Poltnina plačana v gofovinl lzhaja v pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7 — za inozemstvo Din 20—. Račun pri poatno-čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in aprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pntličje, desno. Telefon int. St. b5. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvaiujejo le po možnosti. Leto XIV. Štev. 66. Celje, torek 16. avgusta 1932. l Dva dneva prireditev celjske sokolske župe CELJE, 16. avgusta. V nedeljo 14. t. m. so se vršile pla- valne tekme celjske sdkolske župe v Rimskih toplicah, v pondeljek 15. t. m. pa tekme v odbojki za župno pivenstvo v Celju. Nedelja 14. avgusta. Plavalne tekme v Rimskih toplicah. Krasen solnCen dan je toil. Sokol- ske vrste so se zagrinjale v lepem kopališču v Rimskih toplicah, kjer sjo se vršile prve župne tekme v pla- vanju in skokih. Končno se je ven- darle tudi v celjski župi zaCel gojiti eden najbo'Ij zdravih sportov — pla- vanje. Že na prvih tekrnah so bili doseženi zelo lepi rezultati in baš ti bodo vzpodbujali tekmovalce k na- daljnemu dclu in ne bo dolgo, ko se bodo lahko sokolski plavači pome- rili tudi z ostalimi jugoslovenskimi favoiiti. • Malo pred 9. dopoldne so prispeli tekmovalci z vlaki v Rimske toplice. Vsi so takoj odhiteli v novo kopali- ščc in se pripravili na start. Udele- ženoev, tekmovalcev in tekmovalk, je bilo 55 in to največ iz Celja; prišli pa so tudi iz Trbovelj, Št. Jurja ob j. Ž., Velenja in Hrastnika. Druga društva se niso odzvala, a pomisliti moramo, da je bila to prva tekma v celj. župi popolnoma. novem sportu, in celjska župa je lahko ponosna na tak-o lepo število tekmovalcev. Tekmov.anje se je vršilo V štjrih. kategcMjAlU U&ittif *4ia)rifc«> *i6ški narašCaj in ženski narašCaj. Proga je bila dolga za Clane 67 m (z enim obi atom), za clanice in naraščaj pa 33l< m brez obrata. Plavalo se je na tri naCinc: prsno, hrbtno in prosto. Polcp plavanja se je tekmovalo tudi v skokih. Rezultati (v sekundah): Clani (plavanje 07 m, skoki 3 m). Prsno: 1. Volkar Alojz, Celje (60); 2. Urbančič Adolf, Celje (70); 3. Do- bovišek Herbert, Sv. Jurij (72). Hrbt- no; 1. Bolka Franc, Sv. Jurij (?5); Jeršinovič Niko, Celjo (75); 2. Do- brajc Jože, Celje (99.04); 3. ZupančiC Mirko, Celje (108). Prosto: 1. Jeršino- vič Niko, Celje (49); 2. Pertot Rudolf, Celje (52); 3. Rozin Gvido, Trbovlie (55.50). Skoki: 1. Forte Miro, Trbov- lje (35.50 točk); 2. Pikl Franc, Trbov- lje (31.75 toCk); 3. Cerne Ivan, Celje (1(1.07 točk). Clanice (plavanje 33Yi in, skoki 3 m). Prsno: 1. Gaberc Veia, Celje (32); 2. Ahtik Berta, Celje (34); 3. Je- len Silva, Celje (34.02). Hrbtno: 1; Ga- berc Vera, Celje (37.03). Prosto: 1. Pertot Vera (31.50); 2. Gaberc Vera, Celje (32); 3. Ahtik Berta, Celje (34). Skoki 1. Gaberc Vera, Celje (21.10 točk); 2, Finžgar Desa, Celje (19.80 tock). Moški naraŠCaj (plavanje 33^ m, skoki 3 m). Prsno: J. Mikuletič ßran- ko, Cftlje (25.10); 2. Gombač Mirko, Celje (28); 3. Mirnik Mirko, Celje (31.02). Hrbtno: 1. Mikuletič Branko, Celje (23.08); 2. Vidic Franjo, Celje (31.01); 3. GombaC Mirko, Celje $3). Presto: 1. Mikuletič Branko, Celje (21.04); 2. Vidic Franjo!, Celje (25.01); 3. GombaC Mirko, Celje (25.03). Sko- ki: i. Kuhaii1 Gabrijei, Trbovlje (21.17 točk); 2. Meštrov Zvonko, Celje (20.48 točk); 3. Petrak Marj., Celje (20.27.05 toCk). Zenski narasčaj (plavanje 33^ m, skoki 1 m). Prsno: 1. Sernec Vlasta, Colje (31.01); 2. Mastnak Alenka, Ce- lje (32.04;; 3. RovaC Loti, Sv. Jurij (33.02). Hrbtno: 1. Mastnak Luša, Ce- lje (41.01); 2. Jerin Majda, Celje (57.04). Prosto: 1. Sernec Vlasta, Ce- lje (32.04); 2. Jerin Majda, Celje (33.04); 3. Mejavšek Slava, Celje (34.02). Skoki: 1. Sernec Vlasta, Ce- lje (19.70 toCk); 2. Fišcr Vida, Celje (18.10 točk). 3. Mastnak 'Alenka, Ce- Id'e (16.75 točk). Med tekmo jo prisopihal vlak od zagrebške sIrani in pripeljal mile go- ste sokolskega d rusty a Zagreb II. Ti so pViŠli v Rimske toplice in kasneje • V -Gel je< ;v• svJ It» propagando in 4a s^ poinerijo z zniagovalci celjske župe v plavanju, drug) dan pa s prvakom celj.ske sokolske župe xv odbojki. Tekme so bile za nekaj minut pre- kinjene, kajti veselega in prisrCnega pozdravljanja ni hotelo biti konec. Zagreb II. je postavil na start več štafet Prva, ki je bila res najboljša, kajti Celjan je prispel za G m prej na cilj nego brat iz Zagreba, je bila anu- lirana, Cesar si nihče ni mogel tol- maciti. Ostale igtafete (3 X 33). Clani: Zagreb (I. postava) : Celje (I. postava) 1.01 : 1.05; Zagreb (II. postava) : Celje (II. postava) 1.22 : 1.20.02; Zagreb (mešana štai.) : Celje (moSana.) 1.12 : 1.14. (Janice (3 X 33): Zagreb : Celje 1.18 : 1.3G; mešana štafeta Zagreb 1.2G.04. Piavači celjske sokolske župe so pokazali dosti poguma, in priznati r;;| Temeljita nega zobpomeni*- 'odstranltl «obnl k.meriz r.dnlm ftlscenjem »ob » Sargovim Kalodontoml Le Sargov Kaiodont vsebuje proti zobne- mu kamnu delujoči sulforicinoleat po Dr. Bräunlichu. -^-Z-^—' "^^^^:--.? Proti zobnemu kamnu moramo, da so zelo dobrl, öe ppmi- '^Uuio^ Ua. ^o a'sniotreTiim' plavanjem šete pri8eH,doČlm'Zagreb treriirä že veČ let. Okoli 12. so bile plavalne tekme zaključerie, potem pa je bazen tako oživel, da. skoro ni bild mogoče pla- vati, še ma.nj pa skäkati. Po kosilu so se odigrale nekakšne predtekme v odbojki z ZagrebCani. Ob 10. se je pričel ja.vni nastop do- inačega društva s sodelovanjem so- sednjih društev. Program (10 točk) se je stopnjeval in dpsegel svoj vi- šek, ko je prikorakala na telovadi- šče vzorna vista celjske sokolske žu- pe. V tej vrsti so tudi znani medna- rodni tekmovalci: Poljšak, Forte, Grilec itd. Izvajali so vrhunske vaje na bradlji in drogu in zadivili vse občinstvo, ki jih je nagradilo z bur- nim plo'skanjem. Tudi ostale točke so dobro uspele in z nastopom čla- nov se je telovadni program zaklju- čil. Sledila je zabava, ki je trajala ,pozno v noč.,Tsla,,^rQgrarnu je bila li- citacija, sreCotav, šaljiva pošta, pies itd. Svirala je priznana rudniška godba. Zvečer so se v imam pa službo? Bedeti lnoram in molCati.