PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I eruppo Cena 40 lir Leto XXI. St 278 (6256) RAZKRITJA UGLEDNEGA AMERIŠKEGA ČASOPISA «New York Times» piše o dejanskem obstoju tajne večstranske atomske sile Atomske konice nameščene na letalih in izstrelkih Zahodne Nemčije in drugih držav NATO? - Bela hiša zanikuje - Komentar moskovskih «Izvestij» WASHINGTON, 22. — Bela hiša je danes objavila sporočilo, ki pravi, da so dali ameriške jedrske konice na razpolago zaveznikom NATO, toda hranijo jih ZDA in ne morejo se uporabiti brez izrecnega dovoljenja ameriškega predsednika. To so objavili v zvezi z novicami tiska, da so ZDA namestile ameriške jedrske konice na letalih in izstrelkih v Zahodni Nemčiji in v drugih državah NATO. Tudi v Londonu je zunanje --------------------- ministrstvo zanikalo trditve «New York Timesa«, da so ZDA tajno namestile jedrske konice na letalih in izstrelkih Zahodne Nemčije. Predstavnik Foreign Officea je izjavil: «Nemške oborožene sile niso opremljene z jedrskim orožjem, katerega konice ne bi bile pod strogim nadzorstvom Američanov.« Tudi uradni predstavnik bonskega ministrstva za obrambo je izjavil, da nemška letala in nemški izstrelki nimajo atomskih konic. Pripomnil je: «Vse ameriške atomske konice, ki so v skladiščih za uporabo nemških sii in drugih zaveznikov, so shranjene v ameriških skladiščih in pod ameriškim nadzorstvom, dokler ne bo to nadzorstvo ukinjeno s sklepom ameriškega predsednika«. V Haagu Je predstavnik nizozemskega ministrstva za obrambo izjavil, da ni res, da ameriške oblasti nimajo nobenega nadzorstva nad ameriškimi jedrskimi konicami, ki so v mirnem času pod ameriškim nadzorstvom. Nadaljeval je: «Na Holandskem so jedrske konice — in so vedno bile — takoj na razpolago nizozemskim silam v primeru potrebe, t.j. v primeru vojne. Drugače pa so te konice zaprte na Holandskem v posebnih skladiščih Pod edinim nadzorstvom ameriških odgovornih oblasti«. Članek v «New York Timesu«, ki Je bil objavljen včeraj, pravi med drugim: «Po trditvah krogov blizu Programa za atomsko orožje so že Pred šestimi leti tajno namestili ameriške jedrske konice na letala in Izstrelke Zahodne Nemčije in drugih zavezniških držav NATO. Kljub temu, da je bil predsednik obveščen o splošnem programu, se domneva, da niso včasih on in drugi visoki voditelji v veliki meri vedeli za specifične sporazume departmaja za obrambo z zavezniki NATO. Na podlagi kombinacije fizičnega in elektronskega nadzorstva ostanejo konice pod ameriškim nadzorstvom in zavezniki ne morejo uporabljati orožja brez izrecne odobritve ZDA. Na podlagi sedanjega nadzorstva nadzorujeta vsaj dva ameriška stražarja letalo, ki je » Premljeno z jedrskim orožjem, in Piloti nimajo dostopa v kabino za Pilotiranje brez dovoljenja ameriškega vojaškega osebja. Včasih pa Je po mnenju kvalificiranih krogov oilo to ameriško nadzorstvo bolj načelno kakor dejansko. Ta raztegnitev ameriške Jedrske z*n?gljlv°sti na NATO je sedaj vključena v politično debato o ustanovitvi zavezniške jedrske sile. Po mnenju nekaterih vplivnih članov kongresa ne more biti logične diskusije take sile, dokler ne bo v .DA in v Evropi večjega razumevanja stopnje, na kateri so zavez-' niki NATO že udeleženi pri lastni Jedrski obrambi. Zato omenjeni člani kongresa pozivajo Johnsonovo u-Pravo, naj bolj odkrito govori o sedanjih jedrskih sporazumih v NA Za sedaj pa uprava noče še razkriti tajnosti. Po treh dneh posvetovanj z državnim departmajem rj s komisijo za atomsko energijo m verjetno z Belo hišo je departma sa obrambo odklonil odgovore na vprašanja o opremi zavezniškega orožja z ameriškimi Jedrskimi konicami. V odgovoru na vprašanja, ail so ameriške konice nameščene na nemških vojnih letalih ali na izstrelkih, je departma za obrambo odgovoril «Departma za obrambo se drži načela, da ne govori o namestitvi, številu ali operacijah, ki se tičejo jedrskega orožja.« «V kvalificiranih krogih pa se je zvedelo, da ZDA poleg skladišč a-tomskih konic, ki bi jih uporabljali zavezniki v primeru vojne, nameščajo sedaj v nekaterih primerih konice na rakete na izstrelke in na letala nekaterih zaveznikov. Ameriško atomsko orožje se na primer namešča na lovska letala Zahodne Nemčije, ki so «v stanju pripravljenosti za takojšnjo reakci. jo«, se pravi da morajo biti pripravljena odleteti v okviru obrambe v napadalne namene v nekaj minutah.« List nadaljuje: ((Zvedelo se je tudi, da je ameriško atomsko orožje, nameščeno m, nekaterih izstrelkih «Pershing» ali na balističnih izstrelkih, ki dosežejo razdaljo 400 milj, in ki jih opravlja nemško osebje. Poročajo, da so bili sklenjeni podobni sporazumi z nekaterimi od osmih zaveznikov NATO, s katerimi imajo ZDA dvostranske sporazume o sodelovanju na sektorju atomskega orožja: Velika Britanija, Belgija, Kanada, Francija, Grčija, Italija, Nizozemska in Turčija. Vojaški argument za te sporazume je, da v primeru nekaterega orožja, zlasti za orožje «za pripravljenost na takojšnjo reakcijo« ne bi bilo dovolj časa, da bi prepeljali konice iz skladišča in jih namestili na letalu, ali izstrelku, kateremu je namenjena v primeru napada. > Na podlagi ameriških pogojev se domneva, da zavezniškim letalom, ki so opremljena z ameriškimi konicami, niso dovoljeni izvidniški poleti. Vendar pa je pred tremi leti departma za obrambo dal pobudo, da dovoli angleškim in belgijskim pilotom, da letijo z Izstrelki, opremljenimi z ameriškimi jedrskimi konicami. To pobudo je zadnji trenutek blokiralo posredovanje mešanega odbora kongresa za atomsko energijo«. List pravi zatem, da je omenjeni odbor prišel do zaključka, da departma za obrambo ne izvaja primernega nadzorstva nad vskladi-ščenim orožjem. Zato je sledila pobuda, da se okrepi ameriško nadzorstvo nad jedrskimi konicami, ki so vskladiščene v Evropi. Jeseni 1960 je pododbor za atomsko energijo organiziral inšpekcijsko potovanje po Evropi in prišel je do zaključka, da so sporazumi o nadzorstvu neprimerni Tako je na primer pododbor ugotovil, da se je ameriški poveljnik v Parizu zanašal na nestalne trgovske telefonske zveze v Evropi za vzdrževanje poveljstva in nadzorstva nad ameriškimi konicami, ki so bile dodeljene vojaškim enotam v Italiji in v nekaterih drugih državah NATO. Neki funkcionar, ki je tedaj imel opravka z nadzorstvom, je komentiral: ((Dejansko ni omejitve z izjemo čuta odgovornosti zaveznika.« ((Potovanju omenjenega pododbora je sledilo zelo tajno poročilo predsedniku Kennedyju, malo zatem, ko je ta prevzel oblast. Dve glavni priporočili, ki jih je vlada izvedla, sta bili umik balističnih izstrelkov ((Jupiter« iz Turčije in Italije in razvoj boljšega sistema fizičnega in elektronskega nadzorstva nad konicami, ki so dodeljene NATO. Sedanja sodba članov odbora kongresa je, da so sporazumi o nadzorstvu — sicer ne stoodstotno — zanesljivi do tolikšne mere, v ka- Najvažnejša vest včerajšnjega dneva je vsekakor sporočilo Bele mše v VVashingtonu, ki ponavlja, aa so dale ameriške jedrske konice na razpolago zaveznikom NATO, toda da jih hranijo ZDA in da se ne morejo uporabiti brez izrecnega dovoljenja ameriškega predseduj**- To sporočilo je bilo namreč objavljeno v zvezi s pisanjem «New rork Timesa«, da so ZDA tajno jjnle na razpolago konice in jih namestile na letalih in izstrelkih Za-jjodne Nemčije in drugih držav j ATO, med katerimi tudi Italije. je pisal med drugim, da ame. nško atomsko orožje nameščajo na lovska letala Zahodne Nemčije, ki s° v stalni pripravljenosti za takojšnjo reakcijo, in da nadzorujeta vsaj dva ameriška stražnika letalo^ ki je opremljeno z jedrskim orožjem, in baje piloti nimajo dostopa v kabino za pilotiranje brez dovoljenja ameriškega vojaškega osebja. V odgovor na vprašanje,, au so ameriške konice nameščene da nemških vojnih letalih ali izstrelkih, pa je državni departma za obrambo odgovoril, da se «drži načela, da ne govori o namestitvi, številu ali operacijah, ki se tičejo Jedrskega orožja«. Neki funkcionar je izjavil: »Dejansko ni omejitve glede uporabe atomskega orožja z izjemo čuta od. Ro.vornosti zaveznika.« Italijanski minister za obrambo Andreotti je v senatu zanikal trditve «New York limesa«, da so si torej voditelji •entagona pridržali samo teoretič-d° nadzorstvo, ter da gre za »jedrce naboje, ki so jih ZDA praktič-no dobavile zahodnonemški vojaški kliki.« — Newyorški župan pa se je predvčerajšnjim pritoževal, da sc ponoči prevaža atomsko orožje skozi mesto, predsednik tehničnega odbora newyorške občine o žarče-nju pa je izjavil, da bi moral departma za obrambo obvestiti županstvo, ali je mogoče, da se taki prevozi usmerijo po drugih poteh. V Rimu so se ob 20-letnici FAO pridružile državam članicam še tri afriške države. Ob tej priliki je predsednik Sen med drugim dejal, da pripravlja FAO svetovni načrt za kmetijski razvoj, ker je osnovno vprašanje hraniti človeštvo v prihodnjih dvajsetih letih. Načrt bo nakazal smotre proizvodnje, trgovine in potrošnje, da se spremeni sedanje porazno stanje. Boji v Južnem Vietnamu postajajo iz dneva v dan ostrejši. Včeraj so osvobodilne enote napadale najmanj v šestih krajih. Dean Rusk je dejal, da bi utegnila biti bitka v Drangu odločilnega pomena. vendar pa da se za sedaj ne predvideva odhod drugih ameriških vojakov v Vietnam. Glede govoric o posredovanju Romunije za pogajanja med Washingtonom in Hanojem, so funkcionarji ameriške vlade trditve o tem zanikali. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da je vendarle prišlo do kakih stikov, da pa je potrebna stroga tajnost. V Rodeziji so se nadaljevale stav-ke in demonstracije ter je prišlo tudi do spopadov s policijo. V Santo Domingo je predsednik vlade sporočil, da so preprečili poskus upora v Santiagu, organizatorje aretirali in da jih bodo postavili pred sodišče. teri je človeško mogoče uvesti tako nadzorstvo. Neki član odbora je rekel: ,Pri nekem zavezniku bi moralo biti popolno pomanjkanje dobre vere in surova akcija, da bi se neka konica uporabila brez ameriškega nadzorstva.’« «New York Times« objavlja danes samo izjavo Pentagona, da ne diskutira o razmestitvi jedrskega orožja, in pripominja, da je departma za obrambo, ki so ga vprašali za pojasnila pred objavo članka, samo poudaril rezervirano politiko na tem področju in na katero se sklicuje zanikanje omenjenega departmaja. Newyorški dopisnik moskovskih ((Izvestiju« podrobno poroča o članku «New York Timesa« in poudarja, da so si voditelji Pentagona pridržali samo teoretično nadzorstvo. List piše, da se je dva dni potem, ko so ZDA podprle resolucijo OZN proti širjenju jedrskega orožja, zvedelo, da Pentagon že zdavnaj dopušča bonskim silam dostop do jedrskega orožja. List dodaja, da ne gre za atomsko orožje, ki je na razpolago ameriškim silam v Zahodni Nemčiji, ali pa za skladišča jedrskih konic, ki bi na podlagi sporazumov NATO mogla ostati v skladiščih v raznih državah članicah NATO in ki bi jih države stvom. Garcia Godoy je dodal, da NATO mogle uporabiti samo v primeru vojne, ((temveč za jedrske naboje, ki so jih praktično dobavili zahodnonemški vojaški kliki«. List zaključuje: «Dva ameriška stražaria, da se zahodnonemškim revanšistom zabrani dostop do a-tomskih bomb: to je smešno in tragično.« Kakor poročajo v Bonnu, bo kancler Erhard na željo ameriške vlade obiskal Washington nekoliko prej, in sicer prvega decembra. Poskus upora v S. Domingu SANTO DOMINGO, 22. — Predsednik Dominikanske vlade Garcia Godoy je sporočil, da so preprečili poskus upora v Santiagu in da so organizatorje, skupno 39 oseb, aretirali. Godoy je dodal, da se je načelnik glavnega štaba vojske general Jacinto Martinez Arana znašel v središču upora, ko je bil poskus izvršen istočasno s prihodom čet medameriške sile v Santiago, ki so bile pod njegovim povelj- vojska in policija nastopata po njegovih navodilih za vzdrževanje reda, ter je pripomnil, da bodo krivci postavljeni pred sodišče. To sporočilo predsednika je izzvalo precejšnje presenečenje, ker se je prej govorilo, da so skušale upor izvesti desničarske sile, ki jih je vodil Alcibiades Espinosa. Godoy je sporočil, da je bil za zunanjega ministra uporniškega gibanja imenovan dr. Jose Brea, ki pripada ustavnim silam, in ki je sedaj v Rio de Janeiru. Danes je predsednik Qodoy sklical sestanek, kateremu so prisostvovali general A-rana, minister za oborožene sile Caminero, poveljniki mornarice in letalstva. NOVI DELHI. 22. — Predsednik indijske vlade Sastri je izjavil, da bo odšel v ZDA na obisk »dobre volje«. Dodal pa je, da obisk ni še tako blizu, ter da bo on določil datum. MOSKVA, 22. — Prvi tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je sprejel danes člana političnega vodstva in tajnika centralnega komiteja kubanske , komunistične stranke Raula Castra. I je mir na svetu. Sporazum SFRJ-ZDA o dobavi pšenice BEOGRAD, 22. — Ameriška In jugoslovanska vlada sta danes podpisali sporazum, ki določa, da bodo ZDA prodale Jugoslaviji približno 700.000 ton pšenice. Prodaja spada v ameriški program ((živila za mir«, ki določa precejšnje olajšave za plačevanje. Vrednost pšenice, ki se bo prodala Jugoslaviji na podlagi tega sporazuma, znaša 45 milijonov in 889 tisoč dolarjev. Znesek se bo izplačal v dvanajstih letnih obrokih. Prvi obrok se bo izplačal dve leti po izročitvi blaga. Letos je to že drugi sporazum. Prvega so podpisali aprila in na podlagi njega Je Jugoslavija kupila 500.000 ton pšenice. Skupno bo torej Jugoslavija kupila letos od ZDA 1.200.000 ton pšenice. Titova brzojavka ob 20-letnici FAO BEOGRAD, 22. — Ob 20. obletnici ustanovitve svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO, katerega redno zasedanje se je pričelo te dni v Rimu, je predsednik republike maršal Tito poslal organizaciji čestitke, v katerih med drugim poudarja veliko vlogo FAO v razvoju konstruktivnega mednarodnega sodelovanja na področju razvoja kmetijske proizvodnje na svetu in razvoja svetovnega gospo darstva sploh. Tito poudarja, da se bo Jugoslavija tudi v bodoči zavzemala za napredek delovanja organizacije in podpirala vse njene akcije za napredek mednarodnega sodelovanja na področju kmetijstva in prehrane in premagova nja gospodarskega razvoja držav v razvoju v prepričanju, da se s tem krepi razumevanje med narodi in enakopravno sodelovanje, in utrju- RAZPRAVA O ZUNANJI POLITIKI V POSLANSKI ZBORNICI IN SENATU Andreotti zanikal trditve «New York Timesa da Italija razpolaga z atomskim orožjem Izjave podtajnika za zunanje zadeve o italijanskem stališču do vstopa Kitajske v OZN - Taviani o zunanjem ministrstvu TRST, torek 23. novembra 1965 Posvetovanja v 0AE v zvezi z Rodezijo Demonstracije Afričanov v Bulavaju ADIS ABEBA, 22. — Posebni odbor Organizacije afriške enotnosti, ki se je sestal v Dar Es Salamu, je predlagal, naj se izredni svet OAE sestane 3. decembra v Adis Abebi, da bi razpravljal o Rodeziji. Odbor je sprejel tudi pregled Gane, naj se istočasno sestanejo zunanji ministri in ministri za obrambo ter načelniki glavnih štabov držav članic. V odboru so Kenija, Tanzanija, Zambija, ZAR in Nigerija. V Bulavaju je danes na tisoče Afričanov tamkajšnjega industrijskega centra stavkalo. Prišlo je tudi do spopadov s policijo. Tudi v mestu Gvelo 160 kilometrov od Bu-lavaja je veliko število Afričanov stavkalo. V zvezi z napovedanimi sankcijami glede uvoza petroleja se je v Nairobiju zvedelo, da glavne petrolejske družbe proučujejo potrebne ukrepe, da bi prevažali petrolej za Zambijo z letali, če ga ne bi mogli več prevažati po rodezijskem o-zemlju. Britanski zunanji minister Ste-wart je v spodnji zbornici izjavil, da sklep varnostnega sveta o petrolejskih sankcijah proti Rodeziji pomeni nadomestilo zaradi veta Velike Britanije proti uporabi sile v Rodeziji. Govori pa se, da konservativci niso zadovoljni s prepovedjo izvoza petroleja v Rodezijo. Nocoj so se desničarski poslanci v konservativni stranki sestali in nameravajo protestirati, češ da laburistična vlada popušča Združenim narodom. Predsednik vlade Wilson je dobil danes pismo, ki mu ga je bila poslala 21-letna hčerka bivšega rodezijskega ministrskega predsednika Judith Todd. Sporoča mu, da se želi vrniti v Rodezijo in zahteva zaščito britanske vlade. Wilson ni še odgovoril. Kakor je Judith Todd izjavila, hoče povzročiti britansko intervencijo v Rodeziji, s tem da zahteva zaščito. RIM, 22. — V senatu in v poslanski zbornici so bila zunanjepolitična vprašanja ponovno predmet živahne razprave. V senatu je minister za obrambo Andreotti med razpravo o proračunu zanikal vesti, da so že šest let letala NATO oborožena z a-tomskimi bombami. V poslanski zbornici pa je podtajnik Lupiš ponovno obrazložil italijansko stališče glede glasovanja o sprejemu Kitajske v OZN, kar so zahtevali komunistični in psiupovski poslanci. Andreotti je v svojem odgovoru dejal, da Italija »ne razpolaga z atomskim orožjem,« da pa ima letala, ki so lahko oborožena tudi z atomskimi bombami. Ni namreč razlike med vojaškimi letali in vsi moderni lahki bombniki lahko prenašajo tudi atomske bombe. V primeru potrebe bi lahko proučili tudi to vrsto oborožitve, potrebno pa bi bilo izpolniti dva pogoja: da parlament in vlada hočeta zahtevati in uporabiti tako vrsto orožja, in predvsem, da nam države, ki razpolagajo z atomskimi bombami, bombo izročijo«. Minister je zaključil, da danes »nikakor ni takšnih možnosti«. Andreotti je nato govoril o vojaškem sodelovanju vseh držav NATO in je omenil ameriški zakon, ki prepoveduje, da bi ZDA izročile drugim državam atomsko orožje Končno je minister tudi zanikal obstoj «tajnih sporazumov«. V senatu pa je o tem vprašanju govoril komunistični senator Alicata, ki je izrazil resno zaskrbljenost v zvezi z vestmi, da prevažajo italijanska in nemška vojaška letala atomske bombe, česar parlament ni pooblastil Zaključil je, da bodo komunisti zahtevali o tem in o drugih vprašanjih debato v poslanski zbornici. Podtajnik Lupiš je v poslanski zbornici glede italijanskega stališča do vstopa Kitajske v OZN ponovno priznal dejstvo, da je prišlo v ministrskem svetu do različnih mnenj. Skliceval se je na Morovo izjavo, ki jo je izrekel v petek v razpravi pred senatom ter izrecno potrdil, da so »podpredsednik vlade Nenni in socialistični ministri med zasedanjem ministrskega sveta izrekli pridržke in navedli predloge o načinu, kako rešiti tako važno vprašanje«. Kljub temu pa je vlada kot celota sprejela stališče, ki ga je zagovarjala italijanska delegacija. Lupiš je nato še zožil italijansko stališče, ko je govoril o »univerzalnosti OZN«, ki mora biti tako, da «se lahko okrepi moralna avtoriteta organizacije«, Y sedanjem razdobju pa po njegovem mnenju zahteva interes miru, da lahko pridejo v OZN predstavniki Pekinga samo v takih pogojih, ko se bo mogoče izogniti nevarnim spremembam svetovnega ravnotežja in razpokam v okviru OZN. Nato je dejal, da je Italija glasovala kot njeni atlantski zavezniki. Posl. Alicata z odgovori ni bil zadovoljen in je ugotovil, da ti odražajo politiko vlade, ki je povsem podrejena skrajno desničarskim ameriškim stališčem, s čimer je Italija odločilno prispevala, da se je na »negativnih pozicijah kristaliziral položaj, ki bi ga lahko spremenili«. V senatu je minister za notra nje zadeve Taviani zaključil razpravo o proračunu svojega ministrstva. Glede lokalnih financ je priznal krizo, o čemer razpravlja centralna komisija, k! jo sestav ljajo predstavniki državnega sve ta, računskega dvora in prizade tih finančnih ministrstev in ki naj pregleda vse deficitne proračune. Zanikal je možnost splošnega od- kričali protifrankisti$na gesla, zbrala pa se je tudi manjša skupinica fašistov. Policija je demonstrante razgnala, kasneje pa so odstranili več španskih zastav, ki so bile na stebrih na Trgu Duo-rao, Policija je ponovno intervenirala in pridržala 12 demonstrantov. Atomsko orožje po ulicah New Yorka NEW YORK, 22. — Newvorški župan Robert VVagner je objavil včeraj sporočilo tehničnega odbora newyorške občine o žarčenju. Wagner pravi, da so šli skozi mesto konvoji, ki so prevažali atomsko orožje. Pripomnil je, da je od februarja dalje zaman skušal doseči potrditev ali zanikanje de- SAJGON, 22. — Preteklo noč so osvobodilne sile napadle še eno ameriško oporišče ob ustju reke Mekong. Obstreljevale so ga z minometi. Obstreljevanje je trajalo 15 minut. Podrobnosti niso znane. Srditi boji so se vneli tudi na piša dolgov, kot je oilo to storjeno leta 1960, ker bi na tak način nagradili slabe upravitelje. Z ničemer ni omenil nujnosti demokratizacije lokalnih uprav in njih finančnega poslovanja, ki pa je bistvena, sa: je zaradi strogega centralizma tudi prišlo do težav lokalnih uprav, ki jih še zaostruje sedanji