64. številka.
Trst, v ponedeljek 20. marca 1900.
Tečaj XXV
..Edinost'* jhftih enkrat na dan. razim nedelj in
praznikov. ob »i. uri zvećer.
Naročnina ZMaftn :
Za wlo leto . ....... kron
za letu.........li _
za r-etrt leta........ 1»
i.i en ni^er........ ± kroni
Naročnino je plačevati naprej. Nh na-roćbe brez priložene naročnine mirm ne ozira.	_
Po tobakaraah v Tr*tu -e prodajejo jn>-•amezne -tevilke po »i -totink <3 nve.i: izven Trsta pa po 8 stotink 4 nv<\)
Telefon	*7«J.
& din ost
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
v «4lB«st1 Je moč!
OgUai
se računajo po vratah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale
niači oeiiui itd. se računajo po pogo>U<i
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništto. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. IJpravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo štv. II. naiistr.
Izdajatelj in < dgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Vprašanje našiti uM zvez.
u.
V sakrio ve, <la vsaki začetek je težaven,
—	»sel > no j>a tedaj, če treba tekmovati ! In to bo v našem slučaju, ker l>odo proti nam nastopala dništva, ki imajo na morju izvir svojemu plovenju. In tudi to je znano. <la se plovenje v pravem pomenu l>esede le iz m o r j a da ]>olagoma uvesti v notranje dežele, na reke, in nasprotno, kar opazujemo v zgodovini* starih plovbenih družeb. Seveda bi utegnil kdo misliti : za nas je t>» vse eno, to nas ne briga, da se le naša domača trgovina povzdigne, da se le naše severne provincije ]>ovspnejo do više produkcije, do većega izvoza, in da dosežejo čim lepši trgovski razvoj . . . To je vse lepo, ali j»omisliti je treba, jmm! kakim vplivom se l>o vršil ta razvoj in komu na korist? In kake ImkIo posledice?! Za notranje dežele ni vse eno, kdo dovaža in odvaža blago?! Glede prevažanja po morju I »i morda in na vse zadnje veljalo to, da je vse jedno, kdo dovafu in odvaža blago, a tudi tu gledajo države vedno, da se njihove družl>e |>olaste novih voznih oziroma plov-benih prog, ker s Tem vedno laglje koristijo domačiji in favorizirajo domačo trgovino. Za plovlio v notranjih deželah pa je to veliko l»olj važno, in takih vodnih cest ne bi smeli -matrati povsem mednarodnimi, kajti tu je inv^tiran kapital le ene države: da-si so te vodne ceste svol>odne in vsem pristopne, je stvar l»olj lokalnega pomena in lokalnega izkoriščanja.
('e jKigledamo dežele, katerih se tičejo v«nlne zveze, ki smo jih omenjali uvodom prvega članka in ki naj bi se sedaj dovršile, vidimo, da so tu interesirane: Češka, Moravska, Slezija, Nižja Avstrijska, Gališka in
—	in sicer v prvi vrsti — Dunaj.
Razun Galicije so vse to industrijalne dežele, ki torej nujno potrebujejo ugodnih zvez. Pa tudi Galicija bi se o tem lahko mnogo povzdignila, sosebno bi dosegla lahko veliko večo trgovino, nego jo ima dan danes. < >b današnjem položaju trgovine je na Visi i večinoma le tranzitna vožnja, mej tem ko s ]>om«>čjo sedanjih zvez ne morejo svojih I natornih zakladov (Kali itd.) ugodno spra-
P O n L I S T K K.
Šestdesetletnica vsenčiMega profesorja ir. Greprija Kreta.
A vkljub svoji visoki službi je ostal — pri nas žal, tako iedki pojav -- kremenit narodnjak. Slovenec odšel je z loškega pogorja, slovenskega čustva si ni dal izruvati v tedanjih jnniemčevalnih šolah, slovensku čustvo si je ohranil kakor vseučiliški profesor. Težko mil je bilo v Gra-lei vsepovsod nastopati kakor odločen Slovenec, a v tem oziru se ni bal nikogar, pred nikomur ni skrival, da je matere slovenske sin. Tistemu ostudnemu ma-liku tujstva, zlasti nemštva, kateremu se uklanja toliko in toliko slovenskih sinov, dosi»ev-ših do častnih služb, tistemu maliku prof. Krek ni nikdar zažigal kadila. V njem imamo
1
vseskozi vzgled neupogljivega s loven-j skega značaja!
Da Im> slika o današnjem slavljencti po- j ]H)lna, omenjati se mora njegovo požrtvo-j valno, 1 j u d om i 1 o ti e 1 o v a n j e, katero i je razvijal preje pri »slovanski podporni zalogi« in sedaj pri »podpornemu društvu za slovenske visokošolee v Gradci«. Z besedami se ne da }»opisati, kar je storil v tem oziru za slovensko akademično mladež, kolikim revežem olajšal njih l>edo, kolikim prijK>mogel, da so dovršili svoje študije. In ako je slav-Ijenec svoj čas naletel pri nekaterih akada-mikih, ki so mu bih dolžni veliko hvalo, na
viti na trg, da bi vspešno tekmovali z drugimi. Stvar je dobro premišljena in preštudirana, da so v predlogu poslanca Rutovskega vzete v pošte v tudi take zveze, ki se ne tičejo le Galicije, ampak gredo po vseh severnih krajih, trgovsko in industrijalno najbolj razvitih, počenši z I^abo pa do Visle. Ta predlog ima tudi nade do uresničenja, ker so prizadeti vplivni krogi bogatih dežela, katerim se odpre nova |>ot preko Nemčije; za državo samo pa, ki ima v tem oziru tedenco merkantilizma, je to ugoden slučaj, da po-1 zornost razburjenih duhov koncentrira na povzdiganje trgovine in izvoza.
To bi bila lepa stran stvari. Ali ima j tudi svojo senčno plat. Pomislimo malce, da na sever mi nismo v direktnem kontaktu, v direktni zvezi z morjem, ki bi nam omogo-! čila, da bi započeli svetovno trgovino. Mi I smo marveč navezani, sosebno o izvozu, na indirektno trgovino z nemškimi (Hambur-škimi) komisijonarji, ki modro in previdno zatajujejo provenijenco blaga iz Avstrije in je često deklarirajo za nemški produkt. O tem nas poučujejo^sta-tistike raznih držav in pa konzularna poročila (Glej : Cons. Nachrichten 1898., Brasi-lien). Seveda je to za moment vse eno, ali gre našo blago v tujino kakor »avstrijsko« ali kakor »nemško«, in je glavno, da le izvažamo ; ali za pozneje čase to ne bo vse eno, sosebno ne gledč industrijalnih izdelkov. Znano je, da trgovina cvete tam, kjer je lega za to: da plovenje vspeva le tam, kjer je voda, da industrija raste le tam, kjer so sredstva. In to vse imajo v Nemčiji!! Posledica temu pa bo lahko ta, da mnogo blaga, ki dandanes izvažamo še mi in ki je deloma nekak specijalni naš "produkt, preide v nemške roke, a ga potem nemški komisijonarji ue bodo naročali več pri nas, ampak doma ! Mi zgubimo torej izvoz, ker nismo skrbeli za direktne zveze, ampak smo odvisni od tujih posredovalcev. Nemci so g ledč Trsta povsem drugačni v tem oziru: oni hočejo tu odtegniti komi s i j o n a I n o trgovino te r d e 1 a t i d i r e k t n o.
