St. 46.
V Gorici, dne 11. novembra 1892.
Tečaj IV.
O V
m
7-
»Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in veljft s prilogo Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljaua:
Vse leto .... gld. 4’4J,
Pol leta ....	„	2'20,
Četrt leta ....	„	1-1JJ-
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri npravništvu.
. Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravniitvo je v Jlar-zinijevi hiši, Via del Jlercato št. 12, II. ^
L
Oženila
in „poelanice“ plačajo se za štiristopno petit-vrsto :
8 kr., če se tiskajo 1 krat,
^ n rt n *	% n
6	»	n	n	rt	6	»
Večkrat — po pogodbi. Za večje Črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v to-bakarnah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
.2
(Izdaja za CJorico.)
Češka mirovna posvetovanja
V	zadnji številki smo rekli, da se bomo danes obširneje bavili z znamenitim mi-rdvnim posvetovanjem na Češkem. Toda čeprav smo dodali dve strani priloge, ne moremo razpravljati tega prevažnega političnega dogodka tako obširno, kakor bi radi in kakor zasluži, ker nabralo se nam je preveč drugega gradiva, ki nam je vzelo veliko prostora. Zat6 bomo skušali prav na kratko povedati našim čitateljem to, kar je neobhodno potrebno, da dobč o celi zadevi kolikor mogoče jasen pojem.
Češko uprašanje je gotovo prvo v Avstriji;
o	njem se največ piše, govori, politikuje. V poslaniški zbornici se najživalineje udeležujejo razprav poslanci iz dežel češke krone, Čehi in Nemci; oni so po navadi uzrok ali povod političnim spremembam v celi Avstriji. Zastopniki češkega naroda brez izjeme stoje na stališču državnega prava češkega; zatč ne priznavajo veljave državnega zbora, ker po češkem državnem pravu ima za dežele češko krone vse postavodajalne pravice le deželni zbor češki; kot naravna posledica tega stališča je tudi zahteva, naj se cesar di kronati za kralja češkega, kakor se je to zgodilo 1. 1867v v Budapešti za Madjar-je, v kar nimajo Čehi nič manjših pravic. Cesar je pred leti že obljubil, da se dš. kronati s krono sv. Vaclava za kralja češkega, a nastopile so bile takoj po obljubi politične spremembe, ki so kronanje povsem o-namogočile.
Taka izvršitev češkega državnega prava bi namreč ne veljala le za Čehe, ampak tudi za 3 milijone Nemcev, ki se pa na vso moč upirajo označenim zahtevam češkega naroda; Nemci vidijo namreč le v trdem centralizmu svoje koristi. Skoro naravno se nam zdi, da dokler se vsi Nemci v deželah češke krone krčevito upirajo ta-kej izvršitvi češkega državnega prava, ne bo kruha iz te moke; na Dunaju so po duhu in srcu vendarle — Nemci.
Toliko manj upanja za take uspehe pa bi mogli gojiti, ako bi med Čehi samimi vedno vladala sedanja razcepljenost v stranke in strančice, ki se pridno med seboj o-birajo ter druga drugo spodkopujejo (a sredstva v ta namen so vsakovrstna, poštena in tudi nepoštena). Staročehi so še vedno mogočen činitelj v češkem narodu; o-gromen del kapitala in velikih podjetij je v njihovih rokah. Plemstvo je konservativno, kar je do cela naravno, kakor nam priča zgodovina vseh narodov. Ali prav zaradi tega je ono dandanes posredujoča vez
PODLISTEK
Andrej baron VVinkler.
(Spomini.) ,
S Kranjskega.
Trideset let je ravno letos v večnost preteklo, odkar sem slišal prvič ime W i lili: 1 er. Bil sem takrat še le 12 letni fantič, ko me je peljal rajnki oče z visokega mojega doma ob goriški meji v srednje šole v Gorico. Ne daleč — 3 ure ali nekaj več — od moje gorate rojstne vasi — prav za prav so le raztresene hiše — je v trnovskem gozdu nad Gorico vas „Pri Nemci h“. Ko korakava z očetom skozi to malo selo sredi omenjenega gozda, kjer pa nobenega Nemca ni, greva tu mimo neke hiše, na katero me oče opozorijo z besedami, rekoč: »Glej Janežič (tako so moje krstno ime pri nas izgovarjali), v tej hiši je Winkler doma." Ne vem, ali sem takrat uprašal očeta, kdo je ta mož ali gospod ali ne. Tudi ne vem, če bi bil znal moj kmečki oče dovolj razločno otroku razložiti stan in takratno delovanje tega moža, ki je moral biti že takrat slavni mož, da je njegovo ime zaslovelo celo do kranjskih kmetov ob goriški meji. Toda jaz sem bil očetu svojemu celo življenje hvaležen, da ini je bil že kot mlademu dijaku pokazal rojstno vas in hišo slavnega Winklerja, ki je bil takrat, 1. 1862. menda še le to, kar so dan danes sodnijski
med vladarjem in narodom. M 1 a d o č e h i tudi niso tako edini med sabo, kakor bi utegnil kdo misliti. Realisti so nekako le po sili stopili v mladočeški tabor, sicer bi ne dobili niti enega mandata. Dalje nahajamo med Mladočehi zmernejše in skraj-nejše življe, ki se komaj vzdržujejo skupaj; vrhu tega se med mladočeškim kmečkim prebivalstvom pojavlja nova kmečka stranka, katero zastopajo v javnosti »Selške Noviny“. Pa to še niso vse stranke; še nekaj drugih tli pod pepelom.
Kakor je pa povsod veljavno zlato Sva-toplukovo geslo: „V slogi je moč", tako in še bolj v politiki. Le složen narod se po-pošteva kot činitelj^jg katerim treba raču-niti. In da je češki narod uprav v sedanji dobi potreben take sloge, to so spoznali rodoljubni prvaki vseh strank. V zadnjih dveh letih se je močno spremenil naš notranji politični položaj. Finančni minister D u n a j ew s k i moral se je umakniti S t ei n-bacliu; njegovo dolgo časa trdno stališče spodbili so levičarji, ki so naposled dobili še svojega ministra grofa Kuenburga, češki minister baron P raža k pa je moral iti v pokoj. Bogate dežele češke krone niso zastopane v ministerstvu, ki je danes povsem v nemških rokah. Levičarji, ki so Ta-affejevo vlado imenovali najslabšo, kar jih je bilo kdaj v Avstriji, se zdaj zadovoljno grejejo na solncu njene milosti.
Da taki odnošaji morajo vznemirjati vsakega slovanskega rodoljuba, umljivo je samo po sebi. Zato so začeli skrbeti tudi odlične voditelje češkega naroda, a to toliko bolj, ker so doslej razcepljeni v razne stranke in strančice, ki bijejo med sabo domači boj za prvenstvo. Začeli so zategadel preudarjati, ali bi ne bilo prav in dobro, ko bi vse stranke nekoliko pozabile na ono, k a r j i h med seboj loči, in da bi poiskale ono, kar jih druži. In da bi se našlo tako polje skupnemu delovanju, predlagali so češki zastopniki na Moravskem, naj bi vsaka stranka poslala razmerno število svojih zastopnikov na določen dan v Prago, kjer se dogovore, ali in v čem je mogoče složno postopanje vseh strank v deželah češke krone.
To posvetovanje se je tudi res vršilo
1.	t. m. v zlati slovanski Pragi in doseglo se je sporazumljenje vseh stiank v poglavitnih uprašanjih, ki so: izvršitev državnega prava češkega, popolna enakopravnost in primerno zastopstvo v kroni (vladarstvu). Resolucijo, katera je bila soglasno sprejeta, priobčili smo že v zadnji številki. Kolike važnosti je to sporazumljenje, spoznati moremo iz obnašanja nasprotnih listov, ki so postali kar konfuzni, ko so doznali, da so
pristavi. V Gorici sem v letih 1864, 1865, 1866 kmalu slišal imenovati ime Wink 1 er. Ko je tu služboval, je že imel toliko domoljubne srčnosti, da jev v zvezi z drugimi Slovenci osnoval tu Čitalnico. Mi štu-denteki smo sicer malo zvedeli o javnem gibanju goriških Slovencev, vendar je nekaj slovenskih žarkov prisijalo tudi v naša mlada srca, in začeli smo svoje narodno čustvo kazati s slovenskimi trobojnicami okoli — vratu. Ko smo pa slišali pohvalno omenjati, kako se Winkler za Slovence trudi, rekel sem jaz vselej: Jaz pa vem za njegovo rojstno hišo. In kolikokrat sem imel 'priliko to ponavljati! Naj mi bode torej dovoljeno nekaj takih prilik tu navesti.
Ko je bil Winkler okrajni glavar v letih 1868.—1870. -1871. storil je veliko za ceste v tem okraju, za šole in druge javne naprave. Takrat se je tudi očitno po časnikih hvalil, da je on edini okrajni glavar na Slovenskem, ki slovensko uraduje. Ko smo se potem o tem možu pogovarjali v družbi, nekje na Štajerskem, kjer so pa glavarji strašno nemškutarili, z veseljem sem se spominjal rojstne hiše in vasi slavnega moža. Ko je začel „Vrtec“ pred 20 leti izhajati, predlo je njegovemu založniku za naročnike, zlasti za take, ki so naprej v gotovini plačevali naročnino. Pa mi je pri takem pogovoru prijatelj Tomšič pohvalil okrajnega glavarja v Tolminu, ki je bil u-peljal lepo navado, da je c. kr. davka rij a za vse šole v tem okraju naročnino kar predplačala za ta izvrstni mladinski list.
Winkler je prišel iz Tolmina v Trst
se vse stranke združile na podlagi starega češkega programa, kateremu je oče veliki Čeh Palacky. Posebno jih vznemirja, da so tudi češki veleposestniki in plemiči soglasno sprejeli ta program. In to je velikega pomena za prihodnost, ker postavljen je temelj složnemu in torej vspešnemu delovanju vseh zastopnikov naroda češkega.
Še nismo pri koncu s člankom, pač pa s prostorom. Zatč smo prisiljeni nadaljevati to razpravico prihodnjič. Slovenci se moramo zanimati za takč važne pojave med bratskim narodom ob Veltavi, Moravi in Labi, ker od njih je prav občutno odvisna tudi usoda slovenskega naroda. Zato je potrebno, da dobro poznamo češke odnošaje, da moremo po njih urediti tudi svoje narodno in politično delovanje.
Namen opozicije.
V	43. številki govorili smo na uvodnem mestu o trozvezni politiki ter o dvojnem stališču slovanskih zastopnikov nasproti nji. Prvo je stališče odkrite opozicije, drugo pa tako, na kakoršnem so slovenski, staročeški, mnogi nemško-konservativni poslanci in zastopniki konservativnega plemstva. Tudi oni so nasprotni trozvezni politiki, ker vidijo in čutijo njen slabi upliv na naše notranje odnošaje; a ker se niso še odločili za odkrito opozicijo, rekli smo, ne morejo v takih uprašanjih postopati do cela tako, kakor dela to opozicija, ki se prav nič ne briga za vse one obzire, katere neopozicijonalci morajo kolikortoliko uvaževati in po njih uravnati svoje postopanje ter formolovati svoje izjave v uprašanjih, katerim so sicer nasprotni. Rekli smo, da opozicijski poslanci morejo brezobzirno kritikovati vladino politiko in vladina dela, ker ni jim treba imeti nikakih obzirov, kajti njih naloga je sploh ta, da delajo opozicijo. Kdor im& pri rokah 43. št. „N. S.“, prečita naj še enkrat prvi del članka »Trozvezna poli-tika“, predno dalje čita ta članek, ker le tako mu bo vse dobro umljivo.
Z ozirom na ta članek se je namreč oglasil v „Edinosti“ neki »Narodnjak", ki je dejal tako-le:
„V „N o v i Soči" z dne 21. oktobra čitam, da je s v r h a o p o z i c i j e — o p o-nirati. To tolmačenje je povsem krivo in moramo čuvati, da se taki krivi pojmi ne utrde mej ljudstvom. Opozicija ni smoter sam zase, ampak le sredstvo v dosego na-
kot namestniški svetovalec, iz Trsta na Dunaj kot dvorni svetnik k upravnemu sodišču in od tukaj v Ljubljano kot deželni predsednik. Kaicošno veselje je bilo na Kranjskem in _ sploh po Slovenskem, da je Slovenec Winkler dobil to častno in važno mesto. Da sem se tudi jaz tega veselil, umč se samo ob sebi. In ko se je v družbi to in ono o imenitnem možu pripovedovalo, dodal sem vselej nekaj o njegovem priprostem rojstnem kraju. Da pa nisem vselej tako s ponosom kazati mogel na tega moža, je umevno za vsakega, ki je slovensko časopisje zadnjih 25 let pazljivo prebiral; kajti Winkler ni bil samo cesarski uradnik, ampak tudi slovenska politiška oseba. Kot Slovenec je bil vedno voljen na Goriškem v deželni in državni zbor. Čeravno je bil vselej izbran, kedar je le hotel biti, vendar so mu včasili Slovenci zelo nasprotovali in mu vladno politiko in naklonjenost očitali. Pri takih prilikah sem se bal, da jo bode Winkler na Dunaju preveč zavozil, in takrat nisem tako obširno razkladal v raznih Čitalnicah, kjer sem bil, kakošna je njegova rojstna vas »Pri Nemcih." Kedar sem pa imel čast o-sebno govoriti s slavnim Winklerjem — bil je že kranjski deželni predsednik in tudi baron — spomnil sem se vselej, da je bil on kot osnovatelj goriške Čitalnice vzbudil narodni ogenj v mojih mladostnih prsih, da je on torej starejši in boljši Slovencev od mene; zato sem vselej ž njim slovensko govoril. Pa tudi preblagorodni gospod baron je vselej preprijazno^slovenski z menoj govoril in me vedno kyalil, da sem književno
mena. Oponirati treba zlu, postavljati je na beli dan; opoziciji je namen, ne dozvoljevati stroškov onim, ki postopajo slabo; kdor tira pošteno in opravičeno opozicijo, izraža s tem, da noče biti sokrivec pri slabih delih. Poštena opozicija hoče, da se zlo o d str a-n i in da se slabo nadomesti z dobrim. To je jedina svrha poštene opozicije."