položaj, o katerem je govoril minister, ko je ugotovil, da se naloge teh uprav stalno večajo, finančni viri p j celo manjšajo. Glede javne varnosti in preprečevanja zločinov je pohvalil policijski aparat, češ da «ima Italija najmodernejšo in najučinkovitejšo organizacijo varnostnih sil«. Glede javnega skrbstva je ugotovil, da je treba izpremenitl občinske podporne ustanove ECA v tehnično-social-no službo. Svoja izvajanja je zaključil, da varnostne sile postajajo vedno bolj sile v službi vsega prebivalstva in ne te ali one politične grupacije. V nedeljo, 28. novembra bodo volili v 165 občinah in treh pokrajinah (Pesaro, Vercelli in Viterbo) občinske oziroma pokrajinske svete. Skupno bo volilo 1.261.510 volivcev. Gre za volitve skoro izključno v manjših občinah, po večini z manj kakor 5000 prebivalci, pa tudi občine z več ko 5000 prebivalci so manjše in volitev ne bo v nobenem večjem italijanskem mestu. V tržaški in goriški pokrajini ne bodo v nobeni občini, v videmski pokrajini pa v Como dl Rosaz-zo in Forni di Sotto, ki Imata obe manj kot 5000 prebivalcev. Minister za zunanje zadeve je v skladu s sklepi ministrskega sveta izdal navodila za izvajanje resolucije, ki Jo je varnostni svet izglasoval 20. novembra glede Rodezije Med uvedenimi ukrepi so najvažnejši: odpoklic Italijanskega predstavnika iz Rodezije (ostane pa vse osebje In prevzame posle njegov namestnik), nepriznanje potnih listov izdanih po 11. novembru 1965, ponovna uvedba vizumov, prepoved izvoza orožja in izključitev Rodezije iz kakršne koli tehnične pomoči. O drugih, zlasti gospodarskih u-krepih, pa razpravljajo tehnični organi. Dane_s se je pričela stavka za nedoločen čas zdravnikov zavarovalnih ustanov. Razloge je na tiskovni konferenci obrazložil predsednik zveze prizadetih zdravnikov (FEMEPA) dr. Gianni, ki je ugotovil, da stavka zanima okoli 7000 zdravnikov v vsej Italiji, in to zdravnike: IN AIL, INAM, INPS INADEL, ENPAS, Coldiretti, EN-PALS in ENPEDEP, ki skrbijo za nadzorstvo in za koordinacijo notranjih zdravnikov ustanov, zlasti glede receptov, diagnoz, specialističnih in bolnišničnih storitev. Poleg tega stavkajo tudi zdravniki ambulant INAIL m INADEL. Stavka se je začela zaradi nepravilnega odnosa do zdravnikov, zaradi krivic in nerazumevanja s strani ustanov. Potrebna bi bila intervencija vlade in ministrstva, zlasti pa je potrebna reforma celotnega sistema. V tej zvezi zahtevajo zdravniki »funkcionalno avtonomijo« in poseben zdravstveni dodatek. V Milanu je prišlo do izgredov pred špansko turistično razstavo, ki jo bodo jutri odprli za dva tedna. Do incidentov je prišlo med tiskovno konferenco španskega ministra za turizem in informacije Manuela Fraga Iribarneja Le- ..... vo usmerjeni mladinci so namreč 1 nje, da je vendarle prišlo do kakih partmaja za obrambo. Po njegovem mnenju je ta molk treba pripisati varnostnim razlogom. Pcročilo pravi, da so bili new-yorški gasilci nedavno večkrat zaprošeni, naj ponoči spremljajo konvoje, ki se zdi, da so skozi mesto prevažali atomsko orožje. Poročilo odbora pravi, da je prebivalstvo primerno zaščiteno pred nevarnostjo žarčenja in jedrske katastrofe v času miru. Predsednik odbora pa je vendarle izjavil: «Mnenja smo, da je važno, da departma za obrambo obvesti predstavnike občine, ali je mogoče ali ne, da se ti konvoji usmerijo po drugih poteh.« Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so zabeležili potresne sunke, ki kažejo FAO pripravlja načrt za razvoj kmetijstva RIM, 22 — Glavni ravnatelj FAO dr. Sen je na 13. glavni skupščini te organizacije v svojem govoru obrazložil glavne smernice politike FAO. Poudaril je, da je treba vse zmogljivosti za proizvodnjo živil na svetu izkoriščati do največje mere, da bi preprečili, da bi pomanjkanje v prihodnosti prizadelo nekatera področja Pripomnil je, da bodo marale države v razvoju zastaviti vse sile, toda hkrati je potrebna okrepitev mednarodnega sodelovanja. Zatem je Sen izjavil, da imajo dežele v razvoju velike težave in ne morejo povečati proizvodnje, njih prebivalstvo pa stalno narašča. Sen je dejal, da bo FAO mogla proučiti posledice teh težav, toda razne izboljšave bodo morale izvesti vlade same. Poleg tega je potrebno na drugačen način obravnavati tudi vprašanja, ki ne spadajo v pristojnost poedinih držav, in ki so padec mednarodnih cen za izvoz iz razvijajočih se držav; diskriminacija “•‘"u puntom. auimc, Adicju, I *oo umov, uioniuiuuauja da so včeraj razstrelili v Sovjet- na mednarodnih trgih; zastoj tujih ski zvezi jedrsko bombo pod zem- dolgoročnih investicij in imarašča-ljo, in sicer na področju Semip; - joča skepsa« med državami, ki da-latinsk v Sibiriji. * jejo pomoč, glede učinkovitosti Vsak dan bolj srditi spopadi po vsem ozemlju Južnega Vietnama Zanikujejo se govorice o romunskem posredovanju za začetek pogajanj • Ameriška letala bombardirala laoško ozemlje plantažah «Michelin» severnozahod-no od Sajgona. Boji so se vneli že včeraj in so se davi ponovili. Včeraj so osvobodilne sile obstreljevale z minometi številne postojanke na teh plantažah, kjer je bilo delo prekinjeno. Davi so osvobodilne sile napadle neko južnovietnamsko vojaško postojanko 65 kilometrov severnozahodno od Sajgona. Na pomoč sajgonskl vojski so prišla a-meriška letala. Osvobodilne sile so se umaknile čez pol ure. Partizanom je bilo uspelo prodreti v notranjost utrjene postojanke. Prav tako je večja skupina partizanov napadla danes utrjeno postojanko sajgonske vojske 370 kilometrov severno od Sajgona. Podrobnosti niso znane z izjemo trditev sajgon-skega poveljstva, ki pravi, da so partizani utrpeli velike izgube. Na področju Plel Me so ameriški bombniki «B-52» danes ponovno bombardirali položaje osvobodilne vojske. V pokrajini Quang Ngal so enote osvobodilne vojske zasedle neko vojaško postojanko in zadale nasprotniku hude Izgube. V VVashingtonu je državni departma zanikal trditve o romunskem posredovanju med ZDA in Severnim Vietnamom. Pripominjajo, da so o Vietnamu in o možnosti pogajanj govorili z romunskimi diplomati, prav tako kakor s predstavniki mnogih drugih držav, toda ZDA niso predlagale posredovanja in prav tako ne Romunija. Zatrjuje se, da Je ameriški poslanik v Bukarešti večkrat govoril z romunskimi voditelji o Vietnamu, državni tajnik Dean Rusk pa je o tem govoril z romunskim zunanjim ministrom 14. oktobra v New Yor-ku. Toda romunski minister Je poudaril, da Romunija ne misli ponuditi posredovanja, In tudi Rusk ga ni bil zahteval. Kljub t.emu pa prevladuje mne- stlkov, da pa Je potrebna stroga tajnost. Britanski zunanji minister Ste-ward je v spodnji zbornici Izjavil, da ((Severni Vietnam ni še pripravljen začeti mirovne pogovore« navzlic številnim novicam, ki govorijo o naporih, da bi se pogajanja začela. Stewart Je dodal, da je naklonjen vsem naporom, da bi se začela pogajanja, pa naj pridejo od koderkoli. Bivši ameriški podpredsednik Nl-xon pa neprestano hujska, naj bi še razširili vojno in naj bi bombardirali Hanoj Tn nekatera sever-novietnamska pristanišča. Nixon o-čita Johnsonu, da zavlačuje vojno, namesto da bi pooblastil vojaška poveljstva, da bombardirajo «vse vojaške objekte na severu in tudi na področju Hanoja«. Severnovletnamska tiskovna a-gencija Je danes Javila, da so ameriška letala bombardirala v soboto laoško mestece Kang Kal. Zadela so med drugim urade kitajskega in severnovtetnamskega odposlanstva ter sedež mednarodne nadzorstvene komisije. Ameriški državni tajnik Dean Rusk Je po televiziji izjavil, da bi utegnila biti bitka v Ja Drangu v Južnem Vietnamu odločilnega pomena v vojni. Pripomnil je, da gre za zelo pomemben spopad in da se pričakujejo zelo ostri boji, ((dokler ne bo nasprotnik razumel, da ne bo mogel doseči vojaške rešitve v Vietnamu«. Rusk je nato dejal, da se za sedaj ne predvideva odhod drugih ameriških vojakov v Vietnam, In Je dodal: «To Je problem, ki pripada prihodnosti, in mi ne vemo, kaj bo nasprotnik storil v prihodnosti, čakali bomo in bomo videli.« V Manili Je novi filipinski predsednik Ferdlnando Marcos izjavil, da je naklonjen pošlljatvi filipinskih čet v Južni Vietnam «z name- nom, da se pospešijo mirovna pogajanja«. Kakor poroča severnovletnamska tiskovna agencija, so partizani ubili od 4. do 9. novembra 500 ameriških vojakov, in v tem številu je vštet tudi bataljon padalcev na področju «D» severno od Sajgona. Sestreljena so bila tudi štiri ameriška letala. mednarodne pomoči. ((Temeljno vprašanje je, je dodal Sen, hraniti človeštvo v prihodnjih dvajsetih letih in ne v prihodnjem nedoločenem razdobju.« Zaradi tega pripravlja FAO svetovni načrt za kmetijski razvoj, tako da bodo vse prizadete strani mogle videti vprašanje kmetijskega razvoja v celoti in tako postaviti temelje za primerno in dobro usmerjeno skupno akcijo. Upoštevajoč zapadlosti leta 1975 in 1985 bo načrt »nakazal smotre proizvodnje, trgovine in potrošnje, ki jih je treba uresničiti, da se spremenijo sedanje porazne težnje«. Načrt bo moral tudi naglo napredovati glede kmetijskega razvoja in proizvodnje živil, dokler je še čas. Popoldne je govoril italijanski minister za kmetijstvo Ferrari-Ag-gradi o glavnih problemih svetovnega kmetijstva Ugotovil je, da države v razvoju gledajo z zaupanjem v FAO, in je dodal, da se bo italijanska vlada trudila, kolikor bo mogla, da ne bo to upanje zaman. Švedski ekonomist Gur.nar Myr-dal je imel danes svojo tradicionalno tiskovno konferenco. Poudaril je, da je potrebno izboljšati socialni red m zatreti korupcijo. Poudaril je tudi potrebo boljše prilagoditve idealov, večje gospodarske in socialne enakosti, ki so jo vse države v razvoju sklenile uresničiti Od danes je na konferenci navzočih 400 delegatov iz 120 držav, ker so popoldne sprejeli tri nove države, in sicer Malavi Zambijo in Gambijo. Poleg tega sta Bečua-na in Bazuto postali pridruženi članici. NA OBISKU V JUGOSLAVIJI Delegacija KPI na konferenci mest BEOGRAD, 22. — Studijska delegacija zastopnikov lokalnih uprav članov Komunistične partije Italije, ki je pred dnevi prispela na vabilo stalne konference mest Jugoslavije v Beograd, se je danes pogovarjala z zastopniki stalne konference mest in zastopniki komisije CK ZKJ za družbeno-gospodar-ske in politične odnose v družbe-no-politični skupnosti. Delegacijo je sprejel danes tudi predsednik skupščine Beograda Branko Pešič, ki je članom delegacije priredil kosilo. Delegacija zastopnikov lokalnih u-prav Italije bo med obiskom v Jugoslaviji poleg Beograda obiskala Skopje, Zagreb, Kranj in Ljubljano, kjer se bo seznanila s komunalno upravo in z aktualnimi gospodarskimi vprašanji. Italijanski delavci v Švici BERN, 22. — Danes se je v Bernu začelo na sedežu italijanskega poslaništva posvetovanje italijanskih konzularnih predstavnikov v Švici pod predsedstvom podtajnika v zunanjem ministrstvu Štor chija. Se prej je Storchlja sprejel načelnik švicarskega političnega departmaja, zatem pa predsednik konfederacije Peter Tcudi. Storchi je na posvetovanju ugoto-vil, da je sedaj v Švici 488.547 Italijanskih delavcev, katerim je treba dodati tiste, ki imajo tam ž« svojo stalno bivanje, ter člane njihovih družin, tako da znaša skupno število približno 620.000 oseb. Kar se tiče delovnih odnosov, je v švici 273.639 Italijanskih delavcev z letno delovno pogodbo, 185.859 sezonskih delavcev ln 19.049 obmejnih delavcev. Večina Je zaposlena v gradbeni industriji (147.000), o-stall so zaposleni v kovinarski industriji (90.000), v hotelih (38.500), v tekstilni industriji (26.200). Kar se tiče ukrepov za skrčenje tuja delovne sile, je Storchi sporočil, da se je število italijanskih delavcev zmanjšalo za 24.686 oseb. Demonstracije v Berkeleyju — ZDA proti vojni v Vietnamu mmmm ■ Hnk - *• W* D 4 Industrija in narava LONDON, novembra. — Pred nekaj dnevi je bila v Londonu konferenca o podeželju, ki so ae Je udeležili zastopniki 160 različnih organizacij, med njimi tudi minister Fred Willey. Ta vodi nedavno ustanovljeno ministrstvo za zemljo in naravna bogastva. Konferenca Je ponovno dokazala, kako zelo je britanska Javnost zaskrbljena zaradi posledic nenačrtnega in dostikrat slabo zastavljenega industrijskega razvoja za naravo v Veliki Britaniji. Minister Je delegatom obljubil, da bo vlada obnovila komisijo za nacionalne parke in ji razširila pooblastila. Vlada bo nudila krajevnim občinskim svetom sredstva za urejanje in vzdrževanje parkov, kamor bi se lahko zatekali meščani, ki išCejo miru, samote in Čistega zraka. Toda razprava na konferenci se ni omejila samo na parke, urejanje prostorov za taborjenje, vodne športe in podobno. Udeleženci so na temelju dvanajstih porodi, ki so jih pripravile študijske skupine, obravnavali vsa vprašanja o varstvu narave, ki izvirajo iz naglega razvoja industrije; tisod hektarov opustošene zemlje, podobne Mesečevi površini, kjer so zdaj opuščeni kamnolomi in izropani rudniki, kjer se vrstijo velikanski kupi žlindre, kjer se v usadih nBd nekdanjimi rudniki nabira u-mazana voda, kjer narava kaže svoje nezaceljene rane, kjer ni enega samega drevesa ali ene same ptice, skratka, kjer Je tako imenovani in navidezni «industrij-skl napredek« pustil za seboj tolikšno opustošenje, da ga ni mo-goCe odpraviti. Strokovnjaki soglašajo, da je take površine mo-goCe kvečjemu nekoliko »kozmetično obdelati«, to je posaditi z drevjem, da pa so za gradnjo stanovanj in industrije ali za gozdove izgubljene. Kjer Je pustošil Človek, ne rase trava. Najbolj znadlno Je to, da sta se na konferenci sreCali dve fronti, zastopniki dveh interesov, ki se na videz izključujeta: zastopniki brez števila organizacij, ki se v Britaniji ukvarjajo z varstvom narave in zašdto zgodovinskih spomenikov vseh vrst, ter zastopniki tistih ustanov, ki izkoriščajo zemljo — železnic, električnih central in osrednje uprave za elektriko, uprave za premog, nacionalnega združenja farmarjev in drugih. Vsi ti so ugotovili, da Je skrajni Cas, da se vsi v Britaniji lotijo varstva narave naCrtno, premišljeno in odločno. Britanci so se v zadnjih letih dodobra zdramili. Vsak veCji projekt za gradnjo električne centrale. daljnovodov, rezervoarjev doživi pravi ljudski plebiscit. Ljudje s prizadetostjo ugovarjajo, če samb menijo, da bi novi objekt skazil naravo. Posebno v srednji Angliji lahko vidijo posledice svoje industrijske revolucije, ki Jim Je posekala vse gozdove in zasekala v zemljo rane, ki se Se danes niso zacelile. Zato ni Čudno, Ce se je proti koncu lanskega leta vnela spet ena izmed slovitih polemik o varstvu narave, ki redno odmevajo po britanskem tisku, po ministrstvih, projektantskih birojih, na volilnih zborovanjih in drugod. Osrednja uprava za elektriko Je hotela postaviti nov daljnovod. V hipu Je Izbruhnil vihar ogorčenja: pokvarili nam boste najlepšl del kmeCke Anglije z železnimi stolpi. Uprava z« plin Je po vseh Časopisih obja-vi’a sliko žitnega polja, na katerem v vetru valovi pšenica. »Ali se kje pozna, da je uprava za plin pod zemljo soeljala plinovod?« je pisalo pod sliko. Reklama Je imela takojšen uClnek: zakaj ne bi Se električna uprava speljala kablov pod zemljo? Ljudi ni pomirilo niti to, da so predstavniki električne uprave na fnlu z direktorjem sirom Christo-pherjem Hlntonom dokazovali, da stane ena milja 132.000-voltnega daljnovoda 15 000 funtov, ena milja podzemnega kabla pa' 137.000 funtov. Direktorja so vprašali, ali se kaj ozira na varstvo narave, žn niegov odgovor Je zelo znar Ci)«n: »Verjetno porabim veC Časa za razmišljanje o varstvu narave kot ca kateri koli drug problem. To de’am zato, ker sem osebno prepričan o pomembnosti tega vprašanja, sicer me pa tudi veže zakon iz leta 1057, ki nalaga električni upravi dolžnost, da poceni in ekonomično dobavlja električno energijo, ne da bi kazila naravo.« Naposled bodo v tem primeru zmagali daljnovodi, toda po dolgih bitkah in dolgih posvetih. Uprava za elektriko se Je zaCela pogajati s krajevnimi planerji že maja leta 1960. Inženirji in tehniki so zaceli pregledovati teren na temelju pripomb, ki Jih Je uprava zbrala do marca 1961. V poznejših mesecih so se nadaljevali razgovori a krajevnimi planerji. Obravnavali so zemljevide in načrte uprave do oktobra 1661. Takrat Je u-prava sklicala sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki vseh prizadetih okrajnih in okrožnih odborov, predstavniki komisije za nacionalne parke in sveta za varstvo kmeCke Anglije. Temeljito so pretresli celotno traso daljnovoda in ugotavljali, kje bi najbolj kazila naravo. Ker so bila stališča različna, so se udeleženci obrnili na svetovno znano pokrajinsko arhitektko, k! Je temeljito proučila ves problem. Morala Je celo odobriti obliko stolpov I Sledila so še druga ln številna posvetovanja. Od začetka pogovorov leta 1960 do oktobra 1962 so posvetovanja trajala dve leti ln pol. In še to ni bilo dovolj, kakor Je- pozneje pokazala nejevolja javnosti. Britanci se nočejo dušiti v pokvarjenem ozračju velemest, kakor se dušita New York in Los Angeles v ZDA. Zato ima samo London nad dvesto parkov. Med njimi so tudi taki, ki imajo na desetine hektarov površine. Londonski svet ln država bi za zemljišča v teh parkih dobila na desetine, celo stotine milijonov funtov, Ce bi dovolila gradnje, vendar nikomur ne pride na misel, da bi se Jih dotaknil. London bi se danes zadušil, ko ne bi bilo teh parkov. NajveCJi kompleksi nedotaknjene narave so na Škotskem, predvsem v severnem delu Škotske, ln Skoti se dobro zavedajo, kakšno bogastvo so njihovi gozdovi, potoki, reke in jezera, polna rib, ne samo za turiste z Juga ln z vsega sveta, željnih miru in Čistega zraka, ampak tudi za njihovo gospodarstvo, čeprav Je brez dvoma turizem tudi zelo pomembna gospodarska dejavnost. Ta njihova skrb za naravo se najbolj kaže v njihovih hidrocentralah. Električna energija, ki Jo proizvajajo v Britaniji hidrocentrale, Je zelo neznaten del celotne proizvodnje električne energije. Vse hidrocentrale so na škotskem, toda vse so zgrajene tako, da ne kazijo narave in Ji ne delajo sile. Samo šest hidro-central je, ki proizvajajo nad 45 megavatov električne energije in nobene ni z velikim akumulacijskim Jezerom. Postavljene so v bližini naravnih jezer. Severna Škotska ima dovolj vodnih padcev in bi lahko imela najmanj petkrat toliko hldrocentral, Ce bi Skoti dovolili njihovo gradnjo. To ne pomeni, da Jih ne bodo še gradili, toda za vsako hi-drocentralo bodo temeljito premislili, kam Jo bodo postavili. Eno pa Je gotovo: nikoli ne bodo dovolili gigantov z umetnimi akumulacijskimi Jezeri, ki bi poplavili cele doline in cela območja. Preveč imajo radi Škotsko in preveč trezno računajo. PARIZ, 22. — Nagrado Gon-court je prejelo delo «L’Adora-tion» Jacquesa Borela. Nagrado Renaudot pa je prejel Georgee Pereč za roman «Les choses». To sta dve najbolj ugledni francoski literarni nagradi. Jacques Bo-rel stanuje v Bures-sur-Yvette v okolici prestolnice, ima 40 let ter je oče petih otrok. Bil je prav- Ko so v Angliji stavkali peki, so si nekatere prodajalne kruha poskrbele zaloge od pekov stavkokazov. zaprav nepoznan, dokler septem- Potem so kruh prodajale po »črnoborzijanskih« cenah, pred vrati prodajaln pa so se nabrale vrste ljudi h ra ni izšel njegov prvi roman. NESREČE BLIZU IN DALEČ m m Š0JC • J. Borel in G. Pereč sta dobila literarni nagradi «Goncourt» in «Renaudot» TATOVI POVSOD NA DELU Ogromna tatvina draguljev v Londona Vrednost ukradenih predmetov dosega 850 milijonov lir - Tatovi na Češkem imajo manj sreče Pavel Borodin je prišel v Italijo na povabilo Fiat RIM, 22. — Ravnatelj sovjetske avtomobilske tovarne ZIL Pavel Borodin je v spremstvu dveh tehnikov prispel danes v Rim. Izjavil Je, da Je prižel v Italijo na povabilo Fiat za izmenjavo gledišč tehničnega značaja. Fiat Je izjavo Borodina potrdil ter dostavil, da Je obisk v zvezi s sporazumi o sodelovanju na avtomobilskem področju, ki so bili svoj čas podpisani v Moskvi. PRAGA, 22. - V dneh 23., 24. in 25. novembra bo v Pragi na pobudo italijanskega veleposlaništva simpozij o izkušnjah z avto cestami v Italiji. Italijanski strokovnjaki bodo češkim tehnikom prikazali, kaj so v zrnjem času Italijani na tem področju dosegli. LONDON, 22. — Skupina tatov — ni znano, koliko jih je bilo — se je izkazala zelo spretna in pogumna. Umevno Je, da se s svojo nevsakdanjo sposobnostjo ni zadovoljila s kako malenkostjo, temveč Je odnesla plen, ki ga cenijo na 850 milijonov lir. Tatovi so prišli v oklepne prostore draguljarne «Carrington» na Re. gent Streetu v Londonu že v soboto in so tam ostali ves week-end. Med tem so pridno delali in pokazali še posebno spretnost s tem, da zanje nihče ni vedel kljub alarmnim napravam, ki so povezane direktno