So pa tudi nekatere vrste blaga, ki so naša specijaliteta in ki lahko pridejo ob ve-
netaktnost in grdo nehvaležnost, naj ga pomiri zavest, da ve sedanji akademiški zarod drugače ceniti njegove zasluge in da mu je skusil prav s tem večerom, ki mu ga je nocoj priredil, izkazati svojo udanost in iskreno hvaležnost. Slavljenčeve zasluge v tem oziru se pač ne dado lepše označiti nego s častnim imenom, katerega je vzdelo slovensko dijaštvo slavljencu, z imenom namreč : »oče slovenske akademiške mladine«.
Visoko spoštovani slavljenec! Na Vaših prsih se ne bleste zlati križci in svetinje; za tako odločno narodne in neupogljive može kakor ste Vi, nima vlada odlikovanj ; te križce pa častno nadomestujejo odlikovanja, s k a t e i i m i so v e n č a 1 a Vaše znanstvene zasluge razna učena društva in akademije širom slovanskega sveta. — Vaše ime zveni še vedno tako demokratično, kakor ste je prinesli r svojega doma zato pa Vam nadevljemo m« tukaj zbrani in nadevlje Vam ves slovenski narod ime, ki je l>olj dragoceno nego vsi plemenitaški nazivki, i m e značaj nega moža. - - Ne bližamo se Vam danes z dragocenimi darili, prinašamo pa Vam nasproti svojo lj lili e z e n. In tej svoji ljubezni in udanosti do Vas naj damo v tem slovesnem trenotku duška v svojem, in v imenu vsega slovenskega in slovanskega sveta, damo naj duška v iskrenem vskliku: »Nebo Vam daj učakati še dolgo vrsto let, podaljša naj Vaše dni do skrajne meje človeškega življenja v prid slavistike, v
Ijavo. Tako je ogersko žito, ki nam je do-sedaj zagotavljalo konstanten izvoz r ali prav te dni je ogerski minister za trgovino, Hege-dus, rekel v zbornici, da ogersko žito zgublja svoj ogled in ima od leta do leta manj vrednosti glede vsebine, ker premalo gnojijo. Tudi tn preti nevarnost posebno od rumun-ske strani, kjer se je žito zboljšalo. Rumun-skega žita so že prej — po Donavi —mnogo izvažali v Nemčijo, in to blago bi po novih vodnih zvezah dobilo novo bližjo pot. Res je sicer, da bi o cem pridobila kako malenkost tudi naša transitna trgovina, ali naš izvoz v Nemčijo — ki je gledć boljših kvalitet (za mešanje z domačimi slabejimi vrstami) še navezana na nas — se skrči. A eventuvelno bo vsled tega trpel tudi naš direktni izvoz v severne pokrajine, ki gre sedaj direktno po morju, ker bodo Nemci sami mogli prevzeti to trgovino, kakor delajo tako že sedaj z amerikanskim blagom. Znano je, da je Nemčija gledć uvažanja ž i t. a prva država za Angležko. Zato pa izvaža velikanske množine moke. V letu 1896. je n. pr. izvozila v Norvegijo 500.848 met. stotov, amerika pa le 19.698 met. stot. moke. Seveda je bilo to vse nemško blago deloma izdelek iz Ameri-kanskega žita, večinoma pa je bila amerikanska moka z nemško marko, kar pripoznava sam dr. Siewert, tajnik trgovske zbornice v Ljnbecu.
Politični pregled.
TRST, 20. marca 11*00.
Istrska mirovna pogajanja.
Danes so se sestali delegati obeh strank istrskega deželnega zbora v prostorih tukajšnje trgovinske zbornice ter so izdali sledeči komunike : Istrski delegati doželnozborskih klubov večine in manjšine zbrali so se danes ob 11. uri pred-poludne v uradih trgovinske zbornice, da razpravljajo o »modus vivendi«, ki bi se imel uveljaviti o razpravljanju opravil v deželnem zboru. Predsedoval je deželni glavar Dr. Campitelli. Seja, ki je trajala do 1. ure popoludne, dala
čast in |M>nos slovenskega naroda. Na mnoga leta torej! Živeli !« Po slavnostnem govoru bil je častiti slavljenec predmet prisrčnim, burnim ovacijam.
V svojem odgovoru se je prof. Krek ginjen zahvaljeval za toliko ljubezni in iskrene udanosti, kakor se mu ta večer skazuje. Naslikal je žalostno dobo, v kateri se je šolal na ljubljanski gimnaziji, kjer je tedaj igrala naša materinščina tako zaničevano ulogo in kjer so se strastno preganjali tisti dijaki, o katerih je bilo znano, da pišejo v slovenske liste. Slavljenec je pravil kako je prišel v Gradec, kjer je dovršil svoje visokošolske študije in kjer se je na nagovarjanje Miklošiča in ž njegovim priporočilom habilitoval kakor docent za slovansko filologije. Velike zapreke so se mu stavile, preden je dosegel svoj namen. In imel se je še tudi pozneje mnogo, mnogo boriti, preden je pridobil svoji stolici tisti ugled in tiste pripomočke, ki jih imajo stolice družili jezikov. Vendar je vse ovire premagal srečno in konečno tudi dosegel, da se je poleg slovanske stolice na graškem vseučilišču osnovala tudi še posebna stolica za slovenski je ik in slovensko slovstvo. Razvi-deli smo iz njegovega zanimivega govora, da je bila pač trnjeva pot, po kateri je hodil tekom svojega ufiiteljevanja in da je morala pač velika biti njegova moralna moč, da ni podlegel vspričo takih nasprotstev in takih zaprek, kakor so se stavile njemn. — Potem so slavljenca navdušeno pozdravljali zastopniki
je priložnost za obširno izmenja nje nazorov ter bode nadaljevala jutri.
K položaju. Torej se je začelo snovati dalje. Včeraj predpoludne je imel svojo sejo pododsek, kateremu je nalog, da sestavi predloge glede rabe jezikov na avtonomnih oblastih Češke. Brzojavka trdi, da so se sporazumeli gledč vseh točk — izvzemši le dve — ki imajo priti v zakon. Popoludne je imel svojo sejo pododsek sam. Tu je povdarjal ministerski predsednik, da toliko gledč reforme volilnega reda za Češko, kolikor glede rabe jezikov na avtonomnih oblastih je prišlo, če že ne do popolnega sporazumljenja, pa i vsaj do zbliženja idej. Zbok tega se je smeti ' nadejati, da se premagajo tudi druge težkoče, ako želja, da pridemo do miru, potisne v j ozadje strast in ako bodo razprave tako mirne in j stvarne, kakor so bile do sedaj. Po razpravi, ki se je začela na to, so sklenili, da se načrt zakona, j kakor ga je sklenil pododsek o rabi jezikov i na avtonomnih oblastih, predloži v konečno posvetovanje. Plenum oddelka za Češko se je posvetoval danes o volilni preosnovi in o jezikovnem vprašanju na državnih oblastih.