Tako dopisnik v „E d in osti." Uvčr-jeni smo, da je dopisnik imel dober namen s temi besedami; zato smo se odločili, da nekoliko obširneje povemo svoje misli o uprašanju, katero je spravil v razgovor.
Najpoprej naj omenimo, da v našem članku v 43. št. „N. S.“ ni nikjer izražan krivi pojem, da opozicija je smoter sam za-se, in ne, da je le sredstvo v dosego namena. Kar se tega tiče, soglašamo popolnoma z gospodom dopisnikom. Toda o tem, kaj je svrha opozicije, nahajamo prav pri gospodu dopisniku jako zmeden pojem.
Mi smo govorili le o tisti opoziciji, kakoršna se pojavlja na parlamentarnem polju, recimo v državnem zboru in v delegacijah; gospod dopisnik pa se je postavil na povsem drugačno stališče, ki vidi povsod v javnem življenju potrebo opozicije, katera meri na to, da se v obče zl6 odstrani in nadomesti z dobrim. Gospod dopisnik imš, pred očmi le ono opozicijo, kakoršne si želč vsi pravi prijatelji redu iii pravice. »Ako ni opozicije, treba si jo je ustvariti", glasi rek znamenitega človekoljuba. Temu ne more nihče ugovarjati. Vzemimo si za zgled občinske zastope, cestne odbore itd., kjer so vsi člani lep6 složni med sabo, kakor udje kake uzorne rodbine. Kaj se zgodi? Prej ali slej začnč se tu goditi raznotere nered-nosti ali celč krivice, katerim se pa nihče ne upre, iz prijaznosti vse molči tudi k naj večjemu grehu. Taki javni zastopi podobni so kmalu tudi v drugih ozirih stoječi vodi, ki začne polagoma gnjiti in smrdeti. Da pa pride v nje večje življenje, da se krivice odpravijo in ustvari pravi red, treba je razumne in poštene opozicije, ki se upira zlu, postavlja ga na beli dan itd. kakor navaja gospod dopisnik v »Edinosti". V takem slučaju je opozicija neizogibno potrebna; ona spravi lahko vse javne posle svojega področja v pravi tek, če tudi ostane za vselej stara večina, katera, če ne drugače pa vsaj iz strahu pred neusmiljeno in brezobzirno kritiko opozicije dobro dela-za javni in splošni blagor. V takih slučajih treba si je ustvariti opozicijo, kjer je še ni. Vemo, da še je to načelo nekje na Goriškem že izvrševalo pri volitvah v občinsko starašinstvo, kje* so priprosti volilci sprejeli v listo nalašč dva taka moža, o
delaven. Zelo me je razvadil — ne vem, kako se mi bode v bodoče godilo? Ali bodem imel srčnosti dovolj, še z drugimi baroni slovensko govoriti ? Srčnost bi že bila, ali kaj bode uljudnost rekla v tem slučaju, če drugi baroni slovenski ne znajo? Sicer pustimo to premišljevanje.
Naj še to povem, da sem bil namenjen, še enkrat vas »Pri Nemcih" v trnovskem gozdu in seveda tudi svojo visoko rojstno vas obiskati, tedaj namreč, če bi se bila še kakošna velika prilika ponudila. Gospod baron \Vinkler je veliko dobrot storil Kranjcem in Slovencem sploh. Ali naj jih naštejem? Čemu znane reči ponavljati! Pričakoval sem pa jaz in tudi drugi Slovenci, da bode naš bivši deželni predsednik še pri deželni vladi v Ljubljani upeljal slovenski uradni jezik in s tem mnogim svojim slavnim delom še krono postavil. — Za ta slučaj sem nameraval še enkrat skozi trnovski gozd potovati in vaščanom »Pri Nemcih" nekaj važnega nasvetovati. Ker se pa to ni zgodilo, in ker se menda brez dunajskega dovoljenja ni smelo zgoditi — zato bode to potovanje izostalo. Kljubu temu pa, da baron Winkler tega ni izpeljal, kar smo se samo od njega nadjati smeli, smo njemu Slovenci za brezštevilne dobrote hvaležni in mu želimo, da bi v miru in zdravju še veliko let svoj zasluženi pokoj užival v solnčni Gorici, od koder se tako lepo vidi na Trnovo, v njegovo rojstno faro, v faro, ki menda nikoli več takega moža pri svojem krstnem kamnu imela ne bode. — Slava in hvala \Vinklerju!
katerih so vedeli, da sta prepirljiva in trmoglava, da bota torej delala opozicijo, ysled katere bo večina morala bolj paziti na svoje delovanje.
Priznati pa moramo svoje mnenje, da tak6 idejalne opozicije najbrže v resnici ni, kajti vsake opozicije prvi in zadnji namen je ta, da porazi one, katerim nasprotuje in da sama pride na krmilo.
Ako se godi tak6 v malem, toliko bolj v velikem, recimo na političnem polju. Kaj je tu namen vsake opozicije? Tega nam g. dopisnik ni povedal; navajal je pa nekaj drugega, kar samo na sebi nikakor ni smoter opozicije, pač p a v s e zopet le sredstvo v dosego nekega namena. Kaj je nameravala združena levica, ko je 11 let srdito napadala grofa Taaffeja in njegovo vlado, katero je Plener imenoval najslabšo, kar jih je bilo v Avstriji P Njen prvi in zadnji smoter je bil ta, d a bi vrgla Taaffejevo vlado in ona pr i š 1 a na krmilo. V dosego tega smo-t r a se je posluževala zakonitega sredstva, da je v zbornici šibala vladine naredbe in zlasti pri državnem proračunu porabila vso svojo zgovornost v to, da bi zbrala okoli sebe večino, katera bi vladi ne dovolila proračuna. V resnično ustavni državi bi v takem slučaju opozicija dosegla svoj namen, ker stara vJada bi odstopila, na njeno mesto pa bi prišli možje iz bivše opozicije.
Levica je štela okoli 110 poslancev, med temi mnogo jako izkušenih parlamentarcev, vendar ni dosegla svojega namena. Naposled se je naveličala opozicijonalnega boja ter zatekla se v mirnejše zavetje one vlade, katero je poprej imenovala najslabšo, kar jih je Avstrija imela.
Kak6 so levičarji delali opozicijo, je znano. Presv. cesar jih je pokaral, da so delali celo „fakcijozno opozicijo/ Nasprotovali so vsemu, naj je bilo dobro ali slabo, kar je predložila Taaffejeva vlada. Državni proračun so pobijali z nenavadno zgovornostjo, samo zato, ker ga je predložil Du-najewski, če tudi so morali nehote priznati, da se boljšajo državne finance; ako bi pa bil predložil kak Plener veliko slabši proračun, glasovali bi zanj enoglasno. Na tak način so torej levičarji nasprotovali a prioii vsemu, kar je želela Taaffejeva vlada. In tega svojega smotra niso prikrivali, ampak povedali so ga na polna usta.
Enako je danes z opozicijo Mladočeliov in protisemitov. Prvi so v svojih govorih često navajali kot uzrok, da glasujejo proti tej ali oni predlogi edino za to, ker so nasprotniki sedanjega vladinega sistema. Prigodilo se je že, da so glasovali celo proti takim predlogam, katere so sicer odobravali; a glasovali so proti njim edino zat6, ker jih je predložila vlada grofa Taaffeja, kateri so napovedali boj na življenje in smrt. V dosego svojega namena (padec Taaffejeve vlade) postavili so si torej kot nalogo, da bodo nasprotovali tej vladi povsod, kjerkoli bo mogoče; a v ta namen nasprotujejo a priori vsemu, kar želi ta vlada, katere ne marajo. Da je temu res tak6, tega Mladočehi ne prikrivajo.
Kakor delajo oni, tako dela vsaka parlamentarna opozicija, ki skuša pridobiti zase večino, priti na krmilo in morebiti potem cel6 predrugačiti vladin sistem. Tak je torej dandanes brezdvomno smoter vsake opozicije; vse ono, kar „narodnjak“ sicer ne-dostatno navaja v „Edinosti“, so pa le sredstva v dosego tega smotra.
Seveda taka opozicija navadno veliko koristi splošnemu blagru s previdnim nasprotovanjem, če tudi ne doseže svojega koneč-nega smotra (da bi prišla na krmilo), — a taka korist ni pravi njen namen, marveč le naravna posledica njenega delovanja za dosego postavljenega smotra. Vsaka vlada se gotovo kolikortoliko boji dobre, sposobne in odločne opozicije in se kolikor mogoče ogiba, da ji ne daje očividnih povodov za nasprotovanje. Kaj bi počeli madjaroni v hrvaškem saboru, da ni notri opozicije, če tudi šteje le 8 mož? Jutri bi morebiti uvedli madjarščiuo kot obvezni predmet v srednje hrvaške šole. Tak6 pa tega ne storijo, ker se boje javnega mnenja, katero bi se gotovo v ogromni večini postavilo na stran neznatne pravaške opozicije.
Taka je torej svrha in korist opozicije. Upamo, da bo narodnjak v „ EdinostiM zadovoljen s tem pojasnilom.
Državni zbor.
Prva seja poslanske zbornice v zimskem zasedanju bila je v soboto. Predsedoval je stari dr. Smolka. — Plener je in-terpeloval zaradi razpusta mestnega zastopa v Liberci, a liberški poslanec Prade je stavil nujni predlog, naj vlada razveljavi ono naredbo ter odpokliče komisarja.
Finančni minister dr. S t e i n b a c h zroči na to finančni zakon in državni proračun za leto 1893. O njem bomo poročali prihodnjič.
Potem, ko sta storila obljubo novovo-ljena poslanca dr. Kronawetter in dr. Tu če k in je slednji podal po vzgledu čeških poslancev pravno zavarovanje, pravosodni minister pa naznanil, da se je dala dvema nedolžnima obsojencama primerna odškod-
I nina, prišle so na vrsto zopet interpelacije, od katerih sta zanimivi sosebne dve. Grof Hohenwart interpeloval je namreč radi ukaza dunajskega okrajnega šolskega sveta, s katerim se je odpravila glasna molitev v šolah in se je določilo, da se naj otroci samo prekrižavajo. Interpelacija pisana je jako rezko; interpelanti vprašajo ministra, ali hoče stvar na podlagi aktov pojasniti in varovati verska čustva katoliškega prebivalstva, katero je vsled tega napada silno razburjeno. — Posl. Kar l on interpeliral je radi verske šole in vprašal: Zakaj se vlada doslej ni ozirala na težnje škofov in kdaj misli ustreči željam katoliških prebivalcev glede ljudske šole, katere želje so izrazili škofi že večkrat. Stavile so se še nekatere druge nevažne interpelacije, potem pa je ustal grof Taaffe in to je bilo znamenje, do so se poslanci zbrali okoli njega, ker je vsak vedel, da se bo zdaj začela zanimiva debata.
Grof Taaffe: Na interpelacijo poslanca Plenerja odgovorim čim prej mogoče, to je, čim bode dognano, da se bivši obč. svet proti namestnikovi naredbi ni poslužii pravnih sredstev in čim dobim dotične akte. Sicer pa morem že danes pojasniti naredbo v toliko, da ni bila naperjena niti proti avtonomiji mesta, uiti proti njega nemškemu značaju.
Na to se je unela razprava o predlogu posl. Pradeja. Toda Plener se je v imenu levice izjavil proti temu predlogu, kar je zbudilo kaj rezko polemiko z nacijonalci. Mladočehi so izjavili, da bodo glasovali z;i nujnost predloga, ker pri tej razpravi bi jim bila podana prilika, da bi po vrednosti osvetlili liberške odnošaje, kjer češka manjšina veliko trpi pod brutalno nadoblastjo nemško. Govorilo je še več poslancev za predlog in proti njemu; konečuo je bil odklonjen s 144 glasovi proti 58.
*
V	drugi seji 8. t. m. je bilo stavljenih več interpelacij. — Pravosodni minister je odgovarjal na neke interpelacije iz prejšnjega zasedanja. Glede interpelacije d ra. Lue-gerja o konfiskaciji goriškega lista „11 R i n n o v a m e n t o“ pravi minister, da je bila druga izdaja neke številke imenovanega lista zaplenjena zategadelj, ker so bila v novi izdaji tista mesta, kjer je stal konfisko-vani članek, prazna. Pri kazenski razpravi, ki se je radi tega vršila proti uredniku in tiskarju lista, umaknil je drž. pravdnik svojo zatožbo in sodišče je obtoženca oprostilo.
—	Trgovinski minister odgovoril je na interpelacijo posl. Bartolija, da uprava železnic nikakor ne daje nobenemu v Istri navadnih jezikov niti prednosti, niti ga zanemarja, ker sta oba ravnopravna. — Zbornica j e sprejela Plenerjev predlog, naj se o proračunu obravnava po skrajšanem načinu. — Dalje so bile stavljene še nekatere interpelacije, med timi: dr. Lueger o odpravi glasne molitve v ljudskih šolah dunajskih; Biankini o na-redbah zoper škodo, ki je nastala po vinski klavzuli v Dalmaciji; Perič pa zaradi prepovedi, rabiti v Dalmaciji pri slovesnih prilikah hrvaško trobojnico, na kateri je grb trojedine kraljevine. — Tretja seja danes.
Spominjajte se jSloginit" učnih zavodov p priloženih položnicah poštne hranil -nice!