s Scotland Yardom. Da so lahko prišli v oklepne prostore, so si tatovi pomagali z varilnim plamenom. Alarmnih naprav so se spretno izognili ali pa so Jih znali vešče odklopiti. Po dosedanjih informacijah so prišli tatovi v soboto s ponarejenimi ključi v trgovino ter se takoj odpravili v spodnje prostore, kjer so prebili del sobote, vso nedeljo in noč od nedelje na ponedeljek. Danes zjutraj so prišli iz druguljame kako uro pred prihodom uslužbencev. Neki avtomobilist je namreč videl, da so nekaj minut po sedmi uri prišli iz trgovine neki moški z zaboji in vrečami ter vse skupaj naložili na tovornjak, ki jih je čakal. Avtomobilist se tedaj za vse to ni dosti menil, ker pač ni mislil, da gre za tatove. Neki predstavnik «Carringtona» je izjavil, da je trgovina razen z direktno zvezo s Scotland Yar-dom opremljena še z drugimi najmodernejšimi alarmnimi napravami in je zelo čudno, kako da se niso te naprave sprožile. Podjetje »Carrington and Co» je dvomi dobavitelj za dragulje in ure. Plen, ki so ga tatovi odnesli, obsega dragulje, drage kamne, starinske predmete in ure Doslej ni nikakih vesti, ki bi kar. koli poročale, če so tatovom kako na sledi. Zavarovalna družba, pri kateri je drugaljama zavarovana, je razpisala 30.000 šterllngov (52,5 milijona lir) nagrade za tistega, ki bo dal take informacije, ki bi privedle do tega, da bi se plen našel. PRAGA, 22. — Ponoči Je tatinska tolpa vdrla v neki poštni urad in odnesla 250.000 kron (okrog 20 milijonov lir). Češki listi pišejo, da na Češkem že dvajset leti ni bilo tako velike tatvine. Vendar pa tolpa ukradenega bogastva ni utegni- la uživati, ker so Jo že naslednjega dne ujeli ln tudi našli ukradeni denar. To se je dogodilo v Treblču v petek ponoči, vendar pa listi objavljajo to vest šele sedaj po končani preiskavi. Tatovi so bili pravzaprav trije pismonoše, ki so si prisvojili ključ In prišli v urad. Tam so dvignili neko blagajno, tež. ko 90 kg, in jo odnesli na avto, ki je čakal. Potem so se odpeljali v bližnji gozd, kjer so si plen razdelili. Opazili pa so, da so v uradu pozabili nekaj orodja. Vrnili so se in nato mimo odšli na svoje domove. Očitno pa so za seboj pustili toliko sledov in vse skupaj opravili tako nerodno, da jih je policija že naslednji dan aretirala. Avtobus pod plazom dvajset oseb mrtvih BOGOTA’ «Kolumblja), 21. — Dvajset oseb je zgubilo življenje in nadaljnjih deset je bilo ranjenih, ko je plaz na cesti Iz Chlnchlne v Manizeles v okrožju Caldas zahodno od Bogotš zasul nek avtobus. Plaz Je povzročilo silno deževje, ki traja že nekaj časa na tem področju. Reševanje je zelo težavno, ker so reševalci v stalni nevarnosti zaradi kamenja, ki se sproti kotali na cesto. IVREA, 22. — Preteklo noč sta se dva mladeniča 22. In 25 let vozila z «giulietto sprint«. Pri Castel-lamonte Je avto iz neznanega vzro. ka zavozil v neko platano in oba mladeniča sta se ubila. VARESE, 22. — Blizu Monvalla je trčil manjši avto z nekim «1800». Manjši avto se Je takoj vnel ln tri osebe, ki so bile v avtu — dva moška in morda neki deček — so zgorele. Dva moška, ki sta se peljala v «1800», sta ranjena, vendar bosta iliiiiiHiiiiiMtiiMiliiiiiMiiiiHiiiiiiiHiimmiiiiiitiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitaili Valentino Tereškovo so zaman čakali * Prvič Je bil podeljen »Oacar« za alpinizem. Prejel ga je Walter Bonatti med slovesnostjo v Saint Vincentu. Nagrado mu Je izročil pokrajinski delegat CONI RIM, 22. — Vsi, ki so danes Sli na letališče čakat Valentino Tereškovo, za katero Je bilo rečeno, da pride iz Moskve, so bili razočarani. Tereškove ni bilo. Določeno je bilo, da bi poleg drugih slavnih žensk morala jutri dobiti nagrado «Isabella d’Este». Ko so na veleposlaništvo vprašali, zakaj Tereškove ni, je neki funkcionar odgovoril, da njemu ni prav niC znano, da bi bila morala priti. Prispeli pa nista niti drugi dve ženski iz SZ: Maja Pliseckaja, primabalerina iz Boljšoj teatra, in Nina Krlševa, ravnateljica inštituta »Pavlov« iz Leningrada. V bankah alarmi brez ropa SARONNO (Varese), 22. — V neki bančni podružnici so se sprožile alarmne naprave. Ljudje so takoj mislili, da gre za rop in mnogi so se poskrili v bojazni, da se bo začelo streljanje. Tudi neki policaj je takoj pritekel s pištolo v rokah. Potem pa se Je pojasnilo, da je šlo samo za preizkus pred kratkim nameščene naprave. Dva lažna alarma sta bila tudi v mestu. V obeh primerih Je prišlo do električnega kontakta, ne da bi kdo to hotel. Policija pa je seveda bila kmalu zraven. Miklavž s Holandskega za otrok« na Siciliji MILAN, 22. — S. W. Numann, ravnatelj mednarodne propagande za družbo Philips, si Je zaželel, da bi prebil počitnice kje na Jugu. In tako je prišel v Forza d’Agr6 nekje pri Messini. Tam so ga napravili za častnega občana. Sedaj pa je Numann pripravil pakete, ki jih Je poslal otrokom v sicilski vasi, da bi «kakor holandski otroci slavili sv. Miklavža, ki Jim iz dežele mlinov na veter in tulipanov pošilja skupaj s prijateljem Numannom prisrčen pozdrav«. Porodilo ne navaja, kaj Je v Numannovih paketih. Silni snežni meteži v Nemčiji in na Švedskem MILAN, 22. — Zaradi snežnih metežev v Alpah in v Nemčiji so danes prihajali vlaki s severa na milansko postajo z velikimi zamudami. Vlak «Italla-Expiess», ki je glavna zveza s severno Evropo in Italijo, je potoval z dveurno zamudo. Iz Stockholma so sporočili, da so zveze po cestah in železnici prekinjene zaradi silnega snežnega meteža, najhujšega v zadnjih 40 letih, ki je zajel srednjo Švedsko. Metež so spremljali vetrovi « hitrostjo čez 100 km na uro. Pri tem se je vidljivost zmanjšala na manj kot 5 m O najhujšem snežnem metežu, kar so jih v Nemčiji zaznamovali od leta 1892, poročajo iz Berlina in znatnega dela Vzhodne Nemčije. Promet je močno paraliziran; šole so danes kar zaprli Snežiti je začelo tudi v Londonu; to je tu prvi letošnji sneg. CATANIA, 22. — Iz neke pražarne kave so ukradli tri tone kave v vrednosti 5 milijonov lir. ozdravela v kakih desetih dneh. Zoglenela trupla so prenesli v mrtvašnico, da se ugotovi identiteta žrtev nesreče. VITTORIO VENETO, 22. — Na motorju je 23-letnl Valentino San-tln peljal svojo 50-letno mater. Na pokrajinski cesti Cordignano-Vitto-rio Veneto se je v motor zaletel neki avtomobil. Sin je bil na mestu mrtev, mati pa je umrla kmalu nato v bolnišnici. Bestsellerji prejšnjega tedna Objavljamo lestvico knjig, ki so v preteklem tednu šle najbolj v prodajo. Podatki so zbrani v knjigarnah raznih mest od Turina do Trsta ter Barija in Palerma. (V oklepaju je ime založbe, zraven pa številka, ki navaja, na katerem mestu v lestvici je bila knjiga teden prej, če je sploh že bila na lestvici): 1. Barzini: sGli italiani* (Mon-dadori, 1); 2. Sciolokov: sil pla-cido Don» (Bompiani. 3); 3. Mon-tanelli-Gervasoni: «LTtalia dei se-coli bui» (Rizzoli, 7); 4. Silone: eUscita di sicurezza» (Vallecchi, 5); 5. Leduc: »La bastarda* (Fel-trinelli, 2); 6. Fortini: «Projezia e realtd del nostro secolo* (Later-za); 7. Pomilio: «La compromis-sione» (Vallecchi, 6); S. Parca: «f sultanu (Rizzoli); 9. Pati: «La cuginas (Bompiani); 10. Hart: «L’antichissimo mondo di B. C.» (Mondadori). Angležinja Lesley Langley, ki je postala «miss sveta«. To pa ni njen prvi javni nastop, ker je že igrala v filmu »Goldflnger« poleg Seana Conneryja. (Govori se, da se je pri volitvah nekaj goljufalo. Ce bi se samo pri tej stvari...) iiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiimiHHiiMiiitintiiiHiiiiifiiiiiiMHiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii Občinski odborniki nočejo odškodnine iz protesta proti parlamentarcem TRENTO, 22. —■ Občinski odbor v Mezzocoroni je v znak protesta proti povišanju «odškodnlne» parlamentarcem sklenil, da odstopi vso njemu pripadajočo odškodnino za vse 1. 1965 «Društvu proti lakoti na svetu. Ko so ta sklep, so tudi izglasovali protestno resolucijo, ki Jo bodo poslali predsednikoma poslanske zbornice ln senata. Ostanki rimskih ladij blizu La Spezie CARRARA, globinah v 22. — bližini V morskih Portovenere (La Spezia) so skoraj gotovo o-stanki ene ali dveh rimskih ladij, ki sta bili potopljeni po vsej verjetnosti v drugem stoletju pred našim štetjem. O teh dveh potopljenih ladjah ter o možnosti, da bi Ju potegnili na površje, so razpravljali včeraj na nekem sestanku v okviru umetniško-lite-rarnega krožka «Ceccardo Cec-cardi« v Carrari. Prof. Nino La-mooglla, ki je z ladjo «Dalno» sodeloval pri ogledovanju morskih globin, je poročal o uspehih teh raziskovanj ter o drugih raziskavah na področju Portovenere. Navzočnost teh ostankov starih rimskih ladij je za zgodovinarje La Spezie in okolice izredno važna, ker gre za prvo večjo najdbo rimskih na tem področju. ostankov Niso izstrelili francoskega satelita PARIZ, 22. — Raketa «Dlamant». ki bi morala ponesti v vesolje prvi francoski umetni satelit, danes ni bila izstreljena iz baze Hammaguir v alžirski Sahari. Izstrelili ga bodo v sredi tega tedna, če bodo vremenske razmere ostale ugodne. Ne gre za pravo odložitev poskusa, ker točen datum izstrelitve ni bil nikoli uradno določen. Tri izvirne povesti pri založbi........... Borec Založniški zavod Borec je pred nedavnipi izdal tri izvirne slovenske novitete s tematiko narodnoosvobodilnega boja. Gre za tri dela treh različnih slovenskih pisateljev, za dela, ki jim je skupna le tematika. In pa to, da so bila vsa tri dela lani nagrajena s Kajuhovo nagrado zavoda Borec. Za to kaže, da gre za kvalitetna dela. Sicer pa je razveseljivo dejstvo da je založba naenkrat izdala tri izvirna dela, pa čeprav gre sicer samo za manjša dela. Nado Gaborovič poznamo po dveh knjigah, ki sta izšli v Mariboru. To sta dva daljša teksta, romana Jesen brez poletja iz leta 1961 in Kali prihodnosti, ki je prišel na knjižni trg naslednje leto. Razen tega je objavila po revijah vrsto črtic in novel. Dve krajši deli, noveli, vsebuje tudi njena najnovejša knjiga Seženj do neba. Poleg novele, ki je knjigi dala naslov, vsebuje knjiga še drugo Tostran oceana je novi svet. Obema tekstoma je skupno to, da pisateljica v njih ne obravnava toliko zunanjih dogodkov v osvobodilnem boju, temveč da rešuje moralne probleme, ki sta v obeh zgodbah skrbno ‘zastavljena. Prva zgodba obravnava usodo in konflikt dveh borcev, nekdanjih prijateljev in sovaščanov, od katerih je eden postal izdajalec. Druga zgodba pa prikazuje usodo ranjenega ameriškega letalca slovenskega rodu in njegova spoznanja ob našem osvobodilnem boju Toda kakor je prva novela močno dramatična, saj se dogaja v votlini, kamor se zatečeta oba nasprotnika, da bi dokončno o-bračunala med seboj, tako se nam zgodba sama zdi nekam prisiljena. Zlasti njen konec, ki se sko raj romantično srečno zaključi Pa tudi značaja obeh glavnih pro tagonistov nista povsem do kraja izpeljana in prepričljiva, pa čeprav tudi izdajalec ni čmobelo naslikan in tudi zmagovalec ni samo pozitiven junak. Druga zgodba o sestreljenem letalcu, ki spozna naSb osvobodilno borbo in čuti svoj moralni dolg navram vsem, ki se ukvarjajo z njim in tudi sam sicer začne prav ceniti življenje, pa je nasprotno brez vsake dramatičnosti. Zato pa je bolj naravna. Pripoved sama pa precej zanesena. Toda obe pa kljub problemom, ki jih pisateljica načenja in kljub temu, da obravnava dogodke narodnoosvobodilne borbe na svoj način ter da nas zlasti prva novela sili k razmišljanju, nista veliki deli. Nekaj v njih ,pp0Mtnmo, da se nam obe noveli ne zdita niti življenjski, niti naravni, niti umetniško preprič-november, milanska Scala pa za Invi. _ Qpe sta bolj suha pisateljico sel \ črna okvirja za reševanje moral- Po poklicu je profesor angleščine na nekem pariškem liceju. Sicer pa je sodeloval pri raznih revijah. Njegov roman je izdala založba nGallimard*. Georges Pereč, ki je dobil drugo nagrado, pa ima šele 29 let. Žirija se je odločila zanj namesto za nekega drugega avtorja, katerega roman je zbudil nekaj senzacije; to je Renč-Victor Pilhes, ki je objavil sla Rhudarde«. «Les choses» je prva knjiga Pereča, ki je funkcionar pri centru za znanstveno raziskavo ter specialist v sociologiji. Borelu je bila dodeljena nagrada šele v petem pri petem glasovanju s šest glasovi proti štirim. Od štirih nasprotnih glasov so prejeli po enega Roger Grenier, Pierre Tillard, Jacques Perrg in Jacques Bern. Po tradiciji se podrobnosti o glasovanjih za nagrado «Renaudot» ne objavijo, vendar se je zvedelo, da je bilo treba več glasovanj, da se je dosegla potrebna večina za Pereča. Fedora Barbieri 25 let operna pevka Z nastopom v operi «Mladi lord» nemškega avangardnega skladatelja Henzeja, ki bo v prihodnjih dneh na repertoarju rimske opere, bo Fedora Barbieri proslavila svoj srebrni jubilej kot operna pevka. Fedora Barbieri, ki stanuje v Firencah, je študirala v Trstu, kjer se je rodila, ter z IS leti 4. novembra 1940 prvič nastopila v občinskem gledališču v Firencah kot Fidalma v sSkrivni poroki» Cimarose. Pela je v raznih državah in pod vodstvom raznih slavnih dirigentov. Prejela je razne umetniške nagrade pa tudi odlikovanja. Operne sezone v Italiji Medtem ko v Trstu operna sezona že nekaj časa traja, in se je v Bologni pred kratkim pričela z uprizoritvijo R. Straussovega «Kavalirja z rožo* in te dni v Rimu z Verdijevim «Don Carlosom», pa gledališče v Firencah najavlja začetek sezone za 26. 7. december. V Firencah se zona pričela z Mozartovo sFiga-rovo svatbo» pod vodstvom Vit-toria Guia. Drugo delo na repertoarju je Sostakovičeva sKatari-na Izmajlova*, pri kateri bo nastopila v glavni vlogi Sonja Barbieri (ki je Slovenka). V ostalih vlogah bodo nastopili domačini, dirigiral pa bo Paul Strauss, režiser bo Miloš Vfasserbauer, sceno in kostume pa bo oskrbel Franti-šefe Troester. Bruno Bartoletti bo dirigiral Donizettijevo sFavorito* s protagonistko Fiorenzo Cossoto. Isti dirigent bo pripravil tudi Verdijev ePles v maskah», ki bo na sporedu okrog novega leta. V tem delu bo nastopila Helena Suliotis, ki smo jo imeli priložnost spoznati v Trstu v Verdijevi «Luisi Miller». Od 9. do 20. januarja bodo na sporedu predstave Puccinijeve «Turandot», ki jo bo dirigiral Franco Mannino, naslovno vlogo pa bo pela Liane Synek. Na koncu sezone, ki se bo zaključila 29. januarja, bo prišel še na vrsto Wagnerjev sParsifal« ln sicer v originalu. Dirigiral in režiral ga bo Lovro Matačič, peli pa bodo Nemci, in sicer v glavni vlogi Ernst Kozub. Milanska Scala bo pričela svojo sezono z Verdijevo «Močjo u-sode», takoj nato pa bo sledil «Ri-goletto*. Kot tretja predstava bo prišla na vrsto (kot absolutna novost) balet iiaiiliMiiaa1iiiiiiaiiiiaiiia,BM»»iiaaaliiiaiiiliiiiai«liiiliiaii,aiMiiMiiMiiiiaiiiBiiiiMaaiiaiMiiiiMaa>>MiMi>a>«at«iia ELEKTRONIKA V SLUŽBI VARNOSTNIH SIL Ko so tatovi vdrli v banko jih je tu že čakala policija Šef ameriške FBI toži nad slabimi rezultati svojih mož - Elektronski «agent» je pri delu zelo nagel - Tekma med človekom in «agentom» se nadaljuje Da se ameriški gangsterji, roparji in vlomilci na svoj posel spoznajo, so že neštetokrat dokazali. Zato je bila skupina premetenih in preizkušenih vlomilcev, ki je sredi noči vdrla v neko banko, hudo presenečena, ko jo je tu sprejela in polovila krepka policijska straža. Se bolj pa je bila presenečena javnost, ko je zvedela, da je te vlomilce dejansko odkril ((detektiv brez oči in ušes« — elektronski stroj. Gre za elektronske možgane, ki je policijskim organom vnaprej izračunal, kje bi moglo priti do vloma in ob katerem času. Ko so skupini vlomilcev nataknili ((lisice« in jih legitimirali, so policijski agenti ugotovili, da so prijeli ljudi, ki imajo na vesti tri umore in nad trideset vlomov. Bilo je to v Sant Louisu v ZDA. Toda ta primer elektronskega ■ mo?«"' odkrivanja zločincev in v konkretnem primeru preprečevanja vloma je le eden izmed primerov, ki se v zadnjem času dogajajo v velikih mestih ZDA, pa tudi ponekod v Evropi. Seveda je še vedno policijski agent in agent drugih varnostnih služb glavni in najpomembnejši element v preprečevanju kaznivih dejanj, toda elektronski možgani prihajajo tudi v tem vedno bolj do izraza in strokovnjaki za kriminologijo zatrjujejo, da je edinole v tem rešitev pred naraščanjem kriminalitete,' točneje v odkrivanju naraščajočega kriminala. Edgar Hoover, šef FBI, je izjavil, da sta neprestano večanje milijonskih mest in sodobna ((premičnost* ljudi izredno plodna tla za kršenje zakona. Od leta 1958 do danes število zločinov v ZDA narašča petkrat • • rfi 5 iiiiaiiiaiiiiiiiiiBiiiiiaiiiiiMiiiBiiaiiiaiiiaiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiaafaiiaaaiiiaiaiiaiiifia#liiitiiia««iiaiii«iiataiiiiift*>iai Kar čedna odškodnina za pokojnega moža: skoraj pol milijarde! NEW YORK, 22. — Kakih petdeset let stara vdova Catherina Capossela je zmagala. Leta 1958 je neki avtomobilist s svojim vozilom zavozil skozi ograjo, ki je obdajala vrt okoli Caposselove hiše irt se v svojem diru ustavil šele tik pred zidom same hiše. Lastnik hiše, tedaj 53-letni mož, se je tako prestrašil, da je od tega umrl. Ko je videl, kako vozilo drvi proti njemu in hiši, ga je v prsih nekaj zabolelo in kmalu zatem je podlegel srčnemu napadu. Njegova vdova Catherina Capossela je vozača tožila in po vrsti procesov pred sodišči vseh stopenj je pred vrhovnim sodiščem za državo New York vendarle dobila zadoščenje, ki pa je kar krepko. Sodišče ji je prisodilo Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasek; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ansambla G. Masettija in M. Malija; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški naandolinskl ansambel; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Glasbeni kaleldoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sopranistka Maria Di Leno; 18.50 Kitarista Sa-bicas in Escudero; 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja; 19.30 Romantične melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Slovensko ljudsko gledališče srednjega veka; 21.50 Plešite z nami; 23.00 Nova glasba. 1205 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.35 Ezio Bene-uetth «La scienza della flacca«; 13.55 Operni ljudje tržaškega gledališča; 14.25 Furlanski glasbeniki. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.20 Orkestri; 11.40 Uspele melodije; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Slovenski Oktet; 14.00 Fran Milčinski; 14.15 Poje Frank Sinatra; 15.00 Operni almanah; 15.45 Domače viže — domači ansambli; 16.20 Srečanje z u i^ktota Edom Mihevcem; 16.35 Majhni umotvori velikih mojstrov; 17.00 Pevci; 17.45 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Športna vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Winterhalter; 22.35 Glasba za lahko noč. TOREK, 23. NOVEMBRA 1965 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi in plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert, sodeluje violinist Franco Gulli; 18.50 Operacija na srcu; 19.10 Oddaja za delavce; 20123 V. Padula: «AntOnello, capo brigante calabrese«; 22.15 Plesna glasba. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Koncert; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni cocktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zborovsko petje; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.00 Zanimivosti med ploščami; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni spored; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Nagradno tekmovanje; Pozor na ritem; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Pregled angleške kulture; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsakovečer-ni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brahmsove skladbe; 21.20 Virtuozizem kontrapunkta v poli- foniji; 22.15 Renata Viganb; «A-gnese e i partigiani». Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Zgodbe iz muzeja NOB; 9.25 Veliki zabavni orkestri; 10.15 Ansambla zagrebške in beograjske Opere; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Wanda Landovvska igra Bacha; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli planšarji in trio Milana Matka; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po, željah poslušalcev; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Zabavni jazz ansambel Maria Rijavca; in Ljubljanski jazz ansambel; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Akademski zbor iz Ljubljane; 20.20 Radijska igra — J. Constant: ((General Frederic«; 22.15 Skupni program JRT; 23.05 Popevke za lahko noč. Ital. televizija 8.30 Sola; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.55 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »Mezzogior-no di fuoco«; 22.30 Slovstveni pregled; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Nogometno srečanje med Brazilijo in Sovjetsko zvezo. Jug. tele viiija NI SPOREDA. odškodnino za smrt njenega moža znesek 740.000 dolarjev, kar je v lirah malo manj kot pol milijarde. Kako je sodišče prišlo do tega zneska? Preračunalo je, koliko bi pokojnik mogel še zaslužiti v normalnem izvajanju svojega dela, če bi bil ostal živ. In to je zneslo 740.000 dolarjev. Odkritje starih grobov oživilo stare zgodbe PISTICCI, 22. - V kraju Ma-donna del Casale, kaka dva kilometra iz Pisticeija, so pri kopanju jam za sajenje rastlin, odkopali stare grobove, katerih dobe še niso popolnoma ugotovili. V enem izmed odkopanih sarkofagov so našli človeške kosti, pet amfor in dve svetilki na olje. V pričakovanju strokovnjakov, ki jih bo poslalo skrbništvo za starine, so nadaljnje delo ustavili in vse področje obdali z ograjo. Po prvih ugotovitvah gre za grobove iz predkrščanske dobe. Vest o odkritju grobov je ponovno oživila med ljudmi iz okolice spomin na neko staro zgodbo, po kateri naj bi bil na tem področju zakopan večji zaklad. Med preprostimi ljudmi tega kraja boste še danes naleteli na posameznike, ki baje vsake toliko časa slišijo neke šume, ki prihajajo iz zemlje. Ljudska domišljija te šume pripisuje nekemu mlinu, v katerem naj bi mleli zlato. Po isti legendi pa naj bi na kraju, kjer stoji sedaj stara opatija v normanskem slogu, bila pokopana normanska princesa Biancafiore. hitreje kot narašča število prebivalstva. Vsa policija temu ni več kos. Konkretni podatki govorijo, da je odstotek odkritih in pojasnjenih kaznivih dejanj v istem času krepko upadel, tako da so po lanskoletnih podatkih v ZDA policijski organi razčistili in pojasnili le petindvajset odstotkov vseh kaznivih dejanj, to se pravi komaj vsako četrto kaznivo dejanje, kar je celo za dva odstotka mani kot v letu prej. Pravo revolucijo v borbi proti kriminalu predstavlja zato uporaba elektronskih možganov in elektronskih računskih strojev. Elektronski računski stroj, s katerim razpolaga policija v Detroitu, vsebuje podatke za okoli tri tisoč domačih gangsterjev, ki jih pozna policija. Ta računski stroj je v zadnjih nekaj mesecih dal podatke, ki so policiji pomagali aretirati štiri znane vlomilce, ^ViBktgž^ seksualnega' zločinca ter nekega zakrknjenega roparja. Hkrati pa je ta računski stui^ompgAČil, re». (?„73), nazorno ie označeno jedro samoupravljanja: »Ta shmmernM je bila za Tdub-Uenčgna končna, mogoče zares .odločilna e klofute... . Samoupravi ia-ni° oa ie nostalo nenadoma nal-učinkoviteFa nslboteranl.ja negativnih lastnosti ljudi, ki žive na tem koru zemlie. in edina naravna nnsjedica osvoboddnega boja Človek je zdai sam in sam naj od’oča, sam raj se unravlja. sam nai bo za svoje delo odgovoren...« (239-240). Prvi krog (deveto poglavje) pri-kz~uie Barle. Večno pot. Žival-s’"j vrt. kra'e onstran ndvomli-.škega zidu, nao'-cii do Liubli^m-c«. N"stppa1p linrjie PO DOk'*c!h: študentje, sohos^kar. mizar, zidar, vrtca-, h-.ta v givalsba—j vrtu svečide pisatelj st°re nrcf»sorice v kletkah, rimai-toria cadJotJa. ki se ie snrerpep’l v jp'ona, v ribniku zbrane gosne s Starca trza-lisasto gos. kabadaVn ’h strani 1263-aagi Vj se pe-d od zad°i nroti zaoetin, (n od snodai navzgor; govore v ->emfJetsi'l obde’avi o bardu socializma, o zamaščenem scciabstjčcom kanoniku, o kon-orincu kot doiapzi-ti socialistične rannblll-e. O rOTT»rill nnsaznostoj-mh kulturnikov, n mrbovinariu o d”bovni'-u corazuadonia o pevcu Matere božie. o obbodc'ku gosenic. o kmečkem oisctMiu jn 0 črnem nadangelu po"z’ie Satirična st—"i nrav krenko brc J g—aev,a v V-oglb —hlo snf> minja na Dantejev imeke'« Močneje cika nanj geslo za naslovno st.ranio: »Lascihte ogni soeranza voj cbbntrate« Geslo se pozneje še dvakrat ponovj v zvezi z Ljubljano. kakor da le ona pekel, ima pa tudi jasnogleden prizvok s pomenom, da t,e MubUana osvpli in pritegne kot nafsla.jša ljubica, ki se zmeraj znova z veseljem vračaš k njej. ((Vodnik« je napisan v prijetnem, živahnem, često osebno pre-dahnjepem razpravnem jeziku. Redke prekrške bi človek naprtil tiskarskemu škratu, n.pr. v socialističnemu (prav socialističnem) obdobju (93); kamnite živali sta (nrav so) mrtva dekoracija (143); rusje (prav: ru.šje, 143); kalifornski sekvoji (prav: kalifornijske sekvoje, 144); se sprehodiš gori, doli (prav: gor, dol, 144); znanosti, kar jo je (prav: je je, 208); so moleli (prav: molili) svoje glave iz oken (258); v splošnem vesoljskemu (prav: vesoljskem) potopu (275) Tisk si v knjigi uspešno prizadeva, da razbije utrudljivo enoličnost in priteguje radovedno oko z raznimi miki: z menjavanjem pokončnih in poševnih črk, z ožjim alt širšim levim robom ob straneh, s premišljeno rabo velikih črk, z «naravnimi» črkami med večjimi odstavki, z vijugasto razporeditvijo črk v naslovu posameznih krogov i.dr. Zeleni ljubljanski Zmaj se zavestno žili na ovoju, kakor bi obetal pravljične zalogaje, ki Jih je marsikod precej razsejanih. Iz ((Vodnika« se polagoma, kljub kritikam in tožbam, končno le izvije izbrušena dragotina, vseslovenski zaklad — srčno ljubljena Ljubljana. ANDREJ BUDAL 1 dobro uspelih prireditev, rekli bi lahko manifestacija svetoivanskih in tržaških Slovencev sploh, kajti kmalu zatem je sledilo že omenjeno uničenje slovenskega kulturnega svetišča pri Sv. Ivanu. Taki požigi in uničevanja slovenskih kulturnih središč in dobrin pa niso zadostovali italijanski fašistični drhali in zlasti ne njihovim voditeljem. Nad tržaške Slovence in nad Slovence, kar jih je bilo pod italijansko oblastjo, je prihajalo vedno hujše gorje in nasilje, ki se je stopnjevalo v rodomor našega malega naroda, za katerega bolečine ni bilo nikjer usmiljenja. To nekaznovano nasilje fašizma se je nato razširilo po vsej Evropi in je zajelo skoraj pol sveta ter doseglo svoj vrhunec v drugi svetovni vojni, ko ni poznalo več ne meja in niti mere, kakor je verjetno samo človeško bitje s svojo izredno iznajdljivostjo ne more poznati... No, sedaj je bilo vsaj navidezno vsemu temu blaznemu uničevanju in neizmernim grozodejstvom konec, pustilo pa je v človeku, vsaj v meni, toliko mučnih in groznih vtisov, da so zabrisali premnogo tudi prijetnih spominov na preteklost. Taki in še drugi podobni spomk ni so mi rojili po glavi in se podili pred očmi, ko sem tistega vročega poletnega večera odhajal zdoma v zopet naš «Narodni dom«. Tukaj naj bi se po dolgem, 25 let trajajočem fašističnem in nacističnem oskrunjevanju ne samo slovenskega, marveč na sp oh človeškega dostojanstva, začele znova dvigati silno pomandrane vrednote prosvetno-kulturnega u-dejstvovanja in izživljanja svetoivanskega slovenskega in delovnega ljudstva sploh. To obnavljanje ni moglo biti enostavno in še manj brez težav, kakor bi se moglo zdeti na pivi pogled. Stavba «Narodnega doma* je bila sicer s prostori vred ob koncu vojne še precej v dobrem stanju. Se sedaj ima tudi razmeroma veliko kino dvorano, ki so jo fašisti zgradili na pogorišču bivše slovenske gledališke dvorane. Pojavile pa so se precejšnje težave pri splošnem notranjem urejevanju bodisi materialnega upravljanja z razpoložljivimi prostori, bodisi prosvetnega ter duhovno kulturnega delovanja in udejstvovanja nastajajočega prosvetnega društva Priznati moram, da mi je težko najti prave in jasne izraze za ob-ču.tke in za probleme, ki so se sproti pojavljali v meni samein in verjetno tudi pri drugih so-trudnikih nb tedanjem delovišču. Nekdanji slovenski »Narodni dom« je postal sedaj «Ljudski prosvetni dom«. Vstop vanj je imelo odslej vse ljudstvo v najširšem pomenu besede. Prihaja o je v ta prosvetni dom predvsem domače, slovensko delovno ljudstvo Sv. Ivana, ki je bilo lačno slovenske besede ter si močno želelo prosvetnega izživljanja in u-dejstvovanja, saj je bilo Slovencem pod Italijo to preko dve desetletji onemogočeno, v zadn.ih letih celo prepovedano V istem domu pa so se tedaj po vojni, v okrilju zgoraj omenjene SlAll, shajali tudi, kolikor jih je pač čutilo potrebo in zanimanje za to, svetoivanski antifašisti ita i-ianskega jezika Tudi oni so si želeli prosvetnega izživljanja in udejstvovanja in sicer v okviru italijanske kulture in prosvete ter v duhu novih političnih in socialnih razmer in nazorov Tako sta bila tedaj ustanovljena v tem Ljudskem prosvetnem domu istočasno torej sedeža slovenskega in italijanskega prosvetnega društva, ki jima je bilo dano obema isto ime in sicer po znanem svetoiven-skem slovenskem antifašističnem mučeniku »Slavko Škamperle«. Pri takem dejanskem stanju in v omenjenih okoliščinah je bilo takoj na prvi, na seji pripravljalnega odbora našega prosvetnega društva potrebno upoštevati to stanje m skušat] vsaj po danih možnostih uskladiti vse društveno delovanje slovenskega in italijanskega odseka ljudske prosvete pri Sv. Ivanu v istem domu. Treba je bilo dogovoriti se s predstavniki, oziroma z odborom italijanskega odseka • društva (Slavko Škamperle« tako glede uporabe posameznih razpoložljivih prostorov. kakor tudi glede razporeditve časa, to je dnevov m urnika, ko naj bodo ti prostori z inventarjem vred na razpolago slovenskemu ali pa italijanskemu odseku tega društva za skladno in uspešno delovanje istega Kateri tovariši in tovarišice so bili na tej seji pripravljalnega odbora prisotni, mi spomin ne dopušča več, imenovati jih, saj smo sejali tedaj še ob slabi petrolejki, ker je bila električna napeljava še pokvarjena. Vsekakor, če me spomin ne vara, so bili tedaj prisotni, poleg še nekaj drugih tovarišev, tov Pavla Kolerič in tov. Morana ter tov. Zajec in Udovič. Od prisotnih za italijanski odsek pa sta mi ostala v spo-nnnu tov Fragiacotno jn tov. De-belli od Sv. Ivana. Domenili smo se tedaj za dodelitev sobe kot sedeža in za stalno uporabo odboru in knjižnici slovenskega odseka iti za redno izmenjujočo se uporabo društveno dvorane med tednom za sklicevanje sestankov in občnih zborov članstva obeh odsekov. Za druš-tvene prireditve pa je bilo sklenjeno, da se sporazumno določi uporaba dvorane od primera do primera, (Nadaljevanje sledi) Ing ANDREJ COK Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.3, najnižja 9.2, ob 19. url 11.6: zračni tlak 1001.2 stanoviten, vlaga 76 odst., nebo 9 desetin po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 14.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 23. novembra Klemen Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 7.25 in zatone ob 16.38 Jutri, SREDA, 24. novembra Janez IZJAVE PODPREDSEDNIKA ZAVODA ZA LJUDSKE HIŠE V prihodnjem letu bo zavod IACP dogradil 1500 ljudskih stanovanj Trenutno gradijo ali dokončujejo 571 stanovanj - V občinskem svetu nadaljevanje razprave o resoluciji za uveljavitev zakona 167 Podpredsednik Zavoda za ljudske hiše (IACP) Galloppln je včeraj Izjavil, da bo zavod v prihodnjem letu dokončal okrog 1500 sta novanj za družine, ki živijo v izredno slabih stanovanjskih razmerah. Po Izjavah podpredsednika IACP sedaj gradijo ali dokončujejo 571 stanovanj, 492 stanovanj pa bodo zgradili z že zagotovljenimi denarnimi sredstvi. Poleg tega pa predvidevajo, da bodo gotovo dobili za prihodnje leto denarne prispevke za nadaljnjih 349 novih ljudskih stanovanj. Hkrati pa Zavod za ljudske hiše računa za prihodnje leto tudi na prispevek vladnega komisariata za gradnjo še okrog 100 novih stanovanj. Podpredsednik Galloppln Je nadalje Izjavil, da bo zavod, v okviru izvajanj svoje socialne politike, uvedel preiskavo o dohodkih družin, ki stanujejo v ljudskih stanovanjih. Družine, za katere bodo ugotovili visoke dohodke, bodo morale zapustiti stanovanja IACP, ki bodo seveda nato dodeljena potrebnim družinam brez stanovanja. O tem vprašanju je bilo sicer že mnogo govora in pikrih kritik na račun zavoda, ki dovoljuje, da stanujejo v ljudskih stanovanjih družine z visokimi dohodki, medtem ko je na tisoče delavskih družin brez primernega stanovanja. Upajmo torej, da bo Zavod za ljudske hiše sedaj strogo proučil to vprašanje, da se ne bo mogel več nihče pritoževati. Na prihodnji seji tržaškega občinskega sveta bodo nadaljevali z razpravo o resoluciji, ki Jo Je predložil komunistični svetovalec Cuffa-ro, ln ki je najtesneje povezana z gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Razpravljali bodo o nujnosti uveljavitve zakona 167 Iz leta 1962, na osnovi katerega Je tržaški občinski svet že pred leti sprejel zadevni sklep o uveljavitvi tega zakona tudi v tržaški občini. Doslej pa občinski odbor še ni predložil občinskemu svetu v odobritev sklepa o ustanovitvi zadevnih področij na osnovi tega zakona, ki naj bi bila na razpolago za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj. To je nujno potrebno čim-prej ukreniti, da se zagotovijo krajevnim in vsem drugim ustanovam, ki se ukvarjajo z gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj, cenena stavbišča v bližini mesta in celo v bližini središča mesta, kot je to pri-, stegno brez kosti 2220 lir kg (80 lir mer stavbišč v Ulici Don Bosco,'več); zrezki stegna 2500 lir kg (80 kjer so sedaj majhne stare hišice in kjer naj bi v prihodnosti zgradili večje stanovanjske komplekse. Poleg tega pa svetovalec predlaga v svoji resoluciji, naj občinska uprava posreduje pri vladi za čimprejšnje Izglasovanje novega urbanističnega zakona; pri deželni upravi pa naj občina posreduje, da bi ustanovili za praktično izvajanje zakona 167 deželni sklad za takojšnjo izvedbo načrtov, ki so jih občinske uprave že sprejele, in načrtov, ki so jih predložile v odobritev. Odobritev občinskih področnih načrtov za izvajanje zakona 167 bi tudi napravila konec težavam, ki jih imajo vrtnarji in drugi lastniki stanovanjskih hiš in zemljišč na področju pod Kolonkovcem, ki je bilo svoj čas s sklepom občinskega sveta črtano iz splošnega načrta o izvajanju zakona 167. Kot smo imeli že priložnost pisati, so sedaj lastniki zgradb in zemljišč na tem področju formalno še vedno vezani na prvotni sklep občinskega sveta, ki ga je potrdilo tudi ministrstvo za Javna dela, in ki je tudi to področje vključevalo v področje zakona štev. 167. NOVE CENE MESA Govedina cenejša teletina dražja Na včerajšnjem sestanku je pokrajinski odbor za cene določil nove cene govejega in telečjega mesa. Najvišje cene govejega in telečjega mesa, ki veljajo od jutri, 24. t. m., bodo sledeče: Goveje meso prve vrste: ekonomično za juho 560 Ur kg (20 lir manj kot doslej); prednji del s 25 odst. kosti 980 lir kg (60 lir manj); prednji del brez kosti 1320 lir kg (60 Ur manj); zadnji del s 25 odst. kosti 1220 Ur kg (60 Ur manj); zadnji del brez kosti 1600 lir kg (80 Ur manj); zadnji del — zrezki 1880 lir kg (100 Ur manj); pljučna pečenka 2440 Ur kg (100 Ur manj). Telečje meso: za ragu 1800 lir kg (40 Ur več kot doslej); prsi in hrbet 960 Ur kg (40 Ur več); kotleti 1680 lir kg (60 Ur več); pleče brez kosti 1780 Ur kg (60 Ur več); Ur več). Sestanek sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole v obvešča, da bo v sredo 24. ob 16. uri v maU dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4, važen sestanek na katerega so vabljeni vsi začasno nameščeni učitelji osnovnih šol. Na sestanku se bo razpravljalo o razpisu natečaja. Trstu t. m. Obvestilo konzorcija V četrtek zvečer bo v Kulturnem domu koncert orkestra akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom prof. Uroša Prevorška in s sodelovanjem violinista Tomaža Lorenza. Orkester je z velikim uspehom nastopal že po raznih mestih Jugoslavije, lani pa je z velikim uspehom gostoval tudi v Vid. mu v avditoriju «Zenon». Na ta pomemben glasbeni dogodek opozarjamo vso našo kulturno javnost, zlasti pa ljubitelje glasbene umetnosti Tajništvo konzorcija ponovno obvešča vse prizadete, naj se ne prenaglijo v sprejemanju raznih odlo-čitev preden bi jim to svetovala njihova organizacija. liiflllillliiiliiiiiilliillMlliililllililllliilllllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiMiliiilililiiiiiiliiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiililllilllliiiimiiiHiiliiiliMiiHiimiiiiiiiilliilMilitiiiiiiiiiiltlililiiiiiiiiiilllltiitiiiiiiitiiltiiiiimiliiiiiiiiiiiitii IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Popolnoma uspela stavka delavcev v Tovarni strojev Danes na uradu za delo sestanek glede suspenzije dveh delavcev tovarne Italcementi GLASBENA MATICA - TRST V četrtek, 25. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu Ul. Petronio, 4 SIMFONIČNI KONCERT :::::::::::::::::::: ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE Drigent: UROŠ PREVORŠEK Solist: TOMAŽ LORENZ (violina) PROGRAM: Osterc Dvolak Prokofjev Rossini — Reli gloso — Simfonija v g—duru op. 88 — Koncert za violino in orkester v g—molu op. 63 — Viljem Tell — uvertura Rezervacija vstopnic za koncert od ponedeljka dalje od 11. do 14. ure, tel. 734-265. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Včeraj je bila v Tovarni strojev enotna dveurna stavka, ki so se je udeležili vsi delavci. Tovarno so zapustili ob 14.15 uri, nato pa so se zbrali na enotni skupščini v Ul. Duca d’Aosta, kjer sta jima spregovorila tajnika obeh sindikatov kovinarjev, nakar je sledila živahna razprava o sporu z ravnateljstvom tovarne, ki je nastal zaradi uvedbe novega načina določanja a-kordnih dodatkov. S tem novim načinom so delavci namreč oškodovani in namesto, da bi se njihov položaj izboljšal, se je poslabšal. Vsa pogajanja o tem sporu niso nič zalegla ter so se pretekli petek NESREČA, KI BI LAHKO IMELA TRAGIČEN ZAKLJUČEK Dekle padlo s skale devinskega gradu in se ujelo na vejevje tik nad morjem Mladenič, ki ji je hotel na pomoč, je brez moči obtičal v steni - Mladenko je rešil ribič, ki je slučajno plul mimo s čolnom, mladeniča pa so spravili na varno gasilci V Devinu se je včeraj popoldne, Luigi Enzo Zolli iz Villanove San okrog 15.30 pripetila pretresljiva nesreča, ki bi lahko imela zelo hude posledice za 18-tetno frizerko Mellido De Vita iz Tržiča Ulica Esarchi 3 ter za njenega prijatelja 19-letnega Eugenia Glrotta iz Tržiča Ul. Esarchi 8. De Vitova in Girotto sta s skupino mladeničev, med katerimi Je bil tudi De Vitin brat. prišla v Devin, da bi sl ogledala pokrajino ln okolico. Skupina mladeničev se je podala na skalo, kjer stojijo razvaline starega devinskega gradu, da bi posnela nekaj fotografij. Pogled na skalovje ln morje je bil čudovit De Vitova je začela fotografirati, vendar se Je pri tem precej nagnila nad skalovje, nenadoma izgubila ravnotežje in strmoglavila v globino. Po padcu približno sedem ali osmih metrov, Je mladenki uspelo, da se Je oprijela za štrlečo majhno polico v skali in za vejevje rastlin, ki rastejo iz razpok. Pod njo pa je v razdalji nekaj manj od metra valovalo morje. De Vitova je začela vpiti na pomoč. Groza Je tako presunila njene prijatelje, da so obnemeli ob pogledu na dekle, ki Je padala v globino. Trajalo Je precej časa, da so njeni vrstniki prišli do sape. Girotto Ji Je hotel pomagati in Jo potegniti na vrh skalovja, zato se je začel spuščati po strmi steni, da bi dosegel mladenko. Toda podvig mu Je le delno uspel, ker se Je po nekaj metrih spusta znašel v takem položaju, da se ni mogel nikamor več premakniti, sicer bi se lahko zgodilo, da tudi sam pade v morje. . ., Na srečo je klice na pomoč sli šal ribič Antonio Schibizza -ki Je tedaj plul mimo z motornim čolnom. Schibizza se Je s čolnom, kolikor mu Je bilo mogoče, približal navpični steni, ki se dviga nad morsko gladino ter, ne brez težav, rešil De Vitovo ln ji pomagal v čoln. Odplul Je nato v devinski portič, kjer so ranjeno dekle polotili na zadnji sedež zasebnega avtomobila ter Jo odpeljali v bolnišnico v Tržič. O nesreči so bili medtem obveščeni agenti s komisariata v Devinu, ki so prihiteli k skali, iz porti-ča pa Je odplul policijski čoln, in dosegel zalivček. Toda Girottu, ki se Je Se vedno oprijemal skale, a-genti niso mogli pomagati. Bil je previsoko, da bi ga lahko dosegli z morja. Zato sta dva agenta vzela vrv na čolnu, dosegla pristanišče ln se od tam podala na vrh skale, odkoder sta Glruttu spustila vrv. Na tak način Jima Je uspelo, da sta mladeniča iz neprijetnega položaja potegnila na varno. Na srečo se Girotto pri spustu ni ranil. Njegova prijateljica De Vitova se bo morala v bolnišnici v Tržiču zdraviti 10 dni, ker se Je pri padcu s skale ranila ln pobila po glavi, levi rami in nogi. Daniele, Ul. Žara 71, ki Je uslužben pri podjetju Canarutto. Da bi opravil svoje delo se je Zolli povzpel na dvojno lestev, toda nenadoma se je nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in padel z višine dveh metrov. Pri padcu si je Zolli verjetno zlomil levo zapestje. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 40 dni. Pittoni o sklepih 86. kongresa PSI Pokrajinski tajnik PSI Arnaldo Pittoni bo danes med skupščino sekcije «Bruno Buozzi» podal poročilo o delu in o sklepih 36. kongresa PSI ter o širokih in ugodnih perspektivah, ki se danes odpirajo ne samo za socialiste temveč za vse delavce za demokratično življenje v državi. kriza Javnih skladišč škoduje splošni dejavnosti tržaškega pristanišča ter je v prid konkurenčnim pristaniščem. Zato je treba takoj poskrbeti, da bodo Javna skladišča lahko redno nadaljevala svojo dejavnost. Pri tem je treba tudi upoštevati, da služi tržaško pristanišče pretežno tranzitni dejavnosti ter da je za državo važen vir deviz. Zato bi morali izboljšati pristaniške naprave in upoštevati tudi načrt modernizacije, ki ga je pripravilo tržaško pristaniško poveljstvo in ki predvideva skupno 23 milijard lir končno razbila. Na včerajšnji skupščini so delavci sklenili, da zato sploh ne bodo več delali na a-kord vse dotlej, dokler ne bo ravnateljstvo pokazalo razumevanja za njihove zahteve. Danes pa bo na uradu za delo sestanek predstavnikov FILLEA-CGIL s predstavniki ravnateljstva Italcementi zaradi spora o suspenziji dveh delavcev, Riccarda Par-ladorija in Alfreda Batistela, ki sta člana notranje komisije. Delavca je podjetje suspendiralo za 3 dni, češ da sta za časa stavke zmerjala stavkokaze in s tem prekršila delovno pogodbo. Osrednje vodstvo podjetja v Bergamu jima je poslalo pismi, v katerih jima sporoča da ju je nameravalo kazensko ^ odpustiti ter* da ju Je “žatfim suspendiralo samo zato, ker je zanju posredoval ravnatelj tržaške cemčhtame; to-rqi so ju nekako «pojni}o§Ji&|ii Sindikat p£~ pravi, da 'je suspenzija popolnoma nezakonita ter je zato zahteval sklicanje sestanka na uradu za delo, da se prekliče tudi suspenzija teh treh dni, tako da bi jih delavcema plačali. V ZVEZI Z GRADNJO NAFTOVODA SI0T Sestanek predsedstva konzorcija s predstavniki družbe Bechtel Razpravljali so o posameznih členih pogodbe za postavitev pravice služnosti in sprejeli nekatere popravke v korist prizadetih lastnikov V Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 bo drevi ob 20.30 predaval prof. GOJKO BUDAL o temi: «OB ROBU ZAMEJSKE PROBLEMATIKE — MISLI IN PRIPOMBE K NAŠIM RAZMERAM«. Slovenski klub vljudno vabi cenjene obiskovalce, da se predavanja udeležijo v polnem številu. Nove prijave za «pohod miru» Zanimanje za «pohod miru v Vietnamu« se širi. Pripravljalnemu odboru so poslali svoj pristanek za sodelovanje tudi tovarniški odbor Sv. Marka, Arzenala in Tovarne strojev ter ((Mladinska iniciativa«, ki so se tako pridružili 21 organizacijam in ustanovam, ki so svoje sodelovanje že prej prijavile. Kot znano bo pohod v soboto 27. t. m. ob 17. od Trga Garibaldi po mestnih ulicah do Trga sv. Antona, kjer bodo govori. Nove pristope sprejema tajništvo odbora na svojem začasnem sedežu v Ul. S. Nicolo 11 tel. 29-403 v uradnih urah od 17.30 do 20. ure. Včeraj so se sestali na sedežu družbe Bechtel, ki za družbo FIOT opravlja dela v zvezi z gradnjo naftovoda, zastopniki konzorcija razlaščencev in oškodovancev ter zastopniki omenjene družbe. Konzorcij so zastopali predsednik dr. Franc Škerlj, podpredsednik Marij Grbec in tajnik Lucijan Volk. Na sestanku so razpravljali o posameznih členih pogodbe za postavitev pravice služnosti na zemljiščih koder bo postavljena cev za naftovod. Predstavniki konzorcija so predlagali vrsto popravkov k posameznim členom ter predlagali tudi razne dodatke v korist o-škodovancev. Po dolgi in temeljiti razpravi posameznih popravkov in dodatkov so se predstavniki Bech-tela v glavnem strinjali a popravki ter jih sprejeli. Odprto je ostalo le vprašanje trajanja služnosti, kjer sta si stališči ostali še vedijo različni. Vendar so zastopniki združbe sprejeli tudi ta predlog v proučitev. Ob zaključku so se sporazumeli, da se bodo te dni še sestali ter razpravljali ponovno tudi o razlastitvah, ki zanimajo seveda le dolinsko občino. Danes seja deželnega sveta Deželni svet se bo zopet sestal danes ob 9.30. Prva ura seje bo kot običajno posvečena vprašanjem in interpelacijam; poleg tega pa bodo obravnavali tudi resolucije o univerzitetnih fakultetah v naši deželi. že dalj časa je namreč na dnevnem redu resolucija socialistov Mora in Angelija, ki se tiče tržaške univerze. Svetovalec Renato Berto-li (PSDI) pa zahteva, naj se deželni svet in odbor dokončno izrečeta o sedežu medicinske fakultete. Stvar pa je že nekam zastarela, saj so že določili, da bo fakulteta v Trstu. Toda v Vidmu bi želeli vsaj eno fakulteto, ki bi sicer bila odvisna od tržaške univerze. Na dnevnem redu seje sta tudi dva zakonska osnutka, ki ju je predložil deželni odbor in ki sta ju pristojni komisiji že odobrili na posvetovalni stopnji. Prvi zakonski osnutek se tiče patronatov za socialno skrbstvo in bo o njem poročal demokristjan Del Gobbo, drugi pa ustanovitve posvetovalnega odbora za ladjevje. Danes popoldne se sestane prva stalna komisija, ki bo začela razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka, ki se tiče deželnega nadzorstva nad delovanjem krajevnih ustanov. Do božičnih praznikov bi moral deželni svet razpravljati še o zakonu o turističnih cestah ter o proračunu za leto 1966. Nove olajšave za potovanje v SFRJ V pričakovanju odprave vizumov med Italijo in Jugoslavijo, kot je bilo dogovorjeno ob nedavnem obisku predsednika italijanske vlade Mora v Beogradu, je jugoslovanski kouzulat v Trstu z včerajšnjim dnem uvedel nove olajšave pri izdajanju vstopnih vizumov. Uvedli so dve vrsti vizumov ln sicer enega, ki ima veljavnost šestih mesecev in velja za enkratno potovanje v Jugoslavijo, kjer se prizadeti lahko zadrži tri mesece Ta vizum stane 650 lir; drugega, ki Ima prav tako šestmesečno veljavnost, s katerim pa imetnik lahko večkrat potuje v Jugoslavijo in ki stane 1250 lir. Za turiste pa, ki želijo samo na tridnevno turistično potovanje, izdajajo vizum jugoslovanski organi na meji. izdatkov. miiiiii m m igi lil uj iiibiiiiiiiiibii "a ■ M lt|||a| .iiiliitMimiiiiilmmiiiimiiiiiimMiiHliimiiminiililiiiiniiimmliiliHiiMiiMiiiiliinililiiliiiiiliiimiiiiilHiiiilil Seja tržaškega pokrajinskega odbora Sinoči se je sestal tržaški pokrajinski odbor, ki je razpravljal o novih točkah dnevnega reda za dre-višnjo sejo pokrajinskega sveta. Glavni predmet razprave odbornikov Je bil predlog, da se proda deželni upravi stavba na Trgu Ober-dan 6, v kateri je sedaj začasno nameščen mednarodni center za teoretsko liziko in ki ga bo deželna uprava, ko se bo omenjeni center preselil v nove prostore pri Mira-maru, uporabila za svoje urade. Odbor je tudi razpravljal o neka terih njunih upravnih sklepih, ki jih bodo predložili v odobritev svetovalcem na drevišnji seji. IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA S0DISCA Napadalcu na Zabinijevo Matteiu znižali kazen od 11 na 8 let zapora Ponovno so ga spoznali za krivega načrtnega poskusa umora, oprostili pa so ga obtožbe kraje 30.000 lir in zlate verižice Z lestve je padel la sedežu RAI se je poldne ponesrečil 41-letni delavec V prid tržaškemu pristanišču Pismo CGIl ministroma za mornarico in zaklad Tajništvo CGIL je v pismu, ki ga je te dni poslalo ministroma trgovinske mornarice in državnega zaklada, poudarilo nujnost sklicanja sestanka z osrednjimi sindikalnimi vodstvi ln s prizadetimi sindikalnimi zvezami, da bi razpravljali o resnem položaju, ki Je nastal v Trstu. Kot je znano, se položaj v pristanišču slabša zaradi finančne krize Javnih skladišč, zaradi tega, ker še niso uresničili člena 70 deželnega statuta o pristaniški ustanovi in zaradi hude napetosti, ki je nastala po podelitvi ((funkcionalnih avtonomij« železarni Italsider v Skednju. Končno je treba k temu dodati tudi mali delež, ki je pripadel Trstu od 75 milijard za modernizacijo pristanišč. Pismo pravi nadalje, da finančna Včeraj se je začelo pred prizivnim porotnim sodiščem letošnje jesensko zasedanje. Prva obravnava je zadevala znani krvavi dogodek, ki se je pripetil ponoči med 17. in 18 aprilom pred dvema letoma v Ul. Fornace 2 in pri katerem je bila hudo ranjena lastnica bara Prosen Nives Zabini por. Alessio. 47-letni Vittorio Mat-tei je počakal žensko na stopnišču niše, ko se je ta pozno zvečer vračala s hčerko domov. Takoj potem, ko je deklica stopila v domače stanovanje, je Mattei potegnil iz žepa kuhinjski nož ter zadal Zabinijevi 14 ubodov. Zaradi hudih telesnih poškodb se je morala potem Zabinijeva zdraviti nekaj mesecev. Prizivno porotno sodišče je včeraj delno spremenilo razsodbo tržaškega porotnega sodišča, ki je v aprilu letos sodilo napadalcu pod predsedstvom dr. Rossija. Tedaj so porotniki menili, da je Mattei poskusil umoriti svojo bivšo ljubico Nives Zabini (čeprav so menili, da ni šlo za premišljen poskus, temveč samo za izbruh ljubosumja) Nadalje so menili, da je obtoženec zakrivil tatvino 30.000 lir in zlate verižice v škodo Zabinijeve, da je žensko telesno poškodoval, da ji je grozil ter da je r.osil hladno orožje izven svojega stanovanja brez upravičenega razloga. Za vse te prekrške so porotniki obsodili obtoženca na 10 let in 9 mesecev zapora ter na 3 mesece pripora. Poleg tega so sklenili, da se bo o odškodnini razpravljalo pred pristojnim civilnim sodiščem. Vendar pa so obtožen ca obsodili na povrnitev stroškov zastc :tva zasebne stranke v višini 190.000 lir. Poleg tega so skle- nili, da bo moral Mattei preživeti po prestani kazni najmanj dve leti v kmečki koloniji, ker gre za osebo, ki je bila že večkrat kaznovana Kot smo dejali, so prizivni porotniki delno spremenili prvotno razsodbo. Menili so namreč, da ni dokazano, da je Mattei zagrešil tatvino 30.000 lir in zlate verižice ter so mu zato znižali zaporno kazen za tri leta. To pomeni, da bo moral obsojenec presedeti v zaporu vsega skupaj 8 let. V ostalem so porotniki potrdili razsodbo porotnega sodišča Mattei bo moral seveda plačati tudi vse stroške zastopstva zasebne stranke, ki znašajo sedaj 142.450 lir. Včerajšnja obravnava se je začela točno ob 9.30. Predsednik prizivnega porotnega sodišča dr. Franz je najprej zaprisegel nove porotnike, ki so vsi. razen enega, iz Furlanije. Taka sestava ni seveda odvisna od volje posameznika, ker se člani posameznih zasedanj porotnih sodišč in prizivne ga porotnega sodišča določajo / žrebom. Tej uvodni formalnosti je sledilo čitanje obtožnice in nato poročilo o dogodkih, ki so Matteia pripeljali pred porotnike, kakor tudi o poteku procesa pred tržaškim prizivnim sodiščem, ki ga je podal dr. Cariglia. Nato je predsednik Franz zaslišal obtoženca. Kot se je zgodilo že na prvi obravnavi, je tudi to pot Mattei dokazal, da ima zelo dober spomin Vse njegove izjave pa so imele namen, da prikaže porotnikom, da on Zabinijeve ni hotel ubiti, temveč samo »kaznovati«, ker ga je hotela zapustiti. Da bi podprl to svojo tezo, je predložil poroti risbo, s katere je razvidno, kako je (po njegovem lastnem mnenju) držal nož v rokah. Z risbe je razvidno, da moli konica noža le za nekaj centimetrov iz njegove dlani. Ne bi šlo, torej, za ubode, ki jih je zadal z namenom, da ubije svojo žrtev. Zastopnik zasebne stranke odv. R. Ghezzi pa je skušal dokazati, da bi morali prizivni porotniki ne samo v glavnem potrditi prvotno razsodbo, temveč spoznati Matteia za krivega tudi načrtnega poskusa umora. Generalni prokurator dr. Marši je zahteval potrditev prvotne razsodbe. Ker je Slo v glavnem za vprašanje, če je Mattei hotel bivšo ljubico ubiti, ali pa jo le telesno poškodovati, je dr. Marši posebno poudaril vse okoliščine, ki pričajo, da človek, ki zada 14 ubodov z nožem (poleg teh jib je bilo še 10, ki so poškodovali le dežni plašč, ki ga je ženska nosila), namerava ubiti svojo žrtev, ker si je nemogoče zamisliti, da bi u-tegni) zadajati udarce na tako premišljen način, da bi je prav nobeden ne zadel v kak življenjski del telesa Obtoženčeva zagovornika odvetnika Uglessich in Morgera pa sta napela vse svoje sile, da bi poro ta sprejela tezo, da m šlo za poskus umora, temveč le zi. hude telesne poškodbe. Pri tem pa nista imela sreče, ker zdravniška dokumentacija precej zgovorno priča, da je vsaj kak ubod dosegel pljučno mreno, se pravi važen življenjski organ. Obravnava se je zaključila sinoči po skoraj poldrugournem posvetovanju porotnikov. Treščil je v taksi Žrtev dokaj nenavadne nesreče je postal včeraj zjutraj 58-letni u-pokojenec Amedeo Russi iz Ulice Gambini 25. Russi je okrog 9.30 na vogalu Ul. Pieta in Trga Ospedale stopil s pločnika in hotel na ze-brastem prehodu prečkati cesto. Toda pri tem ni opazil, da je prav tedaj privozil taksi, ki ga je šofiral 63-letni Dante Pitton iz Ul. Conti 18. Pitton je ustavil vozilo, toda kljub temu je Russo z levo nogo udaril v prednji del taksija. Sele popoldne Je Russo zaprosil za zdravniško pomoč. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnlšni co, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja od 10 do 30 dni zaradi udarcev po levem stopalu z verjetnim zlomom. Oplazil ga je plamen V oddelku akumulatorjev Marelli na glavni postaji, se je včeraj popoldne ponesrečil 40-letni delovodja Enrico Favero iz Ul. Udine 34. Ko Je pregledoval delo nekega uslužbenca, ga Je nenadoma po obrazu in rokah oplazil plamen gorečega bencina, ki je švignil iz bencinskega grelca, pri kateri je odletel za mah. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na dermatološkem oddelku zaradi o-peklin druge stopnje. Favero se bo moral zdravti dva tedna. Podrl je žensko v Ul. Piccardi V Ul. Piccardi blizu stavbe št. 4. se je včeraj okrog 13. ure pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 69-letna gospodinja Maria Muchvitz iz Ul. Piccardi 14, ki je neprevidno prečkala cesto. V trenutku, ko je v teku šla čez cestišče, je z avtom fiat 600 TS 27010 v smeri proti središču privozil 35-letni Pasquale Stefanucci iz Ulice Ginnastica 3. Šofer Je prepozno opazil žensko in čeprav je zavrl avto, mu ni uspelo, da bi se ji izognil. Treščil je vanjo in zaradi sunka je Muchvitzevo vrglo nekaj metrov vstran, kjer Je obležala nezavestna. Ponesrečenko so v bolnišnico odpeljali v rešilnem avtu RK ter jo sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi hudih udarcev in ran po zatilju in začasne izgube spomina. Muchvitzeva se bo morala zdraviti 10 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Slovensko gledališče v Trstu JUBILEJNA SEZONA 1965—66 SASA ŠKUFCA (Po Grimmu) JANKO in METKA Otroška spevoigra v treh dejanjih Režija: JOŽKO LUKEŠ Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba: VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ Jutri, 24. novembra ob 20. uri (ŠTUDENTSKI ABONMA) V petek, 26. nov. ob 16. uri (SINDIKALNI ABONMA) V nedeljo, 28. nov. ob 16. uri (ABONMA ZA OKOLICO) Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734-265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom. — Med predstavami deluje bar Kulturnega doma. Ker so okoliški abonenti izrazili željo ogledati si predstavo «Janko in Metka« na dan nedelje, je SG določilo izjemoma »OKOLIŠKI ABONMA« v nedeljo, 28. t, m. ob 16. uri. Razpored odhodov avtobusov bo naknadno objavljen. Ljudska prosveta Mladinski delavski krožek priredi v sredo 24. tm. ob 20.30 v zadružnih prostorih na Padričah predavanje o olimpijskih igrah v Tokiu, Govoril bo Bruno Križman. Sledilo bo predvajanje filma. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 22. novembra 1965 se je v Trstu rodilo 23 otrok, umrlo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 71-letna Anna Macor, 87-letna Vittoria Medeot vd. Raguseo, 77-letna Antonia Klun vd. Deziot, 59-letnl Marcello Brako, 72-letni Fran-cesco Courir, 41-letna Diana Mico! por. Zulian-1, 71-letna Anna Jamnlch vd. Demarchi. 85-letnl Antonio Bor-tolin. 62-letna Jolanda Blasi vd. D’Andri-a, 77-letn-l Ounlg Hovhanes-slan, 72-letna Caterlna Sodomaco vd. Zacchigna, 73-letna Germana Regan-zin por. Torcello, 53-letni Umberto Truschunger, 78-letna Maria Kofol, 90-letna Teresa De Simon vd. Del Piero 81-letni Stefano Bardizzi, 78-letna Stefama Ditz, 67-letnl Pletro Gamboz, 63-letni Oscar Delbono, 63-letni Carlo Cullin, 42-Jetna Antonia Visenti-n por. Crismani, 49-letn! Giuseppe Mercadante, 40-letni Gino Guštin, 76-letna Gluditta Cassettl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (22. 11. — 2*. H.) A Ha Salute, U'1. Glulla 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Orian-i 2; Vernari, Trg Valmaura 11: D’Am-brosi, Ul. 2k>ruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl. Trg Llberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. Od 13. do 16. ure D’Ambros), Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasl-nl, Trg Llberti 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alta Salute. Ul. Glu-lia 1; Benas-sl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Oria-rvi 2; Vernari, Trg Valmaura 11. LADJE V PRISTANIŠČU M. Berl-ingierl, Omella I, C. <11 Messlna, San Marco, C. Colombo, Victoria, Iris, L. Lauro,. A. Lauro, A. Usodlmare, A. Pacinottl, Quiri-na-le, Indiana, Vulcanla, Settemari, Sal-pa II, Ollmpia, Messapia, Eros. Or-sa Minore, A. M. Martini. Tony, En-ri, Vesuvio, M.A. Montanari (It.), Janina, Orjen, Primorje, Dubrovnik, Kosovo, Kolasln. Dreznica, Vlševica (Jug,), Georgios, Bremerhaven, Maria (Gr,), Ohklavsk (SZ), L. Argentina (Braz.), Vlndex, Audax, Maria M. (ex Candide), Marincrl (Pa.), La-go N. H-uapi (Arg.), Mati (Al.), T. Stavros (Ma.). King Peleus (Li.). SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v ponedeljek, 29. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu JUBILEJNI KONCERT OB 40 LETNICI učiteljskega pevskega zbora Slovenije «Emil Adamič* Dirigent: MARKO MUNIH Vstopnina: 600 Ur Rezervacije vstopnic od jutri dalje v Tržaški knjigami. Aktivni člani naših pevskih zborov, ki se izkažejo s člansko izkaznico svojega zbora, imajo 50 % popusta. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo Janačkove opere «Jenufa», ki bo v soboto 27. tm. ob 20.30. Opero, »1 bo v Trstu prvič uprizorjena, bo dirigiral Gianfranco R*‘ voll, v glavni vlogi bo nastopila Olaudia Parada, v ostalih pa Jugoslovanka Marjana Radev, Rosa L-a-ghezza, Franco Ghitti, Piero GiliPP1 ter Gloria Paulizza, Fulvia Ciano, Laura Cavalleri, Vito Susca, Bruna Ronchini, Enzo Viaro, Malvina Sa-vio In Diana Garlattl Kl-ischner. Orkester in zbor gledališča Verdi. Režija Frank de Que-H, zborovodja Giorgio Kirschner. Scene po osnutkih Andrzeja Majevskega Izdelal E. Sormanl. Nazionale 15.00 Todd AO 70 mm barve De Luxe in Alberto Sordi v filmu «Quel temerarl sulle maccni-ne volanti« Sarah Miles, Irlna ue-mich. Arcobaleno 16.00 «Le Olimpiadl <*> Tokio« Eastmancolor. Scope Slze. Excelsior 15.00 «Ciao Pussycat» Tecn-nlcolor. Peter Sellers Peter 0'Too-le, Romy Schneider. Capuclne. — Prepovedano mladini pod 18. tom. Fenlce 15,30 «Thrilllng» VVa-lter Chia-ri, Nino Manfredi. Alberto Sordi, Silva Kosclna, Tino Buazelll. Grattacielo 15.30 18.30 21.45 «My fak lady» Technicolor. Panavtsion. Kdor rima potnega lista lahko pride s pro-pustnlco, ker Je meja tako' f*™ zu. Vpisovanje se vrši v Tržaški Knl-garnl kjer dobite tudi podrobnejs pojasnila, ln bo trajalo samo do tm. Pohitite z vpisovanjem I • • • Mladina prosvetnega društva Iva» Cankar priredi 27. tm. Izlet na loi-11 Euganel z obiskom rojstne hiše r. Petrarke. Vabljeni stari in mladi. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti naše drage Emp npiriAvti vrt KuKani3 dan VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Gospodarska negotovost v Rablju in psihološke posledice potresa Obisk in predavanje jugoslovanskega kardinala Šeperja v Vidmu Na srečo so v Rablju doživeli krajevni potres z epicentrom v samem Rabeljskem rudniku, in sicer v ja-sku o, ki leži na isti ravni kot kraj Rabelj in v jašku 5, ki je sto metrov nižje, v soboto 13. novembra Po dvanajsti liri, ko so delavci ob sedanjem kratkem tedenskem dejavniku že prenehali z delom. Po hišah v Rablju so občutili dva Potresna sunka. Prvi sunek Je bil hujši od drugega, ki mu je sledil Po treh minutah. Slišati je bilo tu-ui votlo bučanje. Po stanovanjih Je posebno po kuhinjah zaropotala kuhinjska posoda, po tleh so zleteli lonci in drugi predmeti, ponekod so Popokale šipe. Po drugem sunku se Je ljudi polastil preplah. Nekatere ni,še so dobile razpoke, drugod je oopadel omet. Ljudje so se pri tem “Pomnili na podoben potres pred dvema letoma, ki je bil še hujši. Iz-^en Rablja niso nikjer občutili teh dveh potresov, kar je znamenje, da sRe za usedanje zemljišča v rudniških jaških. Saj je bilo pred leti s® dostikrat govora v vseh krajevnih listih o prekomernem izkoriščanju rudnika pod prejšnjimi rudarskimi upravami. Pri zadnjem sobotnem potresu so se takoj zbrali rudarski tehniki, se Podali v rudnik ugotavljat škodo in stanje jaškov. Niso pa mogli do kraja izpeljati tehničnega pregleda, ker se zemlja še ni umirila in Je skalovje venomer škripalo. V sedanjem mračnem novembrskem vremenu z občasnim sneženjem živijo rudarji s svojimi družinami v neki napetosti. Kljub toli-kemu zatrjevanju in poročanju po tistih, se po mnenju ljudi zelo dol-?