Po teh poročilih bi morali pripoznati, da je spravna konferenca res storila korak na-! prej na potu do cilja. Ali vlada naj se ne I vara in naj se ne udaje nadi, da Cehi poza-I bijo na glavni pogoj, od katerega je zavisen vspeh te spravne akcije. Čehi bodo o sestanku državnega zbora zahtevali zadoščenje za odpravo jezikovnih naredb. Sedaj je za vlado še doba prizanašanja —pravi »Politik« — ali potem bo moral gosp. Korber polagati račune, kako je porabil ta čas. Ko se snide zopet državni zbor, se bo morala vlada odločiti za eno določeno smer. Pred vsem se bo morala otresti straha pred levico. Ze v načrtu jezikovnega zakona bo morala dokazati emancipacijo od nemško-Hberalnih uplivov.
Iz državnega zbora. V sobotni, zadnji seji zbornice poslancev so predlog posl. I Steinerja, da se na državnih železnicah zniža vožnina za premog, izročili železniškemu odseku. Sprejeli so brez debate poročilo davčnega odseka, da se ima sistiranje progresivnega zvišanja davka od stanarine in o°/0 davka od čistih dohodkov stavb v Trstu in okolici po-j daljšati. Zbornica je sprejela tudi zakon o
navzočih slovanskih društev, katerim se je iskreno zahvalil vsakemu posebej. — Dr. Žižek je nazdravil prof. Kreku imenom društva »Naprej« in imenom graške izvenakade-mične podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Dr. B. Ipavec ga je proslavljal kot moža, ki nam je vzgojil dva vrla sina, oba zavedna Slovenca. In tako nam je prehitro potekel večer ob navdušenih govorih in prelepih pesmih pevskega zbora in kvarteta društva »Triglava«. Omeniti moram še tudi lepega števila navdušenih brzojavk, s katerimi so naj-odličnejši slovenski, hrvatski, češki in drugr veljaki pozdravili komers in slavljenca, zlasti nekdanji njegovi učenci. Poleg tega je prejel slavljenec neštevilo pismenih voščil z vseh stranij slovenskega sveta.
S popisom te slavnosti pridružujemo se tudi mi Krekovim čestilcem in mu kličemo ob njegovi šestdesetletnici : na mnogaja ljeta !
Moja prijateljica-
Piše Kopriva.	11
Ali počitnice so hitro minevale in mene je že skrbelo, da bo treba /$pet nazaj v samostan, "Itar je nekoč očetu palo v glavo, da bi bilo mnogo bolje in pametneje, da se kar vsa družina izseli v mesto.
r
Alo! in začelo se,,je prodavati, vse tiste mnoge stvari, katerih je pri vsaki hiši toliko in ki vendar niso ravno neobhodno potrebne, i Vse drugo se je spravilo in zabijalo v velike
}>odporah bednemu prebivalstvu in o oprostitvi pristojbin za posojilo dunajskega mesta v znesku 30 milijonov kron. Potem so nadaljevali razpravo o poročilu obrtnega odseka o izpremembi in dopolnitvi bV in <>0 § obrtnega reda. Posl. Krona\vetter je imenoval predlogo reakcijonarno, zbok česar 1m» glasoval proti isti. Glavnima govornikoma so izvolili : za posl. Wrabetza, proti: posl. Bo-lieima. Razpravo so pretrgali ter je predsednik želel poslancem vesele velikonočne praznike. Železniški minister pl. Wittek je še odgovarjal na interj>elacijo glede nedostatkov na upravi južne železnice, priznaval iste, navajal, kaj se je že storilo, da »e jih odpravi, ter obljubljal, da se lw>de skrbelo za nadaljno zboljšanje razmer na južni železnici.
Dr. Rieger o položaju. Ugledni misi i te lj naroda češkega, dr. Rieger, se je te dni (►ogovarjal s praškim dopisnikom «Pester Llovda o položaju v Avstriji. Z ozirom na svoj govor v gosjKjski zl»ornici je povdarjal, da on ne zahteva, tla bi se kar povrnili k oktoberskemu diplomu, ampak hoče, da se bi-rokratiško-centralistiška ustava spremeni v zmislu avtonomnih in zgodovinskopravnih načel, na katerih je slonel [oktoberski diplom. Nikdo ne more trditi, da je sedanja ustava nedotakljiva, saj niti Nemcem ni prinesla, kar so pričakovali od nje. Ravno v nemškem taboru se množe glasovi za spremembo ustave, v federalističnem zmislu. Dr. Rieger pa je | označil misel na federalizem, ki bi odgovarjal ■ jezikovnim mejam, naravnost za revolucijo- j narno. On hoče federalizem jhj zgodovinskih deželnih mejah. Zastonj bi bilo, ako bi mi hoteli tajiti, da se tu dr. Riegrovo stališče prav močno oddaljuje od našega, kajti, z ozirom na razmere, v katerih živi narod slovenski, moremo pričakovati mi odrešenje in boljše bodočnosti baš od take uredbe, ki se dru. Riegru vidi revolueijonarna : od ideje narodne avtonomije, od ideje, da sleherni narod sam skrbi za svoje kulturne in narodne! potrebe, brez ozira na to, da njega odlomki j bivajo sedaj v različnih administrativnih skupinah, katerih meje so < zgodovinske*.
Pritrditi pa moramo onim izvajanjem dr. Riegra, s katerimi je dokazoval, da veliko-nemška ideja bi postala nevarna tudi za ogersko državo, čim bi enkrat nemška država segala do Hamburga, a zoj»et se moramo upreti meneuju Riegrovemu, s katerim je hotel kaptivirati Madjare, da se namreč no-l>en razsoden {»olitik noče dotikati duvalisti-ške uredl>e države. Ne, mi pravimo ravno J nasprotno: duvalistiška uredba je izvir vsemu zlu, vsem homatijam in vsej ogromni krivici, ki st godi v ol»eh {»olovicah monarhije. — Zadnji velik Riegrov pa je prišel iz srca vseh avstro-ogerskih Slovanov : M i nočemo poštari P r u s i!!
Srbski poslanik v Parizu. Poročilo nekega ruskega lista, da je francoska vlada sklenila, da ne dopusti srbskega poslanika v Parizu toliko časa, dokler ne izide pomilo-, sčenje obsojenim v pravdi o »veleizdajstvu«, ( se od srbske strani označa kakor po[>olnoma izmišljeno. Francoska vlada je novemu po-
slaniku Novakovieu brez obotavijanja dodelila agrement in se isti poda koncem tega meseca na svoje mesto v Pariz.
Tržaške vesti.
Volilni shodi po okoliei. Minolo nedeljo sta bila po inicijativi polit, društva »Edinost« volilna shoda v Trebčah in na Opčinah, v ponedeljek pa na Proeeku in v Barkovljah.
