!
Edini tloYenfiki dnevnik t Zedinjenih državah
Velja za vse leto . . $3.0? Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. -: 50.000 Readers.
TUJBTOH FISAJLNI: 4687 OO&TLANDT. Entered aa Seoond-Class Mitt«, September ZL, 1909, al tka Post Office at Knr Tort; H. Y, ante tha Act of Congress of March S, 1878«
TKLKTON PISARNI: 4887 OOBTLAWDT,
NO. 186. — ŠTEV. 186.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 9, 1916. — SEEDA, 9. AVGUSTA, 1916.
VOLUME XXIV. r-, LETNO? XXIV,
Nemci so baje zavstavili rusko ofenzivno prodiranje.
NEMCI POROČAJO, DA SO ZAVSTAVILI RUSKO O-FENZIVNO PRODIRANJE OB REKI SERET. — AV STRUSKE ČETE SO SE POSEBNO ODLIKOVALE JUŽNO OD REKE DNJESTER. — RUSKE ČETE SO VPRIZORILE NA 26 VRST ŠIROKI FRONTI NA PAD. — ARTILERIJSKA BITKA PRI KOLOMEJI. — V KAVKAZU SE BIJE IZVANREDNO VROČA BIT KA. — 8 KILOMETROV SEVERNO OD KATIJE.
Petrograd, Rusija, 8. avgusta. — Vrhovno poveljstvo ruske armade razglaša:
—	Ob reki Seret so začele naše čete utrjevati one postojanke, kateri so pred par dnevi zavzele. V bojih dne 6. in 7. avgusta smo vjeli lt>6 častnikov in preko 8000 vojakov. Razen tega smo zaplenili štiri topove, 19 strojnih pušk in veliko množino drugega vojnega materiala.
V	bližini vasi Stobihva so vdrli avstrijski vojaki ponoči v naše postojanke, odkoder smo jih pa proti jutru z velikimi izgubami pregnali. Ko smo se jim ob treh zju traj približali, so stopili iz jarkov in dvignili roke. Misleč, da se hočejo vdati, smo šli prijazno proti njim. Kar naenkrat so pa začeli streljati na nas. Žrtev tega zabitnega napada je postal tudi polkovnik Stepanenko. Ko se je to zgodilo, smo začeli nastopati brez vsakega usmiljenja in obzirov. S strojnimi puškami smo pokosili, kar se je dalo pokositi, drugo je pa pobegnilo.
Južno od Dnjestra so začele naše čete prodirati na 25 vrst široki fronti. Vdrle so v sovražnikove strelne jarke in ga pregnali.
Po hudem boju se nam je posrečilo zavzeti mesto Ti-esmenico. Sovražna kavalerija se je bila takoj zatem umaknila.
Vjeli smo vseg askupaj 2,000 nemških vojakov ter zaplenili veliko vojnega materiala.
Našim četam na tem delu fronte poveljuje general Lešieki.
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Ko so vprizorile nemške in avstrijske čete protinapad scverozapadno od Tarno-pola, so vjele več kot sedemsto ruskih vojakov. S tem protinapadom so Avstrijci in Nemci zavstavili rusko ofenzivno prodiranje.
V	Karpatih so si priborile čete avstrijskega prestolonaslednika Karola Franc .Jožefa precej ozemlja.
Uradno poročilo se glasi:
Armadna skupina generala Hindenburga: Ob reki Seret se je razvila zelo živahna artilerijska bitka. Rusi so vprizorili na več točkah napade, katere smo pa vse z lahkoto odbili.
Pri Zarešču ob reki Stohod so poskuali Rusi nekoliko napredovati, toda poskus se jim je temeljito izjalovil.
Armadna skupina prestolonaslednika Karla Franca Jožefa: Južno od Dnjestra se nam je posrečilo odbiti vse ruske napade. Ko je sovražnik izprevidel, da kljub vsestranskemu prizadevanju ne more ničesar opraviti, se je začel na celi črti umikati.
< Vte, katerim poveluje general Koevess v južnem delu Bukovine, so pregnale sovražnika iz nekaterih važnih karpatskih postojank.
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Na Dunaju je bilo izdano v nedeljo sledeče uradno poročilo:
—	.Južno od Jabloniee in Tartarova so se avstrijske čete prav posebno odlikovale. Najbolj vroči boji so se vršili v okolici Delatvna.
Pri Kolomeji se je vnela vroča artilerijska bitka, ki še ne bo tako kmalo končana.
London, Anglija, 8. avgusta. — Iz turškega uradnega poročila je razvidno, da se je vnela v Kavkazu na 14 kilometrov široki fronti zapadno od Kialkita vroča bitka, ki še dozdaj ni končana. Turki so na par mestih precej napredovali in zavzeli več važnih ruskih pozicij.
London, Anglija, 8. avgusta. — Iz Carigrada je do spela sem preko Berlina in Amsterdama brzojavka, da so prodrle turške poizvedovalne čete do Romani, ki leži osem kilometrov severno od Katije.
Vzhodno od Sueškega prekopa se je vnela vroča bitka med našimi poizvedovalnimi oddelki in med neko sovražno kolono. V bitki smo bili mi zmagovalci.
Zdaj se je dognalo, da smo vjeli v Kut-el-Amari 12, 597 angleških vojakov in 615 častnikov.
Mesto je kapituliralo 29. aprila tega leta.
London, Anglija, 8. avgusta. — Uradno angleško poročilo se glasi:
—	Pred kratkim sr bili napadli sovražni letalci Port Said in Suez. Kljub temu, da so vrgli precej bomb, so povzročili primeroma le malo škodo.
Zrakoplove! so se umaknili, ko smo začeli streljati nanje.
Sest milj vzhodno od Katije so se bili spopadli naši
Napad na Gorico.
Avstrijci so se morali umakniti. — Mesto bo ▼ najkrajšem času padlo. Bolnišnica razdejana.
Dunaj, Avstrija, 8. avgusta. — Avstrijske čete so bile prisiljene zapustiti desni breg reke Soče pri Gorici ter se umakniti proti vzho-hu. — To se je zgodilo zato, ker je bil sovražnik v tako veliki premoči, da se mu nismo mogli več ustavljati.
Rim, Italija, 8. avgusta. — U-radno poročilo italijanskega generalnega štaba se glasi:
V	Lagarina dolini se vrše vroči artilerijski spopadi. — Na pi *ioti Asiago smo odbili vse sovražniške napade.
Ob Soči se ni še nikdar vršila tako vroča borba kakor te dni. Skoraj ves naš artilerijski ogenj je koncentriran na Gorico in na sosednje avstrijske postojanke.
Z velikimi žrtvami smo zavzeli precej postojank na Sabotinu in na gori sv. Mihaela.
V	Gorici je le še par sto avstrij skih vojakov, ki se bodo morali umakniti, če ne bodo hoteli najti smrti pod razvalinami.
6. in 7. tega mesca smo vjeli nad 8000 avstrijskih vojakov in nekaj nad 200 častnikov. — Število jetnikov neprestano narašča.
Goriško predmostje, za kojega smo se toliko časa borili, se nahaja sledjič v naših rokah.
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Avstrijski generalni štab razglaša, da so italijanske granate razdejale samostansko bolnišnico v Gorici ter ranile veliko število oseb.
Sim, Italija, 8. avgusta. — Ko je dospelo sem poročilo, da bo padla Gorica v najkrajšem času, je zavladalo med prebivalstvom velikansko navdušenje.
V	bojih se posebno odlikujejo turinske čete.
London, Anglija, 8. avgus+a. — Italijanska ofenziva na Krasu se izborno razvija. Predno so se Avstrijci umaknili, so razdejali za seboj vse vasi.
Zaplenjena pošta.
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — (Preko Savville po brezžičnem br-zojavu). — Angleške oblasti so zaplenile vso pošto z nizozemskega parnika "Oranje", ki je vozil iz Amsterdama v Batavijo.
Dalje so zaplenili tudi pošto s parnika "Niew Amsterdam", ki je vozil iz New Yorka v Rotterdam.
Konfiscirali so istotako pošto, ki je bila na parniku "Zeelandia" ki je vozil iz Buenos Aires, Argenti na, v Amsterdam.
Tako poroča Prekmorska poro-čevalna agencija.
DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU.
Pomorska bitka. Mehika in Zdr. države.
Spopad med avstrijskimi torped- Med Mehiko in Združenimi drža. nimi čolni in italijanskimi torped- vami je zdau popolen sporazum. —
nimi rušilci. — "Aspern".
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Avstrijska admiraliteta naznanja:
2. avgusta so se spopadli na Jadranskem morju avstrijski torped-ni rušilci pod vodstvom križarke "Aspern" z desetimi taljanskimi torpednimi rušilci. — Italijanske bojne ladje so se morale po kratkem boju umakniti.
Več italijanskih ladij je poškodovanih, »ločim so se vrnile avstrijske skoraj čisto nepoškodovane v varna pristanišča.
Pred bojem so obstreljevali avstrijski torpedni čolni italijanske vojaške naprave v Volfetto.
Dan kasneje je obstreljevalo pet italijanskih zrakoplovov pristanišče Drač v Albaniji. — Povzročena škoda ni posebna. Ko sto stopile avstrijske obrežne baterije v akcijo, so se zrakoplovci umaknili.
Nek sovražni podmorski čoln je torpediral naš torpedni čoln ''Magnet". "Magnet" se ni potopil, pač se je pa vrnil precej poškodovan v Pulj.
Železniško vprašanje.
Okoli 400,000 je pripravljenih takoj zapustiti delo in pričeti z bojem za 8-urno delo.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili^ da se nam še dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K 100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo pcfzvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka.
Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: polije naj se po brezžičnem brzojavn.
PRANK SAKSER,
82 Oortlandt, SV Hew York, M. Y.
- •
Včeraj so uradniki štirih velikih železniških unij položili pred ravnatelje vseh večjih ameriških železnic glasovnice, iz katerih so raz-videli, da je imed 400,000 železniških dlavcev 94 odstotkov za stavko. —
Ko so železniški magnati videli kako so se delavci odločili,, jim je A. B. Garretson, predsednik unij-skega konferenčnega odbora, rekel: "Tako, gospoda, zdaj je odvisno od vas."
Delavski voditelji so izjavili, da se bo delavstvo borilo za osemurni delavnik, naj stane karkoli hoče. Pripravljeni so bili na vsak odgovor, bodisi tega ali onega značaja.
Lee, predsednik konferenčnega odbora na strani magnatov, je pa odgovoril, da jim zdaj še ne more dati odgovora, ker se mora prej dogovoriti s celim odberom.
Unijski uradniki bodo najbrže že danes imeli odgovor.
Uradniki so izjavili, da so pripravljeni upoštevati vse, kar se jim bo povedalo od strani magnatov.
Vsi so prepričani, da do stavke skoro gotovo ne bo prišlo, kajti pri tem bo posredovala vlada.
Ako se ne bodo udali delavci, se bodo morali udati magnati, ki si bodo potem na drug način pomagali, namreč, da bodo povišali ceno
vožnjim listkom in prevažanju bla-—
Tre vino. — Vročina na meji.
Washington, D. C., 8. avgusta. Vlada Združenih držav bo najbrže že jutri naznanila vse podrobnosti glede pogajanja ameriško-meriške komisije, ki bo določila, kako se naj vkrene glede ameriških čet v Mehiki, ki jim načelju-je general J. J. Pershing, ter kaj se nj vkrene gled sedajriih žalostnih razmer v Mehiki.
Predsednik Wilson bo najbrže imenoval novoimenovanege člana vrhovnega sodnika Brandiesa za načelnika ameriški komisiji, ki bo obstajala iz treh mož. Drugi član komisije bo najbrže sedajni tajnik za notranhje zadeve Lane. Tretji bo pa gotovo kak tak, ki se razume na finančne zadeve, kajti gotovo je, da bo Mehika klicala na pomoč tudi ameriški kapital.
El Paso, Tex., 8. avgusta. — Znao je, da je mehiški predsednik Oarranza že trikrat zahteval od generala Trevina, poveljnika mehiških čet v Chihuahui, da odstopi, ter je obenem imeiioval drugega poveljnika. Trevino, kot tudi znano, ni hotel poslušati predsednikovih zahtevah.
Carranza je zdaj četrtič zahteval ; in poročila iz zanesljivih virov se glase, da se je Trevino udal Carranzi. Vrhovno poveljstvo bo zdaj dobil general Iluerta Vargas.
Carranza je zato zahteval od generala Trevina, da odstopi, ker ni me*! četami v Severni Mehiki vladal vzoren red.
Trevino bo dobil zdaj neko drugo, tudi zelo važno mesto.
El Paso, Tex., 9. avgusta. — Tukaj vlada tudi zelo huda vročina, vsled česar miličarji zelo trpe.
Stanje avstrijske armade na soški fronti.
Italijanski glavni stan, 7. avgusta. — Poročilo londonskemu "Times-u", London, 8. avgusta. — Avstrijski vjetniki, ki so jih vjeli italijanski vojaki v današnjih bojih, so brez izjeme sedemnajstletni dečki ali pa od štirideset let naprej stari možje. Le redki so med njimi, ki bi bili v starosti med dvajsetim in štiridesetim letom. Vsi so v j ako slabem stanju, pogled nanje popolnoma nič ne spominja na prave vojake, podobni so razcapanim prosjakom.
Jako malo teh dečkov in mož ima pri sebi več kot sto patron; to priča kako malo so bili Avstrijci pripravljeni na kako večje in resnejše italijansko napadanje.
Ženske v Berlinu.
Statistike, ki se nahajajo v nemškem časopisju, kažejo, da je v Berlinu zaposlenih 1000 žensk kot pismonoše, dalje okoli 200 jih prevaža pošto, več kot 4000 jih je pa zaposlienih na cestnih železnicah, največ teh je sprevodnic, le kakih 300 jih je, ki vozijo tramvaje.
BRAT, POMAGAJ TRPEČE1 BRATU!
Grški parnik potopljen.
London, Anglija, 8. avgusta. — Grški parnik "Ac h ileus" je bil potopljen. — Kaj povzročilo potop in kako je z moštvom ni znano.
Angleški parnik se je potopil.
London, Anglija, 8. avgusta. — Llo3'dova agencija poroča, da se je potopil angleški parfnik ''Trident".
Francozi in Angleži so zopet malo napredovali.
VSI NEMŠKI NAPADI SO BREZVSPEŠNI. — IZGUBE SO VELIKANSKE. — NEMCI SE POSLUŽUJEJO STRUPENIH PLINOV. — NEMCI PRAVIJO, DA SO SE BOJI KONČALI V NJIHOV PRILOG. — NEMŠKO POROČILO SE GLASI, DA SO ODBILI NEKAJ ZAVEZNIŠKIH NAPADOV. — BOJI PRED VERDU-NOM ZOPET DIVJAJO. — THIAUMONT JE TRIKRAT MENJAL GOSPODARJA.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena is Amerike f Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do1 preklica le pod pogojem, DA BE VSLED VOJNE IZPLAČAJO! MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB| NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za. morejo le samude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj ▼ »veri radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
Cene:
K	$			K	s
S... •	.00	1		120....	16.80
10....	1.60	1		130____	18.20
15----	2.30	1		140____	19.60
20...:	3.00	1		150....	21.00
25....	3.70	t		160....	22.40
30....	4.40			170....	23.80
35....	5.10			180....	25.20
40....	5.80			190____	26.60
45....	6.50			200....	28.00
50....	7.20			250....	35.00
55----	785			300____	42.00
60....	8.55			850....	49.00
65....	»25			400....	56.00
70____	0.05			450____	63.00
75....	10.65			500....	70.00
80....	11.35			600....	84.00
85....	12.05			700____	98.00
90....	12.75			800....	112.00
100....	14.00			900....	126.00
110____	15.40			1000....	139.00
Ker se sdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njflL — Včasih se bo zgodilo, da dob! na-slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na zapad ponavadi par dni kazneje in med tem, ko dobi nazSovnik list v roke, m pri nas cene morda le večkrat
A*TVSDKA FBAOTC 8AK8EB, BOertMtSUXew T«* JI. T.
London, Anglija, 8. avgusta. — Angleške in francoske čete so imele v skupni ofenzivi v severnem delu doline Somme velike uspehe, zlasti pri Guillemontu, ki se nahaja zapadno od Combles.
Angleški vojni urad je izdal sledeče poročilo:
—	Jugozapadno od Guillemonta smo napredovali za nekako štiri sto jardov. Boji se zdaj še nadaljujejo pri železniški postaji v Guillemontu.
Severovzhodno od Pozieresa je sovražnik vprizoril štiri hude napade, pri katerih se je posluževal strupenih plinov. Trije napadi so se mu docela ponesrečili, toda v enem je pa imel toliko uspeha, da je zavzel petdeset jardov našega zakopa.
Sovražnik je s svojo artilerijo obstreljeval Longue-val, Pozieres, kakor tudi naše postojanke v okolici Ma-metz gozda.
Sicer se ni nič posebnega dogajalo.
Pariz, Francija, 8. avgusta. — Nocojšne uradno poročilo francoskega vojnega urada javlja o uspehih pri Hem gozdu. Glasi se:
—	Na severnem delu doline Somme, kakor včeraj, tudi danes smo precej napredovali. Zavzeli smo majhen gozd in zelo utrjen sovražni zakop severno od Hem gozda, katerega smo zdaj mi popolni gospodarji.
V teku zadnjih dveh dni smo na šest kilometrov dolgi fronti osvojili okoli štiristo metrov ozemlja v širini.
Popoldansko francosko poročilo se glasi:
—	Na severnem delu doline Somme smo skupno z našimi zavezniki vprizorili napad na sovražne postojanke pri Guillemontu, katerega posledica je bila, da smo napredovali za nekaj postojank proti višini štev. 139, ki se nahaja prav blizu Hardencourta. Zajeli smo štirideset sovražnih vojakov.
Pri Monacu so nemške čete danes dvakrat poskušale one postojanke, ki smo jih bili mi včeraj zavzeli, nazaj o-svojiti; kar se jim pa nikakor ni posrečilo; poslali smo nadnje tak ogenj, da so morali takoj odnehati. Med našimi in njihovimi zakopi je ostalo visoke kupe mrtvili Nemcev. V tem boju smo zajeli tudi 230 neranjenih vojakov, med njimi sta bila dva častnika.