« Strahotni glas «e zaCne umikati iz tesne votline in me pokliCe za seboj. Zunaj sem v te- mi zapazil, da stoji pred menoj ve- lik, postaran naporoCnik. Vpraša me, kdo sem in odkod. Zanimal se je /a moje poreklo. Ker smo Slovenci na italijanski fronti še uživali pi'iliCno dober sloves — saj si nikdo ni mislil, da bi mogli simpatizirati z Italijani —, sem se kar pohvalil, da, sem Slo- venec, in sem po nevrednem dodal, da naravnost iz Ljubljanc. »Tako,« pravi, »zdi se mi, da je telefonski vod zopet pokvarjen. Slab materijal jmamo. Poglejte, poglejte! Včasi no funkcijonira!« Izginil je v noC. Ni- sem ga nikoli veC videl in prepo- znai. Ves nervozen sem zopet zlezel pod zetnljo v zaklon in sem naioCil tele- fonistu, naj pazi. Z rahlim prijemom sem zaškrnil pri telefdnu, da se ne bi javljal, in sem zopet splezal iz br- loga. Prijel sem za žico ob vhodu in sem se s prsti na njej pritipal do dioigega ali tretjega drevesa, kjer je bila pritrjena. Tarn sem jo s pregi- banjein nalomil in nekoliko skrivil. To včasi zadostuje, da zveza odpoye, ako se drevo v vetru premika, in da morajo patrule na obhodnju pogledat, kaj se jezgodilo. V zaklorm sem na- to zopet tiho popravil teles on, in sem poklical komando. Ni se oglasi- la; znaiucnje, da je ali proga po- kvarjena, ali pa, da tudi tarn — spi- jo. Ker pa tarn gotovo kdo bedi, sem velel telefonislu, naj pogleda na progo in gro po patrulo. Rekel sem mu, da sem še pred prihodom inspekcije poskušal dobiti zvezo, pa ni šlo. DeCku, ki je tudi spal z meno'j vi'ed, seveda ni bilo znano, da nismo niC telefonirali. Sei je in se že čez par minut vrnil. Patrula, ki je prišla sama od a.rtilerije pogledat, je našla tik pred opa/.ovališčem. pogreško in jo jo popravila. Seveda sem se ves vesel začel raz- govarjati s komando. Pograjali so me, Cem/u takoj ne pošljem po po- moč, Cim vidim, da ni poziva ali od- ziva, Ko je pa podoficir, ki je vodil patrulo, javil, da je že vse v redu, so utihnili. Take malenkosti se često (logajajo. Ko sem se opoldne s svojo slabd vest jo s Sv. Ambroža, od koder se je v daijini lepo videla muCenica Go- lica, pomikal pod drevjem in med grmovjem raimo ai'tilerije, si skoro nisem upal pogledati na tisto stran. Obhajale so me hude misli. Iz njih nm jo vzdramila velikanska kotanja; zemlja vsa razrovana in Cudno žolt- kasto zelenkasta. Po nod je bila tja udarila italijanska brizanCna grana- ta, ki je iskala bližnji možnar. Na- šla ga je, a zadela ga ni hudobnega mrmra,Ca v grmovju. Šli smo mimo , vasi Lipe in smo potem blizu svo- I jega položaja nekoliko višje od naših barak zadeli v grapi ob razmetano tramovje in kup polomljenih desek. To je bila še pred štirinajstimi dne- vi baraka, ki je dajala strebo oddel- ku naše telegrafske Cete. Padla je granata, ter vse mrtvo razrušila, Ži- vo pa pobila. Zato so poklicali nas za popolnitev vrzeli. Pri komandi mi nikdo ni ničesar omenil. Obed mi pa vkljub lakoti le ni teknil; lahko bi bilo mogoCc, da bi tisti ncpovabljeni noCni obisk za- (levo pri memo javil po svoji vesti in dolžnosti. No, tedaj bi bili vsaj encga tistih dveh zaspancev, najbrže mene, ustrelili" zaiadi spanja na poljski straži, ki je tako važna; Zgodba o pokvarjeni žici najbrže ne bi kaj zalegla. Na tako kocljivi toCki sem bil poz- neje samo še enkrat; ko sem bil mo- ral v globel in mimo vasi Majerjev vhrib, pana VojšCico, kjer smo tudi irneli lazgledišCe. Pa tarn ni bilo nič budega. Še streljali niso kaj prida. Stran 2. »Nova Doba« 16. VIII. 1932. Štev. 66. je : Šoštanj 1 : 2; Celje : ŠoSitainj 2 : 0. Zmagovalec: Celje. Clanice: Celje : Rogatec 2 : 0. Zma- govalec: Celje. Moški naraščaj: Celje : Šoštanj 2 : Ü. Zmagovalec: Celje. Ženski naraščaj: Celje : Zagorje 2 : 0. Zmagovalec: Celje. Celjani so pokazali lepo skupno igro in so tudi zaslužili prvenstvo. Ob V:>12. sta prikorakili na telova- dišče reprezentanci (člani, ülanice) Zagreba in Celja. Ob tej piiliki so Zagrebčani sprejeli ad Celjanov krasno zastavico v spomin na prvi poset. Pozdravni govor je imel brat Orožen, nato je predal zastavico vod- niku zagrebške vrste, ki se je prisrč- 110 zahvalil za darilo in izrazil zeljo, da bi tudi Celjani kmalu posetili Za- greb. ReprezentanC-na teknia se je kon- čala z zrnago Celja. Clani: Zagreb : Celje 0 : 2 za Celje. Clanice: Zagreb : Celje 1 : 2 za Celje. Zagrebčani so dobri in disciplini- rani igralci, vendar nekolikd prema- lo skupni. S to tekmo se je končal oficijelni del dneva. Po kosilu so se Zagrcb- čani razdelili v dve skupini. Ena jc odšla v mestno kopališče, da se ohla- di v bistri Savinji, druga skupina pa je napravila izlet na Stari grad. Ob (). so se odigrale še prijateljske tekme v odbojki, tudi z zmago Celja- nov in Celja.nk. Kmalu se je pribli- žal fas iodhoda dragih gostov. Ob 20.30 se je zbralo na kolodvoru mno- go č laust va in naraščaja, da se po- slovi od gostov, ki so odnesli najlep- šo vtise iz Celja, kajti Celjani so se potrudlii, da jim je bilo bivanje v Celju čim lepše in uclobnejše. 