Politični razgled
Haron Ileiii je že prevzel posle deželnega predsednika kranjskega. Ko so se mu poklonili podrejeni uradniki, priporočal jim je popolno objektivnost. Poklonila so se mu tudi razna slovenska društva; na slovenske ogovore je odgovarjal tudi v pravilni slovenščini, zagotavljale svojo nepristranost in zanimanje za kulturni napredek slovenskega naroda. V nekem odgovoru deputati'ji „Katol. političnega društva"' dejal je, da ve, kaki je bil slov. narod vedno zvest svojemu vladarju, kakor poje pesnik, da: Hrib se omaje in hrast, zvestoba Slovenca ne gine. — Pri neki drugi priliki je oporekal časnikarskim poročilom, da je pristaš nernšlto-liberalne stranke; on je v prvi vrsti uradnik, varuh pravice in zakona. — Časopisi ga o-pisujejo kot jako ljubeznivega moža, Mi Slovenci pa čakajmo s sudbo najmanj še pet let; potem ga bomo lahko še le hvalili.
Dr, vitez IVaser, predsednik višjega deželnega sodišča graškega, šel je v pokoj. Tega moža ohrani slov. narod še dolgo dolgo v skrajno neveselem spominu, ker bil je naš očiten in odločen nasprotnik, ki je veliko škodoval naši slovenski stvari. — Na njegovo mesto je imenovan dosedanji predsednik deželnega sodišča graškega grof Gleispach, ki se je rodil 29. sept. 1840. pri nas v Gorici, kjer mu je oče bil deželni svetovalec. Mož še ni prišel v nikako dotiko s Slovenci; zato ni imel prilike pokazati svojega političnega mišljenja z ozirom na nas Slovence. Slabši gotovo ne bo od svojega prednika.
Jlohetuvartov klub imel je že par jako burnih sej-, poslanci so zeli) nemirni in nezadovoljni zaradi zadnjih političnih sprememb. Posebno ostro je baje bičal sedanji položaj princ Sthwarzenberg. Razdražene duhove
tolažil je po stari navadi grof Ilohenivart. Sklenilo se je, ne premeniti svojega stališča, marveč še počakati, da se položaj razjasni, če tudi za zdaj ni upanja na kak uspeh.
JUladočeški kitih državnega zbora se je pomnožil za tri člane. Na Pražakovo mesto je bil namreč izvoljen mladočeški kandidat dr. Tuček; vrhu tega sta pristopila temu klubu posl. Seifert in Sv ožil iz zaveze moravsko- šlezkih poslancev (ki so Sta-ročelu). Pri vstopu sta pa izjavila, da v verskih uprašanjili si hočeta ohraniti povsem prosto roko (ker nista katolika). Zdaj so torej trije mladočeški poslanci na Moravskem.
Dr h. Itieger govoril je v nedeljo v staročešlcem klubu o uspehu posvetovanja, Ici je predmet tudi našemu današnjemu uvodnemu članku. Dejal je, da parlamentarni položaj za Cehe ni ugoden, kar se pa še ne spremeni. Če se levičarjem 12 let ni posrečilo uničiti Taaffejevo vlado, se to tudi maloštevilnim Mlado-čehom ne posreči. — Nemški Udi skušajo o-smešiti vse češke tirjatve, kakor so o svojem času delali z madjarslcimi željami, a Madjarji so konečno vendar vse dosegli. Stvar, za katero se poteza cvet avstrijskega plemstva, ni smešna.
— Govori se, da vlada se l. 1879., ko so Čehi zopet prišli v držami zbor, ni zavezala, da bo v ministerstvo klicala vselej tudi po enega ministra-krajana. Govornik trdi, da se je v to pozitivno zavezala, in obeča, da pred svojo smrtjo to in še marsikaj drugega zaupa kakemu prijatelju, kar lahko porabi. Dr. R. pravi, da ono posvetovanje je bilo velikega pomena za češki narod. Nemci bi s* lahko časti-tali, ko bi mogli sklicati na posvetovanje vse stranke, ki bi se tako lepo združile za skupno borbo, kakor se je zgodilo pri čeških strankah. Res je\
('elii iti JHusi. — ,.Moskovskija Tjedomosti“ priobčujejo pogovor, kateri je imel ■ugleden ruski novinar sjposlancem Eimom. Ta je rekel o razmerju mej Cehi in Rusi nastopno: „Mi smo vedno za habsburško dinastijo, katero so naši predniki prostovoljno poklicali na češki prestol. Mi smo za habsburško monarhijo, ker bi je brez nas sploh ne bilo. Ako bi nas ponemčili, kakor so nas polcatoliČanili, izgubila bi monarhija pravico do obstanka. Čeprav smo katoliki in je versko uprašanje na Češkem rešeno, vendar smo Slovani in želimo to ostati-, iz vse duše čutimo sorodstvo z vzhodnimi Slovani, ne gledamo pa preko mej monarhije, ker nosimo svoje slovanstvo v srcu. Od Rusije ne pričakujemo in tudi ne želimo gmotne pomoči, dovolj so nam nje simpatije in moralna podpora. Zanašamo se samo na lastno svojo moč in na dobro svoje pravo. Vero v ruski narod in spoštovanje do njega Črpamo iz ruske književnosti in skušamo ž njo seznaniti svoje rojake. Najhujše skušnje smo že prestali. Ostali smo Cehi ■in to in nič drugega hočemo vedno ostati.u
Ogersko iniiiisterstvo je dalo svojo ostavko, ker cesar ni hotel odobriti njegovih nazorov) nekaterih važnih cerkvenih uprašanjih, n. pr. o civilnem zakonu. Doker ne bo imenovano novo ministerstvo, vodilo bo posle še nadalje. Opozicija se raduje, madjarski šovinizem trijumfuje.
lil ih ki carjevič se vrača iz Italije domov. Presv. cesar mu je poslal poseben vlak do italijanske meje-, jutri pride na Dunaj in se nastani na cesarskem dvoru. V nedeljo bo na dvoru velik slavnosten obed njemu na čast.
— To pomeni, da vsaj med obema carskima obiteljama vladajo prijazne razmere.
Nemški (/las. -- Kakšne nazore imajo konservativci na Nemškem o razmerju mej Avstrijo in Nemčijo, pojasnjuje najnovejši napad berolinslce „ Kreuzzeitungu. List, pišoč o novih vojaških 2»'edlogah. pravi, da je Nemčija prevzela težko breme trgovinskih pogodb le da izvrši patrijotično dolžnost ter ojači Avstrijo v toliko, da bi mogla pomnožiti in popoln iti svojo vojsko. A namesto, da bi habsburška monarhija, dobivši vsled trgovinskih pogodb dovolj denarja, pomnožila vojsko, lotila seje uravnave svoje borzne valute. Isti list se tudi togoti, da nemška vlada ni porabila ugodne p> ilike ia napad na Rusijo. Lani, ko je bila lakota, bila je Rusija tako slaba in onemogla, da bi bilo prav lahko pobiti jo korenito. — J o je gotovo karakterističen glas, zlasti kur je Kreuzzei-tungu pripoznano glasilo nemških konservativcev in aristokratov.
Italijanske volitve. — Sodeč po izidu volitev in po kandidatih sme vlada računati, da bo imela v zbornici do 400 glasov večine. Volitve so se vršile ob jako neznatni udeležbi in v najlepšem redu-, le v Notu na Siciliji spoprijeli so se volilci tako, da je morala policija posredovati. Volitve označuje so-sebno to, da so intransigentni radikalci popolnoma propadli. Najodličnejši njih vodje niso dobili mandata, niti Cavallotti ne. Imbriani je v Napolju propadel in si le z neznatno manjšino štirih glasov priboril mandat za Jvorato v Apuliji. Sploh se je ta del Italije, nekdaj zaslomba radikalizma, popolnoma sprevi gel. Cim so Apuljani prodali svoje vino, opustili so opozicijo. V Rimu zmagal je lržačan Barzilai, v Milanu pa, ki je bil še pred dvema letoma trdnjava radikalnega irredentizma, propadli so v notranjem mestu vsi radikalni kandidati — skratka, volilna zmaga vladne stranke je sijajna, a bo li vlada mogla s pomočjo te stranke res urediti državno gospodarstvo, to je drugo uprašanje.
Iz podgorsko županije, 6. novembra. — „Corriere“ je poročal, da „Legini‘' otroški vrtci so pobrali večino otrok iz enakih slovenskih zavodov. Da je bila to le pobožna želja goriških hujskačev, povedala je že „Nova Soča“.
Posebno uznemirjajoče novice so se širile
o	otroškem vrtcu pri soškem mostu v Pev-mi. Govorilo se je, da nad polovica otrok je že prestopila iz slovenskega v laški otroški vrt, in navajali so se razni uzroki. Jaz sem se hotel o vsem osebno prepričati in poizvedel sem naslednje :
V	otroškem vrtcu družbe sv. 8. in M. upisanih je 50 otrok; za kolikor je prostora. Vseh otrok, ki so zapustili slovenski in šli v laški otroški vrt, je 11 in sicer 5 z goriške, 6 pa z naše strani. Otroci na naši strani so naslednji:
Krčmar Boš K in Jožef imel je v „Pro Patrijinem“ otroškem vrtcu par svojih deklic; ko je bila ta lahonska družba razpuščena, pošiljal je svoje otroke v slov. otr. vrt, ko je pa „Lega“ otvorila laški otroški vrt. poslal je tjekaj tri deklice. — Štacu-nar Jug Andrej je napravil enako pot z enim svojim otrokom. Mož je doma iz Ročinja in le za silo laščino lomi, a v hiši nosi hlače gospodinja, ki je sicer solkanskega rodu, a rojena v Gorici; zato hoče biti „Gurizzanaa. Zakaj pa ne gre v Gorico , zakaj prodaja edino le Slovencem in le od njih živi? To si treba zapomniti! — Bregant Jožef v Potoku je Goričan po rodu; zena je Slovenka; otroci govore mešano. Zakaj je svoji dve deklici poslal v „Legin“ otroški vrt, mi ni znano. — Otroci z goriške strani, ki so prestopili v laški otroški vrt, niso slovenskega rodu ; nekaj med njimi je Rezjanov. — Vrhu tega pošilja v „Le-gin“ otr. vrt od naše strani tri otroke krčmar P a 1 i k pri mostu (v Kodermacevi hiši). Mož se drži kot trd Italijan „di puro sangue" , zato se ga Slovenci precej ogibljejo, a v prihodnje se ga bodo še bolj.
Tako je s to zadevo. Navedel sem vse ponatankosti, tudi imena, da se slovenski rojaki bodo znali ravnati.......
Iz llrd, 8. novembra. — Zdaj leto je bilo zelo živo gibanje pri vinorejcih, ker se je po lepi ceni prodajalo vino velikim trgovcem na Dunaju in v Pešti, Letos vozarijo pa gipsano vino iz Italije, a naša izvrstna rebula počiva doma. Kako bojo vinorejci davke plačevali? Nekateri mislijo, da Italija plača polovico davkov s carino, nam pa da bo polovica odbita?
Nekaj rebule smo vendar prodali bližnjim krčmarjem po 18, 19, 20 gl. hekto; oddalo bi se je bilo več, ako bi ne bilo po mestih tovarn za petijot. Največ nam v zahodu škodujejo korminski petijotovci. Te dni sta bila kaznovana Lok. in Vajo, ker so po noči sladkor vozili za nje. Bolj strogo bi morala vlada po svojih organih stražiti izdelovanje petijota, da reši posestnike propada, da reši davkoplačevalce! — Slišimo, da v Italiji nečejo avstrijskih vin radi politike. To so modrejši tiči od nas!
Iz Šempasa, 9. novembra. — Obiskovanje župnikovin za tekočeleto je prevzvišeni knez in nadškof Alojzij dovršil dne 30. oktobra v Šempasu. Bil je lep jesenski dan.
Ob 8mih se je Prevzvišeni pripeljal v vas. Cili konjiči so v preurnem teku prehiteli namenjen vsprejem pri slavoloku, tedaj so domači odličnjaki Njegovo Prevzvišenost pozdravili še le v župnišču, in birmanci so se Mu pod vodstvom svojih učiteljev poklonili ob izhodu iz župnišča v cerkev. V vezanem govoru je deklica R. I. povdarjala hrepenenje birmancev po sv. birmi in radost današnjega dne.
Sveto opravilo v cerkvi je trajalo od 9. ure do 1. pop., kajti bilo je birmancev nad 300. Prenovljena cerkev in oprava cerkve je prav ugodno uplivala na vso slovesnost. Prevzvišeni nadpastir je prišel tudi v cerkev k popoldanski molitvi. Slovesnosti se je udeležilo 14 mašnikov, med njimi dva dekana. Pri obedu v župnišču se je cerkveni ključar veleposestnik g. Anton pl. Monari prav navdušeno zahvalil prevz. knezonad-škofu in Mu napil v izbornem nagovoru. Na govor ta in na zahvalo č. g. župnika je Prevzvišeni blagovolil prav prijazno odgovoriti, v izraz zadovoljnosti je ostal v družbi blizo do pete ure. Njegova očetovska miloba je vzradostila duhovščino in verne, izrečno tudi osrečene birmance, ki so pač nmogo nedolžnih, vzdihov poslali v nebo za blagor in srečo prevzvišenega nadpastirja.
Na Št. Viškigori, 2 novembra. — Kakor je poročala „Nova Soča“, priredi se pri nas slavnost v proslavo sedemstoletnice u-stanovljenja tukajšnje župnije po sledečem redu:
Na predvečer pritrkovanje in streljanje razvestljava vasi in koračnica z godbo po vasi. — Dne 13. novembra ob 10. uri zjutraj slovesna sv. maša z asistenco, pri koji bodo peli domači pevci „Missa-Ora pro no-bis“ kojo je nalašč za to slovesnost zložil naš skladatelj J. Laharnar. Ob 2 uri popoldne večernice, pri kojih se bodo pele F.
B,	Freschove litanije. — Ob 3. uri priredi bralno društvo veselico s sledečim sporedom: 1. „Sedemstoletnica“, mož. zbor, sopr.-
(Uatje v prilogi)
Priloga k št. 46 »Nove Soče“
Izdaja za Gorico
alt- solo. — J. Laharnar. — 2. Pozdrav predsednikov. — 3. »Pogovor z domom", meš. zbor, — H. Volarič. —■ 4. Govor. —
5.	„ Cesarska himna", petje z godbo- —	6.