London, Anglija, 8. avgusta. — Popoldansko poročilo angleškega vojnega urada je sledeče:
—	Sovražnik, ki je v svojih napadih na Pozieres doživel poraz, ne poskuša zdaj več s kakimi infanterijski-mi napadi, temveč je tekom dne le še z artilerijo obstreljeval naše pozicije pri Pozieresu.
Preteklo noč so naše čete napredovale proti Trones gozdu. —
Berlin, Nemčija, 8. avgusta. — Angleži in Francozi poskušajo nadaljevati s svojimi napadi na sommeski fronti. Nemški vojni urad danes naznanja, da so se operacije zadnjega dne završile v prilog Nemcev.
Poročilo se glasi:
—	Od okraja, južno od La Bassee prekopa pa do Loosa se vrši na celi črti grozovito streljanje. Med Thiepvalom in Somme, zlasti blizu Pozieresa in Bazentin-le-Petita, in južno od Maurepasa sovražnik nadaljue s svojimi trdovratnimi napadi. Bilo je več hudih mož-proti-možu bojev, ki so se skoro vsi končali v naš prilog. Pri Pozieresu in na nekaterih drugih točkah sommeske fronte se je vršilo nekaj bojev. Naše čete so vjele tudi več sovražnikov.
Na južnem delu reke Somme so Francozi napadali z ročnimi granatami, toda uspehov niso imeli.
Jugovzhodno od Cambrala je pal v naše roke en angleški zrakoplov.
Pari2, Francija, 8. avgusta. — Poročilo vojnega urada glede bojev pri Verdunu se glasi, da so Nemci vprizar-jali na francoske postojanke pri in v Thiaumontu ter imeli tudi uspeh; zavzeli so bili velik del utrjenih postojank, toda Francozi so nadaljne nemške napade uspešno odbili ter Nemce tudi iz goriomenjenih postojank prepodili.
Uradno poročilo se glasi da so imeli Nemci velikanske izgube. Samo v enem zakopu so našli poznej francoski vojaki nad sto mrtvih in teško ranjenih Nemcev. Neranjenih vojakov so vjeli pa okoli dve sto, tako pravi uradno poročilo.
Havre, Francija, 8. avgusta. — Belgijski vojni urad, katerega sedež je tukaj, je izdal sledeče poročilo:
—	V okolici Dixmunde divjajo grozoviti boji. Položaj je pa čisto neizpremenen.
; --——11 ■
Kadar gre za obstoj naroda, ni nobena žrtev preve« lika!	. . ___
GLAS NARODA, 9. AVG. 1916.
"GLAS NARODA"
I. gBofdi Daily.)
ILOVXNIO PUBLHHDMI 00.
i.	(a Mqwratka)
J nUHK BAJLSRB,
LOT7IB BEVEDHL.
macs ot Bn«ln— of Um •orporatloe
and iddnMM oC tbon otte»i: 0 Oortlaartt Strwt, Borough ot tettaa. N«w York dty. M. T
ft* »do let« »atfa Hrt sa Amerik* la Oanado	—	$8.00
a pol l«U_____UW
■ eelu teto m bmU) Nnr Torf _ 4.00 « pol leU srn mesto New Tori.« 2.00 » ftvrct* aa t» leto « — — — 4-60
. . - Pol let«------
• let rt leta_____1.70
~«L>Aa NAHODA" Uhaja vaak ifT^mil nedelj ln praaalkov
L A S NAHODA"
C Voice ot tHe People") bi	day except Bandars
UoUdajra Butkeniptloa j*trtf SR.00.
Adv.
podplae ln
prloMajejo. ii blasovoll poMUett M at Money Order, frf ipwewnM kraja narotelkev pre-
«1mo, On ae nam tndl prejteje M* . Mvatitte naananl. da bltraje aaJ-demo naalovnlka.
Doyiacea ln poUUatvam naredila la aaalov: "tiLAI NAIOOA*
fl * ortfacdt Hfc,_New Yorf City
Tplefoa 4*87 Cortlandt.
Konec neodvisnosti.
Pred napovedjo vojne se j«' Av-s* f»v »-liku bolj zanašala na Nemčijo 1.1,t pa ama nase. Iverjena je bila <l.i ni na sv«'tu sovražnika, ki bi j_ra X« mčija s pomočjo Avstrije, oziroma Avstrija pomočjo Nemčije, ne porazila.
Nemški upliv nad Avstrijo je zadnja leta ii«*prevtano naraščal in prišlo tako daleč, tla je i/.gubi-la Avstrija vso svojo samostojnost t» r da s»* o Avstro-Ogrski kot neodvisni državi sploh ne more več govoriti.
Xikdo ne ve, kakšen cilj je imela Xemčija pred vojno, nikomur ni.>o znani nj«*ui nameni in njene želje.
1 rnevno je, da ji- hrepenela po velikih stvareh, ker nemški diplomati niso z malim zadovoljni.
Avstrija ni inu la svojih načrtov. Vsi so temeljil iua osnovah Nemčije. vsi od prvega do zadnjega.
Srbiji je napovedala vojno, misleč, da bo eelo deželo v par dneh pregazila in napravila prosto pot do Soluna. Ne sebi, pač pa Neui-čiji.
In ta vojna napoved je dala povod neznosnim razmeram, ta vojna je dala tudi povod neodvisnosti Avstrije.
Vso, kar se j«' zatem dogajalo,
sledilo samo od sebe in drugače sploh ni moglo priti kot je prišlo.
Avstrija ni mogla prve mesee pregaziti Srbije, ampak je doživela poraz, ki ji bo ostal vedno v grenkem spominu.
lin d so ji o pustošil i skoraj vso
<	ialicijo in Bukovino, Italija ji je napovedala vojno in ji je opusto-šila polovico Primorske.
Zdaj je \ zagati in ne ve, kaj bi in kako bi.
I'M i no sredstvo, ki ji še preostaja, j«- separaten mir z Rusijo. To-
•	ia t. ;<a miru ne inorr- skleniti, ker n. Santa svoja gospodinja. — Nemčija ji ne dovoli.
V t (in slučaju bi namreč Nem-
<	i i i izgubila zaveznika, na kate-rega rame zvraea velik del svoje ».'a bremena.
Ruska fronta bi se /a poluvieo zmanjšala, in vse vojaštvo, ki se nahaja zdaj med Dnjestroiu in Vi-rdo, bi poslali Rusi lahko na fron to med V islo in Rigo.
Ku i unajo na vzhodni fronti dva nasprotnika, ki sta oba pre-
j močna in vstrajna.
Ako hi Avstrija sklenila /.njimi
•	epa rat en mir, bi se Nemčija ne mogla protiviti ruskemu navalu.
Rasen Boroeviča so se dozdaj š vsi avstrijski generali izkazali nespodobnim.
Auffenberg in Danki, katera so obsipali z lovorjevimi venei še prej predno sta pogledala nasprotniku v oči, sta v penzionu oziroma v ječi.
O Potioreku, ki je poveljeval avstrijskemu vpadu v Srbijo, ne ve žira duša, kje se nahaja.
Nemčija je izprevidela, da svojemu silnemu sovražniku Rusu ne bo koa, ako bodo avstrijski gene-
_________—... ....
rail sproti zmedli vsak načrt, sestavljen od nemškega generalnega -štaba.
Vse avstrijske in madžarske poveljnike, od prvega do zadnjega je odstavila in jih nadomestila s svojimi možmi.
Vrhovni poveljnik na vzhodni fronti, je Hindenburg.
Zastran lepšega deli Hindenburg to vrhovno poveljstvo z avstrijskim prestolonaslednikom, osemin-dvajsetletnim mladeničem.
Če bo Hindenburg mogel, bo u-krenil tako, da bo za Nemčijo prav in dobro, če ne bo mogel, bo za Nemčijo in Avstrijo slabo.
Nemčija je kot polip, ki se je vsesal v Avstrijo.
Vse dobro bo izsesala iz nje, vse kar bo količkaj porabnega, ji bo odvzela, ko pa ne bo mogla od nje ničesar več dobiti, jo bo pustila o-slabljeno na cedilu.
Vsak uspeli, ki ga doseže Avstrija, ni njej v prid, pač pa Xem cem.
Zdaj ne more več nastopiti samostojno, o ničem ne more več odločevati po svoji volji.
Nad seboj ima krutega gospodarja, katerega kulture se boji ves svet, in ki se je zadnji dve leti vsled svojih krivic tako silno proslavil.
—k.
Dopisi.
Brooklyn, N. Y. — Vsi brook-lynsik in newyorski Sloverwi se uljudno vabijo na Leini piknik, katerega priredi slov. podporno društvo sv. Jožefa 5t. 57 K. S. K. Jednote v nedeljo 13. avgusta 1.1. v znanem Emerald Parku, Myrtle Ave., eor. Martin Ave., Glen-dale. L. 1. Vstopnina za osebo l.V, otroci do 32. leta so vstopnine prosti. Začetek ob 2. uri popoldne. Na veseličnem prostoru svira izvrstna godba. Žrebanje dobitka cekin za $10 in kegljanje za cash dobitke. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča Vese-lični odbor. — Opomba: Bush-wick in Myrtle Ave. kara ter Ridgewood train vozijo do Ridge-wood depot; tam se vzame Richmond Hill karo, katera vozi naravnost do parka. Vožnja iz New Vorka ali Brooklyua stane samo 5 centov.
Whitehall, Mich. — I Ved me«e-
pušča očeta, v Ameriki pa tri brate in dve sestri. — Za isto boleznijo je umrl rojak Janez Janežle; dama je bil iz vasi Pejce pri Št.' Jurju na Dolenjskem. V starem' kraju zapušča ženo in tri otroke.' Bil je pri društvu sv. Srca Jezusovega št. 2 J. S. K. J. — Rojaki, lahko si predstavljate, kako ganljivo je bilo, ko smo kar naenkrat tri rojake ponesli. Msgr. Josip F. Buh je držal tako ganljiv govor, da se je vse jokalo. Naše pevsko društvo pod vocLvtvom g.' J. Bolkata je umrlim zapelo 'Nad zvezdami'. — Rojaki, ako niste pri društvih, pristopajte! Nihče ne ve, kdaj mu prav pride. Po-' zdrav! — Louis M. Perušek.
Douglas, Aria. — Tukaj Vam
SH%H%* ( kozvanih glasil, toliko,' da si moraš že vzeti po par ur dnevnega časa, ako »hoče« vse prebrati. — Kdor pa sedaj čita enega ali drugega. tega je popolnoma nespametno siliti posebno še, da bo pla-i <"al, kar nikdar ne bo rabil, i Zato si upam priporočati dele-bltl od mehurnega ka- ^tom za deseto redno zborova-tarja, bolnih ledlc, pe-	j .	,	. ,
fenje urina. z*uho	ostane glasilo kakor je.
mena, želodčnih bo-1 Obenem tudi odločno protesti-lezni ln revmatlznia, ram. da bi nastala še kdaj kakšna pomeni za vsakogar cenzura v glavnem uradu naše pravo sredo. Ako se bo- Jednote. kajti s cenzuro se vza-
čete ozdraveti, od teh	___• ,,	....
kroničnih bolezni, pl-.P^vieo članom m clam-
Site za pnt»— na : | esm *'- ^ *J-> ker se ne morejo . in ne smejo popolnoma nič v jav-
bo končalo le v korist vseii članov in članic J. S. K. Jednote. Toraj na svidenje 11. septem-
J. F. UOLtNC,
P. O. Box 67, Detroit, Mieh.,ilostl lzrazitl- :iko ™ ktaeri član
gotova vzroke naznaniti nepravil
----! no posilovenje najsibo enega ali
pošiljam $2.50 za naročnino Va- je menda: povišanje asesmenta. drugega glavnega uradnika. Na šega priljubljenega in koristnega \Tek dopisnik pravi, da bi se ta ta način po.itanejo člani take or-lista, katerega pošiljate moji ma- denar vzelo iz poškodninskega ganizaeije kakor plng m glavni teri v italijansko Primorsko. Mi- sklada. Kako bi pa bilo, ako bi urad pa orje- s takimi elani kakor slim, da je ta svota malenkostna nih desi't centov, ki jih plačuje- se njemu poljubi, v primeri 7 uslugo, katero s tem mo v omenjeni sklad, pridejali k Nadalje centralizacija naj osta-naredim moji materi, ki se nahaja bolniški podpori ter za poškod- ne kakor je, in to iz vzroka, ker v Italiji, kakor tudi drugim bre- hinski sklad naložili posebno na- moramo tudi po številu nuuijša ginskim občanom, ki se nahajajo klado? Denarja bo treba več, to društva vpoštevati. Vzemimo na-tam kot ona, kajti potom Vašega je istina.	j primer naše društvo sv. Janeza
lista bodo dobili vse informacije Priporočal bi tudi postajam, da Krs-tnika št. 37, ki »teje sedaj 365 glede vojne, katerih v italijan- skrbno pazijo na svoje bolnike, članov in članic, drugo društvo skih listih ne morejo dobiti, kajti Ko sem pregledoval šestmesečna pa le 25 do 25, ali nekoliko več znano je, kako piš.jo italijanski poročila, sem videl, da so postaje, ali pa še manj: ali niso enako oni listi. Jaz mislim, da je dolžnost katerih članstvo je bilo večinoma člani prisegli eni in isti Jednoti? vsakega flovenca, ki iuia zdaj na bolniški postelji.	i Jaz mislim, da zato naj bo pa tudi
svoje ljudi pod italijansko vlado. Naša pravila, ki se tičejo su- ge.w'o: "vsi za enega, eden za da jim pošilja Glas Xaroda, da spendiranja, pri čemer blagajna vse", ako hočemo napredovati. V jim je tako mogoče dobiti malo nati ccnta ne izgubi, so pravilna, vsaki novi stvari se moramo vpr-razvedrila, pouka in novic iz vseh Nekaj sličnega bi bilo treba uv-e-jvič privaditi in tako se moramo delov sveta. Znano je, da se naši sti. kar s* tiče bolniške podpore, tudi privaditi centralizaciji, kate-primorski Slovenci za vse zani- V čriar.kih glede drugih Jednot ra je šele stopila v veljavo par majo, znano je, da so naši Sloven- se je že. čitalo, da bi bilo dobro let nazaj. In če pride napriiner ci iz Primorja najbolj zavedni sprejemati tudi člane od 45. do'v kakšnem skladu primanjkljaj, narodnjaki. Zdaj jih ima Italijan, 50. leta. Naše društvo že ima ta ga bomo skupno preje popravili toda, ako se Italijaaiu ni posrečilo oddelek; torej bi se takoj lahko nego vsako posamezno društvo, dozdaj beneških Slovencev pohru- sprejemalo člane, in sicer le v ta Saj se še pregovor glasi, da le v stati in jih čisto poitalijančiti, oddelek zavarovalnine $250. Ob združenju je rnoč in da sloga ja-tudi naših primorskih Slovencev pristopu takih članov bi bilo tre- či, nesloga tlači, ne bo, kajti to bo za polentarja ha seveda stroge bolniške pre-' Priporočal bi nadalje tudi, da še bolj trd oreh kot so bili bene- iskave; informirati bi se bilo tudi izvoli in odobri prihodnja kon bi bili
upam, da na zborovanju drugijbi potrebovalo urednika in ti-mesec se bomo ustmeno kaj več pravnika, katera dva bi Da bilo koristnega domenili in ukrenili in! treba plačevati. Ako bi članstvo manjšina se bo morala podati ve-|ne pisalo bolj kot zdaj piše, pa čini. Upajmo, da zborovanje se'glasila ni treba. Pred leti je bil
Glas Naroda glasilo ravnotako kot je danes, razlika je le ta, da takrat nisem vzel v roke lista, da bra na zborovanju desete redne n« bi našel v njean kak članek konvencije v Eveleth, Minn. j glede Jednote. da ne bi bilo v Rudolf Perdan, delegat 'njem asritacije za Jednoto. Vsaka društva sv. Janeza Krst. štev. 37.| dva ali tri tetine sem našel notri Cleveland, Ohio.	lepe članke od glavnih uradnikov.
—	Tega danes ni več. Ne vem, komu
Kot večletni Član J. S. K. Jed- bl. bil° to Popisovati: članstvu note sem se namenil tudi jaz na- ah mrzlostl glavnih uradnikov t pisati svoje mnenje, tikajoče fte'Strinjam se z bratom Pi^jarjem, konvencije, ki je že takorekoč da ** la'stlllk bajnega glasila izpred durmi. Rad in z zanimanjem1 rflZK ko!lko bl «»hteval, ^ bi se sem bral razaie nasvete naših so-jvsak ,<Hlen ''l!kr:jt izdajalo Jed-čla.nov in delegatov, vendar do-inotmo številko, katero bi se naj zdeva se mi, da članki niso bili' razposlal« vsem članom. V taki popolni oziroma zadostni, bili so *T''vllkl	vsi .Mani prostor,
redki, zlasti od bratov delegatov t,a hl «razUi svoje mnenje. Ako jih ie bito zelo malo.. Saj je gla- 1)1 k(1" °i'i,zil v glavnem uradu silo vendar vsem na razpolago! »"Pravilnost, bi lahko povedal S članki bi se lahko že malo prej i svo-ie	članstvo obvestil,
seznanili z vsem, kar hočemo vsi,'1" ,ia bl hlU> treba Peljati kam
Iv cenzuro, kajti zdrava kritika je vedno dobra in potrebna. Radi posmrtnine naj omenim. Kar se tiče centralizacije, je da ne bi bi,° šktKiljivo. ako bi se moje mnenje, da naj še ostane,! ,JiK i-',,lu •s'' , n razred, namreč z;i kajti, ako bi sedajna konvencija	X 1e,n popolnoma stri-
m in gati.
kar hočejo posamezna društva1 posamezni člani oziroma dele-;
urad-
sedajna konvencij zopet spremenila ta sistem, nam-reč, da bi društva s-ama plačevala podporo, bi Jedli nt a zopet trpela na članstvu, ker društva ne bi mogla t;ikoj prevzeti izplačevanja bolniške podpore. Dalje bi pa Jednota tudi morala povrniti do Jar, katerega je vsak čian vplačal, ko se je vpeljalo centralizacijo.