Na shodu v Trebčah je bila udeležba jako lepa. Predsedoval je veleč g. župnik Koželj, ki je pozdravil zborovalce m jih pozival, naj se' na bodočih volitvah pokažejo značajne može. Dr. Rybžtr je v daljšem; govoru risal naše razmere in je še posebno j povdarjal prave vzroke, zakaj mestna gospoda tudi okolici nsiljnjejo svoje kandidate. Potem j se je vnela dolga razprava o nekaterih vprašanjih administrativne nravi. Gospod Cotič j je dokazoval, da okoličani smejo le na naši: strani iskati resničnih prijateljev. Vaški načelnik trebenski, gospod Kralj, je slikal škodo, ki jo trpe okoličani vsled sedanjih bojev in |je zahteval, naj zastopniki okolice skušajo z lepa kaj doseči od mestnih gospodov. Odgovarjal mu je točko za točko gospod dr. Ofcokar ! Rvbar, naglašujč posebno, da mi vsi želimo; složno delovati z Italijani za blagor občine. To željo so kazali vedno tudi naši poslanci,, ki so vsikdar v povsem dostojni obliki izra- j žali svoje želje. Ker je bilo iz govora gospoda načelnika in iz nekaterih drugih opazk zborovalcev razvideti, da je v Trebčah razširjeno krivo menenje, kakor da so naši za- j stopniki krivi, da občina ne plačuje več poljskih čuvajev, je govornik dokazal, da ravno narobe je res, da so ravno naši poslanci, in vzlasti gosp. Ivan Goriup, storil i j vse možne korake, da se popravi t a k r i v i c a : a da je ravno večina mestnega sveta tista, ki noče trositi ni novčiča za okolico. Govornik je zaključil naglašujč, da mi se ne usiljujemo nikomur, da naš namen je jedino ta, da govorimo volilcem od- j krito in iskreno, a volilci naj oddajo potem svoj glas po svoji vesti.
Ko je še gospod Cotič utemeljil in priporočil kandidaturo gos{K>da Ivana Goriupa, dosedanjega zastopnika okolice, je bil shod zaključen. Vendar so volilci še zasebnim potom stavili raznih vprašanj do gospoda dra. Rvbara. Iz Trebič smo se odpeljali na Opčine, kjer smo se združili s tamošnji mi zbo-rovalci.	*	(Pride Še.)
Občinske volitve. V mestu bodo volili dne 27. t. m. za IV., dne 30. in 31. t. m. za III., dne 3. aprila za II. in dne 5. aprila za I. razred. Vsi volilci dol>e na dom glasovnico, legitimacijo in |K> en izvod volilnega imenika. Ako kdo slučajno ne bi dobil, zglasi naj se na statistično anagrafičnem uradu (ulica S. Martiri št. 21, I. n.).
Okolica bo volila dne 8. pr. m. in sicer: I. okraj v šoli v Skednju, II. okraj v šoli pri Lovcu, III. okraj v šoli na Vrdeli, I V. j okraj v šoli v Rojanu, V. okraj v šoli v Trebčah in VI. okraj v šoli na Prošeku. ,
Volitev bo trajala od ll. ure predpoludne do pol ud ne.
Gospodu Hortisn po«l nos. V lisinici uredništva piše »Avantic od zadnje sobote: Ime Skedenj se nahaja v poštnem leksiku od leta 1866 na strani 93. Torej ni novotarija!!
Poštena beseda iz laških ust. »Avanti« od minolega ponedeljka zavrača mladega Al-fierija Rascovicha, ki se je v nekem predavanju grozno navduševal za. idejal človečan-stva in za splošno demokratično idejo, a je hkratu vskliknil: Mi bomo pobijali Slovane kakor povspeševatelje reakcije in klerikalizma. Ta vsklik je v protislovju z humani-! teto. Ako bi bil rekel — pravi »Avanti« —, j da bo pobijal Slovane, v kolikor so reakci-j jonarni, bi bilo drugo, ali kakor jc rekel on, j je krivično, je obrekovanje, kajti med S 1 o-vani je na tisoče pravih in p r e p r i-jčanih svobodoljubov, najvztraj-inejih apostolov svobode in naj odločil ejih povspeševateljev člo veča n s ke ideje. Gospod Alfieri Rascovich 1 naj si zapomni — tako se glasi zaključna apostrofa v »Avanti« —, da ljubezen do lastne domovine in lastnega jezika se ne kaže z sovražtvom do domovine in jezika drugih. Če pa si vi stvar tolmačite drugače, potem nimate več pravice govoriti o civilizaciji, kajti j nikdar ne bo res, da je sovražtvo čednost : človeške omike.
Ne Skedenj. Pišejo nam : V zadnji notici o pristojbinah, ki jih morajo plačevati pismonoši pošte škedenjske, treba popolniti, da to velja za Sv. Marijo M. Spodnjo, ki spada v področje te pošte, ker v samem Skednju so toliko srečni, da so prosti plačevanja. Toliko v pojasnilo.
Prejšnji.
Na delu sta ponesrečila brata Alojzij in Ivan Vornial iz ulice Veltro št. 270. Barvala sta zunanjo plat parnika «Gisela», vrv se je utrgala in pala sta osem metrov globoko ter se o tem težko poškodovala. Ponesrečenca so spravili v bolnišnico.
Nerodna stava. Včeraj je iskal na rešilni postaji pomoči mož, ki je tožd, da ga trga v trebuhu. Mož je bil v neki krčmi zaužil za stavo več jajc z lupinami vred.
Dve stari Amaeonki — ena šteje 70 let, druga pa 74 — sta se včeraj sprli na lesnem trgu ter se začeli pretepati. Redarji so preprečili prelivanje dragocene krvi ter obe spravili na policijo, kjer so jima prisodili po 6 nr zapora, da se ohladita.
Pretorija v ulici Tisor. Pol. oficijal 1 Schabl je v soboto večer na južni železnici ustavil 15-letnega Riharda Rudolfa iz \Valt-dorfa na Saksonskem, ki je bil svojemu gospodarju vzel veči znesek, da potuje z njim v južno Afriko. Pripeljal se je čez Prago in Dunaj v Trst, kjer so mu konfiscirali 3t> gl.
—	ostanek potnine — in najnovejši zemljevid transvaalski. To je že osmi prijatelj Boercev,
: ki ga je ustavil imenovani oficijal.
Zarobljeno — najdeno. Pri Sv. Andreju je neki redar našel sivo pobarvan vozič z dvemi kolesi ter ga shranil na inspektoratu v ' Kjarboli spodnji. — Na komisarijatu pri Sv. Jakobu so shranjeni ključi, ki jih je nekdo našel na cesti.
Mrtveci prijavljeni dne 17. t. m. : Maruši«? Marija 2 l/i 1., ul. Industria o. — Biekar Josip, 25 L, S. M. M. Spodnja 169.
—	Mosetti Marcel, 1 in pol L, ul. Salice 13.
—	Antonv Angel, 88 L, ul. Eremo 147. — Novak Ivan, 66 I., ul. Molino a Vento 58.
—	Mohar Alojzija, 77 1., S. Sobota 386. — Matulič Matej, Hl 1., ul. Olmo 9. — C'omelli Ana, 83 L, ul. Scorziera 4. — Prelc Marija, 80 1., Stara mitnica 20. — Stroncelj Marija,
3	L, Kolonija 285. — Pellegrini Irma, 2 1., ul. del Sale 2. — Trombetti Karolina, 641., ul. Acquedotto 32. — Devetak Karol, 14 d., zagata Torre 1. — Kompara Viktorija, 2 m., zagata Buso 3. — Ivančič Josipi na, 88 I., ul. Fabio Severo — Wimmel Herman, 76
I.,	ul. Carradori 6. — Levi Mozes, 45 1., ul. Aeijuedotto 36. — Kovačič Romiida l 1., u L Coroneo 5.