„Dva gospoda pa jeden sluga“, igra. — 7. „Slovan na dan“, mož. zbor, J. Laharnar. 8. »V pepelnični noči", deklamacija. — 9. „Nazaj v planinski raj“, meš. zbor, — A. Nedved. — 10. „Bob iz Kranja", igra. —
11.	„Jadransko morje", mož. zbor, — A. Hajdrih. — 12. Srečkanje. — Med posameznimi točkami svira domača godba. Po veselici prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 10 kr. — Ako Bog da lepo vreme, nadejati se smemo slavnosti, kakoršne naša vas še ni videla. Dobro nam došli ljubi gostje od blizu in daleč/
Iz Ljubljano, v novembru. — „Post tot discrimina rerum", gospod urednik, — zopet par vrst!
časnikarski boj v naših dveh dnevnikih se nadaljuje, in celovški „Mir“ je imel prav, ko je pisal oni dan, da se mu že gabi — brati jih! Tako sodbo mora izreči slehern trezno misleč rodoljub, komur je prihodnost našega slovenskega naroda mar, in stvar, ki je vsled te in take časnikarske srboritosti in razposajenosti ljudij, ki zlorabijo potrpežljivost in materijalno podporo naročnikov, največ trpi. Z opravičeno nevo-
1	jo mora človek tu prašati: Bo-li že konec teinu ostudnemu početju ali ne ?
Mej tem, ko plava narod na vseh straneh v nevarnosti, preteči mu pogin in je obdan na vsako ped zemlje od pošastne škodoželjnosti fanatičnega tujstva, ki preži doma in na mejah, kako bi raztrgalo in učinilo ta rod slovenski, uganja se baš v sredisču Slovencev malovredna časnikarska burka na desni in na levi, po ljudeh, ki se jim predobro godi, ki se pa še niso naučili resno misliti, a še manj moško-značajno za narod
—	delati!
Nemštvo in nemškutarstvo kranjsko pa so temu početju roga, in roke maneč vsklika: Lej vlada in ti grof Taaffe, kako se jim dobro godi, kranjskim tem Slovencem; rujejo se med seboj, kakor se rujejo ljudje, siti — političnih dobrot! To se upije to stran mej. in upije se nič manj ono stran, in ne čudi se potem nikdo, če nam dojde z Dunaja ali od kod drugod izzivan, pa neljub — odmev L.
Ti ubogi in zbegani narod !
O	tem — za danes dovelj !
V	našem mestu opaziti je zadnji čas v marsikaterem oziru lep napredek, zlasti kar se tiče delovanja narodnega mestnega odbora, dasiravno se našim Nemcem in nemškutarjem nikdar ne zmanjka — polen, ki jih radi mečejo mu pod noge. To ga seveda nič ne moti, kajti blagor občine mu je vsaj toliko pri srcu, kot je bil prejšnji nemški kliki. Brezdvomno bo vedel delovati tudi v prihodnje v tem zmislu v prid mesta ljubljanskega.
Naše deželno gledališče je, bodisi pri nemških, bodisi pri slovenskih predstavah še dokaj dobro obiskovano. Nezaslišan je vendar faktum, da se nemške predstave po nekaterih narodnjakih (?!) izredno, uprav strastno obiskujejo, in tako nemški živelj pod pir a. Prašali bodete morda: kako to ? Odgovoi: Oil tod, ker je nekaterim našim Slovencen narodna samozavest k večamu le praza fraza, na drugi strani pa se trdi, da ima pri reper-toirju »Dram. društva" za slov. predstave odločilno besedo mož, ki dela le zmešnjavo, nikakor pa nima pojma o dramatiki, še manj pa sposobnost soditi o umetnosti iger za slov. predstave. — No hudomušni svet pa tudi trdi, da mora pri nas v vsakej stroki biti merodajen tujec s severa ali pa zahoda, če hočemo „da bo šlo, drugače ne gre!" — O, sancta simplicitas ! — „Testimonium pau-pertatis — tu, in — karakteristična usoda tam! Slovenci imamo v nekaterem oziru šmentano — „smolo!"
Smolo imajo, oziroma: jo bodo imela pa tudi razna naša narodna društva y bližnji prihodnjosti. — Bliža se doba raznim veselicam, zabavnim večerom, koncertom itd., a sleherno društvo, ki bode prirejalo svojim udom in narodnemu občinstvu tak ali jednak dušni užitek, primorano bode, — odkar se je Čitalnica preselila iz starih prostorov, — prositi prostora pri nasprotnikih naših in gospodarjih! Izvzemši redutno dvorano, gledališče in — sedanje čitalnične sobe! A kaj to za naših nad 60 narodnih društev v Ljubljani! Do-čim razpolagajo ljubljanski naši Nemci in nemškutarji z vsemi mogočimi prostori in sredstvi, beračiti je nam narodnjakom v središču slovenskem za najmanjšo potrebo pri tujcih, ki nas izkoriščajo, v zalivalo pa le sramotilno nazivajo — beračil....
Naša slavna gospoda pa in možje, ki sede v odboru „Narodnega doma“, za kateri se je nabralo v 11. letih več kot dovelj denarja, ti se ne ganejo, da bi skrbeli, da se »Narodni dom" že enkrat zida ; in ni jim dovelj, da so do zdaj marsikatero priliko, dobili le/) in primeren prostor v središču mesta, leli-komišljeno opustili, — niti sedaj jim ne pade na um, z narodovimi žrtvami storiti, kar je njih dolžnost!
Domače in razne novice
Osebne vesti. — „Rinnovamento“ pojoča, da naš rojak gosji. Franc Leban, c.
kr. poštni oficijal v Gorici, je napravil na Dunaju izpit za preglednika z odličnim uspehom.
— Goriški mestni fizik dr. Arone Luzzatto se je odpovedal na tej službi in časti. Upamo, da nihče v Gorici ne bo točil solza za njim.
— Naš državni poslanec dr. A. Gregorčič biva zdaj v Worishofnu pri župniku Kneippu, kj#r se zdravi. Že nad eno leto ga trga revmatizem v levi nogi, a zadnji čas je dobil še zlatico.
— Baron Winkler je bil v ponedeljek sprejet pri cesarju v avdijenci; istega dne je bil sprejet tudi njegov naslednik baron He in.
— Gosp. Anton Dietz, naš rojak, napravil je te dni v Trstu izpit za poštnega uradnika z dobrim uspehom.
— Dne 9. t. m. je umrla v Gorici gospa Jožefa udova Ko d er m at z, rojena Zattoni, mati vikarija v veliki cerkvi č. g.
i	Fr. Kodermatza in c. kr. višjega davkarske-ga nadzornika g. Alojzija Kodermatza. Danes ob 101 2 so prepeljali njeno truplo po lepem sprevodu na Sv. Goro, kjer ga položijo k večnemu počitku.
Drobne novice. — Inženirja Dreossi in Antonelli sta že začela trasirati vipavsko železnico. — Presv. cesar je daroval neki občini blizu Sežane 100 gld. za razširitev pokopališča. — V Vipavi se je ustrelil neki konjederec; bil je pijan. Zapustil je ženo in dvoje otročičev. — Spinčičeva zadeva se bo kmalu obravnavala v imunitetnem odseku; k seji bo povabljen tudi Gauč. — Na Nabrežini so ustanovili novo pevsko društvo „Nabrežina". Prav! Le naprej! — Iz Istre ponujajo obilo dobrega vina. Kdor ga mnogo potrebuje, gre naj sam v Istro; ako pa komu piše, stori naj to v zaprtem pismu. Cena ni visoka. — Prvi zlati so bili na borzi v Trstu že v prometu. „ Edinost* je priobčila v zadnji štev. prav zanimiv uvodni članek. — Tržaški Lahi so nabrali v kratkem času že kakih 1800 gld. za »Legino" šolo v Sv. Križu. Bodimo požrtovalni tudi mi! — V Kopru in Gorici začele so skušnje učiteljske sposobnosti; o uspehu bomo poročali. — Na Kontovelju pri Trstu je zgorela 5-letna deklica. — Državna gimnazija v Trstu obhajala je 5. t. m. 50 letnico svojega obstanka. — V goriškem gledišču bodo jutri večer predstavljali opero ,.Mefisto-fele"; družba je neki prav dobra. Vstopnina ni draga. — Skladovna cesta od Avč do Sv. Lucije dobila je najvišje potrjenje.— Nova vojašnica za domobrance v Gorici na Tržaški cesti bila je učeraj blagoslovljena; zgradil jo je g. A. Polli. — V Št. Mavru je pogorela hiša v vrednosti 1000 gld.; bila je zavarovana. Gospodar Fr. Bensa se je smrtno poškodoval ; da bi ozdravel skoro ni upanja. — ^Slovenec* prav pridno ropota proti „N. S." Le hrabro naprej! Ako meni, da se bomo ž njim pulili, moti se jako. — Svoje čitatelje opozarjamo na oglas tiskarne Obizzijeve na peti strani. —- Tržne cene so po večini naspremenjene. Turšiča nova je po 5'80 do G gld., stara 6 do 6'50, oves 6’30. — V Tabru pri Dornbergu zabodel je 45-letni Andr. Kraljič Mihaela Rojca, kije kmalu umrl. Kraljič je pod ključem in čaka zasluženega plačila. Kraljič je imel že iz mladih nog jezo na liojca; majhen prepirček je zadoščal, da je Kraljiču zavrela kri. — Kolera ponehuje; na Dunaju je ni več.
Gg. župane in sploh vse, ki se zanimajo za občinsko gospodarstvo in druge avtonomne posle v deželi, opozarjamo na danes pričeto razpravo „0 b č i n s k i pravil i k.11 V t.ej razpravi dobe p. n. gg. čita-telji v poljudni besedi vse, kar treba vedeti županom in drugim gospodarjem, ki se udeležujejo javnega življenja.
Koncert ženske podružnice Družbe sv.
C.	in M. bo v vsakem oziru sijajen. Spored je izboren, kakor je razvidno nekoliko niže. Udeležba pa obeta biti ogromna, kar spoznamo iz splošnega zanimanja za ta koncert naših narodnih dam. Ne le iz mesta, tudi iz okolice in dalje z dežele pridejo dragi gostje počastit naše narodne dame v mestu ter položit primeren dar na narodni žrtve-nik. Ženske podružnice za Dornberg in Pr-vačino, v Sežani, Ajdovščini in menda tudi v Tolminu bodo zastopane po svojih zastopnicah. Na veselo svidanje torej v nedeljo
V	»Goriški Čitalnici".!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici vabi vse svoje p. n. družbenike, častite prijatelje in pokrovitelje nježne mladine k veliki besedi, katero priredi v nedeljo dne 13. novembra 1892, točno ob 8. uri zvečer v prostorih „Goriške Čitalnice" na korist otroškim vrtom. Spored: 1. Foerster »Naša zastava", besede zložil S. Gregorčič; poje moški zbor. 2. Prolog. 3. Duo iz češke opere. „Prodana nevesta11 za gla-sovir in hannonium, vglasbil J. Low. 4. Stritar: „Odeiuh“, prizor iz kmečkega življenja. 6. K. Brendi: »Glej! nad sto pesmi z gozda leta1*, poje ženski zbor. 6. H. Claus: »Duh ljubezni dvigni me“ za dva ženska glasa, glasovir in harmonium. 7. »Hercegovsko robstvo“ dve živi podobi: 1. Slovo od domačih gora. — 2. Počitek na poti. 8. Fr. Stegnar: „Spev srce nam dviga" besede zložil E. Gangl; poje mešan zbor. 9. „Po-polua žena“. Glediščna igra v enem dejanji, spisal Karol Gorlitz, preložil. %* Vstopnina za osobo 40 kr., za rodbino 1 gld. Z ozirom na blagi namen priporoča se visokodušni rado darnosti — Načelništvo. V Gorici 7. novembra 1892.
»Božičnice" bodo imeli vsi naši narodni vzgojevalni zavodi po navadi drugih let. Toda letos čaka naše narodno ženstvo ogromna naloga, ker število otrok je naraslo.
V	Sloginih zavodih in v otroških vrtcih v Pevmi, Podgori in Ločniku je okoli 520 otrok; od teh je polovica gotovo tako revnih, da jih bo treba dobro obdariti z obleko, šolskimi potrebščinami itd.; pa tudi drugi morajo, dobiti primerne darove, če tudi manjše vrednosti. Koliko bi torej utegnila stati obleka, obuvala itd. itd. za toliko število otrok, to si lahko vsakdo sam misli.
Vsi ti stroški se pokrijejo z dohodki nedeljskega koncerta ženske podružnice in z darovi. Zaradi plemenitega namena tega koncerta nadejati se je torej obilne udeležbe in — radodarnosti.
Dalje prosimo prijatelje naše mladine, da tudi letos priskočijo na pomoč z radodarnimi doneski. Goriške gospe in gospodične posetijo marsikoga na domu, da po-tirjajo od njega narodni davek za letošnji Božič. Zapomnimo si, da v požrtovalnosti je naša prihodnost. — Prva dobrotnika sta bila: visokorodni gospod Alfred grof Coro-n i n i, ta velikodušni podpornik našega šolstva, z lepim doneskom 20 gld., in dr. Antoniu S i m a č ek, odličen češki rodoljub iz Prage, z doneskom 2 gld. Bog daj obilo posnemovalcev!
Radodarn*. doneski. — Za „Slogine“ zavode je došlo v zadnjih 8 dneh: Dr. A. Gregorčič za 7 mesecev po 5 gld. 35 gld.
— Lud. Kumar, župnik na Lokvah, 2 gld.
— Mart. Pervanje, župnik na Idriji, 5 gld. — »V Ozeljanu v zakotni krčmi zložili srbopetniki 2 erld. 50 kr.“— Jakil Andrej v Rupi pri Mirnu 1 gld. — D. A. v T. 2 gld. 50 kr. — V. K. v G. 5 gld.