Res je, da je Jednota nazadc-	-
vala v članstvu, to pa raditega.	Ia profesorskih krogov,
rer so naši glavni uradniki pre-j Služkinja: — "Gospod profe-malo agitirali. Treba bi bilo malo Sor, hčerka seje utonila." več dela od strani glavnega ura-; Profesor: — "O ti mevža neved da in od članstva samega. Zdaj na' Kaj ne veš, da utoniti ni rese samo hudujemo. da druge .led- fleksivni glagol in zavoljo tega ne note uspevajo, delamo pa nič. —'* Dalje je tudi potrebne, da bi gl. urad malo hitreje reševal zadeve' glede bolniških podpor, kakor j tudi druge stvari. Moje mnenje je, da ni treba, da bi se morali na ček za bolniško podporo pod-' pisati trije uradniki, mislim, da bi bilo dovolj, ako bi glavni tajnik s pomožnim odborom pregledal nakaznice, potem naj bi pa dal naročilo blagajniku, da razpošlje da ne bo treba bolni kom tako dolgo čakati na podporo. !
Kar se pa tiče raznih poškod-ninskih podpor, se pa nikakor no morem strinjati z br. Movemom, kajti naša Jednota že zdaj izplačuje veliko večje podpore kot katerakoli druga Jednota, vsled česar imamo pa tudi toliko večje prispevke.
Dalje bi tudi priporočal, da bi delegat je na konvenciji tuui kaj ukrenil, da bi se bolniško podporo izplačevalo iz smrtninskega sklada, in ko bi enkrat kak član prejel ct-lo svoto iz tega sklada, bi prenehal biti čian ravnotako kot bi umrl.
Berem, da bi nekateri radi videli, da bi si Jednota oskrbela lastno glasilo. To bi bilo na en način dobro, na drug pa zelo slabo. Ako si Jednota preskrbi l:ist-no glasilo, si gotovo s tem tudi naloži novo br-ine, kajti glasile
njatn z drugimi dopisniki.
liani in delegat je ter g'-ni ki. oglasite se kit j !
Maks Keržišnik, član društva sv. Alojzija št. 18.
Za smeh in kratek čas.
more imeti poleg sebe refleksivne ga zaimka!? To se pozna, kako daleč je še naš narod, kako dolga je i še pot do inteligentnosti, ki je tako krvavo potrebna! Kam pa bo prišel narod, ki je neveden in intimen in ki ne pozna do kosti in korena svojega materinega jezika ' i — Zdaj pa pojdimo gledat, kak<j je s hčerko!'*
ski Slovenci. Ako bi bili vsi Slovenci taki kot so naši Primorci, potem bi bilo dnnes drugače. V kakšnem položaju smo pa danes.' Slabši smo kot če bi nas ne bilo. Veliko je naših ljudi, ki nimajo nikakega čuta do svojega naroda. Oprostite, da sem toliko napisal. Napisal sem vse, kar mi j* sive narekovalo, in ako napišem oziro-J ma povem vse, kar mi srce narekuje, se čut-m olajšanega. Vem,' da je polno napak, .pa prosim, da1 kaj popravite, kajti jaz sem že več let med ameriškimi vojaki,! kjer se le angleščine poslužujemo, toraj nisem slovenščine bog-ve kako dobro zmožen, toda kljub temu esm še vedno Slove-' nee in bom tudi vedno. Ako hočete, natisnite te vrste, ako pa nočete, pa pustite, Vam ne bom nič zameril. Ako ste že tako daleč prebrali, pa prejmite srčen pozdrav od Mihaela Misourv-ja, 35. Infantry Reg't, Douglas, Ariz.
Konvencija društva sv. Barbare.
Ker se bolj redko oglašajo čla-' ni naše organizacije v našem gla-1 šilu, sem se jaz namenil nakratko izraziti svoje mnenje in ga dati članstvu v prevdarek.	J
XT- i____J -____1 „ "____ .1..1M..__I
treba o zdravstvenem stanju prosilca v preteklosti.
Moje mnenje je tudi, da bi bilo dobro, da bi se sprejemalo otroke, čeprav stariši niso dani društva sv. Berbare.
Na svidenje!
Louis Taucher, II. podpredsednik dr. sv. Barbare Rock Springs, Wyo.
Ji Si Ki Ji
Cenjeni urednik: — Ker je to že drugi moj dopis v teku dveh mesecev, odkar so se začeli člani J. S. K. Jednote oglašat v glasilu in izražati svoje mnenje, u-pam, da dobim še malo prostora.
Pazno zasledujem namreč vsa navodila in priporočila iz različnih naselbin naših članov J. S. K. Jednote in v resnici moram reči, kakor pravi pregovor, da sam Bog ne more vslreči vsem zahtevam, kako bodo ustregli pa delegati! To hotno zvedeli po deseti redni konvenciji, katea-a se prične 11. septembra t. 1. v mestu Eveleth, Minn.
Nekateri so za centralizacijo, drugi proti nji, tretji za večjo bolniško podporo, četrti zopet za manjšo. Najboflj je pa zadel brat dopisnik iz Dulutha, Minn., v št. 17K (t. \ ivi to \r nn^kndhiiialm
vencija gospodarski odbor . Ta odbor naj bi imel nalogo paziti na vse imetje ter naročati vse potrebščine za glavni urad in krajevna društva Jednote. Upam, da z gospodarskim odborom bo Jednota veliko na boljšem in da se. bo veliko nepotrebnih naročil prikrajšalo pri Jednotinih' računih.
Xadalje bolniška podpora naj ostane kakor je, kvečjem, če bi se zvišala na $2 na dan, kar je pa več, pa hočem oporekati, in sicer iz vzroka, ker simulantov se dobi vsepovsod, in kakor hitro čutijo, da tlobe več bolniške podpore nego če bi opravljali svoje težko delo, bodo gotovo raje zdravniku plačali $1 za preiskavo na vsakih štirinajst dni ter lepo doma sedeli ali se še celo po kakšnem drevoredu lepo izprehajali. kakor da bi opravljali kako težko delo. Zato je moje mnenje in priporočilo, da bolniška podpora ne bi bila večja, če se že poviša, nego $2 in ne manjša kot na dan. Vrhu tega mora biti bolnik preiskan gd zdravnika na vsakih sedem dni.
Kakor hitro bolniški obiskovalci opazijo najmanjše sumničenje nad kakim bolnikom, da hoče s svojo boleznijo politizirati, naj bi bila dolžnost vsakega takoj naznaniti društvenemu tajniku in da tajnik takoj ukrene vse potrebno sporazumno z društvenim odborom, da se vsakega takega
ei sem že poročal o tukajšnjih delavskih razmerah, pa si danes zopet dovoljujem nekaj tozadevno omeniti. Rojakom naznanjam. da je tukt.j mnogo dela, o-sobito v Beam House in Yard. Kogar veseli tako delo, ako prav ie ne zna, lahko pride sem. Plača je od začetka 25f na uro. Kdo se hoeo naučit pa za Finishing Boom, bo imel pa za nedoločen čas $1.75 za devet urno delo. Zdaj smo tukaj štirje omoženi Slovenci, drugi so pa samci. Rojaki, ki ste brez dela, ail i pa če slabo delate, vas vabim, da pridete sem. kajti tu ni tovarna, v L'ateri se dela samo takrat, kadar so dobri časi, temveč vedno, tu je stalno delo, kajti v Združenih državah » le par takih tovarn, ki izdelu-?jo usnje za avtomobile in knji-oveze. Ako nas bo več tukaj, bo-
Poklic.
Sodni predsednik: — ''Gospod Rudolf Meyer junior, kakšen posel imate vi?"
Priča (sin bogatega bankirja.* — 1' Nobenega' *.
Sodni predsednik : — No, pa ne kaj ste vendar?"
Priča: — "Junior".
Slab spomin.
Komponist (potem, ko je njegova opera sijajno propadla): — "Ko bi se samo mogel domisliti, od koga sem to godbo prepisal, da bi si tegii tiča zapomnil in od njega nikoli ver ničesar ne prepisal".
Iz otročjih ust.
Mama (mali Elici, ki se je ustrašila psa): — "Nič se ne boj, saj nič ne mara; vidiš, kako z repkom mahi ja !''
Klica : — " Mama. a jaz se ne bojim repka, ampak drugega konca."
...	-	.odškodninsko lestvico. Ne smem bolnika da takoj preiskati po ka-
mo dobili prednost. Tu je jako( Najprej poglejmo nekoliko na- reči, da sem direktno nasproten kem drugem zdravniku in če se krasen kraj vroee je sicer, toda)Zaj do zadnje konveneije. Smelo njegovi sestavljeni lestvici, kajti1 pronajde, da je bolnik popolnoma vročine tudi drugod ne pogreša^ lrdim? da je naša organizacija na- jaz sam sem eden tistih, da bi zdrav, se mu takoj vzame bolni-
J°'<JiYJeeV J<- °	Sem l)redovala kl-iub evropski vojni in prej zagrabil za kaj boljšega ne- ško podporo in ako pa pateri član
zvedel, par tisoč, in sicer v kopa- kljub "vojni" v organizaciji; pri g0 za kaj slabejšega, toda vpra-'ponovi vdrugič s tako lenuharsko hsee, kjer si iščejo zdravja. Iz tem mislim namreč različne pro- šanje je le to, koliko asesmenta'boleznijo, se ga suspendira za tri rhicaga pnde vsak teden trikrat teste in kritiziranje proti glavnim bi morali potem člani naše Jed-j mesece mesece in vtretjič se ga ladja. Direktna vožnja stane uradnikom zadnjih treh let. Moj note -plačevati, da bi mogla Jed- pa izključi iz Jednote.
. . Ak0 bj k<?ft nameraval sem namen ni zagovarjati tega ali one- nota plačevati tako visoko lestvi- Ker se pa nekateri pritožujejo pnti naj kupi zeleznmki listek saj ker sploh ne vem, če je bilo co za vsako malenkostno poškod- da bodniška podpora ne prihaja do Omaga, potem naj pa vzamete kaj nepravilnega. V ta na- bo. To je ravno tako nekaj nemo-'v pravem času in da morajo pro-karto pri dražbi Codricn Ume. men se bomo sešli pri konvenciji goče, kakor je nemogoče, da ni- dolgo čakati, predno jo dobijo v Naj končani z dopisom, ker vro-(i„ bomo dogovorili. Da se pa hče ne more vzeti ali izstresti,i roke je moje priporočilo da bi čina je taka, da se človeku resne v bodoče izognemo kakim takim najsibo iz kakršnekoli posode,'se bolniška 'podpora nakazovala ljubi pisat. I ozdrav vsem roja- rabiriuun in da ne bo mogoče tre- svoto $10 ali $20, če vrže v njo'v glavnem uradu vsakega 10., 20. M0J nasJ<>v Anton ba sklicevati kako izvanredno se-'proti veliki manjšini le svoto $l.in 30. vsaki mesec m tako upam
ler. Box U56 (prej 140), Whitehall, Mieh.
Ely, Minn. — Prav na kratko hočem opisati tukajšnje razmere. Delavske razmere še niso preslabe, toda prostori po rudnikih so prenapolnjeni. Vročina je taka, da si jo ne more nihče predstavljati, kdor jo ni čutil; veliko ljudi je bolnih. V našo sredo je pri-Ala tudi smrt, ki je kar v dvajsetih urah pograbila tri rojake. Po trimesečni hudi bolezni je umrl rojak Matija Moravec, star 59 let; imel je raka v želodcu. Doma je bil blizu Črnomlja na Dolenjskem. Tu zapušča brata, ženo in deaet otrok; bil je pri društvu sv. Cirila in Metoda at. 1 J. S. K.1 J. — Umrl je za vročinsko bolez-' nijo leip in evrti fant Josip Grebene, star komaj 30 let. Doma je bil iz vasi Udje pri Šent Jurju na Dolenjskem. Pripadat je k' društvu »v. Antona Pad. št. 78 K. S. K. J. V starem kraju za-
jo, je treba, da vpeljemo tako- V tej točki je potreba precej do-'da bo vsak zvani "Referendum & Recall", bro premisiiti in preračunati,1 podporo, katerega uporablja že večina or- kajti naša Jednota že sedaj v tej ganizaeij.	i točki nadkriljuje vse druge pod-
I TTmevno je tudi, da je bilo od porne organizacije. (začetka, ko smo sprejeli "Frater-j Nadalje so zopet različnega (nal" lestvico, precej težavnega mišljenja za naše glasilo. Moje
(dela, katerega so zlasti povzročili mnenje je in tudi odkrito povem, (različni postajni tajniki, kajti go- da bi bilo prav brezpotrebno u-11ovo niso vsi docela razumeli pra-j stanavljati svoje glasilo. Jaz u-, vil nega poslovanja, zlasti jim je pam in kar jaz tudi vem iz svoje , bilo težko porazdeliti denar po lastne skušnje za ča mojega dve-,različnih določenih skladih. Po-1 letnega potovanja po Združenih' (sledice tega so bile, da še danes" državah, da sedajno glasilo po-1 niso računi skladov pravilni,' polnoma odgovarja in zadostuje' j vsled česar meramo eden druge-j našim elanom, ker smem reci, da! (mu prizanesti, kajti nas ni veter koderkoli sem hodil, nisem našel' prinesel iz visokih šož, temveč vsi slovenske hiše, da ne bi bilo na-1 | rijemo pod zemljo ali pa v tovar- šega glasila v hiši, to je dnevnika I na<b garamo. ^	^	Slas Naroda. Zato tudi lahko od-1
[ Kaj bo z našim bolniškim skla- ločno protestiram, da bi se tratil dom ? O tem vprašanju so le ne- nepotrebno čas na letošnjem zbo-' kateri naši preddopianiki raz- rovanju za ustanovitev kakega' pravi j ali. Kako se bo prialo do oovega lista ali glasila, ker v A-' denarja, da se ga bo vrnilo po- meriki imamo že sedaj polovico' amrtninskeron skladu? Edina pot preveč različnih časoptaov in ta-
o pravem času prejel
V vseh teh podatkih in priporočilih, kar sem jih tu navedel, je ukrepalo in odobrilo naše društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 na redni seji dne lli. julija t. 1. in nadalje tudi, da glavni tajnik pod nobci inx pogojem ne sme opravljati nobene druge službe, nego le delo glavnega tajnika J. S. K. J., kajti s plačo, katero dobiva zdaj, to je $200 na mesee, lahko izbor-no živi, ne da bi bil primoran o-pravljaii še kakšno drugo delo.
In to smo opazili tudi pri naši
J. S. K. Jednoti, da ni vse takd, kakor bi moralo biti, ker je se-dajni tajnik G. Brozich veliko več svojega časa žrtvoval v drugo korist, prepustil pa je delo J. S. K. Jednote drugim, namesto da bi se sam malo bolje potrudil zanjo.	|
To so moji in našega društva članov nasveti m priporočila in
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NAHODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH.
* « • ,*
DELO OKUSNO.
L«.	la)
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNUSKO ORGANIZIRANA.
i*.
POSEBNOST 80:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
vsa naroČila pošljite na?
Sfovenlc Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York,«. T.

! ®=
Jogislovanska
a
Katil. iednsta
~taj
[uiuvponrana dne 24. januarja 1901 v državi
Sedež v ELY. MINNESOTA

GLAVNI URADNIKI:
rreiacdnik: J. A. GERM, 607 Cherry Way o» ho* «7. Brad
dock. Pa.
Fodpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Peart Ave.. Lorain.
Ohio.
G.avni tajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN OOUŽE, Box 105. Ely, Minn. C*tjpink: LOUIH COSTELLO. Box 583, SaUda. Oola.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
II«. M AKT IN IV EC, WOO N Chicago tit., Juliet, 111.
NADZORNIKI:
ZUNICH, 421 — 7th St^ Calumet, Mlah.
P El ER ftPEHAR, 422 N. 4th bt., Kansaa City, Kana JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. K Cleveland. O. JOHN KRilfiNIK. Route 2, Burley. Idaho
POROTNIKI:
FRAN JTT8TIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JCt?EPH PISHLAR, 30a—6th 8t., Rock Springe, Wyo. H J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Weak.
POMOŽNI ODBOR:
JoriRPH M F.RT EL. od društva av. Cirila in Metoda.
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva Srca Jezuaa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN (JBAHEK, »t., od druitv* Slovene«, itev. 114, Ely, Minn.
Vai dopisi, tikajoči te uradnih tadev, kakor tudi denarna iuiiijatve, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vm pri toibe pa ua predsednika porotnega odbora.
Na oeebua ali neuradna piama od strani članov ee na hade oairalo.
Drufttveno glaafio: "O L A S NABODi'
•tov. 1.
DOSEDAJ PRIGLAŠENI DELEGATI ZA DESETO GLAVNO ZBOROVANJE J. S. K. J. v EVELETH, MINN.
JoMepb A. Marici		1.	Ely, Minn.
Matevž Zgoue.		1.	Ely, Minn.
John Merhar. St.			Ely, Minn.
Joseph KoleliC,		•> —t	Ely, Minn.
Matt Komp.		A,	La Salle, 111.
Joseph Avbelj,		4.	Federal. Peuna.
Louis Halant.		fi.	Lorain, Ohio.
John llenieh.		9,	Calumet, Mich.
Joseph Plautz,		9.	Calumet, Mich.
Dr. J. V. fJrahek.		12,	Pittsburgh. Penna.
Frank Krajsek,		13.	Baggaley, Penna.
Joseph Merhar,		15.	Pueblo. Colo.
<»rejfor IlreNČak.		1C,	Johnstown, Penna.
John Put z.		1H,	Kock Springs. Wyo.
K rank Fort una.		18.	Rock Springs. Wyo.
l«Ollis l»<l lli lit	pob.	191	Lorain, Ohio.
Frank .lustin.		19	Lorain, Ohio.
Frank Kochevar,		20.	Oilbrrt, Minn.
Frank Skrabee,		21J	Denver. Colo.
Anthony Motz,		22	k South Chicago, 111.
John Primozich,		25.	Eveleth. Minn.
<i»-or«re KotZe.		25.	Eveleth. Minn.
Anton Z. Arko,		27.	Diamond ville. Wvo.
L*-o. Sla bodn i k	pob.	28.	Ely. Minn.
Valelit. Peternel,		29.	Imperial. Penna.
Louis liro vat.		31.	Braddock, Penna.
<ir»-gor J. Porenta,		32.	BVk Diamond, Wash
Anton Eržen,		33.	Trestle, Penna.