V bolnišnici: Kalin Marija, 68 l. — Skrl Ivana, 21 1. — Trnsovie Neža, 72 1.
—	Rossi Katarina, 47 I. — Malek Fran 32 L, Mestron Marija, 70 1. — Favetta Ivan,
4	ure.
Vremenski vest nI k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 8.8, ob 2. uri popoludne
II.7	C. —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 755.6
—	Danes plima ob 10.30 predp. in ob 10.6 pop. — Danes oseka ob 4.58 predp. in ob 5.18 pop.
; Vesti iz ostale Primorske.
X V T o 1 m i n u je umrl tamošnji c. k. notar Ivan P r e m r o v pl. P remerstein v visoki dobi 90 let. Pokojnik je bil vitez Fran Josipovega reda. P. v. m. !
X I Opatije. Imenik gostov z dne 18. t. m. izkazuje 4397 strank s 7500 osebami. Od 8. do 15. t. m. se je prišlo na novo zdravit 435 oseb: 15. t. m. je bilo v Opatiji 1907 gostov, med njimi veliki vojvoda Friderik Badenski sč soprogo.
X Romanje? Pod tem naslovom nam pišejo : Dne 19. t. m., to je na Sv. Jožefa dan, sem porabil priliko, ter sem šel v družbi še enega prijatelja, da si ogledam starodavno romarsko svečanost v Rirmanjih. Od Trsta smo jo krenili po Rocolu na katinarsko cesto, ; po kateri je vse mrgolelo — tržaških poba-linov malih in velikih, ki so med potoma uganjali razne neumnosti in hudobije! () revežih, ki neprestano upijejo prose milodar«»v, ne bom govoril, ker je to v navadi na vseh takih slavnostih. Omeniti pa moram, da so nekateri — ko se nekoliko napijejo — preveč nadležni! V Ricmanjih je bilo toliko ljudstva, da ni bilo mogoče ne naprej in ne nazaj ! Trikrat smo poskušali priti d«> cerkve, ali — ni se dalo, ker je bilo vse natlačeno notri in daleč naokrog. Ogledali smo si «trg kjer smo videli raznih lepih — svetlih reči! Mestnih sleparjev je bilo vse polno, ki so sleparili ljudstvo ali očitno, ali zakotno! Nič manj nego na treh krajih sem opazil, kako so igrali najnevarnejšo igro, takozvani «bušo-loto*>, in to brez vsakega strahu ! Koliko goldinarčkov so ti sleparji odnesli revnemu in nezavednemu ljudstvu! Vem, da orožništvo ne more paziti na vse te in enake sleparije, ali na to bi morala vendar paziti občina, oziroma njeni funkcijonarji. Kletvin, ki niso v navadi med Slovani, je bilo slišati toliko iz ust nesramnežev, ki prihajajo tja, da le one-češčajo to priliko, da si moral m izliti, da si kje v kaki Kalabriji, ne pa na cerkveni slav-nosti, kar pa me ni najmanje iznenadilo, saj se je nesnagam videlo na obrazu, da so prišli v Ricmanje le: ali da kaj ukradejo, ali da se ga (in to v najboljšem slučaju) prav pošteno nalezejo!
Ko smo bili tako srečni, da smo vdobili toliko prostora, da smo si nekoliko privezali dušo in ko je moj prijatelj obdelal nekega kmeta, ki je imel zalegine užigalice, ter p«>-tem, ko se je kmet opravičil, da ne zna čitati in da ni vedel, kaj so mu v Trstu dali, ko je vprašal užigalic, snio obiskali še od-tlelek «Kolašev», ki so zapeli par komadov, in potem sva s prijateljem krenila na žavelj-sko cesto, kjer smo imeli priliko opazovati sati j 2000-letue avite kolture!
O«! mitnice pa tlo Kodričevega posestva, ! smo videli ležati na cesti ali ob cesti nič manj. nego osem pijanih — otrok!! Nekateri krvavi in blatni od nog do glave, «lrugi ležeči na travi, vsi pa bledi in prepadeni! Najsta-| rejši ni imel ni 18 let, najmlajši pa gotovo | ne 12 let! !
Skantlal je to, grozen škandal ! Stražarji so obiskali te sinove 2000-letne kulture, ali kaj naj ukrenejo pri tolikem številu ? ! Pustiti so jih morali in stisniti z rameni ! Tu, tu bi 1 bilo potrebnega in poštenega dela za mestni magistrat! Vsekako bi trebalo kaj ukreniti, ter kaznovati tako nesnago vsaj drugim v svarilo. ObrnivSi hrbet tem gnusnim prizorom sva krenila s prijateljem v društveno krčmo pri Sv. Ani, kjer so nama prav bratski po-i stregli z izvrstno kapljico. Tako sva završila ta mali ali vsekako poučni izletič.
X Občinske volitve v Umagu. Pišejo nam : Pred bitko ste obe stranki imeli upanje do zmage. Ali precej že prvi dan se je začelt> slabo obračati za novo Apollonijevo stranko. Tretji razred je volil cela dva dneva. Materado so so si znali «le Franceschi in prijatelji takrat pridobiti s tem, da so izbacnili vse dosedanje odbornike matera«Iske in na njih mesto postavili nove >kim«>vce«, kakor so Materadčani na shodu tlue 7. januvarja t. 1. zahtevali. Toliko so morali de Franceschiji odjenjati, kajti ako bi bili le hoteli imeti stare odbornike, ki so bili zvesti in vneti iz-vrševatelji njihove \oIje, bi bila Materada volila z Apollonijem. — Tako se je Materada iznebila onih odbornikov, ki so jej napravili italijansk«* šolo, vrgli spomenik s slovenskim napisom s pokopališča, obzidali vrt učiteljev, a ne da bi bili dali tudi kaj za nove zvonove in za bodoči zvonik. Cerkveno oskrbništvo je namreč preskrbelo 3 lepe nove zvonove od 1730 k. teže, prej so imeli 2 stara zvončiča od skupne teže 134 k. Da se novi zvonovi postavijo, je trebalo provizo-
zaboje. Oče je bil ves vesel in zadovoljen & vseh teh opravilih. Zadnji večer je priredil v vaški gostilni veliko »slovo-jemanje« — ilrugi dan pa je imel velikanskega fizičnega in mo-ral/čnega mačka.
Zadnji dan tudi za-m«. bil brez nesreč in težav. Moja birmska botra mi je bila ftodarila lepo teranordečo obleko iz flanele in z črnimi žametastimi naši vi. Mati je tlovo-'ila, da sem oblekla to obleko za ]>ot, da bi me ne zeblo. Voz z vs«> našo robo je že stal preti hiš<> čisto naložen in uprežen. Tudi sosed Striček je že prišel s konji in »kt>čijo« —, ki je bila, nota bene, čisto ponižen koleselj, — ko me je mati še enkrat poslala k gostilničarju, da še nekaj kupim. No, bilo je prej več dni deževno vreme, blata in mlak se ni manjkalo in jaz kakor nalašč sem cmoknila v največjo lužo sredi ceste. Legla sem st notri, kakor otrok v zibel, bila sem mokra in blatna prav do kože. Z razprostrtimi mkami in stegnjenimi prsti sem stala sredi ceste, vaško blato pa se je zadovoljno cedilo p«i meni navzdol.
