MOŽ T SlĄl SUkiliL Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Botim vas, gospod Fernand,« je milo in proBeče vzkliknil, »nikar ne izgubljajva časa! Koj pojdiva na policijski komisarijat, pa vzemiva Lefšvra in četo policistov! Lepo vas prosim, poj'diva nemudoma!« Mož v sivi suknji se je mirno iznebil prstov, ki so ga krčevito grabili za roko, in dejal: »Zaenkrat ne bova šla na policijo, ako vam Je prav, gosppd podprefekt! Ne pozabite, kaj ste bravkar sami povedali! Če bi silili v gospodično iVaillant, bi utegnila skočiti v jarek in bi nesla Bkrivnost o vašem sinu s seboj v smrt —!« »Moj Bog, prav govoritel« je zastokal ne»rečni oče. »Pa kaj naj storim? Za božjo voljo, povejte, kaj naj storim!« »Oisto lepo mirno bova sedajle šla v Les Colomblers. Za take slučaje imam vedno pripravlienega osedlanega kohja v gostilni ,Pri treh kraljih'. Čisto blizu je. Pripeljite svojega konja, pa pojdite z menoj!« »Ampak —!« »Prosim vas, nikar ne ugovarjajte!« ga je kratko prekinil detektiv. »Vsaka minuta je lahko usodna!« In molče ga je gospod Leblanc ubogal. Na mah je postal pokoren kakor otrok. Mali, suhIjati mož v sivi suknji je dobil popolnoma v oblast njegovo voljo in njegovo mišljenje. Izprva sta molče jezdila po samotnem kolovozu. Gospodu Leblanc se je obupno mudilo, neprestano je poganjal konja. Mož v sivi suknji je nekaj časa potrpežljivo jezdil za njim, končno pa ga je ustaviL »Stojte! Konj vam bo opešal, gospod podprefekt! Jezdiva korakoma, da si opomore! Tudi par reči vas moram &e vprašati, preden prideva do hiše.« Gospod I>eblanc jo ubogal. Saj je bil v resnici r,Łm bolj utrujen ko njegov konj. »Najprvo mi povejte, kako peč imate v vaši spalniei,« je vprašal detektiv taH* nepričakova>ao, da ga Je podprofekt strme pokiedat »Da,« je dejal, »lepa, velika peč je v spalnici, prava starina, kakor je vobče vsa oprema v gradiču starinska.« »Ste pred kratkim kurili v peč? »Sevedal Vsak dan kurimo. Vreme je bilo zadnje tedne zelo hladno.« »In kaka je vaša postelja?« »Lepa, starinska,« je odgovarjal gospod LebIanc, vse bolj začuden nad nenavadnimi vpražjanji. »Mislim da stoji v hiši že dve, tristo let. |Edini kos je, ki je ostal od nekdanjega pohištva, jvse drugo je prodal oskrbnik rodbine Mainers, preden je država zasegla posestvo in hišo. Ne |yem, zakaj postelje tudi niso prodali. Morebiti, |ker je pretežka in ker je z vijaki pritrjena k tlom. »Hvala lepa! Stvar je zelo zanimiva!« je deJal detektiv suho. »Sedaj pa mi še povejte, ali jje še kje v bližini kaka stavba, kl je tudi zgodoivinski zanimiva.« »Mislite stavbo iz Sestnajstega stoletja, iz dobe hugenotov?« »Da.« ; »Take ni nobene več v Bourg-le-Roi. Mesto fe moderno, kakor veste, in Lcs Colombiers ja Wina hiša, lii je tod pkoli zgodovinsUi m po svo- i jem slogu vredna zanimanja. Morebiti da še tudi razvaline v Saut-de-Biche.« »Razvaline v Saut-de-Biche —?« »Da. V gozdu ležijo, pol kilometra so oddaljene od Les Colombiers. Pravijo, da je stalo kedaj tam gospodarsko poslopje, ki je spadalo h gradu. Druga ni več videti ko par polpodrtih zidov. Pred kakimi desetimi leti je požar uničil poslopje in občina mesta Bourg-le-Roi je del stavbenega gradiva porabila za novo mestno hišo. Kar je ostalo, je kup razvalin in ožganega lesovja.« Med temi pogovori je čas kmalu minil, AlenQon je ostal daleč zadaj in prijezdila sta v goščavo, v kateri je ležal gradič Les Colombiers. Črez dvajset minut sta se ustavila na dvorišču. Sluga je prihltel in pomagal gospodu Leblanc iz sedla. Mož v sivi suknji je sam skočil na tla. »Kaj je novega?