John Jereb,		35.	Lloydell, Penna.
Joseph Dremelj,		:>i».	Couemaugh. Penna.
Mihael Kovaushek.		3G.	Conemaugh. Penna.
Frank Milavee,		37.	Cleveland, Ohio.
Hudolpb IVrdan.	i	37.	Cleveland. Ohio.
.loM-pli Culig,		38.	Pueblo. Colo.
Valentine liruketa.		39.	Roslyn, Wash.
Anton Kosoglav,		40.	Claridge, Penna.
John Prijatelj.		42.	Pueblo, Colo.
Math Kramar.		44,	Barberton, Ohio.
.lohu llribernik,	k.	45.	Indianapolis, Ind.
Frank Marolt.		47.	Aspen, Colo.
Marko <iushtiu.		49	Kansas City. Kans.
F. (i. Tassotti.	\	50,	Brooklyn, N. Y.
Frank Augustine,		52.	W. Mineral, Kans.
,lus«'ph llomovec,		53,	Little Falls, N. V.
John Rupnik,	pob.	57.	Delmont, Penna.
Martin Shetinc,		58,	Bear Creek, Mont.
John M o vem.	pob.	tK).	Chisholm, Minn.
Matija Vardjan.		01.	Reading, Penna.
Fr. Praprotnik.	pob.	04.	So. Range, Mich.
Joseph Zalar.		€6.	I Joliet, Illinois.
Edward Dusich,		68,	Monesscn, Penna.
John Maloverh,		71,	Collinwoood, Ohio.
Joseph Mravinee,	•	75.	Cannonsburg, Pa.
Louis Usnik,		78,	Salida, Colo.
Frank Praprotnik,		HI,	Aurora. Illinois.
Anton feorše.	\	82,	Sheboygan, Wis.
Matt P. Karcieh,		84,	Trinidad, Colo.
Frank Sustersieh,			Aurora, Minn.
Anton Oberstar,	pob.	87,	St. Louis, Mo.
F. U. Tassotti,	pob.	90,	New York, N. Y.
Anton Oberstar.		92.	Rockdale. Joliet. 111.
Andrej Bartel.		94,	Waukegan, 111.
Anton Celarc,		94.	Waukegan, III.
John Movern,		107,	Duluth, Minn.
Frank Skrabee,	pob.	111,	Leadville, Colo.
John B. Smrekar.		114.	Ely, Minn.
John Somrock,		114.	Ely, Minn.
John Rupnik,	•	116.	Delmont, Penna.
Leon. Slabodnik,	pob.	117,	Sartell, Minn.
M. P. Karcich.	pob.	118,	Cokedale. Colo.
Frank Praprotnik.	pob.	119,	Aurora. Minn.
NAVODILA ZA DELEGATE IN URADNIKE J. S. K. J.
za potovanje na 10. glavno zborovanje Jednote na Eveleth, Minn.
1. — Ker se je sedaj malokje dobijo znižane cene za potovanje, je prosen vsak delegat in uradnik, da si kupi sam vozni listek do meat* zborovanja in nazaj. Vsi naj gledajo da pridejo v Duluth,
Minn, v nedeljo dopoldne, dne 10. septembra.
y '
■ ' ■■ '.	m < 1*"

V	Duluthu bode sprejelo delegate društvo "Duluthski Slovani" in jih spremilo na postajo. Vlak odide iz Dulutha ob 3.40 popoldue na Duluth, Missabe & Northern železnici, katera bode preskrbela poseben voz za skupno vožnjo delegatov. Vlak pride na Eveleth ob 6.30 zvečer. Evelethsko društvo bo napravilo sprejem in odkazalo prostore za delegate in uradnike.
2.	— Vsak deiegat naj bode preskrbljen s poverilnim listom, pravilno izpolnjenim in podpisanim kakor zahteva forma, ki je bila poslapa tajnikom krajevnih društev za oddajo delegatom C'e je mo-goee, želeti je tudi. da ima vsak delegat potrdilo od agenta železnice. kjer si je kupil listek. To potrdilo se imenuje Mileage Voucher" in je tudi bilo poslano vsem delegatom. Ce se na kateri postaji ne more kupiti tiket naravnost na Eveleth, Minn., naj se kupi do Dulutha in potom zopet od Dulutha naprej, cena je ista. Minnesotski delegati se pridružijo ostalim na Evelethu v nedeljo zvečer, dne ID. septembra.
3.	— Deseto glavno zborovanje J. S. K. Jednote se začne v pon-deljek zjutraj dne 11. septembra, ob poldeveti uri. Vsak naj pazi, da bode do tega časa na svojem mestu. Če ima kateri kak važen zadržek. naj se opraviči pri predsedniku Jednote.
Geo. L. Brozich, glavni tajnik.
NEKAJ PRIPOROČILA GL. TAJNIKA J. S. K. J. ZA DESETO GL. ZBOROVANJE J. S. K. JEDNOTE NA EVELETH, MINN.
Več članov in uradnikov Jednote se je že oglasilo s svojimi idejami za prihodnjo zborovanje Jednote. Med temi jih je bilo nekaj, ki so bili mnenja, da so naša pravila pomanjkliva in da bi bilo dobro, če bi jaz sestavil nova.
Kljub temu. da je to delo precej naporno, bil sem vseeno pripraven storiti nekaj, uvidel sem pa iz raznih nasvetov v pismih in glasilu .Jednote, da so mnenja tako različna, da sem prišel do prepričanja. da bi bilo to delo brez uspeha, ker se edino le na konvenciji lahko dožene. kaj da člani in delegati želijo. Zatoraj sem opustil idejo priprave pravil in namesto tega podajam tukaj le nekaj nasvetov, katere mi je pokazala dosedanja skušnja, da bi bili dobri. Prosim torej vse delegate in uradnike, da bi pazno proeitali. ne samo moje nasvete, ampak tudi nasvete ostalih članov in se tako dodobra pripravili za prihodno zborovanje, kjer nas čaka marsikaj težavnega.
Največ razprave je bilo dosedaj glede centralizacije bolniške podpore. Nekateri so mnenja, da Jednota trpi vsled tega. Mogoče da nekoliko v nekaterih slučajih, toda po mojem mnenju je centralizacija veliko večje koristi kakor pa škode. Jaz sem bil za centralizacijo preti tremi leti in do danes nisem spremenil svojega mnenja, ker vem. koliko pomaga večini društev.
Da centralizacija ne ovira napredka Jednote, je dokaz pri »S. N. P. J., katera ima že dolgo časa centralizacijo, a vseeno dobro na preduje. I)a je centralizacija dobra in potrebna, bodem na zborovanju podrobnejše pojasnil. Vse kar je treba za uspeli centralizacije je, da se bolniki malo strožje nadzorujejo, pa bo vse v redu. Vsak član rajši pristopi tam. kjer ve. da mu bode podpora zagotovljena kakor tain, kjer ne ve ali jo bode dobil ali ne ta čas ko jo bode naj bolje potreboval. To se je že velikokrat prisodilo pri posameznih društev vseli Jednot.
V	zadnjih treh letih je .Jednota precej dobro napredovala z blagajno, toda v članstvu pa ne toliko. Nekateri mislijo, da je temu vzrok centralizacija, jaz sein pa nasprotnega mnenja.
Nekateri navajajo za vzrok velike prispevke, toda tudi ti ne bi smeli ovirati napredka, kajti prispevki pri naši J.Jdnoti niso nič večji v primeri z podporami, katere plačuje Jednota. kakor prispevki katere druge Jednote, ampak še manjši kakor katerih drugih. — Medtem pa moramo pomisliti, da se iz teh prispevkov plačujejo vsi stroški uradovanja. kakor tudi vsi stroški glavnih zborovanj. Zadnje zborovanje nas je stalo nad deset tisoč dolarjev. Koliko nas bo de stalo prihodnje?
Mi moramo kupičiti stroškovni sklad skozi tri leta, da imamo dovolj denarja v tem skladu za zborovanje, in to smo delali zadnja tri leta brez posebnih doklad. Za stroške zborovanja ne smemo vzeti iz nobenega druzega sklada .Jednote. Iz tega lahko vsak vidi, da dokler bode Jednota plačevala vse stroške, morajo biti tudi prispevki. Brez teh je nemogoče voditi kako podjetje, po nepotrebnem se pa ne zapravi niti en dolar.
Vzroke našega n ena pred ka je iskati nekje drugod. Nek dopisnik je mnenja, da vlada premalo zanimanja in agitiranja med člani in med uradniki Jednote. To je do gotove meje resnično, toda pogledati moramo za povode tega neagitiranja. zakaj ni tistega zanimanja. katero bi moralo biti.
Kolikor se tiče glavnih uradnikov, odgovarjam jaz samo za moj urad. Pri Jednoti uradujem že dolgo let. Tajništvo sem prevzel ko je bila .Jednota v zelo neugodnem položaju, imela je namreč nad devet tisoč dolarjev dolga, a blagajna je pa bila prazna. Tu je bilo treba ugibati in agitirati kako priti na zdravejšo in trdnejšo podlago. Trudil sem se od začetka za neznatno plačo, katera pa tudi pozneje ni nikoli bila v primeri z delom, katero je pričakovalo od u-rada. Deloval sem na vsakem zborovanju za zboljšanje sistema in na vsakem smo nekaj dosegli dokler nismo pripoznali sedajnega sistema. Pisal sem članke, navodila, priporočila, pamflete in vse kar sem le mogel. Odmev temu je bil včasih večji in včasih pa manjši, toda trajal ni dolgo, člani in uradniki mi niso šli na roko, oziroma niso se zanimali za agitacijo, in poslediee tega imamo danes. Od ene osebe se pa ne more pričakovati vsega.
Za vzrok malega zanimanja in agitacije od strani članstva je iskati na dveh mestih. Prvič glasilo, drugč organizatorji. Zgodovina vseli drugih Jednot nam kaže, da je lastno glasilo Jednote ali glasilo, katero priobčuje agitacijske članke od urednika, ki pozna potrebe našega naroda na tem polju, velikanske vrednosti za organizacijo. Teh pri nas dosedaj ni bilo in vsled tega smo veliko zamudili. Da se pa to doseže in agitacijski duh oživi, je treba sredstev zato. Povod je treba dati našim članom in kmalo bodejo oživeli. Ce pa to ne pomaga, lahko se uvede organizator, kakor ga imajo vse večje in napredne Jednote, kateri bi lahko organiziral in vstanovljal društva. On bi lahko veliko dosegel še danes po vseh naselbinah, ker še vedno je veliko naših rojakov, ki niso pri nobenem društvu. Za agitacijski duh je treba skrbeti od vseh strani, glavni urad ne more vsega storiti in marsikateri izgubi pogum in veselje, če vidi, da je njega delo in trud bob v steno. Uradniki krajevnih društev in člani sami lahko veliko storijo, in to je dolžnost vseh, vsaj dobivamo vsi ene in iste koristi.
Kolikor se smrtnine tiče, bi bilo dobro, če bi se vstanovilo še nekaj razrdeov, namreč: $1500.00 in $2000.00, kakor tudi še za $2.00 bolne podpore dnevno; za več jaz ne bi priporočal.
National Fraternal Congress lestvica za smrtnino mora ostati, ker brez te ne smemo poslovati v veliki večini držav. Otročji Oddelek se lahko obdrži kot prostovoljni sklad za mladoletne pod nadzorstvom uradnikov Jednote, a nikakor ne pod korporacijo Jednote.
Jednota mora imeti zanaprej bolj napreden princip, pripozna-ti moramo, da nismo nobena politična ali verska sekta, ampak samo podporna organizacija. Naša napaka je bila do sedaj, da smo trpeli preveč, kar ni pripadalo v tako organizacijo in to je marsikateremu vzelo pogum.
Na zadnjem zborovanju se je sklenilo, da se ideja združenja ne opusti popolnoma. Jaz sem bil vedno za združenje, ker vem, da je edino'e v močni organizaciji rešitev. Ne rečem pa s tem, da naj naša Jednota išče združenje, ampak naj da povod in podlago in ugodnosti, da se druge manjše organizacije lehko k nam pridružijo. V to svrho jim moramo dati ugodne pogoje in sredstva. K naši Jednoti se vsaka organizacija lahko z mirno veetjo pridruži, kajti podlago imamo dobro in zdravo, le nekatere točke je treba malo opiliti, :da nastane sloga.
v	-> V
Idejo Slovenskega Zavetišča bi se tudi moralo oživiti, ker tako zavetje bomo prej ali slej potrebovali za naše člane.
Pravila se bi morala bolj izpopolniti, kajti veliko točk nam danes manjka in glavnim uradnikom je težavno uradovati, če nimajo vseh predpisov v pravilih.
Kar je največje koristi za vse na zborovanju je, da se složno deluje. Pomniti moramo, da je na zborovanju drag čas, toraj je neumestno tratiti čas z malenkostmi. Na vsakem zborovanju se pojavijo različna mnenja, kar je popolnoma prav in zato so zborovanja, da se kaj dobrega ukrene in da se slišijo različne ideje. Vsega, kar posamezen delegat želi. se ne bo moglo doseči, a iz vseh idej se lahko izvleče jedro, ki bo imelo dober vspeh. č'e se tu pa tam pojavijo kake pomote, se lahko popravijo z dobrim namenom. Vsi smo poman-kljivi. zatoraj upam. da bomo vsi potrpeli z drugim. Od moje strani bodem drage volje na razpolago vsem delegatom in bom vsake mu vstregel. če bom le mogel.
Statistika in račun stanja Jednote bode razdeljen med delegate na zborovanju in vsak delegat in uradnik je prošen, da pazno pre čita naše poslovanje. To. kar smo danes dosegli, ni prišlo brez trn da. Z mali.ti trudom lahko dosežemo še veliko več. Rasti moramo času primerno. Marsikaj, kar se nam je dobro zdelo v prejšnjih letih. danes več ne odgovarja našim potrebam, zatoraj moramo biti napredni in narodni.
Sistem, po katerem sedaj poslujemo pri Jednoti, smo uvedli pred treini leti. Bal nam je veliko truda, a je tako urejen, da se lah ko na njega zida kolikor se hoče: podlaga je dobra in s tem nam je zagotovljen trajen red in napredek. Treba je le malo energične volje in poguma, pa bo šlo.
Končno se najtopleje zahvalujem vsem starim in novim delegatom za pričakovano naklonjenost na velikem narodnem delu in lipam, da bomo v slogi res dosegli nekaj trajno koristnega za našo organizacijo in narod sploh in da bomo še naprej uradovali in sodelovali še v bolj naprednem in složnem duhu kakor kila j poprej. Z bratskim pozdravom
Geo. L. Brozich,
__glavni tajnik.
"Poletel bi,..poletel bi...1
M
Silhueta.
Spisal Fran Meško.
(Konec.)
Ko pa je zaeelo rumeneti listje na drevesih in so se selile pti-ee v toplejše kraje, je naznanil Lojze sta risen), da gre na Dunaj študirat za profesorja.
To je bil za stariae hud udarec, ki jim je podrl celo vrsto nad. in osnov.
"Idi. kamor hočeš", se je jezil oč-e, "a od naju ne zahtevaj in ne pričakuj ničesar več. Ii domov ti tudi ni treba več hoditi."
Sin je s'lusal te trpke besede s sklonjeno glavo.
V	srcu ga je nekaj zabolelo, ne-izrečno zabolelo.
Mati pa je tiho plakala.
Drugi dan na vse zgodaj, ko je v vasi še vse spalo, je korakal Lojze sam samcat iz vasi, noseč v eni roki lahen 'kovčeg, v drugi pa drobno palico.
V	vasi so takoj trdili vsi, da so že davno vedeli vsi, da ne bo 'gospod' iz njega, ker je preveč giz-dav. ker je vedno pogledoval za dekleti, ker ni rad zahajal v cerkev, ker je vedno dobival neka čudna pisma, ki .so ga iše bolj zmešala in zmotila.
In kdor je srečal Lojzetova roditelja. vsak je .na dolgo in široko izpraševal. kako in kaj, zabavljal čez pokvarjenega sina ter prerokoval, da se mu bo slaibo godilo v svetu, ker ne sluša starišev.
Oče Vid je polagoma premagal jezo in nevoljo proti sinu. Celo hudo mu je bilo, da ga je odpravil na tako osoren način.
Mati pa se kar ni mogla potolažiti. Bolj in bolj je oglašalo materino srce ter hrepenelo po sinu, kateremu se baje — kakor so trdili drugi dijaki — na Dunaju ni godilo najboljše.
Začela je hirati in pokašljevati.
In ko je prihodnjo jesen odpadalo listje in so se ptice selile na jug, so pisali na Dunaj Lojzetu, naj hitro pride, če še hoče mater videti živo.
In res je prišel.
Bil je bled in (upadlega obraza.
Ko pa ga je bolnica vprašala s slabim glasom, ka'ko se mu godi, se je posiloma nasmehnil ter de-jal:
"Prav dobro!'*
Materino oko pa je predobro videlo, da trpi sim bedo in pomanjkanje. In to ji je zagrenilo še zadnje trenutke.
Čez teden dni so pokopali Ko-larjevo Katro, Vidovo ženo, Loj-zetovo mater.
# . •
Lojze je šel zopet na Dunaj.
Vid je ostal sam v svoji kočici. A nič, niti življenje ga ni več veselilo.
Čutil se je osamelega in zapuščenega na svetu.
Pri tem pa se je čudovito hitro staral.
Delal ni več mnogo. Po cele dneve je presedal pred hi£o ter se ni 'brigal niti za kravo m par svinj v hlevu, niti za kaj drugega.
Da bi ne šlo vse v nie, je prisila k njemu v kočo sestra pokojne mu žene Katre, vdova po nekem gostacu, s svojo majhno hčerko Anico. Skrbela je za Vida in za. kočo.
Ta pa ee je -bolj in bolj staral in bolj in bolj umiral za celi svet.
Tedaj pa je poklical Auico, da mu je zapela celo kitico.
Tn ob takih prilikah, jo je vedno izpraševal, če je že jesen.
Res ko je prišla jesen, ko so se selile ptice in je odpadalo drevju rumeno listje, se je starec čudno oživil.
Tedaj mu je morala Anica pripovedovati o pokojnem Lojzetu in materi njegovi vse, kakor je on sam nekdaj njej pripovedoval.