7, odttödom Zagrebčanov sta se za- ključila ta dva plodonosna sokolska dneva, ki sta poka.zala, kako visoko je Sokolstvo 11 ad vsemi drugimi or- gan izacij ami. Ljubljana v jeseni LetoSnja vclesejmska prireditev' »Ljubljana v jesenr«, na katero se z vso vestnostjo in ljubcznijo priprav- ljajo mnogdbrojni sodelavei, bo po- rtala nov dokaz marljivosti in kul- ture našega naroda. Ta prireditev bo niz razstav kulturnega in gospodar- skega značaja. Kmetijska razstava bo obsegala strokovno-poueni kme- tijski oddelek, sirarsko in mlekar- sko razstavo, razstavo jajc, čebclar- sko razstavo in sejem za med, zele- njadno razstavo, vinsko razstavo in vinski sejem. Priključena ji bo raz- stava goveje živine montasonske pasme, ki jo bo priredila 3. in 4. sep- tembra živinorejska zadruga »Jugo- montafon«, in pa razstava perutnine in kuncev, ribic in ptic, ki jo bo pri- redilo društvo rejeev malih živali »Živalica«. Pripravlja se tudi velika razstava plemensfuh konj. Seveda na kinetijski razstavi ne bo manjka- lo poljedelskib strojev in orodja. Razstavo eistokrvnih psov vseh pa- sem bo priredila 8. septembra Jugo- slovenska kinolo'ska zveza. Razstav- ljenih bo preko 300 tell najzvestejših spremljevalcev Cloveka. Alpinska razstava bo zelo zammiva in slikovi- ta. V dioramali, modelih in slikah bodo prikazane naše ponosne plani- ne v letnem in zimskem casu, njih rastlinstvo, živalstvo in kamenje, kočc in zatočišča, oprema alpineev in gorskih loveev, smuški sport, plc- zalno ture itd. Sodelovala bodo vsa naša sportna in planinska društva in klubi ter naša univerza po svo- jem botaničnem, geološkem in me- teoroloSkem institutu. Alpinski raz- stavi bo priključcna tujsko-promet- na razstava, ki jo organ izira tujsko- prometni svet uprave dravske bano- vine. Že lanska razstava na velesej- mu je zadivila vse obiskovalce, lotos pa bo prikazan še nov materijal. »Razstavo s,1ovenske knjige« pri-» rede letos prvič slovenska založni- štva in knjigarne. Obiskovalcu se bo nudil lep pregled ploddnosncga dela zadnjih desetih let na književnem polju. Umetnostne ra.zstave na vele- sojmu so že dobro znane. Letos pa bo prirejena razstava upodabljajoče umetnosti »Žena v slovenski umet- nosti«, na kateri sodelujejo malone vsi poinembni slovenski slikarji in kipai'ji. Fotoklub v Ljubljani bo pri- retli.1 jugoslovensko amatersko raz- stavo umetniških fotografij s sodelo- vanjem najboljšib fotoamaterjev iz vse države. Naše vrle gospodinje bodo prire- dile veliko razstavo »Domače ognji- šče-«, ki bo nudila pregled gospodinj- skih šol, skavtske organizacije, te- lesno nego gospodinje, počitniške domove, prehrano, preproste in mo- deriK' plinske in električne kuliinje, tehiiične pripomočke in potrebščine v kuhinji, pripravljanje kuhane in sui'ove lirane pred oCmi obiskoval- cev, konzerviranje in vkletenje sad- ja in sočivja, higijeno v kuhinji itd. Tako bo ta razstava najnazornejša učiteljica na.šim gospodinjam in nji- hovini pomornicani. Industrijski in obrtni oddelek jesenskega velesejma bo obsegal pohištvo in stanovanjsko opremo, živila, radio, nešteto izdel- kov za dnevno uporabo in sezonske predmete. Lepo obrtno razstavo bo priredila tudi naša Zbornfca in v lastnem oddelku tudi oddelek zä po- spešovanje obrti naše banovine. Kdt posebni prireditvi za časa jesenskega velesejma omienjamo revijo narod- nih noš, ki bo 4. septembi^a, in tek- movanje slovenskih ha.rmonikarjev 11. septembra, na velesejmu. Obiskova.lci imajo na podlagi se- ieii'ske legitimacije polovično vožnjo in naj ga ne bo med nami, ki si ne bi ogledal te prireditve. Saj bo ta razstava plod tisočev pridnih žilavih rok kmeta, delavca, obrtnika, go- spodinje, kulturnega delavca in znanstvenika. Novo šolsko leto na trgovski šoli v Celju Vpisovanje za šolsko leto 1932/33 bo na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju 1., 2. in 3. septembra, vsaki- krat od 8. do 11. dopoldno. V I. letnik se sprejemajo učenci (U1e;:,; ki W dovršili žtiri rnzrede' srednje sole (gimnazije, realke ali realne giiunazije) z iiižjiin tečajnim izpitoni ali štiri iazrede meščanskt! sole z /.aključnim izpitom. in iiimaio več uego 17 let. UČenci (ke), ki ima.Io olv v[)i-ovanju več kakor 17, tola man» nego 19 let, sc smejo vpisati sanio po odobritvi kr. banske upra- ve. Učenci (ke), ki so dovrSili Stiri razrede srednje ali njej podobne So- le v inozemstvu, se smejo vpisati, Co opravijo. dopolnilni izpit iz predme- tov, katerih se niso učili ali kalerih so se učili v manj em obsegu, po di- l'oktorjevem predlogu in po odobrit- vi ministrstva za trgovino in indu- strijo ali banske uprave. Učenci (ke), ki'so izgubili pravico do rednega šo- lanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati kot redni uCenci. V II. letnik se vpisujejo učonci (ke). ki so uspešno dovršili I. letnik na tej soli. Ucenci (ke), ki so dovr- sili predhodni razred na drugi tr- govski šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to pravilno odobritev od šolskega diiektorja. Učenci (ke), ki so obiskovali srednjo" trgovsko solo v inozemstvu, se smejo sprejeti po odobritvi ministrstva za trgovino in irukistrijo ali banske uprave v 11. letnik, če opravijo