dni. ko | so ga videli poslednjikrat. Nestrpni Henrik si je bil nadel to masko in po nesreči prišel ravno na večer, ko je imela hiša neznanega, precej sumljivega gosta.
„Kaj mislite, ali ima kak sum na-iue?;; je vprašal stotnik.
„Kako neki!" je vskliknila Sara. ..<'e te oče, sestri nista mogli spoznati!"
„Nekaj skrivnostnega je v tem človeku... njegovi pogledi so z;i nedolžnega opazovalca preostri in preveč prežeči", je nadaljeval stotnik zamišljeno. „Tudi se mi zde znane njegove poteze. Usoda Andrejeva4) je na obeh straneh hudo razburila kri..." _ (Pride še.)
a) Andre = neki vohun.
Stran II
»EDINOST« štev. 6G.
V Trstu, dne 7. marcu 1907
p siiku tega lista, da ne bi mogel noben drugi vladar prevzeti uloge posredovanja, kakor cesar Fran Josip. Posredovanje cesarja Fran Josipa da je posebno primerno radi njegeve starosti, avtoritete in dobrih odnoša-
jev z obema.
Z merodajne strani proglašajo omenjeno vest francoskega lista kakor neutemeljeno.
Vatikan in konferenca v Haagu.
Milanski rCorricre della Sera" poroča, tlu ruski držami svetnik dr. Martens povodom svojega bivanja v Rimu ni obiskal Vatikana, ker da Rusija ne nameruje tudi to pot pozvati papeža na drugo konferenco v Haaga. To ge je — pravi rečeni list — tudi predvidjalo, ker je francozka vlada dala Rusiji razumeti, da ne bi trpela v Haagu papeževega odposlanca. Leta 18^9. je bi!a proti Vatikanu Italija, sedaj je Francija.
Mirovne konference v Haagu se udeleži i: koliko stotin odposlancev, ki bodo zastopali 47 držav. Avstro-Ogrsko bodo zastopali poslanik Me rev. člen gospodske zbornice La-maseh, kakor zastopnik avstro-ogrske vojske baron Giiss!. od generalnega štaba in en visi ■: tnik vojne mornarice. Dekan delegatov bo prvi delegat Združenih držav. Konferenca se
tane meseca junija, svoje delovanje zvrši }ja po priliki meseca avgusta.
Položaj v nemškem drsalnem zboru.
Miaole srede je govoril v nemškem državnem zboru v ime Poljakov knez Radzivil. Ob tej priliki je napadal prusko politiko ozi-rom na Poljake in je rekel med drugim : Pruska deželna vlada se vede v iztočnih delili dežele kakor kakov gospodar lova. ki na svojem zemljišču po svoji volji neguje in proga irn divjačino. Pruska politika dela poljske državljane brezpravnimi in jih degraduje v državljane druge vrste. (Odobravanje med Po: uki in v centrumu). Pravi razlog nezadovoljstvu med Poljaki ni nič druzega, nego stoletno tlačenje in preganjanje Poljakov. Mi Pol aki snio ravnopravni državljani, ker nosilko tudi vse dolžnosti, ki nam jih nalaga država. Ako tega ne verujete, spominjam vas na vojni leta 18HH. iti 1870., ko je poljska kri v potokih tekla. A kaka je bila hvaležnost za to. S prek in prek nezakonitimi sredstvi dela sedaj pruska vlada proti Poljakom. Mi Poljaki nismo protivniki nemške kolonijalne politike: ali če se s Poljaki huje postopa nego z urojenci v Afriki. po*em naj se nikdo ne čudi. ako mi Poljaki v tej zborniei zavzemamo posebno narodno stališče in odbijamo vsako sredstvo za izvajanje te kolonijalne politika. In tako bomo delali vse dotlej, dokler se pru?ka politika med Poljaki popolnoma ne i zp remeni.
Ta govor kneza Radzivila je izzval v beroiinskem parlamentu splošno pozornost.
ftaročbe vagonov za Srbijo.
Beligrajska ..Politika" javlja, da je Srbija na podlagi razpisane dražbe naročila pri neki nem§ki tovarni vagonov za 1,200.00« i dinarjev, pri neki belgijski tovarni za 1,000.004) dinarjev in pri kartelu avstro-ogrskih tovarn za 3^0.000 dinarjev. Te vesti še niso potrjene, ker se z druge strani javlja, da namerava srbska vlada razpisati nove dražbe, češ, da ponudbe tovarn niso bile dovolj precizirane.; Dunajska rPresse~ je izvedela, da so avstrijske tovarne dobile samo naročbo za 3 pjštue vozove v znesku 47.000 dinarjev, dočim so v^e ostale naročbe dobile nemške in belgijske tovarne. No, temu se ni čuditi, ker so avstro-ogrske tovarne stavile ponudbs z mnogo vi-šimi cenami nego nemške in belgijske.
Bnetrus vesti j
P. n. gg. naročnike volilnih imenikov opozarjamo, da je danes do 2. ure popoludne zadnji čas, da se položi prvi obrok 6 K za volilni imenik. Kdor danes tega ne stori, ne more zahtevati volilnega imenika.
Politično društvo „Edinost" sklicuje; za ponedeljek dne 11. t. m. ob 9. uri zvečer v ..Sokolovi dvorani" (Narodni dom) zaupnike za državnozborske volitve v mestu. Tozadevna vabila so že razposlana. Ker se čas volitev bliža, jo pričakovati, da se vsi odzovejo pozivu. Razpravljalo se bo o organizaciji za prihodnje državnozborske volitve v mestu i n o kandidatih za mesto.
Urad političnega društva „Edinost", se nahaja, kakor smo že sporočili, v drugi sobi ..S:, jakobske čitalnice". Uradne ure so vsaki dan od 11 —12 dopoludne ob delavnikih, ob sobotah pa od 6 do 8 ure zvečer. Da bomo vsestransko ustrezali našim p. n. somišljenikom. otvorimo v najkrajšem času tudi pisarno v sredini mesta.
Uradnik daje razne informacije glede društva ..Edinost" v vseh vprašanjih javnega I življenja in sedaj posebno v stvari predstojećih volitev.
Čast in priznanje našim poslancem! Pod Km naslovom nam pišejo iz mesta: Iz srca izrekamo čast in priznanje našim vrlim poslancem na njihovem odločnem postopanju proti sovražniku našega naroda. Vsakomur, ki ima slovenske krvi v žilah, je v domovinsko dolžnost, da v teh težkih vojevitih časih podpi ra naše prvoboritelje. Bodimo jim zvesti in sledimo jim v tej borbi! Sovražnik nas hoče popolnoma pritisniti ob tla, a zadnji čas ie, da se dvignemo iz tega poniženja. Odprimo svoje oči na široko, da bomo jasno videli svoj položaj. Precejšen del našega ele-
menta je bil doalej prezanikarn in ni vršil svoje dolžnosti d« naše narodne skupnosti.