° vleče postopek glede prenosa lastninske pravice nad rudnikom na samostojno deželo. Rudarji bi radi Je konkretno videli in občutili, da Jim Je novi lastnik dežela. Nadalje doživeli ljudje v Rablju, da se je ^rušll v Rutih jez in tudi deloma oporno zidovje. Rablju samemu si-oer ni pretila nobena nevarnost za-radi velikanskega vodnega stebra, se Je zagnal nizdol v strugo Zli. ce m naprej po dolini preko meje 1 re.'k° Žilo v Avstriji. Toda priznati je treba, da ni prijeten ob-ou-ek doživeti takšno, k sreči samo gmotno katastrofo, na hidro-htui ičnlh napravah v neposredni oiižini. Domačini majejo z glavo, ser vedo, kakšen je nestalen moren-®kt svet pri Rutih. Spominjajo se, so se upirali, da bi se na po- daben način zajezila Jezernica, ki Priteka z Neveje. Verjetno bi tudi i sta naprava doživela usodo lahkomiselno zgrajenega jezu v Rutih, irenutno pa se ljudje sprašujejo:, kuo jim bo povrnil škodo po potre-“u: ali dežela iz novih skladov za naravne katastrofe ali rudniška u-Pfava, ki je pravi povzročitelj potresov po svoji grabežljivi rudarski Skopni tehniki * * * , Na povratku s koncila v Rimu se J® 12. XI. zagrebški nadškof kar-mnal Franjo Seper ustavil v Vid-kot gost videmskega nadškofa vi,] °nata- V Videm oziroma na j,m®msko letališče Aviano se je pri-Peljal v letalu .Convair 4OT v' “Premstvu državnega podtajnika za {■“rodno obrambo sen. Pelizza. Na etaiišču v Avianu so oba visoka go. ra sprejeli visoki letalski oficirji. -JPjSi dan po svojem prihodu je nadškof šeper obiskal Oglej in Gra-{,„ ■ a v teku dneva še razne du-novne hiše v Furlaniji, din ,nedelJo 14. novembra je kar-,, nai Seper predaval ob 18. uri v °rani Brosadola katoliške kul-Vj,1?6 šole. Njegovo predavanje je dna Clsto verskega značaja o so-uonem človeku in njegovem od-vnni , d° skrivnosti vere. Jugoslo-driliK kardinal je orisal strukturo .™“ei kako je razvejana, a vse-svn- k združitvi. V zaključku ,i„P,Je8a predavanja Je poudarjal n amost evharistije kot največji unaravni dar Kristusa cerkvi. sif,??luSalcem Je govornika predel,, s kratkimi besedami videm-m nadškof Zaffonato. Iz tega uvo-z„ zvedeli, čemu se je pravšen jugoslovanski kardinal u-avii prav seclaj v Vidmu. Cez pet stič? 1^10 bo v Vidmu evhari-bnrt„ kongres. Tega kongresa se It„7,° udeležili mimo vernikov iz Vn r*J6 tudi avstrijski in jugoslo-ki ,i verniki s svojimi duhovni-nriin krnski nadškof je ob tej bo , jPosti Ponovno potrdil, da se Er„.Vlc*emskega evharističnega kon-sa zagotovo udeležil tudi papež, vroč rave na ta evharistični kon-pno so že v teku in prav obisk ju-vr«^Vanskega kardinala spada v . .O DOlTlPTTlhnoKHVi cHlrnsi ITlGd na o* Seja prve deželne komisije Prva deželna komisija je v soboto zjutraj zaključila splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki se tiče nadzorstva dežele nad delovanjem krajevnih ustanov. Med sejo Je spregovorilo še pet svetovalcev, ki so izrekli svoje mnenje o zakonskem osnutku deželnega odbora, o katerem so razpravljali skupno s komunističnim zakonskim predlogom. Med drugimi je socialdemokrat Bi-sol poudaril, da je osnutek pozitiven, ker bodo večino članov nadzorne komisija izvolili, medtem ko se to sedaj ne dogaja za pokrajinski upravni odbor. Svetovalec je še dodal, da bi lahko število upravnih zadev, ki spadajo pod nadzorstvo, še bolj skrčili. Svetovalec Bosari (KPI) je rekel, da je predmet, o katerem se zdaj razpravlja, že dolgo časa od tega zanimal komunistično skupino, ki je v tej zvezi tudi predložila zakonski predlog. Rekel je, da nasprotuje zamisli, da bi morala deželna nadzorna komisija izrekati svo- iiiii m iiifiiKiin minil m iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiniii 11111111111 iiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimii PROMETNA NESREČA ZARADI NEVEŠČEGA ŠOFIRANJA ja mnenja o regulacijskih načrtih občin. Demokristjan Del Gobbo je dejal, da je po njegovem mnenju važen zlasti krajši rok za izrekanje mnenj komisije o sklepih krajevnih ustanov, saj bo to pospešilo delovanje teh ustanov. Socialist Moro je dejal, da bi morali ustanoviti tudi poseben nadzorni odbor za Kamijo, saj je v sodnem okolišu Tolmezza kar 54 občin. Moro je tudi orisal razloge, ki so ga napotili k tej zahtevi. Zatem je svetovalec Coloni, ki je poročal o zakonskem osnutku, odgovoril desetim svetovalcem, ki so posegli na obeh sejah v razpravo. 5 Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da bo od decembra naprej, in sicer vsak prvi in tretji ponedeljek, na sedežu kmetijskega nadzorništva v Ul. Ghega 6 specializiran strokovnjak na razpolago kokošerejcem in rejcem malih živali za brezplačne nasvete in preglede v primeru obolenj piščet, ko. koši in malih živali. Prispevajte :sa DIJAŠKO MATiCO! Z «roza Iistkom» zavozila s ceste in naravnost v drevo Ranila pa se ni šoferka, temveč lastnica avta, ki je sedela poleg nje Včeraj popoldne so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 38-letno uradnico Mario Valente iz Ul. Margherita 12, ki Je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Valentejeva se je po trbiški cesti, proti Nabrežini, peljala v svojem avtu fiat 750 TS 58092, ki ga je šofirala 53-letna gospodinja Maria Godina iz Ul. Battisti 10. Godinova ima «roza listek« in se je šele učila šofiranja. Hotela se je privaditi volanu in pedalom, toda ko Je privozila na križišče ceste, ki vodi na Prosek in začela obračati na levo, se je zmedla, izgubila nadzorstvo nad avtom in zavozila s ceste. Avto je v divji vožnji zavozil nekaj metrov po travniku in se končno zaletel v drevo. Pri nesreči pa se je poškodovala samo Valentejeva, ki je učila Go-dinovo, nevešča šoferka pa je o-stala nepoškodovana. Valentejevo so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom in se bo morala zdraviti 10 dni zaradi ran in udarcev po glavi, desni obrvi, nosu in desni nogi. ploščad in se ni zavedel, da je nekdo s ploščadi dvignil mrežo. Tucci je nerodno postavil nogo v luknjo, izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov. Pri padcu se je ranil in pobil po glavi, desnem sencu, levi rami in po levi strani medenice. Z rešilnim avtom RK so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek. Begunec je hotel uteči policistom "Na irgu Liberta pred glavho postajo je včeraj zjutraj prišlo do razburljivega prizora. Jugoslovan ski begunec je skušal uteči policistom, ki so ga spremljali, toda ti so ga na začetku Ul. Sar.t’Anasta-sio ponovno prijeli. iz Imperie so včeraj zjutraj z vlakom ob 8 uri pripotovali v Trst štirje begunci pod varstvom policistov. Pribežali so iz Jugosla vije in nameravali doseči Franci jo Na meji so jih ujeli in jih spravili v zbirno taborišče. Italijanske oblasti so potem uvedle preiskavo in se o omenjenih beguncih informirale pri jugoslovanskih oblasteh. Ker begunci niso pribežali v Italijo zaradi političnih razlogov, so jih oblasti pod varstvom odposlale v Trst, od koder naj bi jih pospremili na mejo in izročili jugoslovanskim miličnikom. Četvorka je nekaj minut po prihodu vlaka prišla iz veže kolodvora in tedaj se je eden od beguncev s hitro kretnjo izvil policistu in stekel proti parku. Agenti so stekli za njim in kakor so potem povedale nekatere priče tu di ustrelili nekajkrat v zrak. To okolnost pa na kvesturi zanikajo Naj bo tako ali drugače dejstvo je, da so begunca prijeli in odvedli. Smrtne posledice nerodnega padca Na ortopedskem oddelku bolnišnice je predvčerajšnjim ponoči podlegel zadobljenim poškodbam ponesrečil 13. t. m. na stopnišču svojega doma. Pri nerodnem padcu si Je priletni mož zlomil desno stegnenico. Njegovo zdravstveno stanje se je postopoma slabšalo in nesrečnik je predvčerajšnjim izdihnil. Pomembnejših stikov zeinr10 katoližko duhovščino na o- tr®h sVprt^rB fikaj0 "ar0dn°Sti pumegei zauumjcmn. ---------------um strlje,SJueosfaviiPPfn Ttahffl Virlog'l85‘letnl upokojenec Antonio Borto- ^f/nad^fnt^b^tefpVuiJfzpu: lin iz U1' Biasoletto 31' kl “-J« ni ,,Prl?nerJave o tisočletni duhov-sphST6^1 furlanskega ljudstva s so-cerkve11 ^ucistvi v okviru oglejske harhu??* Pripravljalnih del za ev-šem * nl kongres bo v najkrajšimi „asu Prišel v Videm ljubljan-turii n j k°f dr. Jože Pogačnik, a hk ‘ urugj jugoslovanski škofje, . “h seveda z visokimi cerkveni-J, ‘“"kcionarji iz Avstrije, šle “Slovanskega kardinala so pri. in c,P0zclravit vse videmske oblasti vanio s®,udeležile njegovega preda-njpir' Občudovali so stilno lepoto n1p„°vega predavanja in popolnost 1 gove italijanske izgovarjave. krai?Jf°nski verniki videmske po-njpJuie so imeli posebno zadošče-sti 'toi so hajvišje videmske obla-slnvo , spoštljivo pozdravile jugo-rei aripkega kardinala, ter da so to-je definitivno minili časi, ko skrmo?ra ves jugoslovanski epi-fašistiA nastoPati proti nestrpnemu “a ;„ .R*ernu preganjanju slovenske. Ah Zlka v cerkvi. ventu- m°rda zopetna uvedba slo-kvnnl? jezika v liturgijo po cer-tluhn, “eneške Slovenile najlepša namJna Priprava na videmski več-unostni evharistični kongres? Doma se je ponesrečil Ko Je doma prenašal težko peč, je 69-letni uradnik Daniele Levi iz Ul. San Lazzaro 17 nenadoma izgubil ravnotežje in padel. Pri tem si je verjetno zlomil desno stegnenico Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti tri mesece. Delavec padel z visoke ploščadi Na delu se je predvčerajšnjim popoldne ponesrečil 37-letni delavec Fausto Tucci s Trga Donota 2. ki je uslužben pri podjetju Sil-nera. Tucci je v strojnem oddelku ladje «San Marco«, ki je zasidrana ob pomolu pri skladišču štev. 1 v starem pristanišču, opravljal svoje delo. Pri tem je moral prekoračiti jim« ..»ms., pkosek Predvaja danes, 23. t. m. ob 19.30 technicolor film: «ESPERIMENTO I. S. IL MONDO Sl FRANTUMA> (Poskus I. S. Svet se drobi) Igrajo: DANA ANDREWS, klERON MOORE in drugi Avto se je ustavil prav na tračnicah 27-letni Marij Briščik od Brišči-kov 19 je v soboto zvečer na Opčinah pri nekem zasebniku opravil neko delo. Zasebnik mu je nato ponudil kozarec vina. Briščik je potem stopil v avto in zavozil po Narodni ulici proti domu. Ko je na križišču hotel zaviti na trbiško cesto, se je njegov avto TS 54035 ustavil prav sredi tramvajskih tračnic in ga ni bilo več mogoče spraviti naprej. Prišli so agenti in Briščiku pomagali poriniti avto na bližnji parkirni prostor, nakar so moža pospremili v bolnišnico. Gasilci rešili ponesrečeuko v stanovanju Gasilci s Trga Niccolini so včeraj zjutraj priskoči na pomoč Al-mi Kutsudaris, ki stanuje v sedmem nadstropju stavbe v Ul. Pi-soni 5. 2enska se je ponesrečila še predvčerajšnjim, ko je nerodno padla v stanovanju in si ni mogla na noben način pomagati. O zadevi so bili obveščeni agenti letečega oddelka, ti pa so obvestili gasilce. S pomočjo lestev so gasilci dosegli stanovanje in nudili pomoč pone-srečenki. S svojim rešilnim avtom so Kutsudarisovo odpeljali v bolnišnico. S Jutri, 24. t. m. ob 19. uri bo v kulturnem krožku «Rodolfo Mo-randi» na Trgu San Giovanni 1 član odbora UNURI Gian Mario Cazzaniga govoril o temi «5ola in kapitalistični razvoj v Italiji«. Stalne stojnice za prodajalce knjig Občinski svetovalec dr. Bruno Pincherle je poslal občinskemu odborniku dr. Venieru pismeno vprašanje, če namerava ponovno proučiti prošnjo prodajalcev knjig, ki imajo svoje stojnice v Ul. Rosarlo kar na vozičkih in želijo, da bi jim občina odobrila postavitev stalnih stojnic, v katerih bi bili bolj zaščiteni pred vremenskimi neprilikami, zlasti pa proti mrazu. Razen tega imajo stroške za skladišča, ker morajo svoje vozičke vsak dan zvečer odpeljati iz ulice. Svetovalec dr. Pincherle priporoča, naj bi občinska uprava šla na roko tem skromnim trgovcem, ki omogočajo najrevnejšim slojem nakup knjig. DELOVANJE INAM NA GORIŠKEM Lani izdali nad 2.784 milijonov za podpore in zdravniško pomoč Vseh zavarovancev je 64.816 ■ Bolniška blagajna ima pogodbe s 73 zdravniki, SO babicami, 6 bolnišnicami in 19 lekarnami Pokrajinsko vodstvo bolniške bla. gajne v Gorici (INAM) je te dni objavilo podatke o svojem delovanju v preteklem letu 1964, iz katerih povzemamo nekaj številk, ki prikazujejo važno in koristno delo te ustanove. Pri bolniški blagajni je vpisanih 64.816 zavarovancev ali 47 od sto vsega prebivalstva naše pokrajine. Od tega je 35.977 zavarovancev, ter 28.839 njihovih družinskih članov. V 18.586 primerih so zavarovancem izplačali odškodnino za nekaj nad 405 tisoč dni, ko so bili bolni in niso bogli na delo. Zaradi porodov je bilo odsotnih z dela 515 žena, ki so prejemale za ta čas podporo. Za te in druge podpore je bolniška blagajna izplačala lani nad 2.784 milijonov lir; od tega je bilo izplačanih direktnih podpor za nad 785 milijonov, za zdravljenje 1.980 milijonov ter raznih doklad za 18,6 milijona. V primeri s prejšnjim letom so izdatki za podpore in pomoč narasli za nad 357 milijonov, od tega samo za zdravniško pomoč za nad 305 milijonov. Zdravila so bila izdane 866.149 članom; v bolnišnico so poslali 12.008 bolnikov za skupno 187.347 dni; v ambulatorijih pa so napravili zdravniki 201.255 pregledov. Kar se porodov tiče so nudili pomoč na domu v 64 primerih, v 17 primerih so poskrbeli za prevoz v bolnišnico in razdelili so 65 porodniških zavojev. Organizacija bolniške blagajne ima na Goriškem tri teritorialne sekcije, dve ambulanti, odnosno poliambulanti, 21 oddelkov za specialne preglede, 7 oddelkov za terapijo z injekcijami ter 29 ambu-latorijskih zdravnikov specialistov. Zdravnikov za prosto izbiro od strani zavarovancev je 73; dalje nicami v Gorici in na podeželju, z enim zasebnim zdraviliščem in z 19 lekarnami, od katerih jih ima nekaj v lastni režiji, kot n. pr. v Gorici. Pogovori o finansiranju Cotonificio Triestino Župan Martina, pokrajinski pred sednik Chientarolli, predsednik •Cassa di Risparmio. Musi in direktor Montena so se včeraj na županstvu pogovarjali 6 gospodarskem življenju mesta ter o možnostih posegov bančnega zavoda. Zlasti so govorili o finansiranju, ki ga je vprašala tekstilna tovarna v Gorici. Hranilnica bo predlog župana in predsednika pokrajine temeljiteje proučila. Na prihodnjem sestanku bodo zastopniki banke povedali svoje stališče glede predloga za finansiranje tekstilne tovarne kakor tudi gradbene dejavnosti v okviru *Credito fondiario*. Zupan je sprejel dr. Michela Formentinija, predsednika Pro Lo-co. Formentini ga je Seznanil s programom ustanove ter možnostmi turistične valorizacije Gorice ob sodelovanju z drugimi ustanovami. 2upana so nadalje obiskali direktor transfuzijskega središča civilne bolnišnice dr. Bancheri, predsednik krvne banke Uria in pokrajinski direktor ENAL Fausto Barbara. Vprašanji občinskih svetovalcev KPI Občinski svetovalci KPI v Gorici Valentinuzzi Juana por. Bonnes. ima INAM pogodbo s 50 babicami I Nereo Battello in Miladin Černe za pomoč pri porodih, s 6 bolniš-1 so poslali županu interpelacijo, naj iiiimiimiitiitiimiiiiimiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiuiiiiftiiiiitiiimiiiitiiiliHHHiiiiUiHHiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiutliii ZANIMIVA POBUDA AVTOMOBILSKEGA KLUBA Ves teden brezplačno pregledovanje avtomobilskih žarometov in gum Mehaniki s specialnimi aparati bodo na voljo klientom ves teden od 14. do 17. ure - Danes predavanje o obvez, nem zavarovanju - V nedeljo razstava zadnjih novosti Goriški avtomobilski klub je pripravil za ta teden vrsto pobud, posvečenih avtomobilu, temu popularnemu in neobhodno potrebnemu vozilu. Med najvažnejše sodi pregled žarometov in gum, od katerih je odvisna varnost na cesti. Specialisti bodo od 22. do 27. nov. vsak dan brezplačno pregledovali žaromete in gume s posebnimi merilnimi napravami, da bi lastniki mogli točno vedeti, če so kriti pred zakonom; servis bo na izvoznem trgu v Ul. Santa Chiara. Danes 23. novembra ob 19. uri bo sodnik okrožnega sodišča iz Vidma dr. Mario Ollvlero Drlgani, ki je strokovnjak na tem področju, predaval o obveznem zavarovanju avtomobilistov; predavanje bo v sejni dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija 55. V nedeljo 28. novembra bodo go-riški koncesionarji avtomobilskih tovarn prikazali letošnje novosti. V glavnem gre za tipe avtomobilov, razstavljene na turlnski avtomobilski razstavi; avtomobili bodo na ogled na Trgu Cesare Battisti od 9. do 13. ure. «CAR club« dežele Furlanija — Julijska krajina pa bo ob istem času razstavil avtomobilske veterane, se pravi tiste, kl so pred petdesetimi in več leti odprli pot avtomobilski dobi. Na vpogled bo od i 10 do 15 vozil, ki so kljub polstolet- ni..........Hlinili.............................................um NEVŠEČNOSTI MOKREGA ASFALTA IN NEPREVIDNOSTI Tri osebe ranjene pri trčenju avtov na Nabrežju Mandraccbio Pri trčenju pa sta oba šoferja ostala nepoškodovana Pri trčenju dveh avtomobilov na Obrežju Mandracchio, so se v nedeljo popoldne ranile tri osebe, oba šoferja pa sta ostala nepoškodovana. Bilo je okrog 16.30, ko je 33-let. ni Quinto Macchiavelli iz Ul. del Šale 3 vozil proti Sv. Andreju fiat 600 TS 28778, v katerem so se peljali tudi 30-letna Liliana Sallusti por. Dapas iz Ul. D’Alviano 3, njen 9-letni sin Alessandro in 58-letna Valentina Amadio por. Sallusti iz Ul. Paisiello 7. Macchiavelli je privozil do glavne ribarnice, ko je trčil v fiat 1100, ki ga je iz nasprotne smeri privozil 39-letni Giovanni Gobbo iz Ul. Universita 13. Trčenje je bilo neizbežno in v Macchiavellijevem avtu so se ranili fant in ženski. S policijskim avtom so ranjence prepeljali v bolnišnico, kjer so Sal-lustijevo in njenega sina pridržali na nevrokirurškem oddelku zaradi več ran in udarcev po obrazu in glavi. Oba se bosta morala zdraviti po 10 dni. Amadiovi pa so nudili prvo pomoč, ker se je pobila po nogah. Okrevala bo v enem tednu.' levem kolenu. Nesreča dirkača na konjskem dirkališču Na dirkališču na Montebelu se je predvčerajšnjim med dirko, veljavno za športno stavo Totip, pripetila nesreča, pri kateri se je poškodoval 35-letni «driver» Giorgio Zeugna iz Ul. Zarotti 24. Zeugna je vodil kobilo «Cicitello» in dirkači so že dosegli zadnji ovinek dirkališč in vseh devet konjev se se pognalo proti cilju. Nenadoma pa Je «Civitella» izgubila korak. Zeugna je hotel kobilo spet spraviti v pravilni korak, ko se je pripetila nesreča. Vozač za njim je treščil v njegov «sulky» in zaradi nenadnega sunka je Zeugno vrglo pred konja, kjer je obležal nezavesten. Tekmovalca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev v glavo, rrn na lasišču, po spodnji stran: hrbta in občinska uprava prepreči sprostitev stanovanjskih najemnin, kar bi imelo hude gospodarske posledice v sedanjem kritičnem trenutku na Goriškem, ko je veliko brezposelnih in dosti delavcev dela s skrajšanim delovnim časom. Nadalje predlagajo, naj bi se u-resničila oporoka inž. de Paulettiga, da se zgradi bolnišnica ali vsaj am-bulatorij v nekem kraju v občini Cervlgnano; gorlška občina na podlagi testamenta upravlja Paulettl-govo zapuščino. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. 