— 2 A. f 7 Š nabrali v veseli družbi v Smarijah 5 gld. — Lovro Juvančič, župnik v Šlovrencu, 6 gld. — Imenitni tolminski koncert n .bral pri medvedovem plesu 3 gld. --•J. Colja v Rihembergu 50 kr. — Starašinstvo v Dornbergu žložilo 18. avg. 7 gld. 51 kr., katere smo pozabili objaviti v listu. — Dr, A. Lisjak v G. 10 gld. — A. Kuštrin, Fr. Blaž o n in prof. Bežek vsi v G. vsak po 1 gld. — Prof. I Ivančič v G. za november 5 gld.
— Ivan Drufa v G. 6 gld.
Požrtovalnim dobrotnikom najoilkri-tosrčnejša zahvala v imenu naše nježne mladine! Delajmo, žrtvujmo in zmaga bo naša!
»Rinnovauiento", ki je izšel v torek pod novim uredništvom, naznanja na uvodnem mestu, da je začel novo dobo svojega življenja. To se vidi iz cele številke, ki prinaša premnogo jako zanimivih člankov. Govor delegata Spinčida o Bosni in Hercegovini priobčil je v doslovnem prevodu; enako je končal znameniti Spinčičev govor v deželnem zboru istrskem. Dalje nahajamo članke o češkem mirovnem posvetovanju, o Dalmaciji, o Sibiriji, o ruskem življenju iz znamenite knjige Modiičeve, katera se zdaj prevaja v pet jezikov, itd. itd. Ločniški dopisnik videmske „Patrie“ dobil jih je prav obilo po grbi; enako naš sloveči tajnik Favetti, o katerem govorimo tudi mi na drugem mestu. Dalje je priobčil v krasnem prevodu Preširnovo „Luna sije". Prva kitica glasi se tako-le:
Splende la luna, squillano 1’ore
tarde alla torre della citta,
m a dalFangoscia
ch’ange il mio core
non dormo e pace Palma lion ha!
Mnogi naši znanci so dobili list na ogled. Kdor more, podpira naj z naročevanjem to prekoristno podjetje. Naročnina znaša 5 gld. na leto.
Avila coltnra donaša v Gorici prav čudne sadove, na katere slavna mati Italija ne more biti ponosna. Naš urednik je bil že trikrat napaden na mestni ulici; enkrat je bil precej občutno ranjen. Dne 7. t. m. pripetil se je pa sledeči dogodek:
Pet Slovencev šlo je zvečer mirno po Židovski ulici ter krenilo po Semeniški v Ozko ulico. Tamkaj jih dočaka trojica s palicami oboroženih mladičev, ki so došlece sprejeli z neslanimi goriškimi psovkami. Neki Slovenec stopi bliže in posvari sramo-tilce, na kar dobi s pestjo močan udarec blizu očesa, in predno se dobro zave, na-padovalec ponovi svoje junaško delo. Ko se Slovenec hoče braniti, začne nasprotnik s palico udrihati po njem. Da niso drugi tovariši priskočili na pomoč, utegnilo bi se bilo kaj hujšega pripetiti. Slovenec je ranjen. Zato se bo cela zadeva obravnavala na merodajnem mestu in upamo, da goriški nestrpneži dobe za svoje surovosti primerno plačilo. Čas bi že bil, da bi Slovenci v Gorici bili varni vsaj svojega zdravja in življenja pred lahonskimi napeteži!
Goriški mestni tajnik Carlo Favetti ostal je, to moramo priznati, do pozne starosti zvest svojim čustvom iz najzgodnjejše mladosti. Nov dokaz o tej doslednosti podal nam je pred nekaterimi dnevi. Izdal je namreč poziv, s katerim nabira naročnike za svoje poezije, ki se tiskajo v Vidmu, in v katerem čitamo: Ako bivate v kraljestvu (!), oddajte nabiralne pole g. N. N.; ako se pa nahajate v avstrijskih deželah, pošljite jih naravnost meni.
Na tak način govore o Italiji in Av-
striji le tisti življi, katerim so na čelu In-dipendente, Piccolo, Cittadino, Istria, Gio-viue Pensiero, Dalmata, Corriere, itd. itd. In v takej družbi se mora, seveda, do groba nahajati tudi mestni tajnik goriški, ki je plačan s tolikim številom goldinarjev, kolikor bi »nel Regno" ne dobil niti lir!
Sirotišče Conlavaiie v Gorici je izročeno že od nekdaj v oskrbovanje nun ; vrhovno nadzorstvo pa ima knezonadškofijski or-dinarijat, ki sme po svoji volji voditi ta zavod. — Goriški nestrpneži so.se vsled tega začeli bati, da bi ta zavod ne utegnil biti v narodnem oziru pravičen slovenskim sirotam, in začeli so misliti na to, kako bi ga mogli iztrgati iz dosedanjih rok ter izročiti ga v varstvo mestnemu municipiju, v katerem bi bil varen pred ,.slovanskim strahom". Toda c. kr. namestništvo je zavrnilo pritožbo mestnega starašinstva goriškega, ki hoče zdaj podati utok na ministerstvo. Ta utok je čital v zadnji seji starašina dr. Venuti. Proti utoku se je prav odločno izjavil starašina Jacobi, a ž njim je glasoval proti edino še grof Attems. —»Corriere1* je vsled tega robato napadel g. Jacobi-ja, kateremu očita, da pospešuje slovanske koristi ter zanemarje koristi goriškega mesta. Tako govore tisti, ki so lepo našo Gorico pripravili že na kraj propada !
Mestne mitnice so postavljene pri vseh uhodili v goriško mesto. Slišali smo nekje cel6 govorico, da te mitnice nimajo pravnega obstanka. No, naj bo to že kakorkoli, ker povsem proti njim ne maramo nastopiti, ko mestne blagajnice krvavo potrebujejo dohodkov za vedno rastoče potrebe. Nekaj pa moramo omeniti, kar se nam krivično zdi.
Vozniki iz Soške doline, ki izvažajo v veliki meri zlasti drva v Furlanijo, tožijo po vsej pravici, da morajo dvakrat plačati mitnino v daljavi enega kilometra: na Solkanski cesti in pri Soškem mostu. To je na vsak način prevelika zahteva, zlasti ko taki vozniki niti skozi mesto ne pridejo. Baron Eugen Ritter in Pitteri (obadva sedita v mestnem starašinstvu!) stokrat bolj kvarita mestne ceste in ulice s svojimi težkimi vozovi, na katerih se dovaža žito v Strači-ce, nazaj pa moka, a ne plačata niti novčiča kake m itn i ne za vzdrževanje cest. Naši ubogi hribovci pa morajo plačevati v tako neznatni deljavi dvakratno mitnino! To je preveč in to treba odpraviti. Priporočamo županstvom v bližnjih hribih, od koder se izvažajo drva v Furlanijo, da bi se obrnila s skupno prošnjo do mestnega zastopa goriškega, da bi vozniki iz hribov plačevali le eno mitnico. Tam se jim izroči potrdilo, katero pri Soškem mostu oddajo namesto dosedanje mitnine.
Napisi pri raznih oblastnijah v Gorici bili so že večkrat povod našim razgovorom in zahtevam. Tudi dopisnik v »z dežele11 v zadnji naši številki bavi se s tem predmetom in sicer z napisi pri naših sodiščih v Gorici. — Toda žal, jako žal nam je, da moramo gospoda dopisnika zavrniti in popraviti krivico, katero je napravil našemu okrožnemu sodišču. Ni namreč resnično, da pri okrožnem sodišču (znotraj) ni nikakega slovenskega napisa, kajti na nekem hodniku visi razločen slovenski napis: „Kaditi je prepovedano.“ --- Ta napis je velike važnosti ! Slovenskemu kmetu ni toliko treba vedeti, kje je n. pr. ta ali oni preiskovalni sodnik, kje dvorana za obravnave itd., saj nič ne de, ako ne pride o pravem času tjekaj, kamor je klican, pač pa ga je treba varovati pred luknjo pri sv. Antonu, v Gradišču ali celo v Kopru. Utegnil bi prižgati svojo pipico in uzročiti požar; le pomislite, kaka škoda bi nastala, ko bi po-goiela vsa pisma; koliko pravd, mfed temi tudi ona profesorja Babša proti »N. S. " utegnilo bi biti nakrat končanih! Tak6 grozna nesreča bi zahtevala tudi veliko kazen, pred katero pa hoče naše okrožno sodišče, ki enako ljubi vse sinove te zemlje brez razlike, varovati naše rojake. Čast takej skrbnosti in enakopravuosti!
Enakopravnost pri davkarijah. — Že
parkrat smo omenili, kak6 strogo je bila zapovedana jezikovna enakopravnost pri c. kr. finančnih uradih. Zato nas je jako neljubo iznenadil naslednji slučaj : Pristojbinski urad goriški poslal je g. J. P. v Bukovici italijanski plačilni nalog z dne 14. sept. t. 1. za 15 gld. 90 kr. Mož ne razume italijanščine ; zato je hodil od Petra do Pavla, da bi mu raztomačil, kaj hočejo od njega goriški gospodje. Na tak način je pi’išel oni dopis tudi nam v roke, a pisan je bil tako slabo, da smo komaj razvozlali pomen, dasi precej dobro poznamo italijanski jezik. Kak6 naj razume take dopise trd slovenski kmet? Kak6 je mogoče, da se v čisto slovenske kraje pošiljajo laški dopisi? Prosimo pojasnila ! O takih odnošajih bo govora na merodajnem mestu!
S Solkanske cesto v Gorici došli so že parkrat v naše uredništvo tamošnji stanovalci, kt se pritožujejo o ponočnih nemirih in razgredih. Novo vino, ki se zunaj mesta od Fona pričenši prodaja jako po ceni (24 kr. liter), zelo pospešuje ponočno razsajanje, ki mirne meščane vzbuja iz spanja, draži in tudi vznemirja. — Potrebno bi bilo, ko bi redarji pokukali včasih tudi na Solkansko cesto; vsaj ob nedeljah in praznikih bi se moralo to zgoditi. Pred par leti se je bil tudi pritožil neki dopisnik s Solkanski
ceste v našem listu, kar je pomagalo za precej dolgo časa. Zdaj pa je treba zopet začeti, & to toliko bolj, ker se v tihili nočeh lojalni meščani nadlegujejo tudi z ir-mlentovskimi pesmami in klici.
Varati so začeli. — V Gorici so te dni že prav zgodaj zvečer ugašali polovico (vsako drugo) plinovih lučij. V nedeljo so naredili takč že ob 9V2. — Mestna gospoda je postala torej jako Varčna, kakor je videti. Toda v „klimatičnem zdravišču“ morala bi se taka varčnost skazovati vse kje drugod. V mestni Upravi je veliko smetij, ka tere bi trebalo odpraviti, vsled česar bi se mestu prihranili jako izdatni stroški.
Darujmo prvo krono! — Med Čehi začela se je širiti rodoljubna agitacija, da bi vsak naroden Čeh daroval prvo novo krono, katero dobi v roke, za češko šolsko društvo. Celovški „Mir“ je sprožil misel, naj bi Slovenci darovali prve krone za družbo Sv. Cirila in Metoda; z „Mirom“ soglašajo vsi slovenski listi — mi tudi. Žrtvujmo torej za narodno šolstvo prvo krono, ki nam pride v roke (kar menda ne bo dolgo). Mi Goričani darujmo seveda v prvi vrsti za „S 1 o g i 11 e“ učne zavode. Ako se bo vsak rodoljuben Slovenec ravnal po tem nasvetu, nadejati se nam je lepih doneskov za naše narodno šolstvo. Žrtvujmo torej prve krone v plemenite narodne namene !
Dražba s?. C. In M. narasla je po zadnji glavni skupščini za naslednjih 14 podružnic: 1. ženska v Dornbergu, 2. ženska v Črnomlju, 3. ženska v Kranju, 4 v Ljutomeru, 5. ženska Cerkniško - Planinska,
6.	ženska V Logatcu, 7. v Radovljici, 8. ženska na Vrhniki, 9. v Št. Juriju pri Kra-uju, 10. V SloVe iski Bistrici, 11. ženska v Sežani, 12. ženska v Tolminu, 13. ženska v Idriji, 14. ženska v Ajdovščini.
Kakor je Videti iz tega, začelo se je za našo družbo posebno zanimati slovensko žtsiistVo. To je Veselo znamenje, kajti čegar je ženstvo, tega je mladina, a kdor ima mladino, tega je bodočnost. Živele narodne žene ?
Ženska podružnica v Tolminu šteje že nad 100 družbenic. Tak6 se nam poroča. Živile vrle Tolminke. — Čujemo, da y kratkem prirede veselico, katere čisti dohodek se obrne v korist naše mladine v Gorici. Pfav tako! Čast takim narodnim ženam!
Lega KazioOale ustanovila je pri Miljah za Trstom italijansko šolo med čisto slovenskim prebivalstvom. Zgradila je lepo šolsko hišo, da bi uspešneje lovila slovenske otroke v svoj polaščevalni zavod.
Pa tudi v tržaški okolici hoče razširiti delokrog svojemu raznarodovalnemu početju. V Sv. Križu pod Nabrežino ustanovi namreč laško šolo. „Coitiere“ je pisaril, da so vaščani sami prosili za to šolo. Par tujcev, ki so se iz Italije pritepli sem k nam s trebuhom za kruhom, to pač še niso križki vaščani! Rojaki, pazimo dobro, kaki ljudje služijo kruh na slovenski zemlji, da potenf po vrhu še čisto slovenskim krajem hot6 dati lice narodnostno pomešanih krajev. Poglejmo, kak6 je v Podgori. Zato branimo se tujih delavcev na vse kriplje; oni jemljejo zaslužek in kruh domačinom, potem pa še take zdražbe sejejo po slovenski zemlji!
„Lega Nazionalft“ ustanovi svoj otroški vrt tudi v Ločniku. No, slovenskih otrok tam ire bo lovila vanj, ker naši stariši se ne bodo pustili strahovati od par tamošnjih kričače*. Naša Šolska dražba je torej s svojim otroShim vrtcem v Ločniku prisila „Lego,“ da ustaiiovi enkrat tak zavod tudi za laške, oziroma že pofurlanjene otroke.