: Zato se nam godi kokor kmetu, ki je zanemarjal tvojo njivo : raste mu plevel in njiva ne donaša nikakega koristnega sadu. Tudi na naši narodni njivi je mnogo plevela. Zberimo se v celotno skupino delavcev okolo naših voditeljev in obdelujmo svojo njivo in očistimo jo plevela ! Spomnimo »e svojih pradedov in posnemajmo njihove izglede ! Ko je bila domača gruda v nevarnosti pred turškim navalom, vzdignili so svojo junaško r<»ko in branili so se svojo srčno krvjo dedščino, podedovano od očetov. Staro in mlado ie je združilo in šlo v sveti boj. Tako moramo tudi mi Slovenci sedanjih dob : sicer ne s sekirami, pač pa oboroženi z narodno zavestjo. s ponosom, skrajno odločnostjo in tisto ljubeznijo do svoje krvi, ki je pripravljena na čine požrtvovalnosti. Medsebojna ljubav bodi naš vodnik v borbi proti neizprosnemu sovražniku ! Potisniti nas hočejo ob tla in zadušiti nas. mi pa jim pokažimo, da znamo stati po konci, da hočemo ! — živeti! In to dosežemo tudi, ako vsi našinci odprejo oči in se zavedo dolžnosti svoje do naroda in domovine.
K včerajšnjemu poročilu o zadnji seji dež. zbora. V včerajšnjem poročilu smo omenili, da je govoril tudi vladni zastopnik, namestniški svetovalec Lasciac, a da ga naš poročevalec s svojega mesta zbog silnega hrupa ni urael. Iz „Triester Tagblatta" posnemamo, da je vladni zastopnik pritiskal na deželnega glavarja, naj da izprazniti galerijo. Na to da je vladni zastopnik vprašal dež. glavarja, o katerem £ da se razprav-lj a? (! ! !) Tn ko je izvedel, da se razpravlja že o drugi točki dnevnega reda. o ustanovitvi hipotečno kreditnega zavoda, je rekel vladni zastopnik, da takov način razpravljanja ne odgovovarja pravilniku!
Tu imamo torej konstatacijo, ki kričeče ilustrira nasilno, neparlamentarično in nezakonito postopanje večine, konstatacijo namreč, da se je glasovanje vršilo tako tihotapsko, da niti viadni zastopnik ni vedel ni o čem se razpravlja, ni — a to je najkarakterističneji moment — kedaj je biia vsprejeta tista nesrečna volilna reforma.
Po gori navedeni izjavi vladnega zastopnika, pa se je zgodilo nekaj, kar je gotovo velika redkost v parlamentarnem življenju : večina je pod utisom vladnega zastopnika znova začela specijalno debato o hipo-tečno-kreditnem zavodu in s tem priznala, da se je na tihotapski način prešlo iz razprave o volilni reformi k drugi točki dnevnega reda.
Dalje posnemamo iz „Triester Tagblatta':, da jo vladni zastopnik tudi pozneje rekel, da ob takem hrupu je diskusija nemožna, da ni možno slediti razpravam, da ne odgovarja opravilniku, ako ne morejo stavljati spremi-njevalnih predlogov ne kak poslanec večine, ne kak zastopnik manjšine in ne zastopnik vlade!
Te izjave vladnega zastopnika pričajo, kako kričeče nezakonito je bilo postopanje večine. Tega prepričanja je bil tudi poslanec Ivan Goriup, ki nam je doposlal nastopno pojasnilo o vzrokih svojemu vedenju :
..V spopolnilo odnosno popravek poročila o predvčerajšnji seji dež. zbora in v pojašnjenje mojega postopanja blagovolite vsprejeti sledeče :
Precej ko je večina začela glasovati o i; 4 in 5 volilnega načrta brez ozira na to. da je govoril dr. Rvbar in da smo stavili predlog, naj se o vseh paragrafih in o vseh spreminjevalnih predlogih glasuje po imenih, šel sem k g. dež. glavarju in zahteval, da se glasuje po imenih. Dež. glavar je to odklonil. Na to sem vzel besedo in vnovič zahteval, da se glasuje po imenih, čital dotični paragraf, opravilnega reda ter izjavil, da. ker se je kršil opravilni red in nezakonito postopalo, je gotovo, da ta načrt, tudi če bo vsprejet, ne bo mogel zadobiti sankcije. Na to sem tovarišem predlagal, da se oddaljimo, ker po mojem mnenju ni imelo smisla staviti nadaljnih spreminjevalnih predlogov k temu načrtu, ki itak ne more biti potrjen. Nekateri gospodje tovariši so se ujemali s tem mojim mnenjem in bil sem prepričan, da se vsi zmenoj oddalje, kar se pa ni zgodilo. Pač pa je po mojem odhodu dr. Rvbar izjavil isto, kar sem jaz prej trdil, namreč, da ne bo več stavil spreminjevalnih predlogov.
Ni torej res, da sem šel iz dvorane, ko je galerija demonstrirala in so se razne tva-rine doli metale. Ko sem se oddaljil, je bila galerija povsem mirna ter je večina kar naprej glasovala o različnih paragrafih, brez vsakega ozira na slovenske in italijanske govore naših zastopnikov. Toliko resnici na ljubo in da ne bo nesporazumljenj.
S poštovanjem Ivan Goriup-Dr. Venezian o tržaških Slovencih. Kakor smo omenjali včeraj je dr. Venezian na ponedeljskem shodu italijansko liberalnega društva „Patria" imel govor, v katerem je označal kakor nevarne sovražnike njegove stranke klerikalce, Slovane in socijaliste. O klerikalcih je rekel, da so stranka, katere danes še ni jemati resno, a ki zamore s časom, kakor miš zgrizti biblijoteko, t. j. duševno dedščino, ugled in čutstvovanje mesta trža- ! škega. O socijalistih je rekel, da so nevaren sovražnik ne radi njih števila, ne radi nasil- j nosti, ki se je poslužujejo, ampak radi razred-aega interesa, na korist katerega zapostav-1
Ijajo široki ideal skupnosti. Najzar.imiveje je pa, kar je govoril Dr. Venezian v Slovanih. Rekel je mej drugim o njih: „Slovani so mali po številu, ako se oziramo na nje v malem obtegu našega mesta; ali kolosalni, ako jih gledamo od češkega gorovja do skrajne meje Balkana in ako vpoštevamo njih gospodarsko moč. Ne v slovenskih govorih in v sviranju na trobente je njih ' grožnja, temveč v njih gospodarskih zavodih. Pazite, ne mislite, da je slovanska nevarnost mala ; ona je velika. Vi se danes morda, ne da bi se zavedali, okoriščate ž njihovimi bankami in zavodi, a oni se bodo jutri okoriščali z vami. Pazite, v tem tiči nevarnost in v tem oziru so Slovani glavni sovražniki na-jšega naroda." Kdo bi si bil mogel še pred par leti sanjati, da bo ponosni in bahati dr. I Venezian, ki je smatral Slovane in posebe ; nas Slovence kakor sovražnika, nevrednega i uvaževanja, danas govoril s takim rešpektom o njih? Da, da, časi se spreminjajo in tudi dr. Venezian in njegovi pristaši si ne . morejo več zatiskati oči pred elementarnim 1 našim napredkom na vseh poljih in posebno I pred našim gospodarskim napredkom in našo 'gospodarsko močjo, katera je odločilna v , mejnarodnem boju. To dobro čuti dr. Veno- j ;zian in strah ga je pred našim vstajanjem, tudi če pesnik dr. Tre si ć meni, da smo !polumrtvi! I>a, mi vstajamo in njih je strah, ! kakor pravi naš pesnik prorok Simon Gre- j i gorčic.