dopolnilni izpit iz predmeto'v, katerih se niso učili, ali ki so se jih učili v manjšem ob- scgu Učenci (ke), ki so pohajali tr- govsko-pomorske akademije, niora-» jo prestopitiv trgovsko solo, ako po- ložijo dopolnilni izpit. K vpisovanju mora prinestl vsak- dc: A) Rojstni list. B) Šolsko izpriče- vaio (za prvi vpis v prvi letnik izpri- Ccvalo o nižjem tc6ajnem izpitu srednje sole ali o zakljuCnem izpitu meščanske sole, ponavljalci in za vpis v II. letnik zadnje letno izpri- čcvaio). C) Prijavo v 2> izvodih, ličnd izpolnjenih, eden izvod taksiran s kolkom 50 Din. (Piijave se dabe pri šol. slugi po Din 0.50 komad) C) Po- trdilo pristojnega davčnega oblastva o velikosti neposrednega davka ro- diteljev (očeta in matere) in učenca (ke), če je temu davek predpisan. Ako so starši di-žavni äli samouprav- ni (banovinski, občinski) uslužbenci, ki so jim predpisuje davek le od njih službenih prejemkov, jim jzda potr- dilo o davku urad, kjer pr'.ejemajo plačo. Ce je tern uslužbencem pred- pisan davek tudi po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi potrdiio davčnega urada. Prošnje in potrdila 0 velikosti davka so zaveza- ne taksi po tar. post. 1., 3: in 4. taks- nc tarife (Din 5.— in 20.—). šolnino, Id jo odmeri ravnateljstvo Sole po .skupni vsoti davka po tar. post. 318 a, II. skupina,, je plaCati takoj ob vpisu za vse šolsko leto. D) Prispevek 20.— Din za šolsko leto po § 29. zakona o zdravstveni zaščiti učencev. Ucenci (ke\ ki ne prestopajo v solo nepo- sredno iz druge javno sole, morajo predložiti uradno nravstveno izpri- čovalo. Razrcdni, dopolnilni in popravni izpitl se bodo vršili od 24. do 31. av- gusta. Podroben razpored bo objav- Ijen na razglasni deski. Prošnjc za l.iopravne jzpite je kolkovati s 5 Din ter po 10 Din za vsak predmet in jih jo vložiti pri ,ravnate?jstvu do 23. av- gusta. Pi'osnje za popravljanje in za polaganje končnega izpita v septem- b] a jc vložiti do 1. septembra. Kcnčni izpit v septembrskem roltu sc bo pričel 5. septembra ob 8. v sobi 2. letnika. Pismeni izpit bo 5., 6., 7., 8. in !). septembra, ustni izpit se bo pp. priCcl 12. septembra, Prošnje za polaganje in za popravljanjo konč- nega izpita je vložiti opremljene s kolki po 5.— Din do 1. septembra, V četrtek 15. septembra bo ob 8. ol.voi itvena služba božja v župni cerkvi. Nato se zberejo ucenci (ke) v svojih razredih. A.bsolventi drž . dvorazrednih tr- govskih šol uživajo po zakonu 0 iz- preiviembah in dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne iß,'.septembra 1929 Dj. St. 36.400, Služ- beni list kos 2. z dne 8. januarja 1932, ugodnost na 9 mesecev skraj- šanega roka službe v stalnem kadru po čl. 32., 95. in 95. (odnosno po čl. 49. toe. 2., čl. 123. toč. 2. in čl. 129. toč. 4. izpremenjenega zakona 0 ustroju vojske in mornarice). Dija- ki, člani Sokola kraljevine Jugosla- vije. služijo 45 dni manj od odreje- nega jim 10'ka. Opravljanje priva'mih izpilov je dopustno ob ostalih zakonskih pogo- jih samo na drž. srednjih trgovskih šolah osebam starejšim od 19 let: a) ki so zaposlene v pridobitnih podjet- jih in napravah; b) ki niso zaposle- ne v pridobitnih podjetjih in napra- vah, mo pa bile prej rcdni učenci (ke) srednje trgovske žole, a so redno šo- lanje piokinilc. Ueonci, ki so dovrSili dvorazredno trgovsko šolo in opravili končni iz- pit, morajo prestopiti v III. razred trgovskih akademij, ako opravijo dopolnilni izpit. Ta določba zakona o siednjih trgovskih šolah daje učencem (kam) dvorazrednih trgov- skih šol ugodnost, da miorajo po do- vršeni dvorazredni trgovski sou po j.'Otiebi vstopiti z zaokroženim zna- njem v prakso ali pa nadaljevati študije na trgovski akademiji brez vsakc izgube na casu. Zlasti važna je ta določba za starše iz Celja in njega bližnje okolice, ki žele izobra- ziti svoje otroke za trgovsko stroko, ker moiejo ti »>troci študiiati dve leti ob domačem nadzorstvu in mianjših stroških, nato v zrelejši sta- l'osti nadaljevati študije na trgovski akademiji in, ko so dovoršili to, tu- d.i na ekonoinski koniercijalni viso- ki soli ali drugi trgovski visoki soli. Ravnateljstvo. DOMAČE WEI TI ¦}i\ Kniečki praznik nia Krškeiu po- Iju- Na praznik 15. t. m. se je vršil na zgodovinskem Kräkem polju tra- dicijonalni kmečki tabor, na kate- reni je slovensko kmečko ljudstvo odl of no manifestiralo za jugosloven- sko idejo in za preporod svoje drža- ve. Dopoldne se je vršila na sejmi- sCu v Krškein i-azstava dotnače ži- vino in konj. Z ljubljanskimi in ma- riborskimi vlaki so prispeli v Krško gg. senatorja Ivan Ilribar in dr. Va- lentin Rožič ter narodni poslanci gg. Ivan Prekoršek, Ivan Urek, dr. Sta- ne Rape, Anton Kline in Albin Ko- man ter bivši po'slanec g. župnik .Tanko Barle, z zagrebškim osebnim vlakom pa je prispel minister g. dr. Albert Kramer z narodnima poslan- cema gg. Hadžijem Todorom Di- mitrijevičem iz vardarske in Milcn- koni Milutinovicem iz drinske ba- n>vine. Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru so si gostje 6b spremstvu domačina senatorja in predsednika banovinskega odbora J.RKD g. dv. Rajarja, poslancev Lovra Petovarja in Alojzija Drmelja ter drugih ogle- dali razstavo živine. Po ogledu l-az- stave je povabil senator g. dr. Rajar g. ministra dr. Kramerja, senatorje in poslance na kosilo v svojem do- mu. Kmalu po 12. je krenil izpred mestne žole v Krškem na Krško polje veličasten kmečki sprevod. Pred hi- šo senatorja g. dr. Rajarja je spre- vod prirejal viharne ovacije mini- stru dr. Kramerju ter scnatorjem in poslancem, ki so z oken pozdravljali množice v sprevodu. Okrog pol 14. sc je pripcljal g. minister Ivan Pu- celj z avtomobilom iz Brežic, kjer se je dopoldne udeležil gasilske prosla- ve, pozneje pa je prispel tudi ban dravske banovine g. dr. Drago Ma- rušič, ki je bil dopoldne na proslavi v Rogaški Slatini. Kmalu po 14. je ob prisotnosti okrog 10.000 ljudi otvoril veliki kmečki tabor na Kr- škem polju predsednik sreske orga- nizacije JRKD g. Anton Gliha. Na njpgov prsidlog je bil z velikim odo- bravanjem izvoljen za predsednika kvnečkega tab>jra senator g. dr. Ra- jar. ki je pozdravl oba ministra, se- natorje in poslance. Nato so govori- lPpcislahc'li;^! LAt6jzij Drnielj, S-K. mi_ nistra Pucelj in dr. Kramer, poslanca gg. Dinjjtrijevic in Milutinovič, se- nator g. Ivan Hribar, župnik g. Bar- le, ban g. dr. Manisic, predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet g. Kronovšck in poslanec g. Urek. Vsi govorniki so želi navdušeno odobia- vanje. Z zborovanja je bila poslana udaitostna brzojavka, Nj. Ve\. kralju in pozd-ravna bi-zojavka predsedni- ku vlade g. dr. Srškicu. Po zborovar nju so se visile konjske in kolesar- ske dirke, zvečer pa se je pricela na dirkališču velika ljudska veselica, ki jo je po'sctil tudi minister za te- lesno vzgojo g. dr. Kraljevič, ki je prispel s slavndsti ob otvoritvi sokol- skega douia v Ribnici. d Slavnosti v Rogaški Slatini. Pro- slava dvestoletnice zajetja zdravil- nih vrelcev v Rogaški Slatini, ki se je vrSila 14. in 15. t. m., ostane nepo- zabna vsem številnim udeležencem. V nedeljo 14. t. m. ob 18.30 se je vr- šil pred Zdraviliskim domom. svečan sprojem bana g. dr. Marušiča, zvečer pa sokolska akadeniija, na kateri je z velikim uspehom nastopila tudi vzdrna vrsta članov iz Celja na orod- ju. Sledila je čarobna noč s krasnim ognjemctom, ki ga je oskrbela tvrd- ka »Pyrotax< iz Celja. Na praznik 15. t. 111. dopoldne je mariborski škof g. dr. Karlin dai-oval m.ašo pred spome- nikom sv. Janeza Ncpomuka ter bla- goslovil spomenik in növo spomin- sko ploščo. Nato se je ban g. dr. Ma- rušič zahvalil škofu in nagovoril šte- vilno občinstvo. Ob 13. se je pričel banket v zdraviliški dvorani, zvečer pa, so uprizorili Silvina Sardenka simbolično igro »Pomlad v Rogaški Slatini«. Slavnost jo zaključil repre- zentancni pies. Vednobenzobjel;^™ iiporai,].iain zobjio pasto "Cülorodoni". So nikdar nas ni razot-arala. Inioli sino vcüno hclo zobo in prijoiou okus v usiili, ten;boJj ker uporabljama žo dnlj čnpa Chloroaoni n?trio toUo. Tudi uporablja cola clru/.ina s-anv, C h I o ro.to sn-no pri-tno Chiorodonl zobno pas'O, mba D;n. 8.- iu Din. 13--» ter ^uvrača.jte \sak nadomes'1'«. Štev. 60. »Neva Doba« 16. VIII. 1932. Stran 3. i d Srebrniki po 50 Din. Zakon o ko vanju srebrnega denarja, ki ga je pre>l dnevi sprejelo Narodno pred- istavništvo, pootolašča finančnega mi- nistra, da sme dati kovati srebrnega denarja po 50 Din v skupni vsoti 550 milijonov dinarjev, ki ga bodo mo- ralo sprejemati kot zakonito plačil- no siedstvo vse državne, banovinske in občinske blagajne v neomejeni meri, zasebniki pa do 1000 Din v en- kratnem plačilu. Srebrni novec po 50 Din bo tehtal 22 gramov ter bo imel v premeru 3ö mm. Vsebina sre- bra tega denarja bo znašala 750 : 1000. Ostalo vsebino zlitine bo dclo- čii finančni minister na podlagi po- nuclb, ki jih bodo predložile kovni- ce. Čisti dobiček kovanja tega de- narja, kakor tudi kovanje srebrnih novcev po 10 in 20 Din, se bo vpla- čal. v državno blagajno kot izreden dižavni dohodek in porabil za lik- vidacijo državnih obveznosti iz prejš- njih let. d Imenovanje ravuateljev srednjih .Sol. Za ravnatolja I. drž. realne gim- nazije v Ljubljani je imenovan gosp. Bre/nik. profcsor istega zavoda, za ¦ravnalelja, II. drž. roalne ginniazije v Ljubljani g. Rado Pavlič, j)rofesor istega zavoda, za ravnatelja clrž. re- alne gimnazije v Kranju g. Nande Maiolt, profesor ženskega učiteljišča v Ljubljani, za ravnatelja učitelji- šča v Ljubljani pa g. dr. Simon Do- lar, profesor na gimnaziji v Kranju. d Osnovno šolstvo v Sloveniji Prcdnjači ostaleinu šolstvu v drža- vi- V dravski banovini je 846 osnov- nih gol, ki jih obiskujo 150.310 otrok (lo.Siiji učencev in 74.448 učenkj, uči- teljskih moči.pa je 3.762 (1.409 uei- teljov in 2.358 uCiteljic). d Trdovratuo zapeko, katar debo- lega črevesa, napetosti želodčne mot- nje, zastajanja krvi, nedelavnost je- ter, zlato žilo, bolečine v kolkih od- pravimo z uporabd naravne »Franc Jožefove« grenčice, če je izpijemo zjutrnj in zvečer malo čašico. Zdrav- niškc strokovnc veličine izprieujego, da učinkuje »Lranč Jožefova« gren- *tca celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi so v vseh lekar- nah, drogcrijah in vseh specerijskih trgovinah. ' d Dunajska vremenska napcved 2 asredo 17. avgusta: Po vcčini jas- no, vroee, nagnjenje k nevihtam. Gapantirano suho klet odda v najem uprava zgradbe Pokoj- ninskega zavoda v Celju. Celje in okolica c Članski sestanek krajcvne orga- nizacije JRKD za celjsko okolico b<> v nedeljo 2,1. t. m. ob 15. v gostilni g. Fazarinca na Ostrožnem. Na se- stanku bo tudi predaval poštni kon- Irolor v p. g. Kosi z Brega o čebelar- stvu. Odhod ob 14. izpred SokoNko- ga donia v Gaberju. Vabljeni so vsi člani in njihove rodbine. c Beja krajevnega odbcra JRRD za celj.sko