Iz Ločaiia čitamo v „Corrieru“ od torka že zopet strupen dopis proti tamošnje-lim preč. g. dekanu. Duševno revše tega dopis* pripeljalo se je v torek jutro v Goric« ter osebno oddalo svoje hujskarije; pošti ne zaupa. — S tem možiceljnom se peča tudi zadnji „Kinnovamentou, ki ga krasno označi z Dantejevim verzom:
„Storpio del corpo 6 della meute peggio."
Trda, neusmiljena resnica! Zat6 pa resni možje ne pošte vajo tega, kar pisari tako človeče. Tudi Jočniški volilci se ne bod4 brigali za njegove laži, katere trosi o preč. g. dekanu; še' manj pa se zmeni za vse to višja cerkvena oblast, ki dobro pozni preč. g. dekana, ki je mož na pravem mestu. SeVG „Legovci“ bi radi imeli le take slovenske duhovnike, ki bi pa pošiljali otroke svojih slovenskih sorodnikov V —
laško šolo................A	gospod dekan je
mož, zat6 ga zagrizenci napadajo; ako bi zatajil samega sebe, svoje rojstvo in poštenje, onda bi ga lalioni častili. Toda za tako čašt 011 ne mara. In prav je takč!
Z Idrije pri Bači v svetolucijski županiji nam poročajo, da tamkaj nikakor še ni zavladal oni mir med obema strankama, kakor je pisal dopisnik od Sv. Lucije. Napetost, jaza in sovraštvo trpe še dalje. Pred nekaj dnevi došlo je celfi do pretepa, v katerem so pristaši stare stranke prav hikk> natepli m poškodovali nekega mladega*. Naše poročilo ni jasno, zatč tudi mi ne moremo več povedati o tem dogodku. Vsekakor pa bi bilo jako žalostno, ako je tema dogodku uarok strankarska strast.
PoStae razmere. — Pod tem naslovom omenjali smo V predzadnji številki proslu-lega ljubljanskega poštnega komisarja Cora, ki zn& izborilo „karniflati“ kranjske poštarje. Čujemo, ds je naša omemba nekam v živo
zadela imenovanega gospoda. Umejemo! To je povsem naravno, ker za tako pokvarjenega ga vendar še nimamo, da bi mogli misliti, da so mu taka razkritja že povsem ravnodušna. Tam „zgoraj“ pihljajo nam sicer precej neprijetne sape, a ukljub temu bi se že še našla pot, po kateri bi se poslala v primerno popravilo taka in enaka pokvarjenost, ker Slovenci ne bomo mirno gledali, da bi z nami pometale že vsakojake drobne osebice, kakoršna je n. pr. tudi g. Corii. — Imenovani gospod je dalje jako radoveden, odkod je „N. S.“ dobila ono poročilo; čujemo, da baje kar naravnost dolži neke osebe tolikega „zločina.“ Da se g. Cora ne bo po nepotrebnem trudil in morebiti celo blamoval, izjaviti moramo, da nismo dobili onega poročila od nikakega poštarja, pač pa da smo nelepo novico slišali takoj drugi dan po omenjenem posvetovanju v kavarni Conanercio v Trstu na lastni ušesi od takih tržaških rodoljubov, katerim popolnoma zaupamo. Ako g. Cora želi, da take vesti ne pridejo v javnost, naj — predno govori — dobro pazi, kaj govori. Poštenih besed se ni treba nikomur sramovati, še manj pa bati.
Gledališki vlaki postali so neka nova iznajdba narodne zavesti in narodnega po-nosa, ko se je bilo zgradilo narodno gledališče češko v Pragi (^Narodni divadlo“). Iz vseh krajev češke domovine prirejali so se posebni vlaki, ki so vozili na tisoče najodličnejših čeških sinov v narodni Talij in hram v zlato slovansko Prago. Tudi z Dunaja in celč iz Slovenije (1885) priredili so se taki »gledališki vlaki“ v Prago.
Nekaj takega opažamo zdaj na Slovenskem. Na dan vseh Svetnikov prišel je poseben »gledališki vlak“ iz Kamnika v Ljubljano, da so se rodoljubi iz Kamnika iu 0-kolice udeležili predstave v novem deželnem gledišču. V kratkem prirede tak vlak iz Celja v Ljubljano, s katerim pridejo v prestolnico slovensko rodoljubi iz celega spodnjega Stajerja. Takrat se bo predstavljala izvirna spevoigra (opera) »Teharski plemiči", katere dejanje se vrši v celjski okolici.
Odbor akad. društva »Slovenija" na Dunaju sestavil se je za letošnji zimski tečaj tako-le: Predsednik gosp. Fran Regally, pravnik — podpredsednik g. Ivan Borštnik, medicinec — tajnik g. Jakob Zupančič, mo-droslovec — blagajnik g. Ivan Benedikt, medic. — knjižničar g. Zvonimir Dokle, mo-droslovec — arhivar g. Fran Potočnik, pravnik — odbornik g. Josip Omersa, tehnik — namestnika g. Leopold Poljanec, modi oslovec, iu g. Fran llaznožnik, medicinec
— revizorji g. Anton Mihalič, medicinec — g. Vladimir Ravnihar, pravnik, ing. Josip
Žilih, modroslovec.
Lelina po Slovenskem bila je večinoma le srednja ali pa slaba. Toča je klestila na mnogih krajih; drugod je suša mnogo škodovala, potem pa deževje. Sadje je vzel skoraj povsod spomladanski dež, ki je uničil cvetje. — Istrijani se pa hvalijo s precej dobro vinsko letino, tudi ponekod na Vipavskem se v tem oziru ne pritožujejo. Ali dočim Istrijani svoja izvrstna vina le slabo prodajajo, je v tem pogledu na Vipavskem nekoliko bolje, ker so Kranjci in celč Štajerci pritisnili in mnogo vina pokupili. Prav je tako: Slovenec naj pije vino iz slovenskih krajev. Pustimo ogerska in laška vina!
Štajersko. — Na Slatini so dobili narodnega župana g. Korona. — V Šoštanju so imeli občinske volitve od 26. do 31. oktobra; zmagali so narodnjaki. To je zopet lep napredek Štajerskih Slovencev! Naprej!
— V Slovenski Bistrici so zmagali Slovenci pa v okrajni zastop; vsled tega dobe Slovenci v roke tudi okrajni šolski svet in okrajno hranilnico. Slovan gre na dan! Slava takim volilcem! — V Konjicah imelo je shod tamošnje katoliško-politično društvo; predsedoval je dekan preč. g. Voha. Poslanec Robič je izjavil, da slovenski poslanci uajbrže ne bodo več mogli ostati v Hohemvartovem klubu. Celjska »Domovina1* odobruje to izjavo in izraža želio, da bi slovenski poslauci postavili temelj »slovanskemu klubu“. — Čitalnica v Brežicah bo imela 13. t. m. veselico. — Pri sv. Petru pod Gorami je bil 30. okt. slovesno za župnika umeščen deželni poslanec dr. Lipold. —• V Slovenskih goricah imajo hudo grižo.
— Gospod Franc Lenček na Blanci, veleposestnik in okrajni načelnik, dobil je zlat zaslužni križ s krono. Mož je vrl rodoljub.
— „Celjska Domovina“ bo izhajala po novem letu po trikrat na mesec. Prav tako! —
Amerika. — „Amerikanski Slovenec“ prav lepo napreduje. Prav veseli ga smemo biti, ker po njem so duševno združeni vsi Slovenci po celem novem svetu. — V zadnji številki, ki nam je došla, poživlja vse svoje čitatelje, naj se upišejo kot podaniki »Združenih držav". V ta namen treba vsakomur dokazati le to, da je živel v Ameriki vsaj že pet let.
Pa tudi Hrvatje so se začeli gibati po izgledu Slovencev. V Čikagu izdajajo tednik, ki je do pičice enak „Amerikanskemu SIo-vencu11; imenuje se pa »Hrvatska Zora". Ta list čitajo tudi Slovenci, zlasti oni v Čikagu, kjer jih je precej veliko. Iz tega lista smo se prepričali, da v čikagu in Jol-lietu je par dobrih slovenskih glasb, ki svirajo pri koncertih in plesih. Čudno, v
tem oziru smo jako na slabem celo tu v stari domovini !
Hrvatje izdajajo tudi v južnej Ameriki hrvatski tednik pod naslovom »Slavjanski Glasnik".
Woifov slovensko - nemški slovar. Kakor je znano Slovencem, izdeluje prof. M. Pleteršnik že več let slo v en s k0-11 emški del Wolfovega slovarja. Po prijateljski roki smo dobili prvo tiskovno polo, ki seje tiskala v nekoliko izvodili z namenom menda, da si jo ogledajo strokovnjaki. Posebe pri-dejan listič kaže »Naglasna in diakritičua znamenja14, katera so se rabila pri slovenskih samoglasnikih, potem pri samoglasnem r in 1—u (spirant w). V slovarju samem so začetne slovenske besede debelo ali tolsto tiskane, vse naslednje pa običajno. Črke so jako razločne, kakor je sploh ves tisk razločen iu čist; vidi se, da so črke nove. Naglasna in diakritičua znamenja se tudi prav dobro podajejo, očesa ne motijo. Za slovensko besedo sledi takoj posamična aii skupina nemških besed, in če treba, potrjuje se s skrajšanimi imeni pisateljev, kateri rabijo isto besedo. Tu in tam se imenujejo tudi kraji, kjer je v rabi ali zabeležena. Kjer dobiva beseda v raznih lu-ajših ali večih zvezah v obliki stavkov različen pomen, navajajo se tudi take zveze. Tudi se pojedine besede, če se rabijo skrčene, podajejo v popolni obliki, ali pa se naznanja izvor, na pr. nemški, italijanski itd. Vse to se vrši v najkrajših oblikah in se prav previdno gospodari s prostorom.
Prvi pogled kaže na praktično porab-Ijivost pri vsem tem, da se varuje znanstvena stran dela. Ker bode delo dosledno izvršeno jednako prvi, za poskušnjo podani poli, sodimo, da bo zares ustrezal ta del težko pričakovanega Wolfovega slovarja popolnoma praktičnim potrebam in to ne le Slovencev, ampak tudi ostalih Slovanov in drugih narodov, kakor bode zajedno odgovarjal sedanjim znanstvenim zahtevam slovarskim. Glede na poslednje terjatve izrekamo, da nas je prva pola razveselila prav zaradi tega, ker smo se bali, da bi pri slovarju ne zagazili v preobširno znanstveno razpravljanje, etimologizovanje in jezično primerjanje. G. prof. Pleteršnik nas je, dasi kesno, rešil tega strahu, in 11111 bode slovenski narod posebno hvaležen, kakor v obče, tako tudi na to stran. Slovensko občinstvo, kakor menimo iz tehtnih razlogov, bode jako veselo Pleteršnikovega truda, a prav zate-gadel želimo, da bi se ta slovensko-nemški slovar tiskal v po v olj ne 111 številu iztisov. Kajti ne čaka ga le z nepotrpežljivostjo samo slovensko naobraženstvo z mlajšim naraščajem vred, ampak čakajo ga tudi tujci. Nas na pr. slovanski učenjaki že davno poprašujejo in nadlegujejo, naj bi jim vendar poslali kak slovensko-nemški slovar ne da bi jim mogli postreči, kakor bi to storili radi.
Zato bi jako priporočali, da naj se ta slovar tiska ne morda v kakih 3000 izvodili,
1	kakor se govori o taki nameri, ampak vsaj v kakih 6000—7000 eksemplarih. Pomisliti je, da razumništvo slovensko se je pomnožilo in da tujstvo je tudi v večjih dotikali in zvezah- z našim narodom; naša raznovrstno kvalifikujoča se mladina tudi bode sezala raje po tem nego po vsakem drugem slovarju, a duševna škoda raste vsako leto, če se pogreša kak slovar. Zato bi bila bojazen neumestna, češ, da bi se natis ne razprodal. Danes smo vendar bolj utrjeni v jeziku, in to, kar je dognal Pleteršnik z velikim trudom, ne mine ali zastari tako nagloma, kakor se je to zgodilo pri nemško-slovenskem delu istega podjetja. In še Cigaletov nemško-slovenski del bi se poprodajal v veči meri, ko bi ne bili toliko neokretni, da ne oddajo tega slovarja raznim knjigarjem na prodaj, temveč ga menda hranijo na jednem in istem mestu v Ljubljani ter s tem obtežnjejo razpredajo med narodom, oziroma med tujci.
Kolikor so nam poročali, dotiska se \Volfov slovensko-nemški slovar, ki bode ob-sezal v obliki Cigaletovega dela okolo 80—100 tiskovnih pol, v kakih 2 letih. „Sl. Svet."
RAZNOTEROSTI
Slovanske drobtine. — Ruski zunanji minister Giers vme se z juga (lomov v decembru. —
Ruska vlada izdala je naredbo, da vsi delovodje v tovarnah morajo do konca t. 1. znati ruski. — Slovansko dobrodelno društvo v Petrogradu pripravlja se, da bo v maju 1803 slavilo 25-letuico svojega obstanka. — Hrvaški sabor se snide koncem t. m. — V Karlovcih zboruje zdaj srbski cerkveni sliod; otvoril ga je kraljevski komisar baron Nikolič. — Papež je 5. t. m. sprejel v avdijenci ruskega velikega kneza Sergija in njegovo soprogo; razgovor je trajal pol ure. Potem je Sergij posetil papeževega tajnika Rampolla, ki je poset takoj vrnil. — V grebu postavijo velik spomenik iu kip velikega hrvaškega pesnika in generala P v e r a d o v i e a. Plača ga neki dobrotnik, izdela pa slavni kipar Ivan K e 11-(1 i i, — V Belgradu je izšel slavni epos črnogorskega kneza Njeguša »Gorski vijenac11 že v 11 iz-danju. Ta znameniti epos preložen je že v mnoge evropske jezike. —
Izseljevanje i* Galicije v Ameriko vrši se v toliki meri, da je to začelo že skrbeti merodajne kroge. Toda uzroke iščejo tam, kjer jih ni; tj e kaj pa ne grejo, kjer bi jih našli. O uzrokih tolikega izseljevanja pisal je neki posestnik iz Kolo-mejo v levovskih časopisih; njegovi dopisi so zbudili splošno zanimanje. Jedro teh dopisoy je naslednje:	....