Neverjetno, toda resnica je. da smo
Slovenci (seveda je tudi častnih izjem) tako brezbrižni za slučajne književne in umetniške publikacije. Meseca marca 1. J. so izšle v samozaložbi Pesmi za moške glasove" I uglasbil Al. Sachs. Ekspedicija, mnoga opo-: minjevalna pisma, silno drag tisek in pre- j nizka prod. cena (2.70 K !) mi je povzročilo ; ! skoraj 200 kron izgube. Prosim torej dolgu-joča si. pevska društva in c. gospođe, da : store v kratkem svojo dolžnost.
Kar se tiče šaljivih skladb, ki sem jih i nameraval izdati, naznanjam vsem c. naročnikom. da se ne upam z njimi na dan, ker I se je premalo odjemalcev prijavilo.
Alojzij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici j v Ljubljani.
Volilni shod na Konkonelu. V pone-! deljek 4. t. m. zbrali so se skoro vsi volilci Konkonela v prijazne prostore gosp. Štefana Ferluge.
Predsedujoči člen svetoivanskega volilnega odbora, gosp. Josip Negode, je pozdravil navzoče, vesel, da so prišli skoro vsi le na željo centralnega odbora ter je dal besedo po-; ročevalcu odbora Antonu Germeku. Ta je pojasnil pomen volilne reforme za državni zbor; povedal je, kako se ista razdelja ter je navedel za vsak posamični oddelek potrebno j delovanje in k tem oddelkom spadajoče kazenske določbe. Predstavil je zaupnika za Konkonel, gosp. Vinka Ferlugo in g. Oebulca, i do katerih naj se domačini obračajo za vsako j potrebno pojasnile. Poslušalci so z vneto pozornostjo sledili jasnemu in poljudnemu predavanju ter obljubili, da si hočejo ohraniti svoje neomadeževano politično poštenje ter storiti, kakor vedno, svojo narodno dolžnost vsi kakor en mož !
Gosp. Josip Negode je pojasnil slučaj j deželnega zbora na kar se je soglasno; sklenila zaupnica in priznanje slov. poslancem.	Matucov.
III. shod delegatov pomožnih uradnikov c. kr. državnih železnic. Pomožni uradniki c. kr. avstrijskih državnih železnic so ustanovili pred kratkim zvezo pomožnih j uradnikov c. kr. avstrijskih državnih železnic in so se pravila zveze že predložila minister-stvu za notranje stvari v potrdilo.
Za predsednika te državne zveze je bil izvoljen Viljem F e h r, za podpredsednika pa Gustav F r o s^t 1 obadva pomožna uradnika c. kr. ravnateljstva državnih žel. v Beljaku, kjer se nahaja tudi centrala zveze.
Dne 23, svečana t. 1. se je vršil aa Dunaju, Babenbergerstrasse št. 5. v restavraciji Leber III shod delegatov pomožnih uradnikov c. kr. avstr. drž. železnic. Na ta dan se je podala deputacija, sestoječa iz 20 delegatov vseh c. kr. ravnateljskih okrajev, pod vodstvom predsednika zveze, g. Fehra k njegovi ekscelenci gospodu železniškemu ministru dr. Derschatti. Njegova ekscelenca, kakor tudi sekcijski predstojniki pl. Donheimer, Geute-bruck, Buschmann in Kolisko so vsprejeli deputacijo prav prijazno in so obljubili, da se bo prošnja pomožnih uradnikov uvaževala in da ministerstvo v kratkem ustreže v najnujnejših točkah.
Njegova ekscelenca. kakor tudi sekcijski svetnik pl. Donheimer sta se kazala v shari pomožnih uradnikov posebno poučena, in se j je opažalo na njunih izvajanjih, da sta naklonjena tej kategoriji uradnikov. Avdijenca pri njegovi ekscelenci je trajala 40 minut in je predsednik Fehr ob tej priložnosti izročil j ministru pravila zveze.
V tej deputacij so bili zastopani odpo-! slanci c. kr. ravnateljskih okrajev Line, Ino-most, Plzen, Praga. Trst, Beljak, Lvov, Kra- j kovo, Stanislava, Črnovice. Dunaj in Olomuc.; Nadalje so bila zastopana stavbena^ vodstva Lvov, Jesenice, Spital ob Dravi in Svarcah v Pongavi.
Prihodnji shod delegatov se bo vršil v Krakovem.
Želeti ie, da bi ta prošnja ne bila zopet zastonj, kajti ravno za to kategorijo se do zdaj še ni storilo nič. Uveden je bil davek
na vozne listke, ali vsi pomožni uradniki c. kr. uradov so dobili zboljšanje plač od tega novega, nad 17,000.000 K znašajočega davku, samo pomožni uradniki c. kr. državnih železnic — so se prezrli.
C. kr. poštno iii brzojavno ravnateljstvo v Trstu objavlja: P. n. naročniki tukajšnjega telefonskega omrežja vabijo i« tem potom, da naznanijo c. kr. poštnemu ia brzojavnemu ravnateljstvu najdalje do 15. t. m. morebitne popravke in spremembe. gl«4« katerih se želi. da se sprejmejo v prihodnji dodatek k zaznamku telefonskih naročnikov.
Prihod preostalih s parnika . Impe-ratrixu. Predvčerajšnjim v jutro je priplul ▼ Trst Llovdov parnik „Castore", na katerem je bilo vkrcanih 57 oseb. ki so bile rešen« s parnika „Imperatri\". Remorker „Plutoje te osebe prenesel na kopno.
Žalibog da izhaja iz vsega, kar pripovedujejo preostali iz te katastrofe, da s« žrtve te katastrofe po lastnej krivdi izgubil« življenje in obenem otežkočile rešitev ostalik. — Parnik je zadel v plitvino ob 4. uri ic 10 minut zjutraj, potem ko je kapetan Fer-jancich izročil poveljstvo kapetanu Picciolla. Vsi navtični inštrumenti so tedaj kazali, da pluje parnik po najboljši poti. Nihče ne zna torej razlagati, kako da je moglo priti do te nesreče. Nekteri jo pripisujejo močnemu morskemu toku mej otokoma Kandija in Ce-rigotto. Ta tok da je najbrže zanesel parati: s prave poti proti plitvini. — Sunek je bS grozen. Zadnji del parnika se je takoj začel potapljati ter se je vsedel na kamenito morsko dno. Večina parnika pa je ostala moleta ven iz vode, in v tem položaju se parnik nahaja še danes. Ako bi ne bil torej nihče nepremišljeno zapustil parnika, bi ne bil nikče izgubil življenja. — Moštvo parnika je takoj in brez vsacega ozira na kapetanova poveva skočilo k rešilnim čolnom. Spuščali so tc čolne v morje s tremi ali štirimi osebami. Nektere teh čolnov je veter takoj zagnal proti parniku, kjer so se štrli, drugi so se pa razbili ob bližno skalovje. Na ta način se je izgubilo v kratkem vseh 12 rešilnih čolnov. Neposlušnost in nepremišljenost mornarjev ni imela meje : nekteri so kar rezali vrvi rešilnega čolna, da je čoln kar z višin« pal v morje. Samo ob sebi je umljivo, kako rešiien da je bil tak čoln za one osebe, ki so ga bile zasedle.