Joj, ali sem bila takrat tepena ! Bogme, čuda ni bilo! Naš odhod se je zakasnil za del>elo ur«>. Morali so vzeti zaboj z voza in me čisto preobleči in umiti. Se lase sem imela blatne.
Naposled je vendar vsa naša družina sedela v vozu. Jaz sem bila sredi med očetom in materjo. Mati je držala mojega najmlajšega brata na kolenih, oče pa dri&ega.
i Radi dollega časa sta se vso pot prepirala, brata sta se jokala in jaz se tudi nisem mogla tako hitro potolažiti nad izprijeno obleko in ! po neštevilnih bunkab, ki sem jih prejela. I Razven tega sem čisto stisnjeno sedela med i s ta riše ma, ki naposled prisili do zaključka, da sem vsega prepira in neprijetne vožnje kriva le jaz. Zdaj sem dobila sunek «>d desne, zdaj brco od leve — prav žalostna pot.
In tako je šlo do železni«^ in še dalje v kupeju. Ljudje so nas ogledovali ^ surovo, vsiljivo radovednostjo in mene je bilo sram, ker sta se oče in mati neprenehoma vsa raz-srjena in razburjena obsipavala z zmerjanjem in psovkami.
Naš prihod v mesto je bil do cela ne-i vesel.
Oče je odšel takoj v gostilno, da se po vsej jezi jnalo pomiri in okrepča, mati pa nas je trakti rala s pestmi, da smo vsi zastra-: šeni bojazljivo stali v kotih praznega, pustega j stanovanja, v katero so postre£e^ki nosili i našo robo.
Pozneje je prišel oče nekoliko vinjen iz krčme in takoj sta bila	z materjo v ]
krepit.
Postreič^ki so se smejali in zbijali surove I šale — bil je grd, oduren prizor.
Ko smo ostali sami, je bilo še hujie. Oče in mati sta kričala in klela, pretila si s stoli in razmetavala hišno opravo, da smo se mi otroci tresli strahu.
(Pride še.)
rlčne naprave. Vseskupaj je st*do blizo .ri(XKJ gl. V to svrho ni bilo novčiča od onih	ali
10.000 gl., katere so vzeli prejšnji odborniki na posodo za novo šolo in razširjenje pokopališča, da-si je bilo obečano pred cerkvijo, tla se od tega |>osojila da tudi za zvonove in zvonik. I)a, celo tedaj, ko so novi zvonovi došli v Materado in se je vse čudilo njihovi lepoti in velikosti, je eden onih odbornikov šuntal ljudi, da se imajo zvonovi nazaj jm»slati, ker da so preveliki. Ali naj se (»ovrnemo k volitvam. Tudi brez Ma-terade stvar za Apollonija še ne bi bila zgubljena : zgubljena je bila še le potem, ko je njegov svak, ki je tudi vplivna oseba, ob za-, četku volitev (proti dani besedi) potegnil z de Fr. Žnjim sta šla okolica umaška in Kras. j Vrhu tega s< bili rekurzi Apollonijevi od-j biti, in }>ooblaščenja njegovi stranki v prilog večinoma uničena. A na oni drugi strani je j bilo vse gladko in le}>o. S takimi sredstvi ubijajo ne le Hrvate, ampak tudi pravega in poštenega Italijana, kakor je dr. Apollonio. Njega stranka je propadla v vseh razredih. Mesto Umag je stalo trdno, na strani Apollonija.
Torej tudi o teh volitvah smo videli na svojo veliko žalost, kako se ljudstvo daje podkupiti, da ne moremo nikomur nič zaupati in da italijanski gospodi so dobri tudi Hrvatje, kedar gre za njihove privilegije in koristi, kajti sv. Lovreč in Materada, ki šlejeta po 900 duš, sta tako čisti hrvatski podobčini, da ne bi delali prav nič sramote, ako bi ju postavili notri sredi Hrvatske same.
Portn^mlei pomnožujejo garnizlje na transvaalski meji.
LONDON 20. (K. B.) >Times« javljajo iz Ix>renzo - Manjueza : Prošlo noč je poslala portugalska oblast na mejo južno - afriške republike oddelek pešcev, da pomnože ta-mošnjo garnizijo.
Razoroženje OHvierjeve čete. — Vojni svet.
LONDON 20. (K. B.) »Dailv Cronicle« javlja iz Bloenfonteina z dne 17. t. m., da so odposlali konjenico, ki bi naj razorožila Olivierjevo poveljstvo. V Kroonstadtu zl»o-ruje boerski vojni svčt.
Trgovina in promet
Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtne registrovane zadruge v Goriei" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec februar 1900.
1.	Število zadružnikov dne 1. febr. 1900	1475 Naraslo tekom meseca za 27 Padlo tekom meseca za 5 Število zadružnikov dne 1. marca
znašalo je	1497
2.	Število deležev dne 1. febr.	2t<iit> Priraslo deležev tekom meseca	51 Odpadlo „ _	0 Število deležev dne 1. marca znašalo je	2928
ii. Svota vplačanih deležev do 1. febr
kron.. 235720-74 n	.. tekom meseca 12Q51'66
„ izplačanih	„ ., „_592-—
Svota vplarenih deležev 1. marca kron 247180-40 Svota podpisanih deležev po <f00 K. dne 1. marca.	„ 8tt580Q-—
4.Predujmovje	bilo izplačanih 1. febr.	606169*16 Priraslo tekom meseca r 27459-90 Odplačalo se je „ „ 19424 28
Stanje predujmov dne 1. marca. kron 614204-78
5.	Dopolnilni zaklad znašal je 1. febr. n 51027-35 Tekom meseca doplačalo se je	- 3197"—
Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. marca.	kron 54224 35
6.	Do konca meseca prosilo je 1423 prositeljev za
predujme v znesku	r.
Dovolilo se je vznesku	„ Izplačalo B n
7.	Hranilne vloge znašale so 1. febr.	„ 269423 31 Vložilo seje tekom meseca	- 17432 07
| Izplačalo n „ n	28123-2S
Stanje hranilnih vlog dne 1. kron	258732 Pij v — knjižicah povprek po — kron — vin.
! 8 Gotovine v blagajnici 1. febr. kron	8639 47
Svota prejemkov tekom meseca „	82297*17
Svota izdatkov tekom meseca n	86798*03
Saldo v blagajnici dne 1. marca, kron	4138-61
9. Denarnega prometa blagajnice
meseca februarja	kron 169095 2(
Rezervni zaklad — kron — vin. je založen
Hranilne vloge se obrestujejo po 4V-*/« Lastna glavnica v vplačanih deležih K. 247180*4£ Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K. 258732-08 Razmerje 24: 25:
Predujmi vračajo se v enem ali večtedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru — Seja ravnateljstva je vsak ponedeljek ob 6. uri zvečer.
Tedensko tržno poročilo.