In starec je slušal in shišal, prikimaval z glavo ter se pevsem zamislil nazaj v nekdanje dni.
Ko sta že dovolj pokramljala, je mrmraje peval s svojim tihim glasom celo kitico. Poleg pa je z glavo kakor po taktu prikimaval. Jesenski veter pa se je igral z njegovimi dolgimi, snežnobelimi lasmi.
* * #
Na vseh vernih duš dan je Anica oblekla ujca v najlejišo obleko.
In šla sta na grobove.
Polagoma sta stopala skozi vu. Anica je z eno roko podpirala starca, v drugi pa je nesla venca za grob tete Katre in njene sestre, matere Aničine.
C'estolrrat se je starec moral oddahniti. A naposled sta vendar dospela na pokopališče.
Položila sta venca na grobova, prižgala lučice ter celo popoldne premolila na grobovih.
Ko pa sta se neke jeseni vračala raz grobove, je hipoma rekel starec Anici;
"Anica, dele -moje — zadnjikrat si me povedla na -grobove. Prihodnjič me poneso štirje možaki v tesni postelji ter me polože
Ves je postal nekako lesen, brez življenja.
Le na jesen — tako proti vsem Svetnikom — je oživel. In tedaj je naročil svasti Anici, naj preskrbi venec.
Na vsel vernih duš dan je ponese L venec na grob pokojne žt-ue'k mojim dragim." Katre.	I * 'Ne, ne, ujček, saj ste še iuoč-
In naj je bilo še tako anrzlo in ni. močni ste." hladno, je vendar celi dan prekle- "Ne, Anica, bolj mrtev sem že
čalin presedel na grobu.
Polagoma, polglasno je molil očenaš za ocenašem — za »pakojni-co in za sina Lojzeta.
Po velem, suhem obrazu pa so
mn -takle goste, debele solze.
Koncem nekega poletja, kaka tri leta izza materine smrti. je Lojze pisal očetu dolgo pismo.
Pisal je. da nekoliko boleha in da mora ležati. A skoro bo bolje, skoro. saj že čuti, da se mu vrača zdravje.
Potem pa bo dovršil izpite ter se vrnil v drago domovino, v kateri že tako dolgo ni bil. Niti v počitnicah ni mogel domov, ker je moral tudi v počitnicah poučevati.
Sedaj pa skoro pride!
O, kako si želi domov — na materin grob, k dragemu očetu!
Pismo pa je sklenil s temi-le Stihi:
-Čez doline, čez doline In čez gore strme. Poletel bi, ipoletel bi K vam na krilih brzih..."
Oče Vid je neštetokrat prebral to pismo.
In čakal je sina. A dan za dnem je mineval, Lojzeta pa vendar ni bilo.
Nekega jesenskega dne pa dobi zopet pismo. Bilo je od nekega sošolca Lojzetovega. In ta-le je pisal, da je Lojze umrl v dunajski šati ni bolnišnici za jetiko in dc je njemu! njih.
kakor živ, bolj mrtev, dete moje."
Polagoma sta šla dalje. A eez nekaj trenutkov je začel starec
tožiti:
"Ko bi sr vsaj Lojze počival v domači zemlji! A v tujini so ga. zagrebli. In grob -njegov je zapuščen. pozabljen."
In starcu so se pik velem licu usipale svetle solze.
s	*
. *
Prihodnjo zimo pa je stari Vid legel.
Tiho je bilo v sobici.
Starec je ležal mirno na postelji ter polagoma vzdihal. V drobnih. sohih rokah je držal molek z velikim križcem.
V sobici sta bila Anica in Kolar-jeva soseda, ki sta prišla včasih, da kaj pomore Anici in kaj poskrbi za bolnika.
Starec je polagoma obrnil oči v stran ter del s tihim, pročim glasom :
"Anica, čutim, da se bliža konec. Prižgi svečo ter še eukrat za-poj ono — saj veš."
Soseda ji prižgala blagoslovljeno svečo, ki je bila že pripravljena za tatrenutek. Anica pa je zapela s tihim, zajokanim glasom :
"Čez doline, čez doline In čez gore strme, Poletel bi, poletel bi K vam na krilih brzih..."
Starec je gibal z u>tani. A sli-bslo nobene besedice iz
naročil, naj sporoči po smrti to žalostno vest staremu očetu.
Oče Vid ni mogel umeti tega pisma. Anica mu ga je morala zo-
Tesneje je stisnil molek in veliki križec ter tiho, mirno zaspal večno spanje.
Njegova duša pa je čez doline
pet in zopet prebrati, in vendar in »trme gore na brzih krilih poje še vedno vpraševal, je-li -res ta- letela v jasne višave, ko pisano v pismu.
Ko je pa umel to grozno resnico, je še bolj odmrl svetu.	Kumunska akademija v Bukare-
Z nikomur ni več govoril. Le	®tu*
posedal je v hiši in pred hišo ter I Rl,muni ima-»0 l>ole* <lveh vse" mislil na ženo in na Lojzeta, kate-1 »«illSč (v Bukareštu in v Jassi) ra je že krila zemlja	lt,,di znanstveno akademijo, kate-
Sestra je skrbela zanj, kolikor1 ra fna »«j™°vitejSih ^eno
je le mogla. A neko zimo se ie' ^momnje znaša nad 3 miljone
lo j-. •	, - . I frankov. Kazen, tega pa dobiva na
prefhladila m c-ez istirraajst <Lni je	nn nnn *
umrlju	j leto državne podpore 30,000 fran-
Tedaj pa sta ostala starec in A>ov in od, kr,j.a	'rank°v' ~
niča 8atma	| razpolago ima bogate ustanove
Anica je skrbela za ujca kakor fa	i^podp_°,T' Pr°šl° let°
poprej njena mati.
Stari Vid pa je postal sčasoma popolnoma otročji.
Edino delo še mu je bilo, da je recitiral pismo Lojzetovo.
A polagoma je tudi tega pozabil. Le oni stihi so mu še ostali v spominu:
je razpisala 27 nagrad.
"Čez doline^ čez doline In čez gore strme, Poletel bi, (poletel bi K vam na krilih brzih..."
In ko je sedeval pred hišo, je se-
Ela.
Pričakoval sem te s plamtečimi očmi,
kot čaka dan objemov zveznate oči,
da v njenih mre poljubih in se z njo spoji.
A prišla si kot strun srebrnih divni zvok,
daj in sedaj recitiral te stihe z za- ki s čudesnim odmevom plove pod teglim, pevajočim glasom.	j obok.
In čez nekaj časa je že popolno- kot morje tajnostno globok, kot ma peval.	j raj visok.
A tekom čaaa je pozabljal tudi; Stihov.	j A prišla si kot zvezda tihe polnoči
Le ko je videl v zraku pluli pti- in si zvlestela v mraku mojih tem-ce, se je spofrmnl onih besedic:	nih dni,
| "Poletel i>i... poletel bi..." da hrepenenju moje dufe konca ni.
GLAS NARODA, 9. AVQ. 1916
G&A9LNABOIŽA. 9. AVG. 1916.
-----
Slo tent ko Katoliško
sveti Barbare
i
< v
ZA ZID1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKI.
Sedež: FOREST CITY, PA.
ItkMHHnM da* 21. jawttfj* 1902 w Miri pM»rlva»lft.
GLAVNI URADNIKI:
Prtdfttdolk: JOŽEF PETEHNEL, Box 00 Willock, Pa. 1 iMdpredM.tiul*: K A KOL ZA LAB, Box M7, Forect C1 tj, Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAJtt, Box 83G, Bock Sprltige, Wy*, Tajnik: JOHN TELBAN. Box 707, Forect City, Pa. D. t»Jalk: JOHN OSOLIN, Box 402, Forert City, Pa. Bla«aj&lk: MABTIN MCHlC. Box M7, Forest City, Pa. ft*ttub>aAteaec: JOSIP /.AI,AH, 1CXH North Chicago St., JuUet, la,
VRHOVNI ZDRAVNIK; ur. HA1IY1M iveo. 000 Cklcaeo BL. JoUaC. III.
NADZORNI ODBOB:
Pr^ln^liili : KJNAC PODVASNIK,	Station St. E. E , Pittsburgh, Pa.
L aadaornlJl: JOHN TORNlC, Box 6132, Forest City, Pa. II. aadxondk: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Cowmaagto, Pa. IIL aadximlfc: ANDBEJ SLAK. 7713 Iul«r Atc^ Cleveland, Obte.
POHOTNI ODBOB:
Pr*t«»Ktel*: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral,	|
I poroloU : MARTLN STEFANCiC. Box 78, Fraoklte, Kaaa. IL iwrouok: MIHAEL KLoPClC, 628 Luvsol At a., B. F. D. L tira«* «WM, LHjU-uII, Midi.	^^
UPRAVNIODBOB1
Prad*Hiiilfe: ANTON HOČEVAR. R F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O. I u^ravulk : ANTON DEMŠAR, Box 138, Broughtoii Pa IL mtftraU: PAVEL OBBEOAB. Box 402, Witt. lit
Otv IwlT1 041 * iJOiliJa,C L UJnUu Iv" Telhau. P. o. Box iQf, form __Dniit»e«u> glaaUo: *HJ LAB N ABO OA".
prilike z želodcem. Ako se otroki nekoliko nasmeje, češ. lahko mi vr-slabo počuti, se ni treba takoj jameš, ako si tako zabit.
Preniogarji niso zadovoljni z Rockefellerjevo unijo.
in sirer to s«* vidi v tem, tla so pri-•Vli uvitifvati, «la " Kockefellerje-va unija" ni v njihovem interesu ter so st- pričeli zanimati za ('nited Mine Workers <tf America. Uvideli so. ila »lukler so organizirani v Roekefellerjevi uniji, ki jih j.- dr zala v svojih krt'iupljih «lalj«"asa. ne more pričakovati nobenih 4»ri-boljaauj.
Tred nekako tremi tedni so imeli premoga rji iz Pi<ilnioiita iti So p risa veliko zborovanje. pri katerem s«- j.* (Hitem, ko je bilo govorjenih par kratkih govorov, vstano vila unija, vitevii L'00 članov in v krenili so takoj vse potrebno glede "eharterja **.
1'ivmogarska organizacija, ki so jo vsiaitovili preniogarji v 1'ied-uioiitu in Soprisn je zelo dobro vplivala mi preniogarje v Kosednjih mestih. Kim In nato so sklicali se-jo preniogarji v Starkville, se or ganizirali v unijo in vprašali United Mine Workers of America za eharter.
Preniogarji iz Herwinda, Tabaa ea i Tollerbnrga so se zbrali v Lud-lou u in vatanovili organizacijo j petstotimi mu/mi; popolnoma vsi no pristopili.
Zakaj so se preniogarji v Colo-radu poslužili tega koraka?
Zato, ker ko videli, da so dobili oni premogarji, ki so spadali v V M. W. of A. večkratne priboljske pri plaeah, da se jim je tudi v drugih ozirih izboljšalo delavske raz mere, in sicer mirnim potom, med tem ko se tem premogarjem ni pokazalo kako tako znamenje kot priboljš&nje plae ali izboljšanje delavskih razmer. t Ko so se pričeli delavci v Pied inontu, Soprisu, Berwindu itd. organizirati, so se v Las Animas in liuerfauq county-jih pojavili lju-dje, ki so razna;>ali govorice, da nameravajo delavci pri četi s stavko. \ resnici pa premogarji, kot «e poroča iz zanesljivih virov, nič kaj takega ne nameravajo, temveč njih namen je le priključiti se veliki delavski organizaciji, ki lahko izposlujejo delavcem vse za hteve, ne bi bilo treba napovedati stavko ali kaj uličnega.
mrzlica, oslabelost, nemarnost.
Otlkraja otrok ne čuti nikakih bo-
j lečin,-temveč šele pozneje ga prie-
i ne boleti v tilniku, nato v hrbtu
nakar se razširi po rokah in nogah.
t l . .. t i i	. j Paraliza se pojavi šele tretji, če
I« kom zadmjh dm je pričelo. • ,	, . '
*iii	, . , i,lTl Pet» dan. potem ko je pn-
tudi delavstvo \ Koloradu, zlasti • , . -	\ ... J f
i.., w	.	, ' 1 ot,olv eutiti o.slabJjeijje m ne-
kar se ti.-*- premogi.rjev, zavedati;|marilost
\ New Vorku sn bili slučaji, v katt-rih se jt- sicer pojavilo oslab-Ijenje in drugi predparalizicni pojavi, t<j.hi otrok, vseeno ni postal mrtvouden.
Toraj, sta riši. ne prestrašite se preveč, ako bi postal otrok slab in len. —
Kaj povzroča to grozno bolezen se dozdaj še ni moglo dognati, vendar splošno mnenje je, da pride skozi nos in sta, odkoder se potem naprej razširi do želodca iu na to po krvi.
POZOR!
Sta riši naj se ozirajo na sledeče! odredbe, da se ne bo v njihovi družini pojavila ta bolezen:
Or/.ite svoje hišo oziroma svoja* stanovanja kolikorinogoče v čistem stanju.
\ sak dan obrišite vso vašo leseno hišno opravo z mokro krpo.
Predno pričnete pometati tla, vedno potresite malo žaganja, starega Čaja ali pa malih papirčkov; Žaganje, čaj in papirčki morajo biti prej /.močeni.
Nikdar ne pometajte suha tla. Vsa vaša okna zamrežite, da ne bodo uhajale v stanovanje muhe. Smeti redno spravljajte s poti Vse odpadke takoj odstranite iz stanovanja.
Kupite sredstva proti stenicam in takozvanim "kakaručen " ter jim ga nastavite, da bodo poginili.
Skrbite, da bodo telesa vseh članov v vaši družini vedno čista. A-ko je mogoče kopajte se vsi vsak večer. Perilo, ki pride v dotiki* s kožo, naj bo popolnoma čisto.
Svoj otroke držite kolikor mogoče pod nadzorstvom. Ne dovolite jim. da bi pohajali v zaduhla ki-nematografična gledišča, kjer je navadno najti'več otrok.
Otroci ne smejo biti vedno v hiši. Pustite jih kolikor mogoče na zrak, toda ne smejo priti v dotiko z drugimi otroci.
Ne jemajte s seuoj otrok kadar jrreste nakupovat.
Ne dovolite svojim otrokom, da bi poljubovali katerekoli osebe.
Igrajo naj se le trije ali štirje skupaj, ne pa v velikih druščinah, zlasti še ne z otroci, ki stanujejo v kakem drugem koncu mesta.
Pomnite vedno, da potrebujejo otroci svež zrak; življenje v naravi je najboljše sredstvo proti razširjanju bolezni.
Dajajte otrokom kolikor mogoče tečno hrano, zlasti mleka in so-čivja.
Micko imejte vedno pokrito, čisto in na ledu. Ne pustite, da bi prišle muhe do bleka.
Umijte vsako hrano, zlasti ua-
vstrašiti in zgubiti glavo, češ, paraliza se ga je prijela; najbrže ima čisto navadno sitnost s preba vo. V takem slučaju dajte otroku žlico "castor olja" in par kozarcev rzle — ne ledeno mrzle — vode ter pošljite po zdravnika.
Ako ne morete plačati zdravni ka, telefonirajte Zdravstvenemu departmentu — (Department ot Health), — nakar bo takoj prišel zdravnik, katerega ne bo treba plačati.
Ako pride v vašo hišo zdravnik zdravstvenega departmenta, dajte mu vse informacije, ki jih veste, kajti ta zdravnik pride k vam, da vam bo povedal kako vam je skrbeti za otroka.
Ne dajajte svojim otrokom tako-zvanih patentiranih zdravil. Najbolj je, da izpolnjujete vse. kar je tukaj navedeno.
Dasi ni zdaj še nikakega uspešnega zdravila proti tej strašni bolezni. je z izpolnjevanjem teh do ločb mogoče, da se bolezen omeji in vstavi.
Toraj, kot reeeuo, pokličite takoj zdravnika, ako ne morete drugega, pokličite zdravstveni oddelek.
V slučaju, da bi se pri vas pojavil kak slučaj paralize, bo že zdravnik povedal kaj vam je storiti in kako se morate ravnati, da bo dobro za vas in za druge.
<Po 'Weekly Bulletin', Department of Health).
Nekaj o otroški paralizi.
Otroška paraliza (poliomyelitis) je zelo nalezljiva iu grozna bole žen. Kako se razširja še ni natančno znano, toda dognalo se je, da se jo dobi direktno od obolele osebe, ali pa od kake tretje osebe, ki je bila na kakršenkoli način v zvezi z bolnikom, bodisi, da ga je obiska
Pomanjkanje papirja.
Časopisje v Združenih državah se nahaja danes v veliki zadregi glede papirja; skoro neizogibno je, da bodo morali nekateri časopisi število svojih strani zmanjšati.
Ako se ne bo s papirjem bolj ekonomično postojalo kot se postopa zdaj, namreč, ako ne bodo nekateri časopisi, ki obsegajo od dvajset do trideset strani dnevno, bo s časoma, mogoče že v par mesecih. tako resno pomanjkanje papirja, da bo temu težko odpomoči, kot so se izrazili lastniki napirnih tovarn.
Vsi večji newyorski listi so zdaj upeljali, da dajo vsakem prodajalcu časopisov le toliko izvodov, kolikor jih neobhodno potrebuje; ako mu jih kaj ostane, je njegova skrb. lastniki časopisa izvodov ne vzamejo nazaj.
Ako ne bodo v kratkem vsi časopisi v krenili isto, bodo papirni tovarnarji kmalu primorani, da bodo prodali dotičnim časopisom o-mejeno množino papirja.
Kljub temu, da dela noč in dan v petdesetih tovarnah v Združe ni h državah in Kanadi, je vseeno še veliko pomanjkanje; navadno imajo tovarne le kakih petisoč ton papirja v rezervi.
To je največ raditega, ker je tekom sedanje vojne pričelo izhajati na tisoče novih časopisov, dalje je pa že tako običajno, da se proti jeseni število naročnikov vsakega časopisa poveča in tudi oglasov imajo več različni listi, vsled česar so primorani. da list pove čaj o za par strani.
Kot je razvidno iz poročil papirnih tovarn, so producirale tekom vojne za petnajst odstotkov več papirja vsako leto kot prejšnja leto, toda kljub temu je pomanjkanje zelo veliko.