Posledica tega je bila, da je na parniku ostalo le častništvo z malim številom mornarjev in s pasažirji. A rešilnih čolnov ni bilo več. No, vsi ti, ki so bili ostali na parniku, so rešeni. In to dejstvo kaže jasno, da so oni, ki so poginili v morju, žalibag sami krivi svojega pogina.
Zjutraj naslednjega dne so z lesom, ki so ga imeli na parniku, naredili več plarov in s temi so prišli vsi na kopno. Ta je trajalo precej časa, kajti na vsaki plav so mogta le tri same osebe, a mej temi tremi je moral eden biti pomorščak. A ravno ti p o m o r-Š č a k i, ko so enkrat došli na kopuo. se n i s o hoteli več vrniti s plavom k parniku po druge osebo. Zvečer istega dne je bil na parniku le fce istega poveljnik Ghezzo z malim številom drugih.
Ko je prišel k ponesrečenci parniku parnik „Castore", je tam že našel rusko tor-pedovko št. 112, na katero se je bil zatekel poveljnik Ghezzo s krmilarjem.
Izvedenci trdijo sploh, da bi ne bib> niti ene žrtve, če bi bilo mo štvo parnika poslušalo povelja svojih viših. Resnica je, da oni, ki so ostali na parniku, so vsi rešeni.
TUŽAŠKA MALA KSONIZA.
Predstavil se je na policiji in prijavil, da je ubil — sam sebe. Včeraj popoludne ob ">. uri je prišel nek mladenič na redarstveno stražnico v ulici Luigi Ricci. Stopil je i pred nadzornika ter inu izročil revolver rekoč : j „Vzemite ta revolver, s katerim sem ravnokar ! v gozdiču (boschetto) vstrelil 2i-letnega Hum-berta Manzolini, ki je stanoval v ulici Dante i Alighieri in je bil v službi pri neki banki t ! ulici sv. Nikolaja"'. Nadzornik je dal mlade-j niča zapreti v celico, a zatem je poslal re-' darje v gozdič, da se prepričajo in pozvedo natančneje o zločinu. A redarji so se kmalu vrnili s poročilom, da nihče ne ve ničesar o tem dogodku. Nadzornik je na to zopet izprašal onega mladeniča, a mej tem pogovorom je spoznal, da revež ni pri čisti pameti. Poslal ga je torej v spremstvu redarja r mestno bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico za umobolne. A' bolnišnici je pa mladenič povedal, da je on sam Llumbert Manzolini. Povedal je dalje, da se je hotel v gozdiču vstreliti v desno sence, a da mu je to izpodletelo, ker patrona revolverja ni eksplodirala.
Samomor. Včeraj opoludne je neka nepoznana ženska skočila z okna v V. nadstropju hiše št. 3 v ulici Tigor. Priletela je na tlak notranjenega dvorišča, kjer je takoj mrtva obležala. Z redarstvene stražnice v istej ulici so takoj telefonirali pogrebnemu podjetju Zimolo, in z vozom tega podjetja ie bilo truplo nesrečnice prepeljano v mrtvašnico pri sv. Justu. — Ob 4. uri popoludne je pa prišla v mrtvašnico neka ženska, ki je samomorilko spoznala za 45-letno Ivanko Spongia. ki je stanovala v ulici Capello št. 9. Zatem so takoj obvestili družino pokojnice o nesreči, ki jih je zadela.
Smeinica. Nekdo je bil meseca junija ob sojen na 14 dni zapora. — „To se pravi imeti smolo — je dejal —, 14 dni zapora ravno sedaj, ko so dnevi najdaljši. Će bi že bilo po zimi, ko so dnevi kratki !"
V Trstu, dne 7. marca 1907
»EDINOSTc štev. 66
Stran I«
Koledar in Treme. Danes: loma* Ak- j
^Ai; Svetorad; Kosana. — Jutri: Iran od : Bodin ; Žegava. — Temperatura rčeraj: ,b~2. liri popoludnc -}- 10° Celzius. — Tr»mt
včeraj : lepo.
Dvoglavnik-
Od leve čitaj : to je zlobe« siu, ki v svetem pismu je o njem spomin. Od desne čitaš pa cvetlico, ki rase mej pšenico. (Rešitev prejšnje: MEDI« 'A.)
Društvena vesti in zabave.
„Slovenska Čitalnica" v Skednju.
,abi na X. redni občni zbor, ki ga priredi v j iic-delj o dne 17. marca 1907. ob 4. uri popo-• ine r dvorani „Gospodarskega društva" v i Skednju. Dnevni red po pravilih. Po dovrše-1
i občnem zboru se bo vršila pevska za-
Zre za pekovskih delavcev — po-
iriižnica Trst ima danes ob 10. uri dopoldne r dTorani delavskega doma ulica Bo- I ,4 »to št. 5. I nad zborovanje, na katerem . bo razpravljalo o. sledečem dnevnem redu: . ritanje zapisnika zadnjega O. Z. ; 2. Po-9 ilo o delovanju društva v pretečenem letu ; i. Poročilo blagajnika, in odobrenje računa ; m. 1. ; 4. Volitev odbora in kontrole; 5. j Raznoterosti. ^^^^^
Vesii iz Goriške«
Deželni zbor goriški je imel ▼ torek : ojo šesto sejo, v kateri se je sprejel za-ki nučrt nekaterih točk občinskega vo-ja ^a reda. Te spremembe imajo namen
•	. prečiti stavkanje v občinskih zastopih. I je radi tega zanimiv, navedemo glavne «rremembe.
i; 2(9. se gla=i: Ako bi bil kdo izvoljen, ,; nima pravice biti voljen, ali ako bi se kdo iužii zakonitega izgovora in bi volitve ne ; 1. ima biti starešina, oziroma namestnik t »i. ki je dobil v dotičnem volilnem razredu - eč glasov. Isto velja tudi za slučaj, ako | c ~e izvoljenec brez zakonitega razloga brali v sprejeti izvolitev, ako bi ne prihajal k «-' un, ▼ katerih se ima izvoliti župana, ali l#i se odstranil, preden 6e zaključi voli-: razun tega se naloži dotičnemu globo v liaiu § 19. občinskega reda.
£ ima besedilo : Osem dni po do-
■	- ni volitvi skliče župan ali njega namesti-. sejo potom javnega razglasa in posebna povabila vse člene novoizvoljenega
' uesinstva, da izvolijo županstvo. V slučaju, j . bi prva seja ne bila sklepčna, skliče se j *o H. dneh druga seja, opozarjaje izrecno t -a določila ci 29. volilnega reda.