Tolikemu izseljevanju so edini uzrok židovski oderuhi, ki čedalje huje spravljajo kmečki stan na beraško palico. To je očitno (zlasti v bolj goratih
krajih), kjer se dan za dnevom lia stotice posestev proda na dražbi; tožnik je skoro brez izjeme žid, toženec pa izsesani in sestradani kristijan. V malenkostnih (bagatelnih) tožbah zadošča prisega tožilčeva; znano pa je, kak6 z lahkim srcem židovski špekulanti prisegajo po krivem. — V Galiciji nahajajo se vasi, kjer je en sam žid do sto kmetov povsem pognal iz hiše s trebuhom za kruhom po svetu. Dopisnik navaja tudi izglede. Židovski žganjar v T e k u č i neki Moško S c h e r r prihaja domov le ob židovskih praznikih, vse druge dni pa tiči v Pajcenižni, kjer je okrajno sodišče, da tam rubi in tožari kmete iz Tekuče in okolice. Vse tamošnje prebivalstvo je obubožalo, a nad polovico posestfv je že popolna lastnina imenovanega zida. Dopisnik svetuje, da treba gališkega kmeta varovati pred židovskimi oderuhi, ako se hoče zabraniti izseljevanje v Ameriko.
To so pač žalostni odnošaji. Slovenci hvalimo Boga, da med nami se židovstvo ni popelo do tolike moči in veljave. Gališke razmere pa naj nam bodo v svarilo, da ne bomo tudi v prihodnje redili gada na svojih prsih.
Avstrijski kmečki stan čedalje huje propada. Najnovejše številke sijano dokazujejo to bridko resnico. L. 1868 imel je ves ta stan 1500 hipotekarnega dolga, kateri je do 1. 1890. narastel na 2350 milijonov; dolg seje torej v samih 22 letih pomnožil za več kot 818 milijonov, kar znaša 54%. Vas rodovitni svet v Avstriji ceni se na 7000 milijonov ('kar je naj hrže pretirana vrednost!,); tako je torej žo dobra tretjina sveta zadolžena do svoje prave vrednosti. Ako se plačujejo obresti le po 4%‘A (a gotovo več!) in l°/0 za amortizacijo, treba je skoro 128 milijonov na leto; in ker tieba p'a':evati 79 milijonov davkov, kaže se nam avstrijsko kmetijstvo obteženo s 60% svoje vrednosti.
Toda to niso še vse težave kmečkega stanu ; on mora plačevati še druge stroške, ki niso majhni. Največji med temi so tožni in eksekutivni stroški. Dražbe se neznansko množe. L. 1868. našteli so 5074 slučajev, 1. 1890. pa že 12.513, V vseh 22 letih bilo je 220.328 kmečkih posestev prodanih na dražbi.
Da pri takih odnošajih mora ubožati kmečki stan, to je naravno. Iu da uboža, dokazal je tudi zadnji ljudski popis 1. 1890., pri katerem so našteli neizmerno manj konj, goved ovac in drugih domačih zivalij nego 1. 1880.
ot*nošaji morajo skrbeti vsakega državljana in človekoljuba. Zato bi bilo le želeti, ko bi poljedelski minister prišel vendar enkrat že na dau z ono toliko obljubovano agrarno reformo.
(Dobro in po ceni.) Znani župnik B. Kneipp v Worishofenu, čigar zdravljenje z vodo se vedno bolj priznava in po svetu razširja, je kakor znano nasprotnik vseh razburjajočih jestvin in pijač, zlasti zametuje kavo, čaj, žgane pijače, tobak itd. Posebno se vojskuje zoper bobovo (prekmor-sko) kavo, ker tej strupeni pijači očita, da ona dela otroke in ženske tako slabotne, brezkrvne in bledolične. Kneipp priporoča, naj se bobova kava vsaj za polovico zmeša s sladilo kavo, kdor sladile kave noče čisto same uživati. S tem se odstranijo škodljive lastnosti bobove kave. Tovarni F r a n c K a t h r e i n e r j e v i h dedičev na Dunaju in v M o n a k o v e m se je po mnogih poskušnjah posrečilo, da zna iz slada izdelovati prav tečno, lepo in prijetno dišečo kavo, ki redilne snovi še bolje razdeluje, kakor je to zahteval župnik Kneipp. Zato je župnik Kneipp samo tej tovarni dal pravico, da sme svoj izdelek, ki pomeni velik napredek na polju ljudskega živeža, „v celih zrnih" prodajati pod imenom Kathreiner-Kneippove sladile kave.
. Občinski pravnik.
Ta naslov smo dali posebnemu predalu, v katerem bomo zanaprej razpravljali taka postavna določila in take naredbe avtonomnih iu politiških oblastev, katere se nam kažejo posebno važne, koristne ali potrebne za naše občine, občinske predstojnike in opravnike iu sploh za vse tiste, katerim iz teh določil in naredb izvirajo posebne pravice in dolžnosti. V teli svojih razpravah se bomo v prvi vrsti ozirati na občinsko gospodarstvo, katero, kakor posnemamo iz mnogih poročil, ki nam dohajajo od raznih stranij, ni še povsod tako urejeno, kakor bi bilo želeti v korist občinam in njihovim oskrbovancem. Nerednosti v občinskem gospodarstvu pa dajejo povod mnogim pritožbam, prepirom in nemirom v občinah, in zakrivljajo mnogo nepotrebnih stroškov in zgnb, ki padajo slednjič vse na ramena tlačenih davkoplačevalcev. Z a tč smo si postavili nalogo s primernim, vsem občinskim zastopnikom in opravnikom lahko razumljivim poukom v to pripomoči, da se take nerednosti zaprečijo in polagoma popolnoma odpravijo.
Začeti hočemo z inventarjem ali popisom občinskega premoženja.
V	jeseni lanskega leta je naš deželni odbor s posebno okiožnico pozval vsa občinska predstojništva (županstva in gospodarske svete) in vse cestne odbore, naj sestavijo nove inventarje občinskih, oziroma cestno-okrajnili premoženj, naj jih predložijo potem postavnim občinskim ali okrajnim zastopom v obravnavo, potrjene pa v dveh odpisih deželnemu odboru, kateri pridrži enega v svojem arhivu, drugega pa povrne, komur gre. Kakor smo poizvedeli, ugibajo nekateri župani in drugi občinski in cestno-okrnjni zastopniki, kaj prav za prav pomenja ta naredba in kaj namerava deželni odbor ž njo doseči? Med njimi so celo taki, kateri sumijo in se bojč, da se zahtevajo inventarji v namen kakega novega obdačeuja, ali vsaj zaradi odmeijenja ekvivalenta od premoženj in dohodkov razkazanih v inventarjih. Vse take bojazni in siimnje so prazne. Deželni odbor bi občinam in njihovim prebivalcem pač veliko
raje olajšal vsa njihova javna bremena nego pomagal jih množiti. O11 ni glede odmer-jenja in nalaganja davkov in davščin v prav nobeni zvezi s finančnimi oblastmi. Če zahteva natančne in postavno rešene inventarje vseh občin in cestnih okrajev, zahteva jih samo za to, ker so inventarji potrebna podlaga vsakemu rednemu gospodarstvu, prav posebno pa gospodarstvu z javnim premoženjem, ktero stoji pod nadzorstvom višjih oblastev. Inventar je na eni strani potreben tistemu, čegar premoženje je v njem popisano, na drugi strani pa je potreben tudi kontrolnemu ali nadzorovalnemu oblastvu. I11 ker govorimo ob občinskih in cestno-okrajnih inventarjih, recimo, da so inventarji potrebni občinam in cestnim o-krajem, oziroma njihovim zastopom, kteri morajo imeti natančno popisana svoji skrbi izročena premoženja, da v teh popisih lahko zabilježijo vsako spremembo, da lože varujejo premoženje vsake škode in zgube in da morejo sploh gospodariti na zanesljivi podlagi. Zlasti pa je potreben inventar vsakrat, kedar po vsakih volitvah novi za-stopi sprejemajo gospodarstvo od starih.
Brez inventarjev ni misliti pravilne in previdne izročitve javnih premoženj iz enih rok v druge. Na drugi strani pa je dobro in potrebno, da hrani tudi deželni odbor inventar vsake občine in vsakega cestnega odbora v namen, da na zanesljivem temelju presoja občinske preudarke in račune in da lože sodi, kdaj ima dovoljevati prodaje, zakupe, posojila in kdaj ne. Sicer pa je inventar tudi zaradi tega neobhodno potreben, ker je župan oziroma načelnik gospodarskega sveta in cestnega odbora odgovoren za vsako spremembo v premoženjskem stanju, koje je razvidno edino le iz inventarja.
Po tem takem mora starešinstvo in mora cestni odbor, kateremu je na tem, da se pravilno in pošteno gospodari z občinskim oziroma cestno-okrajnim premoženjem, za to skrbeti, da si napravi natančne inventarje ali popise občinskih, oziroma cestno-okrajnih premoženj.
2. hiše in njih vrednost, ktero je ceniti po 20 kratnem znesku dejanske ali pri-merjene najemščine. Če n. pr. občina sama rabi svojo hišo, naj se preceni, koliko najemščine plačujejo v dotičnem kraju od take hiše, in dvajsetkrat pomnožena ta na-jemščina kaže vrednost hiše;
3. premičnine, kakor pohištvo, opravo občinskega urada, orodje, stroje itd. z napovedano vrednostjo vsake posamezne stvari.
4. glavnice, ktere je občina ali cestni odbor naložil pri javnih upravah, kreditnih zavodih ali tudi pri zasebnikih; o njih bodi povedano, po kakih pogojih in kdaj se ima jo občini ali cestnemu odboru povrniti in kako so zavarovane; potem tudi obligacije o katerih naj se navedejo nominalna vrednost, dotični napisi in številke.*)
V županijah, katere obsegajo več davčnih (katastralnih) občin, napraviti je za vsako njih poseben, za skupno premoženje cele županije pa tudi poseben inventar.
Vrednost skupnega premoženja je razdeliti med posamične davčne občine po meri neposrednih državnih davkov, ki jih vsaka njih plačuje oziroma po meri doneska, ki ga ima vsaka občina plačevati za skupne potrebe cele občine, ^ in tako izračunjene vsote upisati je v dotlčne inventarje kot deleže skupnega premoženja. Enako je ravnati z morebitnimi skupnimi dolgovi.
Inventarji naj razkazujejo med aktivnim premoženjem:
1. Vse zemljiščno posestvo z napovedjo krajev, kjer leži, parcelnih številk, površja in vrednosti, za ktero je vzeti 20-kratni čisti dohodek, kakor je razkazan v davkar-skih posestnih polah ; vse občinske ceste, poti in vode in vsa o času, ko se sestavlja inventar, še ne v last razdeljena občinska zemljišča. Kjer so se občinska zemljišča med Občinarje v last razdelila, tam naj se med opombami navede dotična deželna postava ;
Popis pasivnega premoženja naj pa obseg« :
Dolgove, ki so se naredili pri javnih kreditnih zavodih (posojilnicah) ali pri zasebnikih; povedati je o njih, ali so zavarovani z upisom v zemljiško knjigo ali ne ; ali obstajajo o njih kake pogodbe ali dolžna pisma, ali pa niso nikjer zabilježeni; s katerim odlokom je deželni odbor dovolil do-tično posojilo, koliko je bilo izvirnega dolga,
*) V poprejšnji dobi se je upisala v inventar tudi vrednost lovske in ribarske pravice, poprečno zra-čunjena po dotični najemščini. Zdaj je pa to nehalo, ker te pravice v istini niso občinske, marveč se imajo dotični dohodki deliti med posestnike zemljišč, ki se nahajajo v lovski pokrajini, oziroma med posestnike pobrežnih zemljišč.
koliko se je že plačalo, kako in v katerih se ima poravnati ostali dolg.
Aktivnih in pasivnih zastankov, kateri prihajajo od navadne letne uprave in so razkazani v letnih računih, ni treba sprejemati v inventarje.
Razume se samo po sebi, da je v inventarju vestno izkazati vsako spremembo, ki se v teku časa dogodi v premoženjskem stanju.
(Dalje pride.)
Hiša št. 17 v Tornimi
Selitvam;, tveisse und farbige Seidensloffe
won 45 kr. bis fl. 15.65 per Meter — glatt und gemustert (ca. 240 verscli. Qual v. 2000 verscli. Parbeu, Dessins ect.) vers. roben- und stiickiveise porto- u, zollfreidieSeiden-Fabrik G.HEFllHE-BERG (K. u. K. Iloflief.), ZURICH. Muster um-gfchend. Briefe kosten 10 kr. Porto.	(1)
JA. V
ALENTINCIC
naslednik A. Riedl-a
v Gorici, za Mesnicami (Morelli) 9 izdeluje reči iz srebra in brona, cerkveno opravo, svečnike, svetilke, ostenzorije, kelihe itd. itd. Popravlja stare oprave s srebrom in pozlačenjem na ognju ; izdeluje tudi kakoršnekoli strelovode vse po najnižjih cenah.
O
"rS
A*
i-H >
(M O
^
OJ .. rO ;>
- CM > ^
. O 1—1 P4
&
JOSIP BISIAK
v Raštelju št. 3. Zaloga usnja
iz prvih tvornic domačih in tujih ter vsakoršnih rečij, ki se potrebujejo v čevljarstvu, sedlarstvu in kujigovezlvn.