Z gradnjo novih tovarn za izdelovanje papirja je pa zelo težko, kajti najmanj eno leto vzame, da se zgradi tovarna, ki bi za silo odgovarjala svojemu namenu.
Zakaj se je življenje podražilo.
Številke, ki jih je izdala "California State Market" komisija, kaže, da so se eene povišale za šti-rindvajset odstotkov od leta 1913 do leta 1916. Sladkor se je podražil za <1 odstotkov, čebula za 117 odstotkov, krompir za 105 odstotkov, fižol za 64 odstotkov itd., nekatere stvari so se podražile za 2l», ilmge za pet, za deset, za več ali manj odstotkov; tako, da so se različne življenske potrebščine podra žile za 24 odstotkov.
Ne* da bi bilo treba zadevo kaj nataneneješ preiskovat^ se takoj lahko pride do krivcev, ki so to draginjo povzročili. To so namreč oni "baroni", ki imajo pod svojo kontrolo vso hrano, in poskušajo zdaj iz ljudstva iztisniti kolikor mogoče veliko dobička, pri tem pa mečejo ljudem pesek v oči, češ, da je to kriva evropska vojna.
Znano je, da je sedanja vojna rodila v Zdrženih državah veliko multimiljonarjev.
To je tudi res pri "baronih", ki kontrolirajo hrano. Ti baroni gredo pri svojem izžemanju ljudi pri razpečavanju hrane tako daleč, dokler jim je mogoče.
Vzemimo naprimer sladkor, ki se je kot je gori rečeno podražil za 71 odstotkov. Kapitalisti, ki kontrolirajo sladkorne zaloge so dali sledeči vzrok, da se je sladkor tako podražil: "Anglija ne more dobiti sladkorja iz Jave, to je vsled vojne, vsled česar se je morala o-bruiti na Kubo, kjer so dozdaj A-merikanei dobivali ves svoj sladkor. — To je povsem razumljivo zmanjšalo zalogo sladkorja v Zdr. državah, ker ga ni mogoče več v toliki množini dobiti iz Kube."
Tako pravijo kapitalisti, v resnici je pa to prazno opravičenje, kajti znano je. da Združene države lahko dobe sladkorja iz Hawaii' in obrežnih južno-ameriških držav kolikor pa hočejo.
Kapitalisti vedo za sladkor vi Haw a ii-ju in drugod in se ga tudi poslužujejo, toda to nočejo pripo-znati. ampak rajše pravijo, da je opažati pomanjkanje sladkorja vsled česar ga morajo podražiti; krivila je padla na evropsko vojno. —
Res je, da se je morajo blago nekoliko podražiti vsled prevelikih zalog zlata, ki se nahaja zdaj v deželi, o Čemer smo že pisali v nekem prejšnjem članku, toda to bi se moralo le nekoliko poznati, ne pa, v taki meri, da so se gotovi predmeti podražili za sto ali še več odstotkov.
Pri tem tli drugega dejstva, kot da je sedanja draginja posledica izkoriščanja onih, ki imajo pod svojo kontrolo vse blago, ki ga ljudstvo potrebuje za svoje življenje. —
V deželi ni nikakega pomanjkanja. le nekaj stvari primanjkuje, ki so pa zelo redke. Blaga in hrane ne primanjkuje, pač pa manjka ljudem toliko eneržije in vzajemnosti. da bi stopili na prste kapitalizmu.
Nepotreben strah.
Oče: — "Koriček, pazi, pazi, da ne boš jedel na počitnicah pri teti klobas! Lahko bi bile notri trihi-ne."
Koriček: — "Oh, saj ne bi škodovale ! Teta zreže klobase tako na drobno, da so zrezane obenem vse trihine".
Iščem svojega brata JANEZA KOZ LE VČ AR. Doma je iz Za-tiCne, vas Rupe št. 33, Dolenjsko. Pred U. meseci je šel iz Pueblo v Lead vil le, Colo. Prosim ga, da se mi javi, ker mu imam poročati nekaj važnega iz stare domovine. — Frank Kozlevčar, 509 Moffet Avenue, Pueblo, Colo.	(9-11—8)
Zakaj se eene življenskim po trebščinam vedno višajo T
To je vprašanje, s katerim se skoro sto miljonov Amerikancev beli fflave.
Ako vprašamo štacunarja — prodajalca na drobno — se izgo varja na prodajalca na debelo. On pravi, da mora povišati cene, sicer mu ni mogoče izhajati, sicer mora zapreti trgovino.
Prodajalci na debelo pa pravijo, da je vojna vzrok, da je nastala
Kje se nahaja moja sestra MAGDA UEN A POIXKRAJNIK, o-možena VIDRIHAR? V Združenih državah biva že 11 let. Prosim jo, da se mi javi, ali pa če kdo izmed eenj. rojakov ve za nje naslov, da ga mi znazna-ni. za kar mu bom zelo hvaležen. — Joseph Podkrajuik, R. F. D. 2, Enumchaw, Wash.
(9-11—8)	|
la. bodisi, da mu je stregla ali pajdje in slično. predno se ga zavžije. če stanuje v isti hiši oziroma v
istem stanovanju kot oboleli. ; V SLUČAJtJ BOLEZNI.
Prvi simptomi, ki se pojavijo] Zapomnite si, da imajo otroci, predno postane otrok mrtvouden 1 kadar jtt vroče vrejne, velike ne-
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare' postaja št. 79 v Leadville, Colo., draginja. Pravijo, da evropske dr-jse naznanja, da se vrši prihodnja žave vedno in vedno več blaga za-j mesečna seja dne 13. avgusta ob htevajo, za katerega plačajo, koli-1uri zvečer. Te seje se mora kor kdo hoče. Zaloga hrane in za- vsak član vdeležiti, ker razprav-loga surovega blaga je vedno ljalo se bo več važnih točk v ko-manjša. Naravno je toraj — pra- risi društva, zato mora biti vsak vi prodajalee na debelo, — da navzoč. Kdor izostane, bo plačal gredo cene gori. Žalostno, toda eentov v društveno blagajno, res, ae nazadnje pripomni ter se	Josip K lun, prvi tajnik.
Zemlja, kmetje in dom
v priznani jirvi-poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Inam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja z*-inja ponudila, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno.	< Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na sveto lepše trtje, ki je bolj zdravo is polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE 1 ^
Našel bol tukaj polje, ki ga ni nikjer na a vetu lepi*« 8»; vrtove, aelenjavo in rože, da ae postavimo v vr»to katerikoli dižave v Ameriki, Našel bos vsakovrstno sadja, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. .Videl boA, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem l*hko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali G,(X)0 galouov kosmulje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu iti da« lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, «W> do dve milji narazen. Ako te zanima cerkev, našel jo bol katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi bo tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko ratf-li&uh rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.
Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar viJeli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teli krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svecu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki Be razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz ovojih pridelkov, da boljšega Be dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ iN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO T1 FRANK GRAM, NAYLOR, MO. " ~ POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, iisekan gozd, en aker Učiščen, User $25.00.
60 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $26. 120 akrov ravnine, mala hišica, i aker čiat, aken po $23.00.	n ^
200 akrov ravnine, gozd Izsekan, aker po $24.00. ^ 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 0 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na-J«a ter plačam po $5.00 od akral
Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hibami •« $10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam i«aet let časa za izplačati a 6 ali 6% obresti z garancije, t* £3 svet čisti	.
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. .
Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol In železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežfan čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni julija polovico medu kot popolno plačo. ' \
FRANK GRAM, Naylor, Mo!
_ GLAS NABOPA, 9.AYQ. 1916.
Na prodaj.
Bpiaal Fran S. Fiaigar.
-
(Nadaljevanje).
5.
Žane je bil vstal precej kasno. Bilo je prvega avgusta. Zunaj je ležala globoka rosa po vrte-h, ki so jo pili s hlastnimi poiirki, da se okrepčajo za vroč poletni dan. Dvigale so se rože, odpirale eaše cvetja, da ne bi zamudile ure, ko jim je bilo dano, da se skopljejo jn um i je jo tnr pokrepe za poletni dan. ki jim bo trosil izpod neba žgočih žarkov in čee ograjo pouličnega prahu.
Žane je vstal. V njegovem srcu ni bilo r«»s«% v njpjrori duši so bile trudne misli, kakor zvenele rože. Poloblečen je šel k pisalni mizi, nad njo odtrgal list stenskega' koledarja: debela številka 1 se je prikazala. Žane se j« ustrašil. Pr-J vega! Na mizi polno dela: grma-j da kupeijskih pisem, nedokončani1 računi, *»pričeta bilanca za me-| kco julij v«e je gledalo vanj z velikimi očmi, ki so klicale:' Delo, del ., delo! Žane je čutil,' kak » ga tira k mizi dolznoat, po-1 klic; jasno mu j»- bilo, da je prc-j tekli uiese,- mnogo ur zapravil, kes s»- jt- dvigal, v njem se je po-J rajala moč, ki ga je silila, da kar sede in se loti nujnega posla Hitro se jf urnil. Voda. mu je bila pregorka. Sel je na hodnik in na-točil druge. V rokah je čutil, ka-j ko trudna kako vroča je sjvgova glava.
S*-del je k delu. Prelistal je ikijnujii»-jše stvari ter jiL položil predse, da drugo za drugo hitro reAi. Delal je komaj eno uro. Toda že je začutil silno utrujenost. Posel mu ni šel od rok; v njem je vstajala neka grozna zdvojenost, misli po h-gale po glavi, v prstih je čutil nemir — moral je odložiti pero m nervozno j»- bud.I po
sobi.	i ^
' i
lsk.il je miru. Ni ga bilo. Po , umu su luu buča le grde misli; fcnočni večer se je oglasil z vsem hrupom. Zdelo se mu je, da vonja , tisti vzduh, kjer je pred nekoliko j urami .v- peval s prijatelji in po- , lijal vino, kjer s«• je smejalo z div-jim krohotom beaedam in stva- , rem, ki zbeže pred belim dnevom, ki iščejo pol mračnih sob, polnoč- ] nih ur, ki prihajajo iz kipečih ko- ^ zareev in se zas<-sajo v človeško ( mesu ter pal i jo in žgo v njem vul- , kane strasti, ki vse ti maže jo, česal se dotaknejo, vsakega zasiru-pe, kdur se pobrati z njimi.	j
In danes no že odplultt — kot . fantazmi -•■ in poskrile so se, ka- j kor bi s*' zavlekle v črne luknje j pred jasnim sohieem, katerega ne trpe. Ju Žane v svoji sobi — in njegovi tovariši — bog ve kje po , iu*-xtu razkropljeni — vsi želijo, j da bi snočiiega večera ne bilo; lažejo si, da so bile sanje, utajiti j m ga hočejo. SV morejo! Prilepil , k«- je na njih p«*te kakor umazana , ilovica, ovil je njih dueU> z bičeiu, kronal je njih arce s trnjem in v njem zapustil sledove, kakor vihar na [><jI ja n i. Vse narodno, vse razmetano in razmešano. Segel je na ust nice — bile so suhe. Zabrisal s«- je na njih iskreni smeli in začrtani sta bili v njih dve bridki izmučeni potezi, kakor dva madeža, črna iu neizbrisna. Snočna h t rast je i/sesala jasni ogenj iz oči, ohsenčila jih s temno zaveso, ' Urah je ugnala vanje, da so biie ' nemirne, tla »o plaho gledale v tla in ne bale srečati čistih ognjev. I
Zam- je bil zle volje. Obstal je zopet tib mizi, delo mu je očitalo krivdo; jezen »** je udaril ob čelo, jo-gel po konjaku ui stramno izpil nekaj čašie, potem pa zopet sedel in pričel delati.
Pijača ga je \*aj na videz umirila in mu dala moči, da je hitreje teklo nekaj časa pero in so se mi-, dti urejalo in poglabljale v pisma, Ali vroče mu je bilo! Ozrl se je proti oknu in za i »azil, da je zaprto. Hitro je odpahnil okno na »tezaj. Še je bilo nekaj jutranje-j ga, »vt-žega \ /duha. Dobro mu je del čist zrak in zopet se je vrnil k mizi.
Sredi začete številke mu je za-Mtalo pero. Iz sosedovega vrta je zadonel čist in jasen »meh, kot bi peli srebrni kraguljčki.
" Vanda !'*	*
Žane je odložil pero. naslonil s? na stol in se globoko zamislil. Srce se mu je razburilo, po njem je vse drhtelo, in zopet pa zopet je pnplul ikoni okno Vandinj ■with
Prod kratkim, ko je hodil po sobi in je ječalo njegovo srce v bridkem kesu. je «e proklinjal vm ženske, budil stud in umi če-1 vanje do njih, pro klel Vando hi-j pavko, ki grs v cerkev, m vrača
iz nje potuhnjeno, ga veča in
mu komaj odzdravi, samo da ga bolj draži, bolj mika in prelestne-je zapeljuje. Sedaj je pa samo ta čisti glas, ta otročki smeh iz mirne duše. samo ta je zadostoval, da je odločno ugovarjal svoji lastni sodbi. Žane se je pokesal in v duhu je bil na kolenih pred Vando ter je prosil odpuščanja, da jo je sodil tako nizko, tako zločesto.
Kaj bi bil dal, da bi se mogel on tako zasmejati!... In spomnil se je dni — pred malo leti —J ko se je on tudi smejal; ko se je veselil jn<ra. želel solnca in rož,! ko je vstajal vsak dan čilejši,' vsak dan mlajši. In sedaj ni več teh dni. Koliko jntrov se je ustra-j šil sam*-ga sebe-, kolikokrat se je. gabil samemu sebi, poslušal oČit-| ke probijene vesti, sklepal in( prisegal, da se vrne iz močvirja na trdno belo cesto. Toda vselej jt- prišla noč, ugasnilo je solnce, j zažareli so ognji strasti, prilil jim| je vina, poiskal tovarišev — in vnovič je padal in se pogrezal vf blato. Drugo jutro je pa vnovič zdvajal ob svoji volji, zdvajal ob svoji moči. Počasi se je privadil blatu, ugodna mu je bila nesnaga in brodil se je po lužah z nfiio slastjo, brez studa.
lu vendar se ni še pogreznil čez glavo. Do vratu, je tičal v močvirju. In danes je ta smeh, taj neizmerni kontrast dveh src in dveh duš vplival nanj mogočno.1 V njem se ji- zganilo nekaj do-!< brega. Čutil je, da prihaja od ne-J kod, iz daljnih krajev, da prihaja
polagoma in vzdržno, kakor iz . . » . i puščave, iz tiste zavrzene pusti- <
nje, kamor je prognal in proga-njal dan za dneni — vero v kre-j post. Da. vera v krepost, v močno voljo, vera v zmage je prihajala l k njenui; plula je na zvokih Van-jl dine ga smeha, vedno bliče in bi i- « že: cinizem je bežal, nerad, z upo < rom In prihajala je ta vera v i krepost v< dno bliže in bliže; Za- j netii s»- je vžigalo v srcu tiho hre- < peii<-uj»- po tisti zapravljeni veri, j njegovo srce se je odpiralo in koprnelo. ..	' Prišla je vanje vera v žensko > ^trcpnst, prišla je v podobi Vande ! same, in tam je vpihala pod kupom pepela, kjer so gorele divje, < gr«!e strasti, iU* tlečo iskro in živo, sicer boječe, je prodrl skozi ]>o- 1 gorišče gora k plamen ljubezni. J Žane tega čuvstva tako ni še < nikoli spoznal. Ljubezen, močna, i pa ne divja, ljubezen gorkega « ognja, ki pa ni razdeval iu použi-val, ki je grel in zidal, ta ljube- i /en je vstala v njegovem srcu. i Vrnil se j«- v one večere, med 1 tiste ure. ko je sedel ob Vandi. ? Se<le] je ob uj"j umazan, strasten, i bil j.- hinavec, iskal je sebe, nje i * i njene sreče ni iskal. Vendar se < j«- vračal oil nje srečen, vračal se ] je kakor iz templja boginje, kjerp je vselej očistil nekaj peg,!; kjer se je uasrkal .skrivnostnega! i vonja, ki trii je veselil drugo ju-!i tro. ki mu je bil sladak. In sedaj mu je o'-italo spoznanje grozni; > greh, ko j«* hodil k temu svetišču ji kot morilec z dinamrtom, da gaS tn~N.'-i v ta sveti tempelj ter po- i ruši v njem vse, kar je svetega, i krepostnega. j "Ne, nikdar! Varni a, jaz te lju- I him ljubim!" M ( strašil se je, ko so se vrata'! odprla in je prišla mama k nje- ! mu. > ' Žane, dva moža sta v proda- 1 jalni in prašata, zaLa j nista prejela uaročeoega blaga. Ali se je 1
pismo izgubilo? Morda si pa ti...'V
i
Mat« rino oko je zapazilo na si-|
novem licu nemir in zadrego. Pre-'
IJ
prič a na je bila, da leži pismo na njegovi mizi še neodprto. Svarila1 bi ga, a ni upala. Samo njene rosne oči so bile glasni klicar.
"(iotovo se je izgubilo; ta vražja pošta? Sam grem do njiju in' ju potolažim."
Sin je šel mimo matere in vprl . pogled v tla. Vedel je dobro, ka-1 ko dalekozorne so materinske oči,1 zato se jih je bal in ui upal p<»g«e ' dati vanje.
V prodajalni je govoril kupcema na srce, jezil Si1 je na pošto, ukazal jima uatehtati Lu zaračuni! , vsakemu vinar ceneje, da bi ju potolažil. Zakaj moža sta trdila.j da ni mogoče, da bi se pismo izgubilo. in trdila, da gresta poslej drugam, kjer dobe vsake pi~.mo.
Žane se je vrnil v svojo pisarno in pogledal po pismih; kmalu je dobil dotični list in z njim še par( drugih — same naročit ve — vse še »apečatene.
— Torej srce in dušo mi je že j | ubilo to življenje, a sedaj mi bo pa razjedalo še hišo___ Ne, dovolj je! Nazaj na belo cestb, iu' z menoj bo hodila — Vanda!
i . J'1
Štiri dni je presedel Žane ob
pisalni mizi. Delal je pozno v noč in zjutraj je vstajal ob zori. Ko se je pošteno lotil, mu je šlo delo spretno izpod rok, a uvidel je, kako zelo je trgovske posle zanemaril. Bil je dosti bistrega duha, da mu je bilo jasno, kam pride, ako bo trgovino zatiemarjal.