<1leni občinskega zastopa, ki se ne vde-sej za izvolitev župana, ali ki so se pred -kiiučkoin volitve odstranili, zapadejo globi • kron. Prisojati globe in odločiti glede j .*ube mandata je pristojna okrajna poli- j -ična oblast; proti njenemu odloku je dopu- j č a utok v teku osem dni na namestništvo ; ' ti namestništveni odločbi ni priziva. V slnčaju, da bi bilo tudi tretje sklica--- >eje, na katero se povabijo namestniki, uspešno, razpusti namestništvo novo iz-tljoni zastop in naroči nove volitve v teku
•	dni na podlagi zadnjih volilnih imenikov, ■i se razglase v drugič in proti katerim ni ?oka.
£ j5. ; Najstarejši izmed členov občin-ga zastopa, ki so prišli k seji. vodi voli-v z še dvema členoma.
> :}7. : Da je volitev veljavna, morajo i navzoče najmanje tri četrtine vseh čle-občinskega zastopa in izvoljeni mora do-*. :i nadpolovično večino. Pri izračunan j u treh
■	itin je gledati na to : S tremi množeno
•	vilo členov občinskega zastopa se deli s
-	i;ni in ako se pokaže ostanek, smatrati se t ta ulomek kakor celo število, katero
■e; dni zakonito število treh četrtin. Volitev
-	more vršiti ustmeno ali z glasovnicami, i"kor starešinstvo sklene.
x Briska železnica. Kak hrup se je bil zagnal za to železnico. Pisalo, govorilo n zborovalo se je o njej, tla-si so vsi Brici re pričan i. da se ne bo nikdar gradila dru--M" ako si je ne sezidajo sami, pri čemur je še jako dvomljivo, da bi vlada v to pri-
•	lila. Malo krajev je v državi, ki bi bili z lo/.nico tako ugodno preskrbljeni, kakor so
uda. Južni del občine Biljana, Medana, Lovrenc, imajo postajo v Korminu ; Kozana, Vipolže v Maši : Cerovo, Hurjan in tudi vo; -ko v Gorici, zadnje tudi v Plaveh. No-n<> selo nima do postaje dve uri! Zidajo ct ste po Brdali na vse strani: železnica, ji) morda resnično želiti dve vasi, je sploh r.idi terenskih zaprek nemogočna stala več milijonov. Vprizoritelji gibanja Ieznico gotovo niso pomislili na to, da ■ jaški krogi, od katerih je odvisna zgradba železnice, že iz s t r a t e g i č n i h I '4 7 nikdar ne dovole. da se v obmejnih laii zgradi železnica. Sploh je pa na Goti .ii prepričanje, daje bil shod v Šmartnem ! pretvezo za železnico le agitacijsko sred-: j za bodoče državnozborske volitve. — ' - ij;tznim Bricera pa dajamo prijateljski nasvet : fetegujte se za ustanovitev k rajnega sodišča v Brdih! To : ete doseči, železnice pa nikdar !
e Shod železniških zaupnikov. V po-lL V jk zvečer je sklical sodrug Ropaš Železniki zaupni shod v gledališki ulici št. 2. L'deležba je bila povoljna. Govoril je sodrug -'iojtas o pasivni rezidenci in sicer v sloven--.m jeziku, ker so bili navzoči, razen štirih lav cev. vsi Slovenci, Ali to ni ugajalo ne-» r:u pijanemu italijanskemu delavcu. Začel rogoviliti in zahtevati, da se mora govoriti .iprrj v italijanskem jeziku. Razburil je vse
: navzoče ia le mirnem« slovenskemu značaju se ima zahvaliti, da ni dobil batine. Na tem »hodu se je tudi konstituiral krajevni odbor strokovne organizacije. Za predsednika je izvoljen g. P. Leban, uslužbenec na južnem kolodvoru.
Vendar enkrat, da ima to društvo svojo glavo. Upati je, da novi odbor vzame stvar energično v roke in da ne bo govora, da bi se grajalo, kakor sem bil primoran grajati ;v včerajšnji „Edinosti".
g. Predsedništvo c. kr. okr. sodnije v Gorici je povabilo 26. februvarija t. 1. župane, duhovščino, šolske učitelje na razgovor, kako naj bi se v bodoče skrbelo za zanemarjene otroke. Udeležba je bila prav povoljna, kakor se je sam sklicatelj izjavil, da ni pričakoval, da se na povabilo odzove toliko vabljencev. Odgovor udeležencev je bil kratek a krepek. Potreba nas sili, k e r v vsaki občini narašča število zapuščenih otrok!
Po pozdravu predsednika sod. svetnika g. Rutarja vnela se je daljša živahna debata. Vsi navzoči so se zedinili v tem, da naj se čim hitreje ustanove sirotinski odbori, ki bodo delali na to, da se v bližnji prihodnjosti ustanove deželni ali okrajni zavodi, v katere se bodo sprejemali taki zanemarjeni otroci. Ako Goriško-Gradiščanska zida veliko noriš-: nico, menda tudi poskrbi, da reši propada take sirote, da jim postavi tak zavod, v katerem postanejo koristni udje človeške družbe. Slovenski poslanci zapišite si to točko v program, ter skrbite, da postane čim hitreje kri in meso.
Neki župan se je hotel pokazati modrega s tem, da je predlagal, naj bi se ljudsko-šolski pouk tako preustroji!, da bi bila v ljudski šoli nemščina obligatni predmet! Nadalje je izrazil žeijo, da bi učiteljstvo opravljalo službo vaškega policaja. No, za to modrost je dobil lekcijo od navzočih, ki mu bo donela še dolgo po ušesih.
g. Pasji koniumac je zaukazalo c. kr. okr. glavarstvo v Gorici za St. Andraž in sosednje vasi, ker so konstatirali, da je v Gradiški zbolel nek pes na steklini.
Na današnji volilni shod v Sežani, na katerem postavi klerikalna stranka kandidaturo deželno-vladnega svetnika v Bukovini dr.a Petra Labarnarja, pozvala je ta stranka vse kraške župane. Mi smo se že svojedobno izrekli z vso odločnostjo proti tej kandidaturi, ker smo proti temu, da bi naše narodne interese zastopal politični uradnik. Pričakujemo torej, da kraški župani ne pojdejo na ta lim ter da se z vso odločnostjo izrečejo proti taki kandidaturi.
Nagla smrt. V ponedeljek po noči je zadela kap učitelja na goriški gluhonemnici g. Antona R u d e ž a. Pokojnik je spisal knjigo o gluhonemih. V svoji stroki je bil veščak.
Naborni komisiji v Korminu dne 2. in 4. marca t. 1. predstavile se je od 405 zavezanih k naboru 310 mladeničev in sicer: 1. naborne vrste 168 nasproti 209 nabornih zavezancev. II. naborne vrste 95 nasproti 121 nabornih zavezancev. III. naborne vrste 47 nasproti 75 nabornih zavezancev. Od teh je bilo potrjenih v I. razr. 78, v II. razr. 21 in v III. razr. 30, skupaj 129 na številu. Izmed teb je bilo 35 slovenskih fantov potrjenih pri 88 nabornikih.