« je vprašal slugo. Mož je skomignil z rameni. Nič da se ni spremenilo v zadnjih urah, je pravil. Hlapca da sta še na atraži pred spalnico, vrtnar pa da stoji s svojiml ljudmi spodaj ob jarku in gleda v zadelana okna spalnice ter se čudi, kuj da počenja zblaznelo dekle v zaklenjeni sobi. Gospa Leblanc si je opomogla iz težke nezavesti in leži v n]-,ednici na divanu. ]_Jihče da nl videl gospodične iVaillant in tudi o Ernestu in Lavernajru da ni Bledu. Mož v sivi suknji je dejansko prevzel po,veljstvo nad prebivalci gradiča, vsem se je to edelo samo ob sebi umljivo, nobeden ni ugovarjjal, tudi gospod Leblanc ne. »Preden vam morem pomagati, gospod Leblanc,« je dejal, »si moram v naglicl ogledati vaše 'posestvo. Trije vaši ljudje pojdejo z menoj. Močna bruna naj vzamejo, krampe in motike. Vi, gost.od podprefekt, in vaše žensko osobje, vi bodete JBtraŽili pred spalnico. Če bi gospodična Vaillant tkušala ulti, jo primite in predvsem skrbite, da 'iBi ne bo storila kaj hudega. Vaš vratar pa naj ostane s svojimi pomočniki na vrtu pod oknom spalnice. Saj zna plavati?« »Plavati —?« je zmedeno vprašal gospod Leblanc. »Da, plavati! Mogoče je vsekakor, da bi dekle skočilo v jarek —.« Gospod Leblanc je zvesto obljubil, da bo do pičice ubogal, In mož v sivi suknji je odšel s svoijimi možmi, oboroženimi z bruni, krampi in motikami. Naglo so šli črez mostič,prekoraeili park in šele ko so zavili v goščavo, je dejal detektiv svojim spremljevalcem: »Peljite me naravnost k razvalinam Saut-deBiche!« Možje so ubogali, nitl vprašali niso, zakaj hoče suhljati mož obiskati samotne razvaline prav v trenutku, ko gineva gospod Leblanc od strahu in negotovosti in ko napol blazno dekle čepi v njegovi spalnici in se morebiti pripravlja, da zažge hišo, ali pa si na strašen način konča življenje. Molče so hiteli skozi gošCavo in trdo za njimi je stopal tajni zaupnik gospoda notranjega ministra. V desetih minutah so zagledali razvaline. Stale so na široki jasi sredi skoraj neprodirne gošCave. Robidovje in malinovje je rastlo vsepovsod, da je bilo skoro nemogo.e blizu priti. Le malo je ostalo od nekdanjega gospodarskega poslopja. Kos zidu je molel kvišku, na drugi strani je še stal hišni ogel, vmes je ležalo kamenje, ožgano lesovje, zdrobljena opeka in sipine. _?a hip je mož v sivi suknji obstal in bistro opazcfval okolico. Nekoliko v stran na desno je bilo grmičje porezano in pohojeno, kot da si je nekdo nadelal zasilno pot. Detektlv se je obrnil in brez obotavljanja stopil po ozki s.ezi, njegovi Ijudje pa za njim. Pot je res peljala k razvalinam. Detektiv je zavil krog osamelo stene in poiskal med kamonjem in sipinami pripravno mesto, koder se je dalo priti v notranjost. Prcvidno je lezei črez razvaline, bati se je bilo, da sc uderejo tla in da pade v podzemeljske jame, kjer so bi!e kedaj kleti. Napeto je detektiv opazoval podrtje. Hipoma je zadovoljno vzkliknil in poklical delavce k sebi. Sredi razvalin, med lesovjem, opeko in robidovjem, napol zasut s sipinami, je ležal ogromen klesanec. Videti mu je bilo, da se je šele pred kratkim utrgal z visoke stene. Kamenje, opeka, prst in sipine so se udrle za njim in ga napol zasule. Grmovje je bilo sveže polomljeno in pohojeno. Na detektivovo besedo so delavci prijeli za krampe in motike tcr začeli odkopavati prst in sipine krog klesanca. Detektiv je stal poleg in jih gledal. In niso še dolgo kopali, ko so motike zadele na nekaj mehkega. »Odložite orodje'« ;'e zspovedal mož t sivl suknji. »Z rokami bodete laže in varnsje odgrebli, kar leži pod sipinami.« Grebli so — in odgrebli moško truplo. Kamenje mu je popolnoraa razbilo obraz, da ga ni bilo več poznati. Potegnili so truplo iz i-u§evin. »Po obleki bi sodil,« je dejal eden delavcev na detektivovo vprašanje, »da je kletar Lavernav.« Mož v sivi suknii ni rekel niti besedice. Nobena poteza v njegovem suhem, hladnem liou ni izdala zadovoljstva, ki mu je napolnilo dušo, zadovoljstva, ki ga čuti duhovit človek, ko najde da so njegove podmene, njegova sklepanja pravilna. Prišel je na sled skrivnostnemu počonjanju gospodične Vaillant —. Delavci so truplo spoštljivo odnesli v stran in pokril ga je s svojim lastnim plaščem. Nato so se iznova lotili dela. »Klesanec moramo odvaliti,« je dejal in delavci so pokorno spet zasadili krampe in motike v ruševine. Mali mož v sivi suknji je nastopal in zapovedpval tako odločno iu veljavno, da so ga brez vsakega ugovora ubogali, So na misc. jim ni prišlo, da bi ga vprašali, kaj namcrava ali kaj misli najti pod ru«c7inarr.!.