Štiri dni se ni ganil iz liiše.
Ko je po kosilu počival, tedaj so pa misli vasovale pri Vandi. Vleklo ga je z vedno večjo silo do nje; k oknu je hodil, da bi jo vi-dle. Ce se je pa prikazala na vrtu, se je hitro skril za gardino. Sklenil je, da se popolnoma umiri in potem 'topi pred njo z resno in pošteno besedo.
** Ekstra-soba" pri Vandi je bila med tem časom slabeie obiskana. Prihajalo je nekaj gostov, a se niso dolgo mudili. Imeli so svoje pomenke in Vanda je čutila čedalje bolj, kako silno je pravzaprav ponižana, ko sedi v kotu in čaka, kdaj bo ta ali oni naročil zopet pijače. Njene iluzije o lepih in duhovitih družbah so se razblinile. Njeno srce je začutilo, kakor še nikoli, silno zapušče-nost. Ob takih trenutkih je slonela pri oknu in v njenih prsih se je dvigala hrepenenje po tistih očeh, katerih se je bala, radi katerih je skesano molila v kapelici pred sliko Madone. Čutila je dobro, da se je v njej nekaj zgodilo, neki prevrat, da ji iz srea nekaj pronica z mogočno rastjo, česar doslej še ni poznala.
Da, dekliško srce! Saj je vsako enako. Pod rahlo gredo je spalo lepo zlato zrno. Vsega je imelo dovolj; dovolj vlage — vroče srčne krvi, dovolj življenske sile v sebi. dovolj prostora v srcu. samo nečesa je še nedostajalo. Samo solnea. Gorkih solnčnih žarkov je bilo treba vsuti na to gre-iico, gorkih in jasnih, ki bi pro-Ivli skozi zrahljano prst srca, potrkali tam na zlato zrno in to bi ■ie zbudilo, bi začelo kaliti, boje-
bi pogledalo na površje in skoro ozelenelo ter hitro rastlo in širilo liste, tvorilo stebelce iu kar •ez noč bi razpočilo popje in bi se pokazali prvi rdeči listi mladega dehtečega cveta.
In prišlo je solnce. Morda mar-•evOj tisto prelestno, zapeljivo, po katerem hrepeni celo zimo skrita kal. Pokliče to solnce koprneče '.rno, da vzklije, vzcveste — in te-laj se tako rado solnce skrije, nrazovi pridejo — iu prezgodnji •vet leže v grob.
Prišlo je solnce za Vando. Ža-letove oči so prodrle v tihe lelie njenega srca. Kleno, zlato zrnoj jubezni je tam počivalo in ne bi se ganilo morda še dve, tri zime ti ostalo bi krepkejše, ploduejše.
Tako pa je prišlo kar pone\e-ioiha. Njegove oči so trkale zapeljivo n:v zaprto ljuba v, trkale
mesec dni, prodirale čedalje rloblje in globlje, dokler se ni »zbudila ljubezen iu pognala nežno, čisto kal.
Vanda je hodila poslej zopet »lednji dan v temno kapelico. Pred kratkim je molila, da bi bila »rečna v šoli. da bi ji uspela na-oga. molila je za mater, večkrat nolila nekako iz navade, iz neke [>ot.*ebe, da gre povasovat v kapelico, kakor otrok pribeži k materi brez ozroka, oklene se njenega krila, pogleda ji v oko iu zopet beži vesel na igrišče. Sedaj je liodila Vanda z boječimi koraki; nosila je s seboj težko srce. Sama *ebi se je dozdevala, da se je silno [lostarala, zmodrila. V kapelici se je čisto zagledala v oltar; njene ustnice so bile kakor okamenele.
iz srca je puhtelo nekaj iskrenega kvišku, plapolalo je z lučkami vred, iztegalo nevidne roke in prosilo, naj doseže neki cilj, katerega si ui bila prav v svesti. Prosila je vselej za Žaneta. Pa vselej se je ustrašila te molitve. Skoro grešna se ji je zdela. In zato je skrbno molila samo za to, da bi bil priden, da bi bil dober in srečen... Odkar nista občevala, je ustvarila njena domišljija L Žaneta vzor. Sama se je vračala očiščena iz svetišča, z njeno čistostjo je odsevala slika Žane-tova v čarobni luči. Nič napak, nobenih dvoumnih besedi, nič zlobnega ni bilo več na Žanetu. V tihi noči je sanjala o njem, kako mu trga rože, kako ji on pripoveduje lepe stvari, kako mu streže, ker ga boli glava. Njeno deviško srce je zaljubilo to ustvarjeno sliko svojelastue razvnele domišljije, zaljubilo *jo je z mogočnim in čistim plamenom.
7.
Težka sopara je tičala na mesto. Po cestah so konji bredli prah. Ljudi ni bilo skoro nič na ulici. Še tisti, kateri so imeli o-pravka in so morali na vzduh, sa hodili leno, z razpetimi soln&uki in razoglavi a potnim čelom.
Vandina mama je v ohlapni bluzi sedela za mizo in dremala, t Muhe so brenčale pod stropom, v tolpah sedale po mizi in srkale •j kapl.iice, ki so se sušile tuintam , od razlite pijače.
Nekoliko prihuljeno, prav tihotapski pride v sobo krojačka Ka-ti. Njene majhne oči so bliskoma i pregledale vsak kotiček v veži in .'sobi. Ko je videla, da je brez skr-i bi, je sedla prav tikoma gostilni-! čarke in jo zbudila a komolcem. I "Mica, kako je?"
"Zadušila bi se kjnalu, taka žiga je. Pa — uli —** J "Kako je, to mi povej?"
Mežiknila je in pokazala na trgovca soseda ter na duri Vandine sobe.
"Kaj vem? S takim otrokom ni ; nič. Gosti so redki, ker se ne zna vesti. Danes sem jo že dodobra oštela."
"E, drugi naj bodo, kjer jim je drago. Žaneta se drži!" j "Prav tega ni bilo že teden dni. Ne bo nič!' *
"Oh. Mica, škoda, da imaš oči in ušesa! Jaz pa vse drugače vem. Koliko ti imam povedati!"
-Mica se je oživila, njene oči so se razširile, premaknila se je ob mizi in radoželjno gledala v kro-jačko.
" Viš, danes... "
"Čakaj, kako sem pozabila! En kozarček, je-li?"	»
"Miea, nikar, saj nisem potrebna!"
Krojačka se je branila, pa Miea je le haeala — z litrom po vino. Ko je izginila v klet, se je zasvetilo lice krojački in polslišno je rekla:
"Le prinesi ga, le! Misliš, da boni zastonj pošte prenašala za tvojo punco. Ih, kake. pa!"
Ko se je gostilničarka z vinom vrnila in nalila v kozarca, je krojačka pričela:
"Viš, danes dopoldne sem šla po eno cikorjo, ker sem videla, da je Žane v prodajalnici. Saj je bilo več ljudi, zato sem čakala, da je bil Žane prost in da je moral on postreči. Ko mi je dajal cikorjo, sem ga pogledala naravnost v oči in ga tiho poprašala: Kako je bilo zadnjič pri "beli lisici?"
(Dalje prihodnjič).
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE!
Bolgarija je sita vojne.
Bolgari se baje zelo kesa j o, da so pričeli z vojno. — Izjava bolgarskega politika.
CAR FERDINAND.
Anglija in Francija pričaJcujeti, da bo Bolgarija spremenila svoje zaveznike.
Atene, Grška. 7. avgusta. (Poročilo londonskega "Daily Chronicle Preko Londona, 8. avgusta.) — Nek splošno znan in ugleden grški trgovec, ki se je ravnokar vrnil iz Bolgarije, pripoveduje, da je v Bolgariji vse vojno navdušenje popolnoma zamrlo v celi deželi, in sicer tudi v vojaških in dvornih krogih.
Bolgari so se pričeli zdaj zavedati. kako napako so storili, ko so oktobra lanskega leta stopili v vojno na stran centralnih držav. Zdaj še udano .prenašajo pokoro, ki jim jo je naložila vojna, t:i nepremišljeni korak.
Nek politični vodja vojne opozicije se je izrazil napram temu trgovcu, ki je govoril s piscem tega poročila, tako-Je:
"Pretekli oktober, ko so nam centralne države že dolgo oblju-bovale večje del Meeedonije, smo se udali nemškega usiljevanju. Naša vojaška stranka, ki je delala v prilog Nemčije, je napravila korak, ki je bil za Bolgarijo bolj resen Ln opasen kot si ga je prej ipred«tavljalo bolgarsko ljudstvo.
"Ljudje so mislili, da bo potem, ko bo enkrat Macedonija naša, vsega konec, da potem Bolgarija sploh ne bo več igrala nobene uloge v vojni. Ako bi ljudje vedeli, da se bo zgodilo vse to, kar se je, ne bi privolili za vojno.
•	"Zdaj imaimo naše oči odprte. Zdaj vidimo, da grozen boj za Macedonija in grozovito trplje-
' nje naših, armad ni prineslo konca vojne, temveč ravno nasprotno, zdaj imamo pred seboj moč-- ne armade Srbov, Angležev in i Francozov, ki so tako močne, da t se jim mi nikakor ne bomo mogli
•	zoperstavljati, ako bodo pričeli > resno. To mi vemo. Zgodilo se bo, i I da se bo zgodovina zopet ponovila. Storili bomo isto, kar smo
, storili v drugi balkamski vojni, uvideli bo'mo, da nadaljevati vojno je brezmiselno in bomo odložili orožje."
Car živi skrito, sam zase, občuje le še z ministrskim predsednikom Radoslavovom in s svojo družino. Nikdar se ne pokaže v kakem ljudskem ali javnem prostoru. Vidi se ga le, ako se pelje iz Sofije v svoje letno bivališče, ki se nahaja v bližini mesta. Pelje se vedno v avtomobilu, ki gre z največjo brzino. Nedavno je nek list prinesel sliko, na kateri je bilo težko razločiti avtomobil, ki je bil skoro čisto zavit v oblak prahu: p»wl sliko je bilo pa zapisano: "Najnovejša slika našega carja."
•
"Providence Journal" je včeraj prinesel poročilo, katerega je dobil od svojega londonskega dopisnika Poročilo se glasi:
"Neki višji uradnik angleškega vojnega urada mi je dal danes sledečo izjavo:
" "Okoli SoAuna se zdaj nahaja G80.000 dobro oboroženih iu tudi z drugimi stvarmi preskrbljenih francoskih, angleških in srbskih vojakov. Okoli osemdeset odstotkov teh vojakov je takih, ki so bili že enkrat v boju, toraj imajo tudi izkušnje.
" "Večkrat se je že vpraševalo in ugibalo, kaj je vzrok, da niso še te čete pričele s kako ofenzivo na Balkanu, kajti s tem bi bilo zelo pomagano zavezniškim četam na vzhodni in zahodni fronti.
'' "Vzrok temu je, ker Anglija in Francija nočeta pričeti napram Bolgarom s kakimi operacijami, kajti prepričani sta, da ho Bolgarija svoje zaveznike v najkrajšem času spremenila, ali pa vsaj, da bo izstopila iz nemško avstrijsko-turške zaveze.
" "Poleg tega se mora pa Bolgarija tudi ozirati na Rum linijo. .. "
Poljaki in Rusi.
Ruska duma se je razšla, ker se je demnevalo, da bodo člani zahtevali, da se rešuje poljsko vprašanje.
Bassett Digbv, dopisnik chica-škega "Daily New.s-a" in new-vorškega "Globe-ai". je poslal -svojima listoma sledečo brzojavko :
Petrograd, 7. avgusta, preko Londona, H. avgusta. — Poljsko vprašanje .postaja vednoinvedno večje in važnejše v ruskem političnem življenju.
Splošno mnenje je. da se je radi poljskega vprašanja zaključilo zasedanje dume, kajti odločilni faktorji so bili mnenja, da bodo člani zahtevali, da se prične reševati poljsko vprašanje.
Par dni, predno je mimsterski predsednik Sazanov resigniral, je povedal ameriškemu poslaniku FrancLsu, da se za poljski problem zanimajo vsi vladni krogi, in pripomnil jc, da je prepričan, da bo tudi kmalu rešen po načrtu, v katerem je začrtal nadvojvoda Nikolajevič avtonomijo za Poljsko.
Voditelji in drugi organi ljudskega mnenja v vseh delih Rusije javno zahtevajo od sedajnega ministrskega predsednika Sturmer-ja, da naznani, kaj namerava v tej zadevi ukreniti. Cela situacija je na j ako jasen način opisana v nekem članku, ki ga je prineslo "Russkoje Slovo", največji ruski list, ki izhaja v Moskvi.
Članek je zelo upoštevanja vreden, kajti v prvi vrsti je člankar pohvalil sedajno rusko vlado, zlasti kar se tiče cenzure, češ. da je nastala zadnji čas v tem oziru velika izprememba, da je zdaj dovoljena javno v listih razniotri-vati javna in politična vprašanja, medtem ko je prej obstojal otročji in brezmiselni cenzurni sistem. Odobrava tudi dovoljenje, da se sme javno kritizirati ministre in njihova dejanja, pravi, da zdaj lahko s ponosom reče, da kar se tiče Časnikarske svobode, se Rusija lahko primerja s Francijo, Anglijo in Ameriko. Pohvalno se izrazi o ministrih in jim kaiže nekako čast, da so dali cenzorjem naročilo«, da ne zaplenijo kritik o njih, kljub temu, da imajo avto-kratično moč.
Dalje pravi člankar v "Ruskem Slovu", da ni daleč čas, ko bodo gotovi krogi primorani, da bodo razpravljali in reiševali poljsko vprašanje.
"Dozdaj še ne vemo", pravi list, "kaj namerava Sturmerjev kabinet, toda vojaški dogodki, ki zavzemajo pri Poljakih, naših za-. veiznikifa in eelo pri naših so vraž-
Pozor!	Pozorl
y zalogi imamo iz starega kraja importiranfl
SRPE.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogofc dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali ie od prejšnjih zalog.	* Jfttffti
i
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti Imndere, zastave, regalje, sodbene instrumente, kai»e itd., ali i»a kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas /.a trne vprašale. Uprašunje V&l staue le lic. pa si bodete prihranili dolarje, v	Cenike, več vrst poSiljaino brezplačno. PiSlte i>onj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328.
j	Zadnja novost.
1	Vaakevrate žganje, brinjevec, alivovec, tropmuvec itd., kakor j
'	tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brrz ku-
1	h an j a z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1 .UU in iz vsake
■	steklenice ai lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-
I	Se in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa itedaj kupujete pri
I	salonerjih
I	F. P. Barton pi«e:
I	"Naznanim vam, da Bern prejel od vku izvlt-fke za delati pijačo.
I	I.epo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je re» tak« bla^o ka
i	bor cite vi pisa.i. Pušljite še itd."
.	Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar jaauu, da je
I	blago v resnici hvale vredno.
I	Pičite na: j
|	Z. JAKSHE	i
I	Box 366 North Diamond Station. PITTSBURGH. PA !
nikih največje npoštev.inje m zanimanje, zahtevajo, <la vprašanja glede poljske avtonomije ne zavlačujemo. Vsi imamo veliko upanje, da bodo naše čete popolnoma očistile Poljsko, da bodo izpodile iz nje zadnjega sovražnika; to se bo brez dvoma zgodilo kmalo, vsled česar moramo biti pripravljeni, da bomo takrat, ko bomo mi gospodarji Poljske, napravili domovini Poljakov k;iko izpre-membo. V okrajih, kjer so zdaj zopet ruske čete gospodarji, so se zopet odprle vse šole, v katerih se poučuje v poljskem jeziku, medtem ko se je prej že deloma v nemškem.
Poljski politiki pravijo, da vse to, kar mi nameravamo napraviti! s Poljsko, je bilo ze vse nameri1 Nemčije. Z;ito je naša dolžnost.1 da ne bomo samo govorili, kaj napravimo potem s Poljsko, tem-! več, da pričnemo takoj delati; iz' tega delu. mora biti očividno, da je namen Uusije napraviti Polj-' skossamostojno.
Ruske oblasti ne .smejo poskušati zopet vpeljati staro vlado;' vpeljati se mora novo, ki bo od-' govarjula poljskim narodnim i i. -teresom. Poljski narod r,e sme več živeli v negotovosti!"
HIŠE NA PRODAJ
nove na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote in farme.
Zavaroianje proti ognju.
JOHN ZUUCH, 11G5 .Norwood Rd., Cleveland, Ohio
Dr. KOLEK
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
' y^W^H Ii9t v Pi"sburghu.
v,	K1 i31etno pral; 1
s giuaovitini C<>6, gi^izumel dr jjr<tf Erlich. Ce imut«- mozolje ali mehurčke po telesu, v Kriti, Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. .Ne čakajte, ker ta bolcsseii n.ilaze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdra vlm v par dneh, kapavac ali triper iu tudi vse druge posledice, ki nastanejo ra- | di tzrabljivanju samega sebe.
Sušenje <-evi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo ali kilo' ozdravim v urah in sicer brez operacije.	;
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu iu včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotovojstvo.
Reumatizam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim
v krnlk^m r-ri y 11	n i nntr.'lirirt 1 ..->' I ti
NAZNANILO IN PBIPOBO. 6n*or
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni zastopnik	. , t
V	1
a I
■^»^mlinTftriM TrMfflWH
—EBB	11	mi
Mr. FSANK MEH,
. kateri je pooblaščen pobirati naročnino na nas list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravovuljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
TJpravnižtvo "Hlas Naroda".
i Denarne pošiljatve za ujet-! nike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar i or od nI
kom, prijateljem iu xnancem, ka teri se nahajajo v ujetništva i Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da m priloži tudi ujetnikova dopisnica ab pismojn se natu tako o:&ogoi) , nravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga t^koj, ka sprejmete njegov n:islov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ^a ne našli vet na Istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK SAKSE
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
ROJAKI, SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH RE-VEŽEV V STAREM KRAJU!

trn ww m m m


Berta pl« Suttneri
OTROCI MARTE
(Nadaljevanje romana "Doli z orožjem!") (Za "Glas Naroda" priredil T.)

::
i
(Nadaljevanje).