Kolonijalno blago. Kava. Prošli teden se je Brazil glede svojih zahtev o ponudbah na poskušnjo nekoliko približal cenam na potrošnih trgih. Iz Santosa javljajo, da se dovaža jako malo blaga ter da se položaj bržkone tudi ne spremeni tako kmalu. Na merodajnih trgih so bile koncem tedna cene malone nespremenjene. Na našem trgu j« vladal mir, kupčija je bila omejena, cen« so postale ugodnejše za kupce. S trga se je vzelo 1000 vreč Santos Choise po 4£ K in 500 dto od navadne do fine kave pt 46 do 53 K od 50 kg. — Na skladiščit je 14.675 q kave. Sladkor. Položaj glede sladkorja je bil tudi pretečeni teden malone nespremenjen, ne le na inozemskih nego tudi na našem trgu: cene so bile malone iste. Kupžija omejena. ! Dne 16. t. m. smo beležili naslednje cene: ! Centrifugalni pilč . . . 26. V4—27. V, K
j Melis-Pilč......2T.3/*— 28. „
Concasse.......27.s/4—2S.l/g „
! V klobukih po 1.80—2 kg. 30.— ; V kockah ....... 29.4/s—31.—
Vse za gotovo blago v transiDi, vožnine prosto v Trstu s skontom 2°/0. Za naročbe marc-julij : Centrifugalni pite . - . 271/,—28.— K
Melispilč......28%—28.7* „
Iz notranjosti je prispelo od 9. do 15 t. m. z železnico: 42.400 <i (proti 51.100 q v isti dobi minolega leta). Zaloga je znašala dne 14. t. m. 194.800 q, med tem
190.383 q v skladiščih (proti 140.500 in 138.223 i{ v isti dobi m. 1.) Cerealije. Trg miren, nespremenjen. Prodalo se je 300 q. turščice iz Ogerskc po 12.20 K. in 400 q iz Levante po 10.80 K. V zalogi je 736 q pšenice, 3216 q turščice in 300 q ovsa. Bombaž. Tr g stalno trden a brez kupčije. Južno sadje. Trg za pomaranče slabši. Za-
htevanje po limonah živahno. Mandelji. Na položaj je vplivala vest, da je
slab izgled za prihodnji pridelek. Les. Malo kupčije o stalnih cenah. Olje oljkino. Trg slab. Prodalo se 300 q grškega in levantinskega po 75 do 77 K od q.
Razglas.
Vsled odredbe e. kr. trgovinskega mi-nisterstva se smejo poštne, brzojavne in telefonske vrednotice prejšnje izdaje, ki se bodo še po minolem mesecu sušcu 1900 nahajale v posesti občinstva, uporabljati v poštem prometu dalje do uštetega 30. kimovca 1900.: izvzete pa so časniške dostavljavne znamke, golice za poštne naloge, poštne spremnice, poštne nakaznice in poštne spremnice s po-vzetno nakaznico za lu- in inozemski promet: slednjič so izvzete te golice za brzojavke, ki se oddajajo proti kasnejemu obračunjanju dotičnih pristojbin.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 20. Pšenica za oktober K 7.76 do 7.77. Pšenica za april K. 7.54 do 7*55 Rž za oktober K. 6*59 do 6-60. Kž za april K. 6*35 do 6-36 Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 5*34 do 5*35. Oves za oktober K. —*— do Oves za april K. 4 93 do 4.94
Pšenica : ponudbe z-idostne, povpraševanje zmerno, mirno Prodaja: 20.000 met. stot. obdržano. Vreme: lepo.
Hamburg 20. Trg za kavo. Santos good average za mare 36.25 za maj 36.75, za september. 3750 za december 38 25 Denar.
Havre 20. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 44.50, za juli 50 k. frankov 45.25.
Dunajska borza dne 20. marca..
včeraj.	ilanes
Državni dolg v papirju	9930	9930
„ v srebru	99.10	9910
Avstrijska renta v zlatu	98.10	98-05
„ kronah 4°/0	99.50	99*50
Kreditne akcije . . .	235.25	234 80
London 10 Lsr. . . .	242.75	242*80
20 mark..........23.67	23*68
Napoleoni.....19.27	19-29
100 italijanskih lir . .	90.20	90*20
Cekini......11.37	11*37
Vesti iz Kranjske.
*	Šentjanžkega premoga (Dolenjsko) se je v mesecu februvarju proizvelo in razposlalo 880.600 kg.
*	H 1 e š k i »C u r k o m i t č« je izdal nov prospekt in sicer ne samo v nemškem, temveč tudi v slovenskem jeziku. Čudno pa je, da »Prospekt« govori o >I)ežmanovi koči«, j Marije Terezije k;;či«, »Ferdinandovi koči« in drugih delih Slovencem neprijaznega nem-ško-avstr. plan. društva*, a o delih vrlega našega »Slov. jdaninskega društva«, kakor so: iTriglavska koča , Vodnikova koča«,
Aljaževa koča , »Aljažev stolp« na »Tri-, glavu, »Orožnova koča« na Crni prsti itd. — o vsem tem »Prospekt« ne črhne besedice. Tako preziranje domačega slovenskega planinskega društva, čegar neumorno delovanje za povzdigo turistike in prometa zasluži naj-večega priznanja in ki tudi uživa najtoplejše i simpatije pri tujcih — tako preziranje ni le | samo netaktnost, ampak tudi drznost in oholost. Tako delajo oni z nami mej nami in proti nam! In mi*.' No, mi ostajamo — mi!
i _
Razne vesti.
Razdejana legenda. Požar, ki je uničil j Theater fran«;ais v Parizu, je napravil tudi konec neki legendi, ki se je jako zvesto ohranjevala. Po nekih starih vesteh je bil namreč zvonec na Moliererovi hiši, ki se ga > je v porabljalo «» igri : Heruani«, oni isti zvonec, s katerim se je leta 1572., v noči 24. avgusta, torej v tužno proslavljeni Jerneje v i noči , dalo znamenje za umori te v Hugeno-tov. Ko so pa v nedeljo ta rvonec sneli pred pretečo nevarnostjo zrušenja, našlo se je na njem vdolblen datum »1761«. Zvouec je torej videl le revolucijo, ni pa, kakor .se je mislilo, i znameniti hugonotski zvonec.
Ponesrečen delavski vlak.. Iz Kolonje! poročajo, da je dne 15. t. m. skočil s tira vlak na neki progi, ki je privatna last. Dva delavca, ki sta prišla |w>d stroj, sta takoj umrla, trije delavci so umrli inej|K»toma, in pet drugih delavcev je bilo deloma težko, deloma lahko poškodovanih. Vzrok nezg-ode še ni znan in se je uvela preiskava.
Časten meć generalu Cronjeju. Izdelanje častnega meča za generala ('ronjeja, za katerega je že došlo : Intransigeant -u v Parizu okoli 15.00(1 frankov na snbskripcijah. so poverili kiparju in graveurju Lucienu Pallezu. Načrt za ta umotvor je že Izvršen. Držaj bo vpodobljen iz Hura, ki z svojima žilavima rokama drži za vrat angležkega leoparda; život živali vpodobljuje zgornjo vzbočenost na držaju s tacami pa je zapleten v bursko zastavo, iz katere sestoji roč. Barve trans-valske zastave IkkIo natančno izvedene v emailu in dragocenih kamenih in sicer bodo rudečo barvo tvorili rubini, l>elo barvo diamanti, a satiri tnodro.