Pri 29. lovskem bataljonu v Gradiški
pogrešajo že dva dni vojaka lovca (novinca) imenom Surik. Najbrže jo je že popihal čez mejo. Surik je Slovak iz Galicije doma.
d Slovenskih volilcev v Gorici za državni zbor je okoli 1800. Ako bi vsi na stopili združeni, bi bili gotovo odločujoč faktor pri volitvah, kajti vseh volilcev je menda okoli 6000.
e Drejcelj je umrl. Kakor sem vam včeraj naznanil, je bil oni ubogi Drejcelj, katerega so našli v nezavesti na soškem mostu, tako grozno razmesarjen, da ni bilo upanja, da okreva. In res. Včeraj zjutraj je izdihnil v bolnišnici. Preiskava o tem poboju se je začela in upati je, da se pride na sled onim barabam.
d Sodna obdukcija Andreja Pavletića, o katerem je „Edinost1* poročala v ponedeljek. da so ga našli ranjenega na podgorskem mostu, je dognala le malo. Zdravniki so sicer mnenja, da je verjeten samomor, toda gotovosti ni; umor ni izključen. Preiskava se nadaljuje.
d Pomanjkanje stanovanj v Gorici. V zadnjih letih pomnožilo se je goriško prebivalstvo za precejšnje število. Ni pa se zidalo v istem razmerju. Posledica je občutno pomanjkanje stanovanj, zlasti manjših. Posebno občuten je posta! ta nedostatek po otvoritvi bohinjske železnice. Cene so poskočile neznosno, odpomoči pa ni od nikoder. Pred nekaj meseci sprožila se je sicer ideja, da bi se osnovalo
dmitvo, ki bi zidalo male hišice, a sedaj je msnda zopet zaspalo vse. Sicer so pa tudi stavbi&ča zelo poskočila v ceni; tako na primer j* svet na solkanskem polju danes Štirikrat, petkrat dražji kot pred tremi leti.
Vesti iz Kranjske.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
Iz Ljubljane nam poročajo : Občinski svet je v torek zvečer imel redno plenarno sejo, v kateri se je v prvi vrsti bavil z dolgo pričakovano volilno reformo za deželno stolno mesto Ljubljano. Odobril se je brez bitne premembe načrt, kakor ga je predložil župan Hribar. Najvažnejše načelo, ki se tu uveljavlja, je splošna volilna pravica. S tem je ustreženo zahtevi onih občanov, ki — ker niso plačevali nikakega davka — doslej niso imeli udeležbe pri občinski upravi. Da se jim to omogoči, uvrščeni so najmanjši davkoplačevalci v tretji, oni občani, ki nič davka ne plačujejo, pa za-se v četrti volilni razred, ki voli šest zastopnikov. Vseh občinskih svetovalcev pa je 36. Volilno pravico imajo vsi občani možkega spola, ki so dopolnili 24. leto ter bivajo vsaj 2 leti v Ljubljani. Ženske po novem volilnem redu nimajo voiilne pravice. Občinski svet sprejel je nadalje soglasno nujni predlog dr. O r a ž n a, s katerim se protestuje proti dekretu kongregacije obredov, ki utesnjuje slovansko bogoslužje na Hrvatskem in v Dalmaciji, ter zahteva, da se omenjeni dekret razveljavi.
Ljubljanska kreditna banka je imela včeraj dopoludne svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 17 delničarjev z 182 glasovi. Predsedoval je župan Hribar. Kakor posnemljemo iz poslovnega poročila, znaša čisti dobiček za leto 1906 153286 kron 11 stot. Delničarjem se izplača 5°/0 dividende v znesku 100.000 kron, posebni rezervi za menične izgube pa se izroči dotacija 40.000 kron. Ker namerava kreditna banka ustanoviti v Trstu podružnico, sprejel je občni zbor nasvet, naj se glavnica čim prej zviša na tri milijone kron. upravni svet pa se je pooblastil, da v tem oziru potrebno ukrene. Predsednikom banke je bil zopet izvoljen župan Hribar; za člane upravnega sveta pa gg. I. Špital3ky, Fran Kollmann, Kornelij pl. Gorup, Gabrijel Jelovšek, Ivan Knez, Pran Krasnv, J. Ježek, Fran Pavlin, dr. I. Tavčar, dr. K. Triller in Urban Žnpanc.
Tujci v Ljubljani. Meseca februvarija t. 1. je došlo v Ljubljano 3281 tujcev (za 175 več nego meseca januvarija in za 593 več nego meseca februvarija lanskega leta).
Podporno društvo slovenskih pisateljev je imelo predsinočnjim v Ljubljani svoj letošnji občni zbor. Predsednik prof. Perušek se je v svojem odgovoru spominjal pokojnega pesnika Gregorčiča. Društveno premoženje znaša 18.389 kron 38 st. Obresti te glavnice so namenjene v podpore potrebnim slovenskim pisateljem. Pretečeno leto se je v to svrho porabilo 480 kron. Društvo ima sedaj 3 častne člene, 3 ustanovnike in 47 pravih členov.
Državnozborska volitev v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski je ravnokar sestavil volilni imenik za prihodnjo državno-zborsko volitev v Ljubljani. Vseh volilcev je 6990. Mesto je razdeljeno v osem volilnih okrajev, kateri imajo vsak svoje volišče.
Vesti iz ICoroške.
Brdo v ziljski dolini. Po vstrajnem delu so zmagali na občinskih volitvah Slo-
viaei v II. ia III. razredu. Brdo je 4oms-vanje našega vrlega dež. poslanca Grafe-nauer-ja. Seveda se ntmškutarji grozno jezij* nad krasnim vepehom sloveaskc aarodae strank« in Vi celo radi spravili v svet, da s* zmagali Slovenci le z nasilstvom. No, kder to verjame, js pa res prismojen »a možganih. Saj poznamo surovost nemčurjev in ak® so ti enkrat propadli, je zmaga od slovea-■ke strani res lspa. Lepši časi pa bi napočili za nas, ko bi mi Slovenci res postali
(Dalje na 4. strani).
Tovarna pohištva
AleM. M lili
ulica delta £esa šf. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
Hdor hoče hitro in dobro prodati hiše, posestva, dvorce, stavbišea, naj izvoli to prijaviti
TR3ESTE OFFICE
via San Giovanni (8 (Telef. 14-73) i ki vsprejema' tudi zakupe, I uprave in vknjižbe. : : : :
Posestvo, valjični mlin in še ena vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje
se proda iz proste roke.
Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči za prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove
TOMAŽ JEŽEK, posestn. v Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez ^ vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. J. Čermak in g. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KROP J TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Tržiška tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Koiiair 8c Breifner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GR0SS0L" itd. itd.
____Ig za sedaj priznano kakor najbolje in naj-
"TS^-a "Sj^	M trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare jg ftg;'^	J^ plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ____ ___ploščah in vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, k&rbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane tn najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina- za kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd. j
To-rarnn i a pisarna, v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu.