X.
no.
Ji-
Bilo je spomladi leta 1892.
Hu^on Bresser se s** ni vrnil s potovanja. — Nekaj <lni po poroki Silvije je bil odpotoval v Berlin iu se tam za stalno nastanil.
Po dveh letih in pol je sprejela Silvija zopet od Bresserja pismo. Bilo je le par vrstic. — Pisal je, da ho prišel kmalo na Dunaj in jo prosil, ee jo »me obiskati.
Silvija je sedela s svojim možem pri zajtrku, ko je dospelo to pi-hmo. — Stanovala sta v neki hiši na Ringu.
Silvija sn-er ni hotela na Dunaj, to«la on ji je neprestano prigovarjal, dokler ni ugodila njegovi želji.
Delnitzkv j« strašno rad zahajal v opero.
Ljudje so opazili, da je v operi ravnotedaj, ko poje neka krasna pri« adona.
Silvija ni te^a opazila, morda se pa ni brigala za to.
V dveh letih in pol j:* njena ljubezen od Delnitzkyja popolnoma ugasnila. — Hil j»- zaljubljen samo v njeno lepoto in je bil brutalno M rasten. — Zaeel se ji gnjusiti.
Ko je bil v polni meri zadostil svoji strasti, se ji je začel odtu-jevati.
Prvo leto j«- inula otroka, ki je pa po preteku štirih mesecih že umrl. — Drugega otroka ni več želela.
Dolgčas ji ni bilo. — Kudolfa in mater je še ravnotako ljubila kot takrat, ko je bila pri njima.
Ko je spoznala pisavo na ovitku, je prebledela.
—	Čegavo pismo T — je vprašal Anton, ki je bral časopis.
—	Hugon Kivsser j«* pisal. — Pravi. «la bo kmato prišel na Dunaj. — To ho vesel njegov oče,...
—	Ti, povej, ali ni stari Bresser prekrščen Žid?
—	Morda, ne vem.
—	Mogo«"-e pa š»- celo prekrščen ni?
—	Ne, to tir. — Toda, zakaj vprašuješ?
Zato ker se mi Židje ni T* kaj ne dopadejo. Župnik Protus je čisto drupačenpa mnenja.
—	Seveda on je liberalec.
—	^'udin- nazore imaš.
—	Trbi -.»' /de morda čudni, drugim zde pametni. — Sicer je pa vseeno. — Ali bo ostu! mladi Bresser na Dunaju?
—	Na, tukaj imaš pismo. — Preberi.
—	Anton je zamahnil z roko.
—	Me čisto nič ne zanima. — Tudi Bresser me ne zanima poseb-
—	Taki pisatelji se mi ničkaj ne dopadejo. Silvija se je zamislila.
—	Ce pa pride. — je nadaljeval Delnitzkv ga povabi k večer — Zdaj pa grem. —
Silvija ga ri vprašala, kam gre, ampak je samo prikimala.
Ko je bila sama. ji- enkrat prebrala pismo. — Pisavo je prav dobro poznala in tedaj s«* je spomnila onega pisma, katerega je bila dobila od njega pred poroko.
On j" gotovo že pozabil na tisto stvar — je mislila sama pri sebi. — Tri leta bo š«- skoraj od tega.
—	Šla je k pisalni mizi in mu pisala, da naj pride drugi četrtek, da bo tedaj najbrž« tudi njen brat Kudolf navzoč.
Naslednji eetrtek ,deset minut pred šesto uro je prišel mladi Bresser v Delnitzkvjevo stanovanje.
Ko je bil v predsobi, mu je sree močno utripalo.
Služabnik ga je spremil skozi dva napolrazsvetljena salona v tretji salon, kjer je sedela Silvija--sama.
Oblečena bila v belo svilnato obleko. — Šla mu je par korakov nasproli in mu ponudila roko. katero je ou poljubil.
—	Pozdravljeni, gospod Bresser! — Moj Bog, kako ste se izpre-menili!
Njegov obraz je zad*>bil cisto možke poteze in mala kozja bradf-ea mu je prav izborno pristojala.
Pogovarjala sta se čisto o navadnih stvareh. — Kdaj ste prišli?
—	Koliko časa ostanete tukaj? — Kako vam ugaja na Dunaju?
On jo je v prše val. kako se ji je dopadlo v Rivieri, če je mati zdrava in kako napreduje Rudolfovo delovanje.
—	Vi ste zdaj že slaven pesnik, gospod Bresser. — To je gotovo prijeten obču*ck
Pri pesniš? ni ni naj prijetnejše pripoznanje. pač pa delo. — Kdor dela, se čuti prostega.
—	Lepo mora biti .lepo.
—	Grofica jaz smatram svoj poklic za resen poklic. — Včasih sem vam /e pri|»ovedoval koliko in kaj hočem doseči. — Žumalistika ,ie polje, na katerem sem hotel delovati.
—	Se že sitominjam onega časopisa, v katerega sta stavili Vi in Rudolf vse svoje upanje.
—	Da, vse je izvodenelo.
—	Kaj pa zdaj piaete?
—	Romane in drame....
—	Sram me je, toda pripoznati moram, da nisem brala vaših stvari. —
—	Prosim, oprostita. — Nekolio sem se zakasnil.
S temi besedami je bil vstopil Delnitzkv.
—	Pozdravljeni, Bresser. — Vidim, da se vam dobro godi. —1 Vaše najnovejše delo vam je gotovo veliko prineslo. — Čakaj, še to
—	je rekel ženi — povedati moram, da Rudolfa ne bo. — Menda je beatriea nekoliko zbolela.
—	Že zopet, reviea.
—	Zdaj pa le hitro večerjo. — Nocoj grem v opero. — 4'Carmen'* bo in prav rad slišim prvi akt.
Pri večerji so se pogovarjli čisto o navadnih stva eh. Delnitzkv je nenadoma vstal in pogeldal na uro rekoč:
—	Pogovarjajva se o čem drugem — je rekel nenadoma. — Kako ja že rekel Anton? — Da sva bila že v mladosti prijatelja? — In prijatelji se imajo mendar o eem drugem pomeniti kot o takih suhoparnih stvareh.
—	Nisva bila prijatelja, gospa grofica. — Strašen prepad je zijal med nama. — Jaz sem gledal k vam. kakor k zvezdi. — Samo nekoč sem za par ur. za apr dni pozabil na to razdaljo, toda o tem se ne sme govoriti.
—	Ne, ne sme. Utihnila sta.
—	Le ostanite pri svojem započetem delu — je rekla selednjič. Le vstrajajie in veliko boste dosegli. -— Vi imate skoraj iste cilje kot. moj brat. — Jaz se še vedno spominjam onega govora, ki ste ga imeli tisti večer.
—	Res, res se ga spominjate? — Torej jaz sem stopil v službo misli. — Veliko nisem dosegel, ker mi je manjkalo edine stvari, ki je predpogoj vsemu — ljubezni.
Besedo ljubezen je bil izpregovoril s takim naglasom, da mlada žena ni vedela kaj bi mu odgovorila. — Ali je hrepenela po njem, ali je bila ljubosumna;
—	Kaj pišite zdaj? — ga je vprašala po dolgem molku. Odgovoriti ni mogel, ker je služabnik ravnotedaj naznanil obisk. V salon je prišlo kakih deset ljudi.
—	Kdaj boste zopet prišli? — ga jev prašala, ko ji je poljubil roko. —
—	Kadar mi boste zapovedali. (Dalje prihodnjič).
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj bratranec JOHN KRAMŽAit. Doma jo iz Vodic, pošta §ent, Janž na Dolenjskem. Nahaja se nekje v Favett« Co., Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, za kar mu bom zelo hvaležen. — Frank MedveŠek, R. F. D. Bos 1J4, New Alexandria, Pa. (8-10—8)
IŠČE SE DELAVCE
za slrojarno v "Beanhouse"' iu "Yard". Plača na uro, čeprav še nikdar ni delal. Stanovanje se dobi s hrano in perilom za $16 na mesec. Za ožt njene so tudi prazna stanovanja. Oglasite se pri:
H. Miller, Box 256,	Whitehall, Mieh
(7-11—8)
Rad bi izvedel, kje je moj prijatelj in sosed JOHN ZLOSEL. Pred dvema letoma sva bila skupaj na Reitz, Pa. Nadalje bi rad zvedel za JOHNA ZLO-SEL, doma iz Male Bukovce št. »> pri Ilirski Bistrici. Prosim, da se mi oglasita, ah če koji cenjenih rojakov ve za nju naslov, da mi blagovoli naznaniti. Joseph Potepan, Box 400, Sheffield, Pa.	(8-9—8)
POZOR ROJAKI !|
Hajupolatt« Mrtlo tm ba«ka fee. kakor tudi »• Mika teka ta brada. Od Usa masi a arast* jo v •tih tadaih kraaa! ffoatl ta dal«i Uaja kakor tudi Mifclm kzaaal brki ta bradata Mbodo odpadali i a oaireii. Rama tiara, ko« ti bol ali tifuje v rokah, aocah in * kriin, t oamib daab popolnima ozdravim. ran«, opeklin«, bul«, tur«, kraat« in **int«. potna nore kurje otaaa. oaaUiM v par dneh po-pohtona« odstranim. Kdor bi ornj« adraviLa brca uspeha rabil mu jamčim za $6*00. Pilite takoj p« cenik, ki (■ takoj po&ljam zaatncnj.
JACOB WAfiOlO,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
POZOR, ROJAKI!
$10.(K) dobi nagrade, ki javi o-nega uzmoviča, ki mi je dne 4. avgusta v društveni dvorani v Yukon, Pa., godbeaii instrument vreden $65.00. Pri gumbih je odtis No. 18:«6 King Cornet, H. N-White, Cleveland, Ohio.
John Kosec, Box 209,	Yukon, Pa.
f 8-9—8)
lies 8B OOZDABJB
Za delati drva; $1.35 od klaftr* za rezati kemični le«.
Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha aezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempab.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za Tezati logs«, stebre, trame, -žvelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo akozi celo leto.
T. STEPHENSON (11—7 v d)
CO., Trustee*, Weils, Mich.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem ta popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno to zanesljiva V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker aem te nad 18 let tukaj v tem poslu to sedaj v svojem lastnem domu. v popravea vzamem kranjske kakor »se druga Harmonike ter računam po delu kakor Ano kdo aahteva brez nadaljntb vpraSanj.
JOHN WENZKI^ 1*17 Kast 12nd 8t„ Cleveland. OfaU.
Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdr. ilržavah.
1 ^^^^^^
POZOR!	S
HIPNOTIZEM	|
Ida j« raaskod aanlnln	; jj
knjiga, kakoriae Se nimajo Blo-	i fi
venci ne ta n« t itar! doaovtnL	[j Kdor Jo bo naroČil, Jo bo a oil t-
kom prebral ln dobU vpogled ?	t
marsikatere stvari, o katerih do>	! C
■daj Be ilntU oL	! t!
Knjiga Ima preke ale strani,	] j opremljena Je s dvanajstimi kra-
anlml sUkamL V njej no natanS-	< jj
na navodila sa blpnotlalranje, t	i S
njej so nadalje pojasnjeni pojavi,	j]
katere smatra navaden Oovek m	3
nenaravne.	! H
Stane M centov. Tri knjige |LM.	T
Oni, ki nI I njo aadovolJ«n, naj	; tt
Jo vrne In dobtl bo denar naaaj.	V
Naročajte pri:	U
-SLOVENSKA KNJIGARNA",	2
P. 0. Box 1611, New Verk, N. 1.	; m
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem,
"THE BUREAU OF INDUS-TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so a njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT
OF LABOR, ------
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete are zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor. gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete are zvečer.
POZOR ROJAKI V FOREST
CITY, PA.!
Vkratkem bo obiskal rojake v Forest City in okolici nas zastopnik
A
dobite
"GLAS NABODA" ako* ftttrt dnevno, izvaemi! nedelj ta p«, stavnih praznikov. "GLA* NASODA" Uhaja dnevno na ieetih straneh, tako, da dobite tedensko M strani berila, ▼ mesecu 166 strani, ali 034 strani T ttirlh mesecih. "GLAS NARODA* donaia dnevno poročila i bojii&a in rasna Bilke. Seda,' ga sleherni dan raipoUlJamo 11,0001 — Ta številka Jasno govori, da je list selo rasUrjen. Vte osobje Usta Ja organizirano in spada v strokovne vnije.

CENIK KNJIG
Icater« ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST NSW YORK, N Y
taaiBiaiafgiaBf^^	1 Dfs L 0 R E N Z9
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda'* in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko.
!	Uredništvo.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?«
VoUkoafc J« pri palci H Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope |1.50. Veliko stensko mapo, na eni BtraniJ Zjedi-njene države in na drugi pa celi svety cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije X mejo Avstro-Offrske sltalijo. Cena je 15 centoT,
Veliki vojni atlas
vopkoiočih se evropskih držav in pa kulonij ddh posestev vseh yelesD/
Obsega 11 resnih zemljevidov.
Cena samo 25 centov
Naročila in denar pošljite uaj
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.

POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.25 Ahnov nemakoangleški tolmač, vezan	—.50 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Hitri računar	—.40 Poljedelstvo	—.5(1 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleški in angl.
slov. slovar	—.50 Slov.-angl. in angl.-slov. slo var 1.50
Trtna ua in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalce	—.50 Veliki alovenako-angleiki tolmač
ZABAVNE IN J&AZNE
KNJIGE:
Doli z orožjem!
Božični darovi
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril
$2.00 DROGE
—	Kmalo bo sedem. _ Oprostita, kave ae bom piL - Dobro )N^liLih Ltih^
rabavajta---- Torej boste ostali še nekaj časa na Dunaju?____Le-?	^
po, lepo.... N'asvidenje!
In odiel je.
Silvija se je obrnila s Huponom v salon.
—	Ali vas ne motim, grofica? — Morda ste tudi vi namenjeni v gledališče ?
—	Ne, n«*, jaz ostanem doma. — Morda me bo kdo obiskal.
Ko mu je natočila kave je rekla:
—	Če hoečte kaditi, lahko kadite.
Nekako v zadregi je bila. — Bala se je, da ne bi začel Hugon govoriti o pismu, katerega je bila sežgala na dan poroke.
V Breaker ju je zopet vaplamtel plamen stare ljubezni. — Slika kraane berlinak« igralke, ki jo je ljubil, je stopila mahoma v ozadje. Zdelo ee mu je. da razen Silvije ni ljubil nobene ženake ua svetu.
Toda tvojih m tali ni upal izraziti z besedami. — Skušal se je zabavati v istem suhoparnem tonu, kot ao ae zabavali pri večerji.
—.50 —.15
— 20
—.20 —.20 —.80 —.20 —.15 —.80 —.25 —.80 —.50
O jetiki
Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, refcl Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13. zves. $1^85 Zgodovina e. in k. pešpolka
št. 17 a slikami	—.50
Zgodba o povišanju	•—^0
Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	—.40
Zlate jagode, vez.	—.30
Življenja trn jeva pot	—.60
Življenje ua avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1. zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25
RAZGLEDNICE:
NewyorSke e cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	—.25
Z slikami mesta New Torka
P®	—.25
Album mesta New Torka e krasnimi slikami, mali —.35
—.10 —.25
—.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.25
Specialist moških boleznL
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav *n«n veliki
Aatrijako-Italijanaka vojna
mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Ksuaas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wia-eonain, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mall
veliki rexan Celi evet
Velika etenaka mapa U. B. na drogi strani pa eeU svet
—JO —.50 t—J2&
$1.50
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih snamksh. Poštnina je pel eeaak Ae
Jaz aem edini hrvatto gorora-čl Specialist moSldb bolezni t Fltuburgbu, Pa.
DR. LORENZ. Ml Pena Av. U. nadst. na aUee.
Uradne ure: dnevno od ft. dopoldne do a ure zvečer. V pet-klh od D. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki bi driavalKl o knjigi Berta »I« Snttner.
aDoli z orožjem!"
OGLAS, rojakom
Cenjenim svoja
NARAVNA VINA.
priporočam
Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo aem s velikim ulit.
kom prebral ln v njej nadel veliko koristnega. Ta knjiga sel* vpliva na Čloreka in obsega nebroj lepih misli.
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madam* Btaal al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Buttnerjeva.
Pref. dr. A. Dodel: Doli a oroljem' je pravo ogledalo sedaajS-ga Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši čast Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovaki: To knjigo bl človek najrajie poljubil. V dno area me je pretreslo, ko sem Jo braL
Štajerski pisatelj Peter Boaegger piše: Sedaj sem v nekem gozda pri Grieglach ln sem bral kn£go a naslovom "Doli a orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bl se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bl Jo imela vsaka knjigarna, da bi Jo tudi v Solati ne smelo manjkati. Na sveta so dražbe, ki razBlrjajo Sveto Pismo. Ali bl se ne moglo ustanoviti družbo, Ki bl raafilrjala te knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar mm jih kdaj bral--*
C. Neumann Hefer: — To je najbolJJa knjiga, kar ao Jih spisali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir.
Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1880 v Berlina)] Ne bom slava knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemn jo bom po» audlL Naj bl tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bl HI Inje križemsvet ln učili vse narode.
Finančni minister Dimajearski je rekel v nekem svojem govern v poslanski sbornld: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Snttner jeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema delu. Mislim, Se as »e bo nlkdo več navduševal aa vojno, fis bo prebral to knjlja« OKNA M CENTOV,
■a>ela»a J» prti
Slovenic Publishing Co.,
•2 Cortlandt Street, .Hew York City, W. T,
3

Is saJboUiegs groadja.
Najboljie staro belo vino Stealing 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal! $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče! vino Zinfandel 27 do 28 galon. $14, 50 galon $25. Lansko bdo! vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22^01 — 100 proof močan tropinjevee gaL $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih' nah je vitet tod! vojni davek1 vino. — Potovalni agent j« ro-jak M. žngeL	|
8 spoštovanjem	f i
B. JACKBN, Mm m	m Hal«* M
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATEB-NEW TORKU
ANTON BURGAR

«2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PEESKSBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaike pnpinje in daje potrebna naevete v vseh vojaških sadevah. Bojakom, ki iele dobiti smeriiki državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma iakreanja ali	pomika.
Obrnite se aanpno na njega, kjer boste toftno in solidno po-