okolico bo v četrtek 1. sep"- temhra ol) 19. v gostilni »Wilson« v Gaboi ju. e Okcliški občinski svet bo imel prihodnjo redno sejo v petek 19. t. m. ob 19. v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu so poroeila od.sekov. c Himen. V nedcljo 14. t. m. po- poldne se je poročil v celjski župni cekvi gosp. Miloš Prelog, učitelj na mostni narodni šoli v Celju, z gdč. Marico Petrikovjo. iz Celja. Celjani poznamo g. Preloga fcot izvrstnega vzgojitelja naše miadine, ne samo v šoli, inarveč tudi izven nje in to zla- sti pri Sokolskem društvu. Pri po- roki mu je bil starešina g. Kramar, drogerist v Celju. Gosp. Prelog je sin naše slovite »Prlekije«, od koder so prišli na svatbo tudi njegov oče, nariuöitelj v p. pri Mali Nedelji tefr dva novoporočenčeva biata - ueite- lja in sestra - učiteljica. Žtevilna diužba svatov je preživela nekaj ve- selih uric v tukajšnji Cislaiii gostilni »Branibor«, kjer jim je spoštavana Hobekova mama postregla z mnogo- tejinii dobiinami. Novoporočencema • iašo iskrene čestitke! ( Iz šolske službe. Gosp. prof, .lo- si}) A.žman jo premeščen z di:ž. dvo- ra.zredne tigovske šole v Celju na drž. trgovsko šolo v Ljubljani, prof. Ana ftifrerjeva pa iz Ljubljane na trgovsko šolo v Celju. c Iz železniške službe. V Celjc sta j.u'eriieäßena zvaničnika I. kategovije gg. Vranc Cajnko,, set" postajo Pylzo- la—Braslovče, in Alojzij Pintar, vod- ja postaje na Drenovem griču pri Ljubljani. c Požar v Mecüogu. V pondeljek o'krog pol 2. zjutraj se je iz doslcj še nepojasnjenega vzroka vnelo gospo- darsko poslbpje posestnice Jožefe Gračnerjeve v Medlogu. Na kraj po- žara so kmalu prispeli gasilci z Bab- nega, Lopate, iz Drešinjc vasi, Arje va.si in Žalca, ki so preprečili, da se ni ogenj razširil na sosednja poslo'p- ja. Gospodarsko pöslopje je pogorelo do tal. Živino so rešili, le ena telica se je v dimu zadušila. c Tatovi v stanovanju. Na pra/nik 15. t. in. mod (j. in 7. zjutraj je ne- FAVORIT Vas ne bo nikoli razocaral! Isti izpolnjuje vsa Va- ša pričakovanja, ker neguje in polepšuje Vašo polt. . . ji ohra- ni naravno lepoto in svežost, a Vas obda s svojim nežnim, finim vonjem. VaŠ favorit je Elida Favorit milo. FTTTjA s? •/ znan storilec zlezel skozi zgornjo oknico v stanovanje poštnega zvanič- nika g. Jožefa Slemenika na Dobro- vi št. 38 pri Celju ter mu odnesel novo, črno in zeleno karirano moško oblekd, 1 žensko srebrno in 1 moško siebrno ui'o znainke »Omega« ter 820 Din gotovine. Tat je zlozcl v sta- novanje po lestvi, ki jo je vzel pri sosedu. Najbrž je imel storilec po- magača, ki je straži! pred hišo. Stx>- rilru so bile očividno razmere dobi-o znane. V kritiCnem ca.su namree ni bilo nikogar doma. Goap. Slemenik ima okrog 2500 Din škode. Svarimo pi'cd nakupom ukradenih predme- tov. c Smrtna nesreča. Na Sp. Iludinjj je prišel v pondeljek 15. t. m. 5-letni sin cinkarniškega delavca Branko Hamsak pod konja. Konj je stopil na dečka.inmu zdn>bil glavo. Dečka so prepcljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, kjer je v lorek 16. t. ir zjutraj podlcgel težkim poškod- Jjani c Smrt pri snaženju kotla. Ko je 43-letni delavec Jcrnej Levee iz Tr- rioveij v petek 12. fm. snažil kotel v Mestncin mlinu in zlezel v kotel, mu jc postalo vsled vročine slabo in se je zgrudil nezavesten. Levca so takoj izvlckli iz kotla in ga skužali spraviti k zavesti, bilo pa jc zaman. Levca je zadela srčna kap. c V celjski bolnici je umrl v sobo- to 13. t m. 17-letni dninar Matija Matavšek iz Ljubnice pri Vitanju. N. p. v m.! c Nesreče in nezgode. Na Kečici ob Savinji jo 40-letna prevžitkarica Jo- žefa Stoparjeva udarila z desno roko po šipi. Šipa se je zdrobila in Sto- parjeva se je porezala po roki. — 69-let.ni posestnik Valentin Spolenak s Ponikve si je pri padcu na cesti iz- ^ahnil levo roko v ramenu. —¦ 38-let- ni mesar brez stalnega bivališča Fr. Ver je padel 14. 1 m. nekje po skalah in se lažje poškodoval po vsem tele- su. — 75-letna posestnica Katarina Videnškova iz šmartnega v Rožni do- lini se je peljala v pondeljek 15; t. m. y. vozom. Voz se je nenadoma prevr- nil in Videnškova je dobila pri pad- cu poškodbe po vsem telesu. — Vsi ponesi et'enci se zdravijo v celjski bolnici. c Zopet dva tatova, ki nista imela sreče, V petek 12. t. m. okrog1 22. je bil v Kocenovi ulici aretiran 19-letni delavec Anton Ocvirk iz Košnice, ker je nc-sil v nahrbtniku in v zavitku razno manufakturno blago ter se sumljivo \edel. Pri zasliscvaniu je najprej trdil, da mu jo blago izroči- la njegova sestra, ki se seli, pozneje pa je priznal, da je blago ukradel. V družbi 32-letnega posestnikovega si- na Franca- Topolaka iž »^martnega v RoŽni dolini je v noci od 11. na 12. t! m zlezel skozi zgornjo oknico tek- stilne tovarne »Metkc« pri Sp. La- novžu v ročno skladišče. Tarn sta s*: nabrala platna, flärielov in odej v vrcdnosti nad 2.000 Din, si razdelila blago in ga odnesla. Eden izmod ccljskih policijskih agentov se js ta- P1ERRE BENOIT: 11 KÖMIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič »Vse gre, da bolje iti ne more,« je dejal grof in vstal. »Ni mi treba še posebej pripominjati, da bodo tarn z vami ravna'i z vso obzirnostjo. Veliki vojvoda je izreden, človek. Velika vojvodka . . .