BrfiTB 1 Skirljavac SternitIMScM A$M Cfifflit-SM
je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GLiAVHlH MESTIH-^	Vprašajte vzorce in kataloge v =====
Tovarni cementa portland LENGENFELD Jrst, Scala Jclvcdcrc št. 1, £clc/on 1057
-Stran IV
>EDINOST« štev. 66
V Trstu, dne 7. marca 11
enkrat odiočni in pokazali nemčurjem pesti. Ali mi smo premirne duše.
Jezijo se. Nemci se grozno jezijo rad odločnim nastopom našega rojaka, dr. Mul- j ler-ja. ker je isti na neki razpravi branil oh-toženska sloven-ko. Da bi svojo jezo malo; ohladili, pravijo, da je bil dr. Miiller .,nb- i geblitzt*4, kar pa ni res. Gospodu dr. Miil- • ler-ju vsaj ne bodo mogli reči, da i e kranjski! hujskač. Želeti je, da bi združena z dr. Brejcem izvojevana pravico slovenskemu jeziku na sodišču. Želeti pa je tudi. da hi se nastanil kak naš odvetnik kmalu tudi v Beljaku, kjer so Slovenci prim.orani, nositi svoj denar svojim strastnim nasprotnikom.
Taki so Nemci! V neki vasi, zdaj menda nemški (zove se Čoran) je prevzel neki posestnik zastopstvo „kranjske zavarovalnice" proti ognju. Nemci kličejo, naj pokaže vsaki posestnik temu možu vrata. Da se to tudi zgodi, je prav verjetno ; Ie mi Slovenci nosimo radi naše krajcarje nasprotnikom. Taki so Nemci! A mi ?
Spodnji Dravograd. Lepa zmaga Slovencev na občinskih volitvah, nad katero smo smeli biti res ponosni, ni dala miru našim nasprotnikom. Vložili so protest za L razred, kateri je bil njim ugodno rešen in zmagali so pri ponovni volitvi z enim glasom večine.
Judeževi groši. Sudmarka je delila na Koroškem zopet Judeževe groše in so dobili: en posestnik 100 K (seveda Slovenec nem-škutar), ena šola 300 K (seveda na Slovenskem) in ena šola 40 K. No, to zadnjo svoto pa ni dobila šola, ampak gotovo kak dober nemčurski učitelj-ponemčevalec.
Gasilci s slovenskim poveljnim jezikom obstojajo na Koroškem že v St. Jakobu v Rožu, v Glinjah pri Borovljah in v Štebnu v Podpinski dolini.
Književnost in umetnost.
„Ljubljanski zvonu. Marčeva številka prinaša pesnitve Vladimira Levstika, Vo-jeslava M o 1 e t a, P e t r u š k e, K s. M e š k a, E. Kristana (epos ..Vitez Iva n"), povesti : „Izza kongresa" — spisal dr. .Ivan Tavčar, „Ženitba kancelista Tare b a" - spisal Ivan Cankar, :,S t r u pu — spisal Fr. Strnad (F r Z b a š n i k), dalje K s a v e r j a M e š k a spomenico „Simon Gregorčič" in potopisa Vladimira L e v- j stika „V Babilonu svobode" in dr-Jos. Tominška „Iz učenega in neu-l č e n e g a Berlina". Med „književnimi novostmi" sta oceni dr. Iv. M e r li a r j a. ..Ivan Cankar — Krpanova kobila" in dr. .Tos. Tominška -Ivo S o r 1 i — Pot za razpotje m". Številko zaključujejo rubrike ..Gledišče", ..Med revijami" in „Splošni pregled".
„Zvonček*', list s podobami za slovensko , mladino. Izšla je 3. številka z mnogimi pes-; uiicami, pripovedkami in slikami.
Gospodarstvo.
Okrajna hranilnica in posojilnica v. Sežani razpošilja računski zaključek za če- j trto upravno leto 1906, iz katerega posnem-j ijemo te-le glavne podatke : Promet! "212.062 K 12 st.: deleži: 4550 K; lira-: n i In e vloge: 134.446 K 79 st. ; p o s o-! jila: 136.755 K 53 st. ; rezervni fond: '-2289 K 09 st. : čisti dobiček: 1247 K 76 st.	'	i
Razne vesti. !
Kaj je dražje, konji ali avtomobil ?
Že večkrat se je pretresavalo vprašanje, stane li več vzdrževanje avtomobilov ali pa vozov in konjev ? Neki angležki sportman je leto dni delal poskus in na temelju teh izkušenj je prišel do nastopnih vspehov : stroški za vzdrževanje avtomobila od 16 konjskih sil so znašali na leto 3680 mark, stroški kočije z dvemi konji 3660 mark, torej 20 mark manje. Temu nasproti je treba pa pripomniti, da je avtomobil prevozil v letu 6417 angležkih milj, kočija s konji pa le 2500. Ako se vzame to število v pošte f, tedaj se pride do sklepa, da je vzdrževanje konj in kočije dražje nego pa vzdrževanje avtomobila.
Naj veča jadrenica na svetu. — Tvrdka R. C. Rickmers v Bremenu je dala zgraditi največo jadrenico na svetu. Ta ladija je dolga 134 in pol metrov, ima 5 jarbol in njena jadra imajo skupno površino 4650 kvadratnih metrov.
Obesili so v torek v Tarnopolu zakonska Saleuicz. ki sta zastrupila Saličeve roditelje. da bi prej dobila n ih dedščino.
Eksplozija v cerlivi. V cerkvi sv. Magdalene v Lizboni je med mašo pri velikem oltarju eksplodiral plin. Duhovnik je bil hudo ranjen, mnogo vernikov je bilo na begu j-anjeniti. cerkev je poškodovana.
Štrajkujoči vikarji V Stanislavu so dne 5. t. m. pričeli štrajkati vikarji tamošn-e župne cerkve. Zahtevajo druge predpise glede na njihovo poslovanje. Župnik si pomaga s j
penzijonisti.	|
Važen izum. Iz Antvverpena poročajo o novem izumu na elektro-fotografičnem polju. De Grote-ju je šlo za roko, da se zamore fotografija brzojavnim potem prenašati, tako da na konečni postaji izide gotov kliše, ki se zamore takoj izročiti tiskarni.
Teža srednje velikega moškega znaša povprečno 63 V? kg, srednje velike ženske pa i
54 Vs kilograma.
Razsodbe v verzih. Ameriški dopis-i nik „Berliner Tagblatta" pripoveduje, da je v državi Ne\v-Jersey sodnik, ki izdaja vse svoje razsodbe v verzih.
Ponesrečena turista. Iz Napolja poročajo : Inženir Chermont je v družbi več turistov splezal na goro S. Angelo ter je hotel na griču Acijua Santa stopiti na zmrznjen led, ali v tem tremtku je zdrsnil in telebnil v prepad. Ko je to videl njegov tovariš Da-vidio, hitel mu je na pomoč, toda obadva sta pala v žrelo ter se ubila.
Senzacijoneien izum. Iz Pariza poročajo, da je tamošnji profesor lizijologije Grehaut izumil instrument, s pomočjo katerega se zamore točno do polovice enega postotka izračuniti. je li v zraku tud inajmanja količina razstreljivih plinov. Ako se ta izum potrdi, bi bil izum pariškega profesorja prava dobrota izlasti za rudarje.