29-72. Zanimiva anketa skupine GSS med slov. in ital. študenti V čitalnici v Morettijevi ulici je skupina 25 mladeničev, ki pripadajo GSS (Gruppo studi sociali), v soboto popoldne na sestanku, kateremu je prisostvovalo kakih 100 študentov italijanskih in slovenskih srednjih šol v Gorici (slovenskih študentov je bilo kakšnih 15) razglasila izid ankete, ki so jo izvršili med 122 italijanskimi in 52 slovenskimi študenti. Vsakemu anketirancu so izročili polo z desetimi vprašanji_ Predstavnik skupine Gianni Visintin je prebral izid ankete in pa zaključke, ki so si jih sami napravili. Nedvomno gre za resno in objektivno proučevanje slovenskega narodnega vprašanja in pa odnosov med pripadniki slovenske in italijanske narodnosti v teh krajih. Kot prvo in tudi najvažnejše dejstvo, ki izhaja iz te ankete, je velika pripravljenost tako Pri e-nih kot pri drugih, da se ustvari kar najbolj tesno sodelovanje na • kulturnem področju. Nekoliko OPOMBE DEŽELNEGA ODBORNIKA TRIPANIJA K PRORAČUNU Kandidatura Gorice za sedež deželne finančne družbe V proračunu so za njeno ustanovitev določili 3 milijarde lir 14 milijonov za kemično - kmetijski poskusni zavod Deželni odbornik dr. Antonio Tri-pani nam Je poslal v objavo članek ob odobritvi proračuna dežele Furlanija — Julijska krajina za leto 1966. Dohodki v tem proračunu se bodo v primerjavi z letom 1965 zvišali za milijardo 840 milijonov lir (ena desetina). Dežela bo pomagala številnim dejavnostim na Goriškem. Poleg posegov na podlagi že odobrenih zakonov pridejo v poštev posegi dežele na podlagi zakonov, ki se pripravljajo. Prispevki se bodo izplačali za športne in rekreativne objekte, dvig živinoreje, izgradnjo javnih objektov, pomoč zaradi vremenskih neprilik, za izgradnjo šolskih objektov, razvoj domače trgovine, okrepitev hotelskih kapacitet, obrtništva, družbenega zdravstva in delovanje inštitutov in poklicnih šol. Ponovno bodo predlagali določitev 3 milijard lir za ustanovitev finančne družbe, predvidene že v proračunu za leto 1965. Njeno ustanovitev so lani odložili zaradi preobremenjenosti na področju zakonodaje in pa zato, ker so sredstva za hjeno ustanovitev vložili v »solidarnostni sklad«. V letu 1966 bodo u-stanovih to finančno družbo za industrijo in trgovino, Gorica pa bo znova predlagala, naj ima svoj sedež pri nas. Kar zadeva kmetijstvo, so v proračunu določeni zneski za melio racije, regulacijo potokov, pogozdovanje ter uveljavljanje raznih vrst kultur kakor tudi za zemljiške izboljšave. Kmetijskemu poskusnemu inštitutu v Gorici so namenili v proračunu 14 milijonov lir. Priprave za kongres PSIUP Na zadnji seji pokrajinskega od bora PSIUP so sklenili, ds bo pokrajinski kongres stranke v nedeljo 5. decembra v Tržiču, ker bo državni kongres od 16. do 19. decembra v Rimu. Danes se bo pokrajinski odbor ponovno sestal v Tržiču ter nadaljeval diskusijo o teh pripravah. Oddaja za gradnje ljudskih hiš Na sedežu zavoda za ljudske hiše IACP v Gorici so včeraj oddali gradbena dela za dve zgradbi po šest stanovanj. Zgradili Ju bodo v Tržiču in Krminu. ni ali še daljši življenjski dobi še vedno «prl življenju«, se pravi, da se premikajo s svojimi močmi. Pobuda je vse hvale vredna, ker bo marsikaterega avtomobilista o-pozorila na hude napake njegovega vozila, istočasno pa bo nudila interesentom za nove avtomobile možnost, da si ogledajo zadnje tržne novosti. Razstava veteranov med avtomobili Po predstavljala folklorno noto koristne pobude, o kateri se že sedaj govori, da jo bodo vsako leto izpopolnili ter na takšen način popularizirali italijansko avtomobilsko industrijo ne le za domačine, ampak tudi za ljubitelje avtomobilizma onkraj meje. Iz goriške bolnišnice V nedeljo popoldne se je mudil 44-letni Avrelij Močnik, ki je še pred kratkim bival v Sovodnjah, Ul. Ex-Impero 68, na domu svojega očeta v Dolenjah. Okrog 16. ure je pomagal na dvorišču obrniti voz naložen z drvmi Pri tem je izgubil kontrolo nad ojesom, ki se mu je izmuznilo iz rok ter ga precej močno udarilo na spodnjem delu trebuha. Z nekim avtom so ga takoj odpeljali v civilno bolnišnico v Gorico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 20 dni. Sumijo namreč, da ima poleg udarca na trebuhu tudi notranje poškodbe. Včeraj zjutraj ob 7.45 je šel 17-letni kovinarski vajenec Valentino Dorni iz Ul. Torriani 35, v bližnjo pekarno po kruh. Na cesti pa ga je napadel neki pes, ki se je klatil tam okoli in ga ugriznil na levem stegnu. Dorni se je zatekel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 3 dneh. Včeraj ob 13. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 8-letnega Orlanda Maliča iz Rupe št 59, ki se je pri padcu laže ranil na čelu. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v nekaj dneh. V delavnici Vouk se je okrog 11.30 ponesrečil pri delu 19-letni Silvano Terion iz Ul. Brassa. V bolnišnici so mu obvezali rano na sredincu desne roke. Okreval bo v petih dneh. Pet dni se bo zdra vil tudi 53-letni Cirillo Zanier iz Moše, ki se je ranil pri delu v mizarski delavnici v Moši, na sredincu leve roke. V mehanični delavnici v Ul. Ve-lodromo se je s kladivom udaril po prstu na levi roki 19-letni Guer-rino Fabbris iz Slovrenca V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 6 dneh. Pri nakladanju materiala na tovornjak, se je na gradbišču podjetja Comolli ranil na levi nogi 50-letni Mario Pizzulito iz I.igna nutku. ko Je hotel prehiteti neko na. V bolnišnici so mu ob 17. uri drugo vozilo Nasclz Je kmalu po nudili prvo pomoč - pri gnozo > f-m umrl v krm n«yi bolnišnici, ker | kzcvanja v 10 dneh. I s. je prebil lobanjo. ki, trgovci in industrijci, ki so kupili grozdje, morajo do 10. decembra letos prijaviti to blago na tro-šarinskem uradu. V prijavi Je treba na posebnem obrazcu in v treh izvodih navesti potrebne podatke Obrazci se dobijo na crošarinskem uradu. Kdor ne bi napravil prijave v določenem roku, bo moral plačati kazen od 100 tisoč lir dalje ter bo njegova kazen objavljena v časopisih. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13,9 stopinje ob 13.50, najnižjo 8,4 stopinje ob 3.30; povprečne dnevne vlage je bilo 89 odstotkov. manjši odstotek anketirancev se je izrekel za skupno rekreacijo, veliko manjši pa za politično in še manjši za religiozno sodelovanje. Italijanski anketiranci so pokazali, da nimajo prave predstave o manjšinah. Medtem ko so vsi slovenski anketiranci pokazali voljo po sodelovanju z Italijani, je bilo na italijanski strani samo 70 odstotkov anketirancev za takšno sodelovanje. Med italijanskimi anketiranci jih je bilo nadalje 36 od sto, ki so nasprotovali sodelovanju Slovencev v odborih oblasti. Med italijanskim študenti jih je 60 od sto, ki se kulturno smatrajo nad Slovenci, medtem ko se smatrajo Slovenci za enakovredne. Gianni Visintin, ki je rezultate komentiral, je pristavil, da more proglašanje kulturne superiornosti škodovati spoštovanju pripadnikov slovenske narodnosti. Govornik je na podlagi analiz« ostalih pokazateljev ankete, iz katere je nadalje razvidno, da imajo Skoraj vsi anketiranci prijatelje tudi med pripadniki drugega naroda, dejal, da je njihov imperativ sodelovati na vseh področjih. zlasti pa na kulturnem; sodelovanje pa ne pomeni »absorbirati* Slovencev v italijansko večino, ampak delovati avtonomno ob medsebojnem spoštovanju. Spregovorili so nekateri dijaki in pa prof Kranner in dr. Cian. Kranner je pojasnil razliko med narodnostjo in državljanstvom, Cian pa je pohvalil to pobudo in nauke, ki izhajajo iz nje. Obsodil je frazerski patriotizem m dejal, da kadar se on uči slovenski, se ne odpoveduje svoji narodnosti, ampak se bogati in postaja Evropejec. S tem pa se dviga tudi v občečloveškem pogledu. Predlagal je objavo podatkov, ki utegnejo biti zelo koristni tudi za drugt dejavnosti. PREDAVANJE V KLUBU S. GREGORČIČ V okviru «večerov ob sredah« bo jutri, 24. t. m. ob 20.30 uri predaval v klubu «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13, prof. Gojko Budal iz Trsta o «Naših problemih«. Vabljeni 1 iiiimiiiiiiMiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiniitiiutmiiiiimiiHiiiiiiiiiiitnimiiniiMiiiitiiimiiitiiiiimiitiiiimiiii VESTI IZ OBČINE TRZIC Župan Romani bo v petek pordčal o rimskem obisku Zadovoljstvo zaradi objave deželnega zakona o industrijskem razvoju > Stavka v CRDA Župan iz Tržiča Romani bo na seji občinskega sveta, ki bo po vsej verjetnosti v petek 26. novembra ob 20.30 poročal o rimskem obisku, ki ga je opravil na čelu delegacije, sestavljene iz podžupana Marche-sana, odbornika za javna dela Se-mole in svetovalcev Beltrama ter poslanca Franca. Kakor je bilo razvidno iz tiskovnega sporočila, so bili pogovori na raznih ministrstvih in uradih plodni, županovo sporočilo pa bodo dopolnile novice zadnjih dni, ker se bo medtem že sklenila klasifikacija pristanišča. Nadalje bodo razpravljali o inter pelacijah, med katerimi naj omeni mo komunistično o gospodarskem položaju 330 premeščenih delavcev ter včeraj predloženo drugo komu nlstično tnterpelaeljo, naj se v pričakovanju zakona o reformi krajevnih financ sprejmejo nujni ukrepi, da se občinam povečajo razpoložljiva finančna sredstva za javne po trebe. V Tržiču so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da so v Uradnem vestniku dežele objavili zakon st. 24, ki predvideva finančni prispevek dežele za nakup zemljišča in Izgradnjo naprav na področju, kjer bodo gradili Industrijske objekte. Konzorcij za industrijsko cono v Tržiču je že Izdelal splošen načrt za Izgradnjo takšne cone na področju Llserta In Schlavettija-Brancola. Načrt bodo odobrili na skupščini konzorcija v četrtek 25. novembra. ...............................■*•*•............mu,murnu,, „„ ZARADI TRČENI VOZIL Dve smrtni nesreči v Gorici in Krminu Vzroka: izsiljevanje prednosti in prehitevanje V nedeljo zjutraj ob 6.30 je v civilni bolnišnici v Gorici podlegel poškodbam 52-letnl Pletro Darls lz Ul. Friuli 17, ki Je bil ranjen že v soboto zvečer, ko se je peljal po Ul. Roma z vespo, pri trčenju z avtom na križišču v Ul. Crispi, kot smo poročali že v nedeljo. Takrat so ga sprejeli na zdravljenje s prognozo 10 dni, pozneje pa so nastopile komplikacije, katerim Je podlegel. Zapustil je ženo Alojzijo Bizjak in pet otrok. Druga žrtev prometne nesreče Je bil v nedeljo popoldne 18-letni nogometaš Lulgl Nasciz lz Como di Rosazzo. Ko se je s skuterjem odpeljal po nogometni tekmi v Krminu proti domu, ga Je v Ul. Madon-nlna v Krminu podrl s svojim avtom fiat 600 19-letni Mario Antoni iz Trsta Ul. della Guardia 29, v tre- Obvezna prijava vina Posamezni vinogradniki In ustanove, kl predelujejo svoje grozdje ali pa kupljeno v mošt odnosno v vino, kakoi tudi vsi vlnogradni Gorica CORSO. 17.15: «Castelli di sabbia«, E. Taylor ln R. Burton; kinema-skopski film v barvah. Mladini pod 14 letom vstop prepovedan VERDI. 16.30: «La tua pelle o la mia«, Frank Sinatra. Ameriški kl nemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.30: «Con ri- spetto parlando«, A. Tieri, C. Gluffrč in S. Gabel; italijanski čmobeli film. VITTORIA. 17.00: «Le calde notti dl Parigi«, D. Randall in J. Ru-bicone; francoski barvni kinema-skopski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 16.30: «11 re e il mon-signore«, Femandell ln Gino Cervi. Novi zakon vliva predstavnikom konzorcija upanje, da bodo mogli kmalu začeti z uresničevanjem načrta, ki predvideva v prvi fazi izgradnje 1,3 milijarde lir stroškov. Štirje ranjeni pri trčenju dveh avtomobilov na državni cesti pri Paparjanu, od katerih so tri pridržali na zdravljenju v tržlškl bolnišnici. Avto, ki ga Je vozil 25-letni Raffaele Della Sorte lz Vlile Vi-centine Je šel po cesti proti Cervl-gnanu, ko Je s stranske ceste privozil svoj avto 45-letni Nereo Cos-solo iz Turjaka. Da bi preprečil trčenje je Della Sorte naglo pritisnil na zavore; pri tem pa Je avto na mokri cesti zdrsel ter treščil v drugo vozilo. Vsi štirje potniki, med njimi dve ženski, so bili pri tem ranjeni. Domov so poslali edino Della Sorto, kl so mu nudili prvo pomoč Drugi se Dodo zdravili od 10 do 20 dni. Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL ln UIL so pripravile za danes protestno demonstracijo v Cit DA proti oddaji del v zakup zasebnim podjetjem Stavka naj bi bila od 16. ure do polnoči Turnlstl ne bodo delali zadnjo uro. Protestirali so tudi pri pristojnem ministrstvu za državne udeležbe. Ko je prišel predsednik jadralnega kluba v Tržiču na sedež kluba, je opazil, da so ponoči vdrli vanj vlomilci. Prt pregledu so ugotovili, da so prišli v notranjost skozi glavna vrata, škodo cenijo n£ okrog 35 tisoč lir. V Ronkah sta včeraj popoldne trčila dva tovornika' nesreča je nastala zaradi prekratke zavorne razdalje. Ponesrečil se je šofer tovornjaka Iz Trsta 40-letni Giuseppe Lombardo lz Ul Ghlbertl 6. kl sl Je zlomil desno stegnenico ln se potolkel po obrazu V tržlškl boln sinici so ga pridržali na zdravljen u s prognozo okrevania v 40 dneh. Lombardi se je od zadaj zaletel v tovornjak 27-letnega Oiuseppa Zu-mina iz Ro.nk. Verdijeva ulica 56. IZLET KMEČKE ZVEZE V DORROVO Kmečka zveza v Gorici organizira v sredo 8. decembra Izlet v Dj. brovo, z ogledom zadružne vinske kleti Izlet bo z lastnimi prevoznimi sredstvi ter samo za člane Zveze. Vpisovanje pri odbornikih in na sedežu Zveze v Gorici, Ul Asco-11 1/1, do 1. decembra Zbor udeležencev je pred kletjo v Dobrovem ob 10 uri dopoldne (tn ne ob 9 uri, kot je bilo prvotno napovedano). Darovi In prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali podjetje ing. F. Ribi * C. 10.000 lir ter prof. Salvatore Ban-cherl v počastitev spomina pok. Walterja Kufahla 5.000 lir. Ajujl G A B Tu JE« JI IZIDI IZIDI ♦Bologna— Fiorentina 3-2 ♦Alessandria—Messina 1-0 ♦Brescia— Lazio 2-1 •Catanzaro—Mantova 1-0 ♦Genoa—Modena 1-0 •Cagliari- Spal 3-0 * Lecco—Padova 1-0 Napoli—*Foggia 1-0 * Monza—Livorno 2-2 ♦Inter—Milan 1-1 •Palermo—Novara 0-0 •Juventus—Torino 2-0 ♦Piša—Potenza 3-1 *LR Vicenza—Sampdoria 2-1 •P. Patria- -Venezia 1-0 •Roma—Catania 1-1 ♦Reggiana—Verona 2-1 ♦Reetrina—Tram 1-0 Atalanta- -•Varese 2-0 LESTVICA LESTVICA Mantova 12 7 4 1 18 6 18 Napoli 10 6 3 1 16 7 15 Catanzaro 12 7 3 2 16 8 17 10 6 3 1 21 10 15 Lecco 12 5 6 1 11 6 16 Milan 10 5 4 1 17 7 14 Venezia Potenza 12 12 6 4 6 3 2 3 u 14 7 16 10 15 Juventus 10 4 6 0 13 4 14 Palermo 12 S 4 3 14 8 14 Vicenza 10 5 3 2 17 12 13 Reggina 12 6 2 4 15 14 14 Fiorentina 10 5 2 3 16 10 12 Novara 12 2 9 1 11 9 13 Bologna 10 5 2 3 16 12 12 Genoa 12 5 3 4 14 13 13 Lazio 10 3 6 1 12 10 12 Messina 12 2 8 2 9 8 12 Spal 10 3 4 3 15 16 10 Monza 12 4 4 4 n 14 12 Torino 10 2 6 2 8 10 10 Reggiana 12 4 3 5 10 12 11 Roma 10 3 4 3 8 8 10 Alessandria 12 2 7 3 6 8 11 Cagliari 10 3 4 3 10 7 10 Livorno 12 3 4 5 11 13 10 Brescia 10 4 1 5 11 12 9 Verona 12 2 6 4 6 9 10 Atalanta 10 I S 4 • 12 7 Piša 12 4 1 7 11 17 9 Foggia 10 3 1 6 9 11 7 Padova 12 3 2 7 16 18 8 Sampdoria 10 2 2 6 6 16 6 P. Patria 12 2 4 < 7 12 8 Catania 10 0 3 7 6 23 3 Modena 12 1 5 6 4 11 7 Varese 10 0 X 9 6 25 1 Trani 12 0 6 6 3 17 6 ODBOJKA NA PRIJATELJSKIH TEKMAH Dve zmagi za dekleta Bora na gostovanju na Reki športniki Bora so v svoji večletni aktivnosti tekmovali že v številnih mestih, tudi zelo daleč od Trsta. Skoraj neverjetno pa Je, da niso doslej še nikoli nastopili na Reki, v tem velikem jugoslovanskem pristanišču, ki je dobrih 70 km oddaljeno od nas. V nedeljo pa so odbojkarice Bo- ra izpolnile tudi to «praznino» in so odigrale na Reki dve prijateljski tekmi proti tamkajšnjemu Partizanu in Študentu, ekipi, v kateri nastopajo študentke rešklh fakultet. Obe tekmi sta prinesli zmago borovkam. Najprej so nastopile proti Študentu, ki je zaigral proti našim dekletom z zvrhano mero treme, študentke zato niso pokazale svoje realne vrednosti kot odbojkarice, saj so sicer zelo dobra ekipa. Le v zadnjem nizu so domačinke uspele zbrati nekaj več točk, vendar pa zmage gostij niso nikoli ogrozile. Rezultat tekme je bil: Bor — Študent 3:0 (15:5, 15:3, 15:11). Suvereno zmago v prvem srečanju bi ekipa Bora kmalu drago plačala v drugi tekmi. Tokrat so Tržačanke nastopile proti mnogo boljši šestorki reškega Partizana, in ker so začele preveč ležerno, so prvi set kar mimogrede izgubile. V drugem setu so poprijele nekoliko resneje, toaa odlična tolkačica in serverka Majetičeva je s svojimi «bombami» še vedno uspela sejati zmedo v vrstah gostij. V tretjem setu se je igra končno uravnovesila, nato pa so borovke začele s silovito protiofenzivo, s katero so povsem onemogočile nasprotni blok, razen tega pa so tudi zelo dobro servirale Odtlej Jim domačinke niso bile več kos. Njihova obramba je bila povsem strta in tudi v zadnjih dveh setih so Tržačanke igrale mirno in prodorno ter tako pobrale še eno zmago za svoje barve. Rezultat je bil naslednji: Bor — Partizan Reka 3:2 (415, 9:15, 15:7, 15:7, 15:7). P. B. KOŠARKA MOŠKA A LIGA V Pesaru: Vuelle Pesaro — Parte- nope Napol! 75:55 (29:22) V Bologni: Candy Bologna — Oran- soda 83:60 (43:21) V Milanu: AlTOnestš — Petrarca 80:70 (48:37) V Benetkah: Simmenthal — Reyer 72:60 (35:36) V Bielli: Libertas Blella — Stel- la Azzurra 66:57 (33:37) V Vareseju: Ignis — Alcisa 117:75 (odigrana v soboto) ŽENSKA A UGA ♦Standa — Mivar Trst •Brlstot—Pejo Fiat Torino — ‘Lanco *Mob. Bologna — Selpi Mi. ♦Portorico Vic. — Omsa 84:44 44:20 73:43 33:30 83:23 MOŠKA B UGA •Goriziana — S.G. Triestina ♦Brindisi — Becchi Safog Gorica — ‘Stamura ♦Snaidero Ud. — Recoaro 96:47 75:62 49:45 64:59 MOŠKA C UGA Italsider — ‘Moretti 57:47 ♦Bassano — Castelfranco 81:66 ♦Leacril Mar. — Virtus Mur. 63:46 ♦Don Bosco — CRDA Tržič 67:55 A.P. Treviso — ‘Hausbrandt 65:57 JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Štirje goli Reke Crveni zvezdi Prvi dve (očki za enajstorico Kopra V 11. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva prve zvezne lige je največje presenečenje prišlo z Reke, kjer je morala Crvena zvezda kloniti za razliko štirih golov zelo živahnim domačinom. Vojvodina, ki vodi v lestvici, si je z zmago, pa čeprav pičlo, nad Hajdukom še bolj utrdila položaj vodečega. Takoj za njo se je uvrstil Beograd, ki pa je St JC uuoui ucogjuu, **** JV moral v beograjskem derbyju z Rad ničkim deliti izkupiček. Zanimivo je, da je na tej tekmi padlo nič manj kot osem golov. Tudi Zagrebčani Dinama so morali prepustiti zmago gostiteljem Sarajeva, medtem ko je drugi predstavnik tega mesta željezničar izgubil v dvoboju z Veležem. Medtem ko je Partizan odpravil Radnički, si je Zagreb privoščil ljubljansko Olimpijo, pa čeprav se je moral zelo truditi, da Je prisilil uporne tekmece na kolena. Zanimivo Je, da so Ljubljančani prvi prišli v vodstvo, a dejstvo Je, da so bili Zagrebčani bolj učinkoviti, zaradi česar je njihova zmaga popolnoma zaslužena. In to kljub temu, da so Ljubljančani pro- llllllllllllllllfllllllllllllllllllll«lllllll■■lllllllllllllmltllllllllllllllllBllll•ll•■llll•l■llll1lllllllllllllllllIllll■llllllllllllltlllll■llllllllllll••llllalllll■llllllllv*ll■lllltlllllltalllll||||||||||||||||||||||||■l|||||■l||||||||f|||||||||||||||||||||||||||■| V 10. kolu A lige NEODLOČENO 1:1 V MILANSKEM DERBIJU 2 točki več za Juve Milanski derby se je zaključil brez zmagovalca in premaganca. V prvem polčasu je Inter premočno prevladoval, v drugem pa je bila igra v rokah Milana, ki Je stanje izenačil. Bolj zanimivo Je bilo v Turinu, kjer je Juventus v derbyju premagal Roccovo enajstorico. Juventus je med «velikani» še edina nepremagana enajstorica in Je tako postavila resno kandidaturo za najboljša mesta, kjer trenutno prevladuje Napoli, ki je v zadnji minuti premagal trdovratno Fogglo. Zelo živahno je bilo v Bologni, kjer Je Florentina že vodila. Domačini pa so izrabili poškodbo Alber-tosija in v kratkem so ne samo izenačili, temveč so celo prešli v vodstvo, katero so obdržali do konca. Poleg Napolija je zunanjo zmago praznovala tudi Atalanta, ki Je bila v gosteh v Vareseju. Medtem ko je Lazio izgubil na igrišču Brescie, Je morala Roma, ki Je sprejela v goste Catanio, prepustiti tekmecem točko. Cagliari je v nedeljo gladko pometel z enajstorico iz Ferrare, medtem ko je Lanerossi le s težavo odpravil Sampdorio. VEDNO SLABSE: KJE JE VZROK? Novo razočaranje: Triestina klonila doma Biellesi z 2:0 TRIESTINA — Colovattl, Cattonar, Pez, Sadar, Varglien, Del Piccolo, Miani, Palcini, Ciroi, Dalio, Mantovani. BIELLESE — Gallesi, Nobili, Garagiolo, Mosca, Boldl, Burlone, Co-stanzo, Menotti, Magheri, Gallo, Ninni. SODNIK Ferrari iz Rovereta. STRELCA: v 7’ Menotti, v 85’ Magheri. Približno 3000 gledalcev. V 8’ se je poškodoval Gallesi, v katerega Je trčil Palcini. Sodnik je prekinil igro za 5’ nakar se je vratar gostov vrnil na igrišče z veliko obvezo okoli glave. Sodnik je opomnil Del Piccola. Kotov 10:2 (4:1) v korist Triestine. Na koga bi se Jezili zdaj, ko ni več Frossija? Ali je tudi Sadar ne- odločen, brez volje, se tudi on ne zanima za usodo moštva in misli le na plačo? Kaj takega res ne moremo oporekati staremu in izkušenemu igralcu, ki že vrsto let brani tržaške barve in ki je vsem za vzor bojevitosti, in ki si je letos naložil še posebno breme — trenerja moštva. Je morda krivda igralcev? Ti igralci, ali vsaj večina, so nas privadili na drugačne nastope, ko so prišla v Trst s strahom dosti močnejša moštva, kot sta Biellese ali Treviso. Kje naj torej iščemo vzroke te hude krize, ki je spravila 'moštvo prav na dno lestvice in ga prisililo, da se bori za obstanek v C-ligi? Ko bomo spo; znali te vzroke bomo verjetno lahko pomagali moštvu in pripomogli, da se dvigne na dostojno višino. Po nedeljskem uspešnem nastopu v Savoni so gledalci pričakovali zmago domačinov, ki naj bi tako potrdili, da je kriza že mimo. Ve- A SKUPINA IZIDI Biellese—‘Triestina Treviso—‘Cremonese Piacenza—♦Entella •Ivrea—CRDA •Marzotto—Udinese •Mestrina—Solbiatese ♦Parma—Legnano •Trevigliese—Savona Prihodnje tekme (28. t.m.) c: 2-0 1-0 1-0 0-0 2-1 0-0 1-1 2-0 Biellese - Trevigliese; Legnano - Triestina; Parma - CRDA; Piacenza - Mestrina; Rapallo -Entella; Savona - Cremonese; Solbiatese - Marzotto; Treviso Como; Udinese ■ Ivrea. jiUI. LESTVICA Marzotto 10 7 1 2 15 10 15 Como 10 5 4 1 10 3 14 Treviso 10 • 2 2 11 6 14 Rapallo 10 3 7 0 10 3 13 CRDA 10 5 3 2 13 7 13 Biellese 10 5 3 2 19 13 13 Piacenza 10 5 2 3 9 8 12 Solbiatese 10 4 S 3 13 11 11 Savona 10 4 2 4 13 10 10 Udinese 10 3 4 3 8 9 10 Entella 10 3 3 4 8 12 9 Legnano 10 3 2 t 7 10 8 Trevigliese 10 1 5 4 6 10 7 Mestrina 10 1 5 4 6 11 7 Triestina 10 2 3 S 8 17 7 Ivrea 10 2 3 S 7 10 7 Cremonese 10 3 0 7 12 15 6 Parma 10 0 4 6 3 13 4 liko zanimanje je vladalo tudi za novega srednjega napadalca Ciroia, ki naj bi končno odpravil že kronično vrzel tržaškega napada. Čakalo pa jih je dvojno razočaranje. Biellese je s skromnim nastopom odnesla obe točki, Ciroi pa je tekal brez glave gor in dol po igrišču in redkokdaj prišel do besede. Sploh prevladuje mnenje, da počasi popuščajo tudi tisti igralci, ki so do sedaj skušali rešiti moštvo in organizirati tu pa tam lepšo akcijo. Tako je na primer Palcini še enkrat pokazal izredno prizadevnost, a tudi pomanjkanje hladnokrvnosti. Tudi Varglien je bil v nekaj primerih nezanesljiv, Cattonar pa se Je znašel v škripcih zaradi izredne hitrosti direktnega nasprotnika. Colovatti je s pogumnimi posegi rešil mrežo v nekaj primerih, a ima precej krivde pri prvem golu, ko je ostal v vratih, namesto da bi prestregel visoko žogo. Razumljivo je, da, ko Je obramba tako popuščala, ni bilo mogoče pričakovati kakšnega pozitivnega rezultata, še posebno, ker je napad tako neprodoren. Nasprotniki so pokazali zelo hiter napad, kjer so se izkazali kot najboljši strelci severne skupine G lige Magheri, Gallo in obe krili. Sodnik je bil nekoliko površen in ni dosodil enajstmetrovke, ko so gostje podrli v kazenskem prostoru Mianija. Po začetnih napadih Triestine, so gostje že v 7’ prešli v vodstvo. Magheri je z levega roba poslal na sredo, kjer je bil Menotti obkoljen od treh nasprotnikov. Napadalec pa je skočil najvišje in poslal žogo v mrežo. Triestina se je takoj pognala v napad. V 20’ je Ciroi izvedel svoj prvi strel (in tudi zadnji). Tudi Mantovani Je imel nekaj priložnosti, ki pa jih ni znal izkoristiti. Gostje so se predvsem branili, njihovi protinapadi pa so bili dosti bolj nevarni kot navali domačinov. V 41’ je Menotti dosegel drugi gol, a sodnik ga je razveljavil. Tudi v drugem delu je Colovatti imel precej dela. Po akciji Ninni- Magheri-Menotti je moral slednjemu pod noge. Miani je imel krasno priložnost v 17’, ko se je znašel sam pred vratarjem, a je še enkrat pokazal svojo neizkušenost. Najlepši trenutki za domače navijače pa so bili od 20’ do 24’. Tedaj je Triestina stisnila nasprotnika v obrambo in za las zgrešila gol z Daliom, ki je nesrečno streljal v Palcinija. Od 24’ pa je igra propadla. Miani je imel še eno priložnost, a se je znova zmedel. Nabralo se je sicer precej kotov, do izenačenja pa ni prišlo. U. K. no igrišče je ustavilo vsak prodor. Na nesrečo je ustavljalo tudi vse akcije Brežanov, ki so si zapravili nekaj lepih žog. V 12’ pa je po nenevarni igri na sredini igrišča srednji napadalec S. Anne podal svojemu levemu krilu Pastorlnu. Ta je preigral Zocchija, ki je obtičal v mlaki in premagal s šibkim strelom Komarja, kateremu je blato preprečilo uspešnejši poseg. umiiMiiiii...................................... TEKME PROSESKEGA PRIMORJA Prvenstvo III. amaterske kategorije Breg-S. Arna 2:1 (1:1) Prva letošnja zmaga enajstorice Brežanov Po porazu, neodločenem izidu in preneseni tekmi, končno zmaga za Breg, ki nastopa na prvenstvu tretje amaterske kategorije. Na izredno slabem igrišču so se igralci obeh moštev potrudili, da so prikazali lepo in koristno igro polno lepih potez. Nekaj kronike: Moštvo S. Anne Je prešlo takoj v napad, toda blat Poraz s Postelegrafonici neodločeno z Nabrežinci Enajstorica Primorja letos nima sreče. V nedeljo so morali Pro-sečani, ki nastopajo v II. amaterski kategoriji, na igrišče proti izkušenemu moštvu Postelegrafonici brez petih tltularcev, kar se Je tudi poznalo. Prvi gol je padel v 25’, ko je sodnik kaznoval FInottov prekršek (ustavil je žogo z roko) z enajstmetrovko. Deset minut kas- neje je napad Postelegrafonici izvedel silovit prodor, ki jim je prinesel drugi god. V drugem polčasu so se Prosečani branili, medtem ko so Postelegrafonici stalno ogrožali njihova vrat^. V 40’ je sodnik izključil Dellseja, a kljub temu nasprotniki niso mogli več spraviti na kolena proseškega vratarja. Primorje je nastopilo v naslednji postavi: Furlan; Galll, Starc; Stln-co, Finotto, Delise: Lo Casto, Metelko, Stoka, Bukavec. Perkovič. Enajstorica proseškega kluba, ki nastopa v III. amaterski kategoriji, pa je v nedeljski tekmi z nabrežin-sko enajstorico, ki Jo je zaključila 1:1 (1:1), prijetno presenetila. Tudi to moštvo je moralo na igrišče s številnimi rezervami in če bi bili napadalci bolj točni, bi prav gotovo danes praznovali zmago. Od Pro-sečanov sta se najbolj izkazala čuk in Puntar. Primorje je nastopilo kakor sledi: Bogateč; Luksa, Bukavec; Pertot, Husu, čuk; Segina, Milič, Puntar, Masella, Husu D. Prvi gol so v 17’ prvega polčasa dosegli Nabrežinci, Milič pa Je kas- enajstmetrovke stanje iz- neje iz enačil. Tekmo mladinskega turnirja med Roianese in Primorjem, ki bi morala biti v nedeljo zjutraj na stadionu «Prvi maj» so zaradi slabega vremena in predvsem neuporabnega igrišče odložili na kasneje. 1. — 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — L 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. Maryport Sailer Esarca Magnolia Odpadla Carantano Pennarossa Baroncello Civitella Tonello Dinamite II KVOTE 10 — 277.255 lir 9 — 13.557 » 1 1 X X 1 2 2 X 2 2 Brežani so se ob tem mrzlem tušu prebudili ter pričeli množično napadati. To bi se jim kmalu maščevalo v 30’ ko Je napadalcem S. Anne dvakrat prekrižal račune odlični Komar, ki je ubranil dva silovita strela s krajše razdalje. Po novem napadu Brega je Pastorino v protinapadu zaključil osebno akcijo z lepim strelom, ki pa je zadel v prečko in je končal v outu. Brežani so si po daljšem napadanju izsilili kot, ki ga je streljal Raiča, žoga je obtičala nekje pred vrati in Valentič, ki se je prvi prerinil do nje, jo je z lepim strelom poslal v mrežo sicer budnega Turchija. V drugem poicasu so Brežani še bolj napadali in prišli po daljši premoči v vodstvo v 30’. Raiča je namreč prodrl po desnem krilu v kazenski prostor, kjer je močno streljal. Vratarju se je žoga izmuznila iz rok in se odkotalila proti vratom. Vratar bi jo gotovo ujel, če ga ne bi prehitel Valentič, ki Je žogo dokončno porinil v mrežo. Igralci S. Anne so se pognali v napad in Komar je moral s sijajnim skokom v 32’ odbiti močan Lebanov strel v kot. Toda premoč S. Anne je trajala zelo malo in Brežani bi kmalu povečali rezultat v 35’, ko je Rodella z glavo usmeril žogo v mrežo in jo je Turchi ujel tik pod prečko. Raiča je zapravil zadnjo možnost za Breg, ko je v 40’ po osebnem prodoru streljal nad prečko. Sledilo je še nekaj neuspešnih akcij Brega in tekme Je bilo konec. Napad Brega Je v nedeljo zaigral zelo lepo. Zlasti sta se odlikovala Raiča in Valentič, medtem ko je bil Petaros v prvem polčasu nezanesljiv. Obramba pa Je puščala preveč svobode nasprotnim igralcem in to je povzročilo prvi gol. Odlično je vseeno igral Bertesina. S. Anna se je predstavila kot močno moštvo, ki ima zelo lepo skupno igro, toda njeni napadalci so bili v nedeljo precej netočni. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: BREG — Komar; Kozina, Maver; Bertesina, Zocchi, Kuret; Žerjal, Rodella, Raiča, Valentič, Pe- S. ANNA — Turchi; Venturi, Zac-cardi; Pittoni, Cimolino, Speranza; Zanuti, Bisiaco, Frontoni, Leban, Pastorino. K. V. ti koncu igre popolnoma stisnili domačine v obrambo. * * * čeprav so se gostje Borova po-služili zelo ostre obrambe, niso mogli preprečiti, da jih ne bi Mariborčani dvakrat zadeli. Kljub blatnemu igrišču sta obe enajstorici prikazali zelo hitro in borbeno igro. Mariborčani so posebno v prvem polčasu dobesedno oblegovali vrata gostov, ki so v tem delu samo enkrat klonili. Slabše pa je bilo za ljubljanski Slovan, ki je na domačih tleh postal lahek plen Segeste. • * * Koper je v nedeljo zabeležil prvo zmago v letošnjem prvenstvu slovenske nogometne lige. Domačini so bili hitri in tokrat se je posebno izkazal napad, ki je spravil v mrežo Mure kar štiri žoge. V prvem času je bila bolj enakovredna in se je zato tudi končal z enim golom na vsaki strani. Tudi Nova Gorica Je spravila v žep celotni izkupiček. V gosteh je imela kranjski Triglav, katerega je odpravila z golom Uršiča. Prvi polčas, ki je potekal v zelo izenačeni igri, se je končal 0:0. ŠPORTNO DRUŠTVO BREG obvešča nogometaše, da bodo odslej treningi ob petkih in sredah ob 19. uri v Dolini ob vsakem vremenu. Bologna—Fiorentina (3-2) 1 Brescia—Lazio (2-1) 1 Cagliari—Spal (3-0) 1 Foggia—Napoli (0-1) 2 Inter—Milan (1-1) X Juventus—Torino (2-0) 1 Vicenza—Sampdoria (2-1) 1 Roma—Catania (1-1) X Varese—Atalanta (0-2) 2 Catanzaro—Mantova (1-0) 1 Piša—Potenza (3-1) 1 Temana—Cesena (3-2) 1 Bari—Pescara (2-0) 1 KVOTE 13 — 1.541.000 lir 12 — 69.200 » I. ZVEZNA LIGA IZIDI Partizan—Radnički (N) 2:0 (2:0) Radnički (B)- —Beograd 4:4 (2:2) Rijeka—C. zvezda 4:0 (2:0) Zagreb—Olimpija 2:1 (l 1) Trešn j e vka—Vardar 1:0 (i:o) Vojvodina—Hajduk 1:0 (1:01 Velež—željezničar 2:0 (2:0) LESTVICA Vojvodina 11 8 1 2 19:10 17 Beograd 11 4 5 2 25:20 13 Sarajevo 11 6 1 4 17:16 13 Partizan 11 4 4 3 18:14 12 Vardar 11 5 2 4 11:13 13 Rijeka 11 5 1 5 15:15 11 Velež 11 4 3 4 12:13 11 C. zvezda 11 4 2 5 20:13 11 Olimpija 11 5 0 6 19:22 10 Zagreb 11 4 2 5 13:19 10 Radnički (B) 11 3 4 4 12:20 10 Radnički (N) 11 3 2 6 18:16 8 Dinamo 11 2 4 5 13:17 8 Hajduk 11 4 3 4 21:15 6 Trešnjevka 11 4 3 4 15:21 6 željezničar 11 3 3 5 11:14 3 II. LIGA (ZAHOD) IZIDI Borac—Famos 2:4 Varteks—Split 1:3 Leotar—Rudar 4:0 Istra—Slavonija 2:0 Bosna—Zadar 2:0 Maribor—Borovo 2:0 Slovan—Segesta 2:6 Šibenik—Lokomotiva 2:0 Sloboda—Čelik 1:0 LESTVICA 2 1 1 2 1 4 3 3 4 3 4-4 4 4 4 5 2 6 4 5 2 6 3 6 1 7 4 4 (2:1) (1:1> (2:0) (1:0) (1:0) (1:0) (1:3) (0:0) (1:0) Čelik 13 10 Borovo 13 10 Lokomotiva 13 8 Šibenik 13 7 Sloboda 13 6 Slavonija 13 5 Bosna 13 5 Borac 13 4 Maribor 13 5 Famos 13 4 Rudar 13 5 Segesta 13 4 Zadar 13 5 Istra 13 5 Leotar 13 3 Split 13 2 Varteks 13 3 Slovan 13 1 S N L IZIDI Rudar (V)- -železnlča 33:9 32:13 34:19 26:18 20:16 20:15 18:17 25:23 16:14 18:19 18:22 20:25 16:33 14:13 14:24 16:24 15:23 8:36 22 21 17 17 16 14 14 12 12 12 12 11 11 10 10 7 7 5 Branik—Celje N. Gorica—Triglav Koper—Mura Al umini j—L j ubl j ana Kladi var—Rudar (T) 2:4 2:0 1:0 4:1 3:3 2:3 (0:2) (2:0) (0:0) (1:1) (0:2) (0:1) Celje Aluminij Triglav Ljubljana Rudar (T) N. Gorica železničar Branik Rudar (V) Mura Kladivar Koper LESTVICA 11 8 0 3 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 7 2 2 7 2 2 7 13 5 3 3 5 1 5 5 1 5 4 2 5 3 1 7 2 3 6 2 3 6 1 2 8 19:10 27:13 26:15 17:13 21:17 18:20 15:22 23:27 16:18 19:27 19:27 14:26 16 16 16 IS 13 11 11 10 7 7 7 4 iiuMiMMniMHMniiMnioMMMMnniiinMnniiiiiiiiniiiiiiimiMnHMmnioMniiiuHHnnnMnMniiiiiiiiHHiHlI GORIŠKI NOGOMET Sovodenjti so zmagali na igrišču v Gradiški Juvenlina izgubila obe točki na domačem igrišču čeprav so igrali na tujem igrišču, pa še med dežjem in v blatu, so sovodenj skl nogometaši prinesli v nedeljo iz Gradiške kar obe točki. V tekmi z ekipo S. Marco so namreč zmagali z rezultatom 2:1, potem ko so prvi polčas zaključili z 2:0. Gole so dali za Sovodnje Ma. rega in Marson, ki je tokrat prvič nastopil v letošnjem tekmovanju in napravil ugoden vtis. S to zmago so popravili neugoden vtis od prejšnje nedelje, ko so, po pravici rečeno, imeli precej smole. Tudi precej številni navijači iz Sovodenj, ki so vkljub slabemu vremenu spremljali svoje igralce v Gradiško, so bili z igro in rezultatom zadovoljni Tokrat pa je imela smolo Juven-tina, ki )e izgubila tekmo s Farro na svojem lastnem igrišču, z rezultatom 2:1. Po poteku igre niso zaslužili poraza, saj so v začetku te vodili z 1:0. Potem so Juventinci napravili avtogol, drugega pa s0 zabili gostje, ko so izkoristili napako vratarja. Seveda so bili spričo takega rezultata, ki si ga niso pričakovali, zadovoljni gostje iz Farre in številni njihovi navijači, ki so jih spremljali. FRANCE MAGAJNA POD TOČKO RAZNO i::::nin:nii:i::i31E-::::HSii:lli:iii:i«S»::in:«ii:i 4. Ce si že niso mogli privoščiti pogleda na največjega osla siromašni ljudje praznih žepov, so pa zato bili deležni tega razkošja številni tolsti mesarji in tudi le malo manj tolsti živinski prekupševalci. Vstopali so v šotor, kjer jih je takoj pri vhodu sprejela zala ciganska lepotica ter jih odvedla v oddaljeni kot in jim pokazala tam veliko zrcalo, v katerem so najmanj minuto dolgo občudovali svojo lastno podobo. In ko so do dobrega «pogrun-tali», kdo Je pravzaprav tisti največji osel na svetu, so precej ponižani izginili skozi stranski izhod na svobodni zrak in niso nikomur povedali, kaj da so videli. No, malo po malem se je ta ciganski trik le razvedel po deželi in nič več ni bilo mogoče zaslužiti z njim. Pa se nekega dne domisli Janez Hudorovič, ciganski par triarh na Postojnskem, nove spretnosti, ki pa je iz previdnosti ni hotel prikazati v bližnjih vaseh. Odpotoval je s svojim številnim klanom tja daleč na Dolenjsko, kjer so cigani tamkajšnjim ljudem skoro vsakdanja prikazen. In tam so v nekem večjem kraju na semenj-ski dan postavili prostoren šotor. Prišla Je na semenj velika množica ljudi. Nekateri so prodajali, drugi kupovali, tretji pa so prodajali le zijala in si pasli v pestrem dirindaju svojo ne-utešljivo radovednost. Takrat, ko je bil čas najbolj zrel, je očka Hudorovič stopil pred šotor in z grmečim glasom naznanil tole: «Pozor! Pozor! V tem šotoru za mano vam danes prikazujemo največje čudo moderne tehnike. Tu notri imamo naj novejše vozilo, ki vzbuja začudenje v vsakem človeku, ki ga vidi. To je vozilo, ki ga lahko kupi vsak siromak, saj stane novo komaj deset tisočakov. Ne potrebuje nobenega bencina, olja pa le enkrat ali dvakrat na leto. Vsakdo, tudi majhen deček, ga zna že prvi dan šofirati. Nobene nevarnosti ni, da bi z njim koga povozili ali povzročili usoden karambol. Vozilo ima eno samo kolo, iz katerega zrak nikoli ne uide in traja brez vsakega «flikanja» tudi deset let ali več. čudežno vozilo, ki ga imamo tukaj v šotoru, je popolnoma novo in je izpostavljeno le ogledu tistih, ki jih tehnika zanima. Kdor ga hoče videti, naj kar pride. Plačal bo malenkostno vsoto desetih dinarjev, pa si ga bo brez gneče mirno ogledal. In če ga bo želel imeti, si ga bo lahko kar pri nas za deset tisočakov naročil. Vstopite, ljudje, in oglejte si to mojstrovino tehnike, da se ne boste kesali, ko bo prepozno!« In radovedni ljudje so na enem koncu vstopali v Šotor, na drugem pa izstopali. In vsak se je muzal in vsak molčal. V šotoru je bila namreč razstav- ljena popolnoma nova samokolnica!« «Precej dobra je ta,» je pokimal tovariš Grga, »vendar se mi zdi, da diši po izmišljotini.« Nenadoma se je obrnil proti meni. «čuj ti tam v kotu! Ti, ki si bil v Ameriki, bi nam lahko kaj resničnega povedal o tej čudežni deželi. Kaj resničnega, pravim, in nam ne čenčaj spet o kakih komarjih, ki da jih dosti tehta tudi kilogram. Povej tisto, recimo, ali je res, da vozijo ameriški vlaki hitreje kot naši.« «0 res, res!« sem potrdil navdušeno. «Lahko vam povem primer, ki sem mu bil sam priča. Prav dobro se spominjam. Odhajal sem takrat iz New Yorka nekam v Pennsylvanijo. Neki gospod, ki je pozneje sedel prav v tistem kupeju kot jaz, je v zadnji minuti pred odhodom jemal slovo od svoje žene, ki ga je bila spremila do vlaka. Hudo je bil zaljubljen, saj se skoro ni mogel ločiti od nje. Ko je bil dan znak za odhod, se je sklonil skozi okno, da ji da Še poslednji poljub. Bil pa je prepozen. Vlak je zdrvel in on je namesto svoje žene v New Yorku, poljubil neko zamorko v Filadelfiji, ki je slučajno stala ob tiru in gledala prihajajoči vlak. On se je tedaj ves poparjen umaknil v notranjost, zamorka pa, jezna kot ris, je mahnila z roko, da mu pripelje zaušnico, toda tudi ona je bila prepozna. Naš vlak je šinil naprej, ona pa je prilepila zaušnico strojevodji naslednjega vlaka, ker je molil glavo skozi okno lokomotive.« «In to, praviš, da je bilo res?« «Seveda je bilo res, saj sem sam videl!« «Hm!» je rekel Grga in se zamišljeno praskal za ušesom. «Kako pa je s tistimi drevesi v Ameriki; ali so res tako visoka kot pravijo?« »Pravijo? še bolj so visoka kot pravijo! Nekatera so tako visoka, da morejo biti trije, če jim hočejo videti do vrha — dva odrasla in en deček!« «In debela da so tudi tako, sem bral nekje, da so morali skozi nekatera izdolbsti predor za cesto, ko so jo gradili, ker bi jih poseka in odstranitev težkega drevesa preveč stala. Ali je to res?« «Oh, še več je res. V gozdovih, kjer domujejo ta drevesa, je mnogo zelo globokih grap. Marsikje so čeznje potreb- ni mostovi, mostovi pa, kakor vsi veste, so zelo drage naprave. Ljudje, ki bivajo ondod, so zelo prebrisani in si znajo pomagati. Kakor tisti, ki ni imel špage, pa je z glisto Žakelj prevezal! Kadar potrebujejo most, gredo ti prebrisanci po robu grape gor in dol in ko najdejo takega drevesnega velikana, ga z velikim znanjem posekajo tako, da se zvrne čez grapo. No, in most je vsaj za pešce že tisti dan narejen. Seveda, za vozila ni še primeren. Treba je izdolbsti skozi njega po dolgem zadovoljiv in dovolj širok predor. Pokličejo skupino tesarjev in vrtačev, ki svojo nalogo že poznajo. Začnejo vrtati in dolbsti na debelejšem kocu in ko se na tanjšem koncu prebijejo na dan, je prehod za kolesarje in mopediste že uporaben. To, kajpak, še ni dovolj; novi tunel mora biti dovolj širok, da se v njem lahko srečata dva avtomobila. In zato dolbejo tesarji dan na dan vse okoli sebe, dokler ni votlina široka dovolj. Seveda je pa še zmeraj preozka, da bi se mogla v njej srečati dva kamiona ali dva avtobusa. Zaradi teh pa krenejo tesarji tu pa tam v stranke veje in izdolbejo v njih primerna ogibališča za večja vozila.« Vsi so občudovali prebrisanost Američanov. Potem pa vpraša tajnik: «Ali se spominjaš še kake druge posebnosti iz Amerike?« «Da; povedal vam bom zdaj o ameriškem ježu, ki ima dve pedi dolge bodice. Živi v gozdovih, pleza po drevju, rad liže sol, pravijo mu Ježevec in kdor sede po neprevidnosti nanj, se kesa vse življenje.« «Molči!» Je zavpil name tovariš predsednik. «Tisto o takem ježu, ki ima dve pedi dolge bodice, pojdi pravit noni svoje stare matere in ne nam! Spet nam misliš natveziti tako pravljico, kakor je bila tista o komarjih. Ne boš nas, Jaka! In da se ne bomo več pečali s tem Amerikancem, tovariši, ali ve kdo drug kaj zanimivejšega?« «Jaz bi lahko povedal žalost no zgodbo svojega svaka iz Kamnika, pa se bojim, da se boste dolgočasili,« je skromno rekel tovariš žoržo, ki je tudi bil član izvršnega odbora, ((Potem pa pridi naprej in nam jo povej. Kaj čepiš tam zadaj za vrati kakor stojalo za mokre marele! Tukajle sedi k mizi, da te bomo vsi videli, in pripoveduj. Ce ne bo povest dobra, te bomo že prekinili.« In žoržo je začel pripovedovati... ((Dogodilo se je pred mnogimi leti v Ljubljani. Ce kdo od vas ne verjame, naj gre tja in naj poišče dokazov v mestnem arhivu, Takih zgodb se ne more nihče kar na lepem izmisliti. Pred sodnika, ki odloča o bodoči usodi tistih, ki po nemarnem dramijo dobre meščane iz letargičnega miru, pripeljeta dva stražnika skrušenega človeka. Razmršene lase je imel, brez pokrivala in obleko vso povaljano. Obraz mu je bil razpraskan in ves krvav. Mrko je zrl predvse in vsakih pet ali šest sekund globoko vzdihnil. To je bil moj svak Jaka. Sodnik ga je strogo pogledal in prebral ovadbo, ki mu je bila predložena. In začel je z zasliševanjem. «Kako se pišete?« «Jaka Nesreča.« «Doma?» «Iz Kamnika, Zlatoustova u-lica petnajst.« «Kaj ste po poklicu?« »Konjederec.« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II TELEFON 934108 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna H(K) lir - Vnaprej: 2f5P J r’ P° etna( ***' celoletna 7-700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50,- din, mesečno 1.000 — m letno 10.000 din — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ- ADIT DZS Llubltana Stari tra 3/1 tele- fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm ° širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške in eorlške pokraiine se naročalo8 pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italijo on »Snete«, Pubbliclti, Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska! Trst 8 pokrajine se naročajo pri upra