« dvignil je pogled, ». . . velika vojvodka je Rusinja. S tern je, gospod, kar se tiče lepote, vse povedano. Princ Joa- liim je zelo dovzeten za učenje, čeprav morda rnalce pi-eveč počasnega duha. Toda od Nemcev ne smemo zahtevati francoske živahnosti. Na dvoru je, napo- sled, zelo dosti Ijubeznivih moških in prekrasnih žensk. Ali jezdite?v Odkimal sem. »Naučite se. Jezdili boste s Kesslom. On je dovr- žen kavalir . . . Na zajtrk boste prihajali v posla- ništvo . • Tarn imam majhen paviljon, ki je zgra- je po Poiretovih načrtih. Tarn mi boste povedali, Co bo ,kaj novega. Videla sc bova po moji vrnitvi v Lau- tenburg. Čez deset dni, ker boste prišla tja pred me- noj. Pričakujejo vas Cim prej. Ce pojdete pojutriš- njem s vecer ob desetih, pridete V Lautenburg v ne- deljo zjutraj okoli desetih.« »Pripravljen sem,« sem odvrnil. »Dobro. Vdano spomnite veiikega vojvodo name. Njeni Visokosti veliki vojvodki pa položite pretl noge nicje poklone. Ah, moj Bog, kako sem pozabljiv!« Vstal je in vze1 iz listnice zapečaten ovoj. »Gospod Soldau, glavni intendant, mi je naro- Cil, naj vam izročim tole,« je rekel diskretno. »Stroški *a potovaiijc. Potujte srečno. Do skorajšnjcga svi- ^enja! Oprostite, gospa Mazerat. Zdaj bom spet samo vaš/« V Parizu sem riotlej izdajal denar za voz le tedaj, kadar sem šcl na pocitnice, ali pa, kadar sem se vračal z doma, ker je ta izdatek zalitevala moja prt- ljaga. Toda zdäj, ko sem odhajal od go'spoda de Mar- (;aisa, sem vzel voz, da mo je peljal doniov. Tako se mi je mudilo, da bi videl, kaj je v ovoju, ki se g-a nisem upal ocipreti na ulici. Res sem začel Cutiti blagoslov, ki ga nosi obče- vanje z velikani tega sveta. »ProSnja za gospoda vz- gojitelja,« je bilo napisano na papirju, ki je imel na celu žig vojvodske pisarne, »da sprejme plačo za tri mesece in razen tcga še tisoč mark za potne stroš- Jre . . .« Teruu ljubeznivcinu uv!odu je bilo priloženih tri tisoč pet sto mark. Štiri tisoč l'rankov! Imel sem štiri tisoč frankov, jaz, ki sem včeraj prišel v Pariz in nisem vedel, od Cesa bom drugi teden živel. Obisk pri gospodu ThieiTyju mi je bil zelo ne- prijeten. OdloCil sem se, da se ga takoj rešim in da mu reCem, da že jutri zjutraj odpotujem. Dobil sem ga v delovni sobi. »Sodeč po vašem veselem obrazu,« mi je dejal, »bi laliko skiepal, da je šlo vse, kakor ste si želeli. Morda ni bilo prav; da sem vas prestrašil. Kdaj od- idete?« »Jutri,« sem odvrnil. »Potem je to, drago moje dete, vas poslovilni obisk. Kaj naj vain povem? Prepričan sem, da boste vzornd vržili svojo vzgojno n a logo. Spomnite se ve- iikega načela, ki ga je postavil Pascalov oče: Skr- bite, da bo učenec zmeraj opravil več, kakor mu je naložcno! Tega načela ne more uresničevati licejski učitelj, ki se mora prilagoditi povprečni sposobnosti razreda. Toda more in mora se ga držati človek, ki ima k sreči le enega uCenca.« Dal mi je še nekaj nasvetov o knjigali, ki se jih bom moral posluževati, ko se bom pripravljal za piodavanja. Dal mi je tudi svojo »zgodovino nemške književnosti«, ki mi je tain dostikrat, zelo prav piišla. »Ne zahvaljujte se mi,« je dejal, ko sem zamr- mral nekaj besed. >-Morda sc vam bom moral jaz. Rekel sem vam že, da imajo v Lautenburgu krasno knjižnico. Na njej sedi ljulxteumtio njeri upravitelj, profesor Cyril's Beck, 'ki sem ga že srečal na neka- terih kongrosih. Toda naj bo žo kakorkoli, on je učenjak. Prav nič ne dvomom, da boste smeli upo- rabljati knjige'in rokoplse, ki niso v direktni zvezi z oniin velikim delom, z zgodovino teorije o izpre- minjanju kovin, ki jo on piše. Morda vam je razen tega še znano, da sem se odloČil napisati knjigo o obiCajih na h'anoveranskem dvoru proti koncu XVI1. stoletja. Iz kataloga lautenburške vojvodske knjiž- nice, ki s,em ga odkril v Narodni biblioteki, ¦ sem videl, da ima jo tain nekaj zelo važnih dokumentov o tem predmetu. Ko sem se zjutraj od vas poslovil, sem takoj izpisal signature najvažnejših del in zelo bi vam bil hvaležen. če bi jih vi namestu mene pre- giedali. Tu jc seznain. V prvi vrsti omenjam delo »Stattmuttor der Königlichen Häuser Hannover und Preussen«, ki ga je napisala velika vojvodka Ahlde. Izšlo je v Leipzigu leta 1852. V Parizu imamo samo nepopolno drugo i/.dajo. PriporoCam vam tudi knjigo Cramerja in Palmblada, ter delo »Die römische Oc- tavia«, ki ga je napisal Ullrich iz Wolfenbüttla.-« »Žalibog,« je dejal, ko sem skrbno snravil nje- gove zapiske, »žalibog sem pregledal saiii) seznam tiskanih knjig. Lautenbui'ski rokopisi niso ¦inventa- rizirani. Nodoglcdnc uslugo mi boste izkazali, drago moje dete, Ce jih ob priložnosti pregledate. Brez (ivoma boste tarn odkrili neprecenljiva sporočila o neniški ilružbi v XVII. stoletju, ki je bila na zunaj rasinirana, na znotraj pa izredno nasilna in okrut- na.« Stran 4. »Nova Doha« 16. VIII. 1932. žtev. 66. koj odpeljal s kolesom v Šmartna Topolaka jc našel okrog 4. zjutraj, ko jo spal cloma na kozolcu, in ga aretiral. Pri Topolaku je našel osta- nek ukraclenega blaga. Ocvjrka in Topolaka so izročili okrožnemu. s'O- dišču. Lastnik tovarne »Metke« g. Weinberger je šele po aretaciji (obeh dolgopvstnežev izvedel, <1a mu jc bi- )o blago ukradeno. cV veseli ncgametni teknii med old boys Atletikov in celjsko želez- ničarsko godbo je 14. t. m. zmagal Atletik s 5 : 2 (3 : 0). Poročilo bonio cbjavili pHhodnjič, c Markacija na Mrzlico z žalske strani je zelo pomanjkljiva in nujno potrebna «bnovitve. Ti-boveljska po- družniea SPD bi stoi'ila številnini iz- lctnikom veliko uslugo, če bi to za- X ]"":., Gospodarstvo Vsem hmeljarjem! ŽALEC, 14. avgusta. Slovenski hmeljarji so svojemii pridelku zaradi lepega obiranja, pravilnega sušenja, skrbnega sorti- ranja in pravoČasnega basanja pri- borili svetovni ugled, ki bo pripo- mogel, da jim bo ostalo hmeljarstvo tudi v bodo-ce kot vir dohodkov ohra- njeno. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v ;Žalcu vnovič in z vsem povdarkom opozarja vse hmeljarje, da tudi v bo~ doče skrbijo za vestno izvršitev vseh jim danih navodil glede obiranja, .sušenja, sortiranja in basanja hme- Ija. Kredit 300.000 Din, ki je dovoljen za (oi)iranje hmelja, bo izplačevala »Hmeljarna« v Žalcu vsem onim re- flektantom, ki bodo zastavili svoj hniclj v Hmeljarni. Za 1 kg suhega hmelja se bo dajalo 5 Dia preduje- ma. Zastavljeni hmelj mora prodati lastnik vsaj do 15. oktobra t. 1. in vrniti predujem v gotovini. 5 Din torej ni cena za hmelj — ka- kor to nekateri mislijo — temved sa- mo predujem za obiranje. Društveni odbor. Književnost 1 Canknrjeva družba v Ljubljani je pravkar izdala knjigo: Iv. Can- kar: »Hlapec Jernej in njegova pra- vica« v predclavi Ferda Delaka kot kolektivno dramo. — Premijera in repriza delavskega odra in govorne- ga zbora »Svobode« v ljubljanskem opernem gledališču, v celjskem jne- stnem gledališču, 13. avgusta v za- grcbškcin glodališču in 15. avgusta V cast kongl'esistom »Ujedinjenega saveza železnicarjev Jugoslavije« v ppernem gliedališču v Ljubljani je Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din U.ooo ooo'—. Kupuje in pro* daja deviace in valute, Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor» Šoštanj pokazala, da je ta kolektivna dra- ma nekaj veličastnega in da ustre- za no vim stremljenjem gledaiiske UHictno.sti. V . Delakovi predelavi Csnkarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice1« je podan ves pravi Ivan Cankar, je prikazan »Hlapec Jernoj« — delovno ljudstvo vsega :sveta — takšen, kakršen je bil v resnici zamišljen in kakršen je. Vsa kritika v »Jutrü«, »Slov. Narodu«, »Novi Dobi'«, »Svobodi«, «Ženskem svetu«, »Pi'ijatelju«, »Ženi in domu«, v »Delavcu« in drugih listih. je po- hvalila to kolektivno dramo kot ne- navadcn dogodek. Knjiga je lukso- riozno opremljena in ima poleg tek- sta sijajne slike umetnika Ravni- ka,rja. Dobiva se v vseh knjigarnaJi in stane 12 Din. Tudi pri »Cankar- jevi ciružbi-K, Delavska zbornica, I. vhod I. nadstropje se dobi. Knjigo toplo priporočamo. Časopis za zgodovinc in narodo- pisje. V Mariboru je izšel 2. snopič letnika XXVII. »Časopisa za zgodo- vino .in.'liai'Qilütpisje«. z jiaslednjo pe- stro in zanimivo1 Vsebino: A. \Xrani- bret-htsarner — Fr. KovačiČ: »Plani- na in njeni prvi gospodaj-ji«. — Fr. Öijanec: Slikar Andrej Strauss. Do- datek: Seznam del F. M. in J. A. Straussa. — J. Glaser: Doslej neznan zapis Prešernovega soneta o Apelu. — J. Glaser: Literarne predloge in paralele. — J. Mravijak: Iz vuzeniš- ke zgodovine. — Fr. Vatovec: Slobo- dan .lovanovic", Vlada Aleksandra Obrenoviča. — Dr. I. Dornik: Fr. Ra- movš, Dialektološka karta sloven- skega jezika. — F. Bas: Fr Hriber- nik, Mesto Soštanj. — Zgodovinsko društvo v Mariboru. — Muzejsko društvo v Ptuju. — Priloga: Arhiv za zgodovino in narodopisje. — Let- na. naročnina časopisa znaša 50 di- narjev. Franjo Dolžan ac««e4 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoža dela in popravila. — Cene zmerne. —W——B Postrežba točna En solldna ! Telefon it. 245 Ugodna prilika za nakup! Več stavbnih parcel v površfni ä 1000 m2 v neposrednf bližini mesta (Nova vas pod slovenskim pokopališčem) ali posa- mezno ali pa skupaj na prodaj. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Pintarja, Celje, Razlagova ulica 3a. Vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z mešanim blagom. Franc Jakše, Celje, Liubljanska cesta. Stanovanje obstoječ«" i«'2 sobi kuhinje in pritikUn blizu kolodvora se o d d a. Naslov v upravi lista. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novern modernem etektrič- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kralja Petra c. 17. — Pri „Zvonou" Delikatese, specerija, semena. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastopiti je takoj. Oglašujte! Preselitev točilnice Cenj. občinstvu vljudno naznanjamr da sem p r e s e I i I a svojo točilnico v Celju z Glavnega trga St. 9 v Razlagovo ulico št. 8a (Stösslova hiša nasproti Borze dela) Kakbr doslej, se bom tudi v bodoče potrudila, da bom točila sarno prvo- vrstro, pristno, aomače in dalmatinsko vino in to vkljub najboljši kakovosti po najnižji ceni. Piosim vljudno, pre- pričajte se in uverjena sem, da posta- nete stalen odjemalec. Priporočam se za obilen obisk Marija Hočevar poprej Koračirv Majstarejši celjski »inotoJ, ustanovljen leta 1911, Stanovanje na ulico obstoječe iz 1 velike sobe, kuhinje in pritiklin se takoj odda pri g. Gorenjaku,. Celje, Gosposka ul. 28. Najvarneje in najugodneje se nataga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOW TRG O lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, k\ ga viagajo sodišta ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posve^a posebno pažnjo. Za hranilne vloge jamči poleg ?ß mctc4^ still SI z vsem P^emozenjem prcmoženja hranilnice 3C IliCdlU ^CIjC in vso davčno močjo Hranilnica daje poso* jila na zemljl^a po najnižji obrestni mer! Vse prošnje rešuje brezplafno. Urejuje Rado Psinlk. — Odgovoren za Jtonzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. -- Oba v Celju.