Povišane vozne cene za Ameriko. „Hamburško-ameriška paroplovna proga" je
zvišala vozne cene za vožnjo pod krovom v New-York za 10 mark.
Snežni viharji v Bolgarski. So-
lijski „Dnevnik" poroča, da je v zadnjih dneh po vsej Bolgariji silno snežilo. Ves promet na železnicah je bil ustavljen. Orient-Express vlak je moral stati na odprti progi Ihtiman-Vakarel. Isto tako so stali mnogi osebni in tovorni vlaki na progah Sotija-Carigrad in Dragoman.
Odda se v najem takoj
iu veliki vrt ulua R mngna-Skorklja Stev. 135, Cam-pr.gna Dobrauz.	!
D»ndoin Crabljene stvari, korci, opeke, rrUUcJJU OO (Jilje vrata, okna, trami, podi in kameniti pud. Ncelov : ulit a Pomota, mandrija S m a-j o v i č a._ _266 j
ivv efth-~i s postrežbo in h'ano. Pred-1 ISCc «3 C bulia nost se da nemški kuhinji do ln. ma ca. Naslov pod „Dobra hranil* na „Iuse-ratni o Idelek Ediuogti"._ _264
Aj oziroma postranski zaslužek išče inteli-OSUZDO gentna oseba. Dotičnik podučuje tudi; glasovir. Naslov se izve v tobakarni „Narodnega domaJ v Barkovljah.	_
L3o-rvmnri od najznamenitejše tvrdke, primeren 11 Hi mUN»J za v kako cerkev, z 10 registri z jako močnimi in ne žnimi glasovi,krasno izdelan, se J p oda po nizki ceni. Naslov se poizve pri organistu j v Barkovljah.	___j
7	n onil	^e poštena slovenska družina
V	nUjdllli	malo stanovanje z vrt«.m. Ponudbe;
pod	„Tri osebe"	na ..Inaeratni oddelek Edinosti", j
r	181/ j
Malo stanovanje
sta, iščem. Pogodba tudi za več let. — Ponudbe po- j „Sparta*" na „Inscratui oddelek Edinosti". 198i |
i, v__^ __	Proda se hiša v
Važno za trgovce, predmestju, v hiši
je dobro vpeljana prodaj alnica. Ugodna pozic'ja tudi eventuelno za pekarno. HiSa nese doner dohodek, tako, da se v malo letih amortizira. Pogoji "&odni. Več pove „lnseratni oddelek Edinosti*.	260
_ V avtcrltovanl pripravljalnici--
za izpit vojaškega Sobrovoljstva
pod ravnateljstvom profesorja KIHAKD1 MICKS - Trst, ulica deli e Pete 10 je pričel generalni tečaj za tiste mladeniče, ki so dovršili x6. leto starosti ter hočejo napraviti izpit v piili. mesecu jun ju, ali na 2o. sept. vsakega leta.
Šola zamore pokazati na stotine kandidatov. — Naučni jezik italijanski in nemški.
IM1F i^jtMMHPSgBffffi
ia ^C^T i Jm 11 Ki S^^^^^^^iiO1^
Cržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma štev. 2 v lastni palači
(Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 932
ima na razpolago
Jeklen© varnostno celico
ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice. ki se
oddajejo strankam v najem in sicer :
za celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 „ četrt „ « 12 za en mesec	6
Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno
shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. ===== Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. ==
POSOE-!
Lepi sveži kranjski š,)oh brez kože od pitanih pravice kg 70 nvč., kakor tucli fine kranjske klobase, komad 10 nvč. razpošilja od 5 na ore j
ANTON ANZIČ, me«:,:
Ljubljana.
@OO3GO£O3GO30O€/ j
drogerija Josip ZiaonaTčmf:
• • o •	■ J • • • r
Filijalka na Prošeku Štev. 140
Izbor drog:, barv. ooplcev, pokostt parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vod« /oaka za parkete, na mrzlo pripravljeceg* strnpa ta m ar in do, malinovca~ Itd. itd.
JOSIP PE6AN - l rst ^
Oglje, Drva, oglje za peč prve vrste. Zmerne cen:
^ndrej	sšiisar
sr ln izdelovaleo pohištva -^ai
(ulica Ireneo della eraes 4, in ulici senssa 8)
Ima vedno v zalogi zakonske ln obedoralne eob; najfinejše in trdno delane t lastni delalnicl. Posebna izbera kuhinjske oprave.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
Sprejem!]e kakoršno-koli naročilo za tu In z» runaj, kakor tudi poprave.
ALBERT BBOSSli
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Tratu leta 1882.
Velita zaloga loMortn in Sap za vojafcB in civili
IzvrSuje poprave hitro in za nizke cene; aprejeni , shrambo zimske kožuhoviuo ter jamči za provzročeno po moljih in po poiaru.
ANTON S KER L
mchauik, srpriseioal ivedo&oo. I Trst - Cnrlo Goldonijer trg it. - Trs:
Zastopii tovarne koles is lotololss „Pe^
; 3S5T Napeljava in zaloga električnih zvončkov in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogi. . Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanu-, delavnica za popravljanje šivalnih fctrojev, ko!e ! motokoles itd.
Velika zaloga prip2dko\» po tovarniških cen3h. _TELEFOn Hev. 1754.
F, Per^Ot urar
TJi&T - ul, Poste naorc St. i piiporoča velik1 izbor ur: Gm~ l Schčffhause, Longiaec, Tavancs ^ I kakor tudi 2late, 3rchrn2 in ko\i"- " ura za gospe. 2ubor ur za bir: ^rrpffrr rf>prnvliflnln no nirkih or"
JgBOGOlILPI^
bivši urar v Sežan
javlja svojim cenjenim odjema! c v da je odprl svojo novo ■ , ■ ----—
psrodajalmco ur
t TfcSTU, ulica Viiicenzo Beli ni št?. 13
nasproti ccrkve sv. Antona novpga.
prodaja vsakovrstna ure in papravlja ist€
po zmernih cenah in z jamstvorr
Odlikovana tovarna glasovirje'.
E. V¥ari}inek
Trst, Piazza Carlo Goldoni 12
(vogel Corso - Via Nuova) Spesi^aliteta pianinov, glasovir-jev svetovnih tvrdk Steinwey ir Jons v flew-Vorku, Schweighofer itd
€kkr. piauini, orkestroni, harmoniji
IzpOECjnje. — 3! on j nje. — Daje na obroke. Popravlja. —Akordlra po zmerruh c«nah.
F. P. 1/1DIC & Komp. Ljubljana
opekarna in tovarna pe£iy ponudijo ^sato poljatino množino
== patentiranih =====
zarezanih strešnikov
„Sistem jftarzola" (Strangjalzzicgel) „Sistem jfarzola"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.__
Najličneje. najcenejše in najpriprosteje strešno kritje.
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z iico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. ^mmmm Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. » ■ Takojšnja in na zanesljivejša postrežba.
Sprejmejo se zastopniki.
Sprejmejo se zastopniki.