Dalje zaloga vrvij vseh vrst. Vse na drobno in na debelo po takih cenah, da se boji ne tekmovanja.
Zaslop najznameuitejše tvorni ce nepremočljivih streh za vozove.
<
•<
>-t >—
a> en 0<*C!
pismeno ali pa ustmeno Mežner v Tornimi h. št. 17.
Nadučitelja Jauk. Lebana
Iskrice
3. zvezek prodajajo se
V
v GOIIICI
po 25 kr. — po posti poslana pa po 28 kr.
dalje v zalogi:
E. Klavžarja mehko vezan po gl< 1.60.
po 60 kr. mehko vezan. Ant. Zavertanika -
Uspeh
po oglasih
Francoska dreta po 65 kr. zavoj.
doseže se, ako so o-glasi dobro sestavljeni in izvršeni, dalje, ako se izberejo pravi časniki za oglašanje.
V ta namen obrniti se je na razpo-šiljalnico oglasov (Annoncen - Expe-dition)
Rudolf Mossc, Wicn, I. Seilergasse 2.
Ta tvrdka daje brezplačno vsa pojasnila 111 pošilja na pogled načrte oglasov. Zaračuni se vselej le izvirna vrstna cena raznih časopisov z dovoljenimi največjimi popusti pri večjih naročilih, tako da po tem zavodu prihrani lahko vsakdo mnogo stroškov.
Iljliejl II 11JB0LJŠ1
vencev in trakov sa vence.
in druge reci za olepšanje rakev, zlate i srebrne črke, voščene sveče itd. itd.
povzetji.
Vse po najnižih cenah priporoča
K. It i e s s 11 e v & Sili
v nunski ulici št. 10. v GORICI.
5 do 10 gld. na dan
gotovega zaslužka brez kapitala in rizika ponujamo vsakomur, kdor hoče prodajati postavno dovoljeno srečko in državne papirje. Ponudbo pod « LOSE » pošiljati je podnaslovom: Annoncen- Expedition J. Dunneberg, Wien, I. Kumpfgasso 7.
Kdor hoče pripravljati dobro kavo, kupi naj si
Oelz - oyo kavo
••
Olz-ova kava je najboljše kavino primesilo Olz -ova kava nima vsebi krušk, ne repe, ne sirupa. Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin.
a
•n
c5
«
•rt
o5
k
%
Čebelno-voščene sveče!
j.
n MB O	GL	o
Solkanska cesta št. O. v H O It I C I
Sveče iz pravega čebelnega voska izdelujem in prodajam po 2 gld. 45 kr. kilo.
Za pristnost sveč pod mojo postavno protokolovano znamko, zagotavljam popolno jamstvo. Kdor drugače dokaže, dobi vsako odvzeto naročilo brezplačno in po vrhu še 100 gld. nagrade.
Priporočam so veleč, duhovščini in čč. cerkvenim oskrbništvom.
Čeke lno-voščeue sveže!
X
<
9
a*.
N»
a.
N*
B
Velika 50 novčna loterija.
Glavni dobitek
75.000
1. decembra žrebanje.
Tl
goldinarjev
SBEČKE PO 50 ki*, priporočajo : A. V. Jona — S. V. Pincherle in A. MichelstUdter & Comp. v Gorici.
Si Slanem občinstvu -SH m se priporočajo naslednji goriški 0 trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi: n 1 		
ji Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. j izdeluje I vsakovrstne voščene sveče I Vseh vrst medeno pecivo V Gorici prodaja te j sveče trgovec I A. Urbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi I Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške veuce, cvetlice in druge podobne reči.	Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.
	Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, rii in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
j Anton Urbančič | trgovec poleg Omana v j Gosposki uliei 1 prodaja raznovrstno 1 drobno in manufakturno j blago, sukno 111 drugo e blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve. , 1 sveče.	
	Franc Jakil na sredi Raštelja st. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
. Ivan Drufa 1 na Travniku J ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno I in na debelo.	
	Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1.
	Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže iii vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
j Ivan Reja i 1 krčmar „Alla Colomba“ 1 j za veliko vojašnico j I na desnem voglu v ulico j I Morelli, toči domača ■ | vina, in ima : j DOMAČO KUHINJO ! 1 Cene prav zmerne	
{ Anton Jerkič ; j fotograf v Gorici j v ulici sv. Klare.	
	Martin Poveraj civilni in \ojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
| Blaž Bitežnik ' j KAMNOSEK M vi rini ulici št. 24, na | dvorišču nasproti pošte, i I ima vedno v zalogi 1 I nagrobne spominke, j izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. J po svojih izyirnih načrtih	
Ivan Howanski { čevljar I v Gosposki ulici med 1 Omanom in Urbančičem.	
	Ivan Dekleva veletrzeczvinomv Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in frna istrij&nska ter bela dalmatinska. Pisaruica se nahaja v Magistratni ulici. — Prodaja na debelo
] Ivan Kavčič I veletrčec na Komu | ima zalogo STE1NFELDSKE PITE. I v sodčkih in steklenicah j ter I žita, moke in otrobij.	
j j G. Likar | v Gorici I Semeni ška ulica št. 10, 1 PRODAJA mašne in 1 šolske knjige in sv. po-I dobe, tiskovine za žu-| panije in duhovnije iz Ililarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske I potrebščine po mogoče i nizkih eenali.	Peter Draiček vStolni ulici (via Duomo) štev. Z ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobakja. Kava, sladkor, olje, r ž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
	Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Staroznano gostilnico j «pri Lizi“ j v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 ima 1 zdaj v najemu Franc Bizjak, I ki toči izborna in naravna vina, ima dobro 1 domačo kuhinjo ter sobe I sa prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je | shajališče Slovencev iz I spodnje Vipavske doline.	
	Karol Draiček PEK Ilira Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
	Ivan Velušček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
j Ivan Bajt | krojač v Nunski ulici št. 14, j v hiši Ililarijanske tiskarne.	
	Ivan Čotar krojač » Rabat iščti (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvn
| Ivan Cijan j krojač j v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim ro-1 jakom v mestu in na deželi,	
Tiskarna j Ant. M. Ob i nizi-j a priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, J ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.	
j ?$eter Birsa j gostilničar pri veliki cerkvi j (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postre-1 žba točna.	
EATBREINEft’
Neprekoien primesek navadni kavi.
Dobi se povsodi.
ZNEIPFOVA
SLADITA
JL V A.
Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.
^	■■""■■■■■h	rus	tun	»iimu	s	tu	vai sivci
/ / \ w ^
im* »\VfKN
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino i konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Braiitzer v BaMščii št. 16.
najemu
Alojzija Crliubicli-a
J SVEČAMA
K	Alojza	Baderja
N
M
N
N
N
N
M
H
H
H
N
M
M
K
N
N
M
N
H
N
K
N
K
H
M
M
K
N
H
K
M
N
M
M
N
M
v GORICI, Semeniška ulica 24.
Odlikovana na raznih svetovnih razstavah, na vatikanski razstavi 1. 1888. pa z
zlato svetinjo.
1. Ponuja častiti duhovščini in čast. cerkvenim oskrbništvom svoje sveče in torče iz čistega garantova-nega čebel n ega voska, izdelane pod nadzorstvom prečastitega knezonadškofijskega ordinarijata go-riškega; na vseh je pritisnjena tvor-niška znamka, protokolovana v registrih c. kr. oblastnije.
Cena znaša gld. 2.50 za kilo s plačilom po enem lelu ali pa s 3% popusta pri takojšnjem plačilu. Naročila čez 4 kile pošiljajo se prosto poštnine in stroškov za zavijanje.
2. Velikonočna sveča tudi iz čistege voska, okrašena z ploho-rezho, cvetlicami in pozlačenimi ornamenti, kar se dela vse v vosku.
3. Velikonočne sveče s slikami na olje in tudi okrašenimi z ornamenti v dozdevni slikariji.
4. Izdelujejo se tudi sveče in torče za razvitljavo in pogrebe itd. namreč.
a). Sveče voščene I. sostava po avstrijskem načinu gld. 2.20 kilo.
b). Sveče voščene I. sostava po lombardskem in beneškem načinu gld. 1.00 kilo.
Pogoji gornji.
5. Najfinejše kadilo Lagrima Orien-tale gld. 120 kilo.
6. Kadilo nižje vrste v zrnih 70 kr. kilo, kakor tudi storač in gumij Mirra.
Da so sveče iz pravega čistega čebelnega voska, garantuje se s 1000 gld.
Ifx:
’A
K
H
M
N
H
H
N
M
H
N
H
N
H
N
H
K
M
n
K
M
H
H
N
K
M
M
M
H
M
M
M
n
K
N
M
H
H
N
N
H
Kvvizdov
Cet za las«
proti prhljem in izpadanju las.
1 stek). kr.
Čebulno mazilo,
pospešuje rast las.
1 pouvica HQ Obliži za kurja očesa 1 škatljica 35 in 7JJ kr. Tinktura za kurja očesa in brada ice. 1 steklenica 35 kr.
i
m
Konjak z železom, za zboljšanje krvi 1 steki, i gld. 4g kr.
Ribje olje, 1 steklenica 70 kr. in 1.4 gld.
Franco o žganje, 1 steki. B5 kr.
Trpotče sok,
proti kašlju in hripavosti otrok,
1 steki. 35 kr.
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga
Kreisapotheke in Korneuburg b. Wien
PH. MAYFARTH COMP.
1!
Tovarne Poljedelskih strojev
Dunaj II., Taborstrasse K. 76.
Odlikovane s prvimi cenami na vseh večjih razstavah.
Izdelujejo najboljše:
606 delavce?.
orala
1=, 2=, 3= in 4 krilna. Itrave in valjarje
za njive in travnike. Stiskalnice
za vse namene, za vino in sadje.
Sušilnice
za sadje in zelenjavo in druge namene. Samostojno delujoče patentov an e
škropilke za trte in rastline.
mm
Slamoreznice
mlatilnice na roke, na gepel in na par. geltel, sadne mline rezalnice za repo, stiskalnice za pičo
patent. čist'Jn'ce za žito, robkaliiies,
Obrtni pralni stroji. Katalogi brezplačno. — Zastopniki se iščejo.
OOOOOOOOOOOOOOOOOCKfo
OZNANILO.
Tvrdka Franz Katlireiners Naelifolger
na Dunaju in Monarkovein
izdeluje sladno kavo z okusom bodove kave, kateri prodaja z mojo sliko in podpisom.
To se godi z mojim izrečnim privoljenjem, ker prepričal sem se, da v tej sladni kavi z okusom bobove kave ni onih škodljivih snovij, katere se pod imenom nkofein“ nahajajo v bobovi.
Nasproti temu ima KATHREINOVA sladna kava to prednost, da lahko vsakdo, tudi nasprotnik slad nega okusa, opusti pravo bodovo kavo ter namesto nje dobi veliko bolj ZDRAVO in REDILNO pijačo, kar bi koristilo tudi našemu poljedelstvu.
Wo r i s h o f e n, 1. marca 1892.
S. K S E I 1* P
katol. župnik.
ooooooooooooooooooo«
Izšla je zanimiva knjižica:
Vprašanja in odgovori
o
uravnavi vrednote.
To je pouk o novem denarju. Stane 10 kr. Dobiva se v bukvarnali.
J	Najboljše	sredstvo za	p
MT ŽELOIIEC,	j
katero želodec in opravila prebavnih delov ži- h* vota krepča in tudi odprt život pospešuje, je j^
tinktura želodec, fj
katero pripravlja
Gabrijel PICCOLI,
lekar „ pri angelju “
v Ljubljani na dunajski 4 cesti.	4
Cena	1 steki. 15 novcev.	4
«J lzdelovatelj	razpošilja to tinkturo v zabojčkih	po	^4
12 steklenic in več. Zabojček z 12 steki, stane % A gld. 1-36; s 24 gld. 2'GO; s 36 gld. 3'84 ; s 44 A
K gld. 4-26; 55 steki, tehta 5 kg. s poštno telo in K j velja gld. 5-26; 110 steki. gld. 10'30, Poštnino A plača vedno naročnik. Dobiva se v vseh lekar- A »c	nah	v	Gorici in	na Primorskem.	»o
D
m
v Raštelju st. 7 v Gorici
prodajaln ica drobega in nflrnberškega blaga
na drobno in na debelo.
Jedino in n^cenejše knpvaiišče.
Posebna zaloga
za kupovalce in ra/.prodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov:
Na sredi Melja št. 7.
I Dobra ka va
Morite iapijice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniš? želodčne bolesti. Prav Izvrstno vst.rezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu: za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti ¥ Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B- liovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkiczg G. Piccoli, m Djud. Grečelna „pri Mariji pomagaj“ ; v Po-stojini v lekarni Baccarcich, » Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
»iti
ir.evr.ev.
Ej
Si
s
n
V	vin
ANTONA BREZEL-a
Za mesnicani (Morelli) št. 12
prodaja sc vino I. vrste, teran iz Yi znanj a po 17 kr. liter, toda ne spod 56 litrov.
Obračati se treba do Antona Brezel-a na Tržaški cesti št. 11 ali pa v gostilno Al Sole za mesnicami.
^ Ono vino se prodaja na drobno po 28 kr. v gostilni
P Al Sole.	g-j
Bazstva v
PABIZ1J
Zlata svetinja
Uspeh zagotovljen Poskusite, da se prepričate
Tord-Tripe
mori miši podgane in krte
brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fosfora.
Uporaba lahka ”ifefM" Uspeh gotov. Cena: 50. Lr. zavitek.
Zaloga za celo deželo Goriško - Gradiščansko v drogerijah pri Ant. Mazzoli-ju v Gosposki in Vrtni ulici.
Anion Borlololti
kamnosek
v ulici Treh Kraljev (Tre Ke) št. 8 ima vedno v zalogi nagrobne s p o m i n k e in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
»a
EFUBUuUE
FtUUfCMSBj
le s KATHItEOfER-jcvo Kneipp-ovo SLADNO KAVO
za primeso.
DOBIVA SE POVSODI.
Pred ponaredbami se svari.