Cesaričina-udova Štefanija. » VVieuer Zei-tung« dne 18. t. m. je prinesla sledečo oficijelno vest: Njena cesarska in kraljeva Vis. cesaričina-udova Štefanija, [se je vsled dovoljenja Njegovega cesarskega in kraljevo apostolskega Veličanstva, kakor najvišjega glavarja družine, zaročila z grofom Elemerjem Lonvav-jem, lastnikom posestev v Nagv Lo-nvavu in Vasaros NiCmćnvju, cesarskim in kraljevim komorni kom in dednim členom magnatske zbornice v državnem zboru oger-skem. — Tudi ogerski uradni list je priobčil v nedeljo jednako primerno uradno poročilo o zaroki cesaricine-udove Štefanije.
Domobranske vaje v orožju vršile se bodo letos v treh periodah : prve se prično koncem maja, druge sredi junija in zadnje sredi avgusta.
Sredstvo proti tuberkulozi. Zadnja številka francoskega lista »Revue des Revues> prinaša članek, glasom katerega sta doktorja Charles Richet in Hericourt našla sredstvo proti tuberkulozi in sicer v soku ali serumu, katerega treba iztisniti iz govejega mesa. Glasom nadaljnih vesti pa ta serum prav za pravni lek proti tuberkulozi, ampak le krepko živilo za dotične bolnike.
Loterijske številke izžrebane dne 17. t. m::
Dunaj	55 53 17 64 22.
Gradec	59 14 31 28 61.
Brzojavna poročila.
Deželni zbori.
DUNAJ 19. (K. B.) Jutranja »Wiener Zeitungc priobči sklicanje deželnih zborov, in sicer nižeavstrijskega na dan 27. t. m., goriškega 2. aprili'., in ostalih, r a z v e n isterskega in tržaškega, na 26. tega mesaca.
Nesreča na Donavi.
KALOČA 20. (K. B.) Petindvajset kmečkih ljudi se je potopilo v Donavi. Vračali so se iz sejma domov, a o prevozu Čez reko se je prekucnil čoln.
Stavke.
MOST 20. (K. B.) Na vseh rudnikih delajo.
FALKNOV 20. (K. B.) Štraj kujoči h delavcev je 3900, na delu pa 2100. Položaj je nespremenjen, ker se priobči spravljivi sklep delodajalcev še le danes.
PRAGA 19* (K. B.( V enem češkem štrajkovnem okraju delajo malone polnt>-številno.
TOPLICE 18. (K. B.) V posebni izdaji tak. delavskega lista pozivajo osrednji štraj-kovni odbori in rudniške komisije štrajkujoče delavce na Dunaju in v Pragi, naj začnejo jutri delati.
TOPLICE 19. (K. B.) V okrajih Toplice, Ousti in Honoontov dela 55°/0 delavcev. Ostali so prijavili, da začnejo jutri delati.
FALKNOV 18. (K. B.) Položaj je nespremenjen. Včeraj so naložili 238 vagonov premoga. Vrši se pogajanje o prošnji rudarjev do lastnikov rudnikov, da začnejo zopet delati.
NYRANY 19. (K. B.) Stavka je končana. Vsi delavci so začeli danes delat:. V rudnikih zapadno-češkega rudniškega društva je še izostalo nekoliko delavcev, ki pa pridejo jutri ali te dni na delo.
MOST 19. (K. B.) Noč je bila mirna. Za jutri je prijavilo mnogo delavcev na delo. Včeraj so proizveli 509 vagonov premoga; 6 so jih naložili v skladišču.
OPAVA 19. (K. B.) Položaj še ni jasen, ker odgovor lastnikov rudnikov o prošnji delavcev, da se jih «opet vse sprejme na delo še ni dospel. Jutri bosta tukaj dva delavska shoda.
OPAVA 19. (K. B.) Ljudski shod v Mor. Ostro vi je sklenil soglasno, da pod pogoji, katere je naznanil štrajkovni odbor, ne pojdejo na delo.
Vojna, v juni Afriki. Mesto Mafeklng še ni osvobojeno.
PRETORIJA 18. (K. B.) Glasom uradnih vesti obleganje Mafekinga še traja ter mesto še ni osvobojeno. Boerei še ne pojdejo na otok sv. Helene.
CAPSTADT 18. (K. B.) Konjenica iz Kimberleva, namenjena, da osvobodi Mafe-king, je dospela v bližino Waa rento na. — Prevoz ujetih Boercev na otok sv. Helene so odložili, ker je zliolelo 70 mož. Med ujetimi Boerei razsajajo nalezljive bolezni.
Vabilo na naročbo.
S 1. marcem 1900 smo odprli nov« na-roebo na »Edinost«, katera stane:
v Trstu (na dom pošiljana) in za vse Avstro-Ogersko:
34 kron za vse leto, 12 - „ pol leta, 6 „ „ četrt leta, Ž kroni na mesec;
za zunaj ne deželi:
34» kron za vse leto.
za pol, četrt leta in na inesec pa ra-zmerno.
Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči »Edinost« na tamošnji pošti, dobi jo za 18 kron; to pa vsled tega, ker nam ni treba lista frankirati (5 stot. za vsako številko), marveč dot'čni naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža.
Posamične številke lista se prodajajo v Trstu v mnogih tobakarnah po 6 stotink (3 kr.), v Gorici pa po S stotink (4 kr.)
List se zamore z vsakim dnem naročiti.
One naročnike pa, ki so zaostali s plačilom naročnine, ulj udno prosimo, da nemudoma store svojo dolžnost.
Uprava „Edinosti"
v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr.
Proti kašlj u,
grlobolu, briparosti, npadaiijn glasu, latam itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-•ikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v skatljicah v Prendiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Pozor na ta užig na zamašku
T T T
Mala oznanila.
1 to rubriko prinosimo oznin."!-. po najnižjih cenah. Za enkratno inercijo se pL»«'-n po 1 nvč. za l*-:scdo : za večkratno inaercijo pa se cena piemirno /niža. Ojdasi za i vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld- ter se plačujejo v »Vtrtletnib antieipatnih obrokih. Najmanja objava nvč.
Zaloira likerjev v sodri h in buteljkah.
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
ulica Acquedotto H 11 Zaloga vsakovrstnih
Pirih Ivan
Kreme.
ulica Media št. 3-, toči črna in bela vina in pivo prve vrste
kuhinj« izvrstna, cene zmerne.
I nT i P llirii Androna S. Lorenzo (za ma-HJfclv Jlil IJ ^trutom i. Zaloga pristnega
dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od litrov naprej. Na zahtevan je se pošilja na dom in
na deželo.
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici Ireneo št. 2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo v^aki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rehar Peter
ulica Riborgo št. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladeiearne.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20. pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Ivan Pahor
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičamo3 krat na dan svež kruli. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno lino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenj. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni »Conimercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in innogo drugih časnikov.
Zalo?* doir in sodarski mojster.
Abram Fran	2
■ ■	yrgovec z dogami in so-
•larski mojster. izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Trgovci.
Fran Hitty
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje He pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Oate-rina štev. 9. priporoča svojo zalogo kolouijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Osi je in drva.
idici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro pre-
Muha Josip
skrbljeno zal.vgo "gljs. in razuega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Mlin na par.
Valentin Skočir £•«
kjer melje vsakovrstne tur>čene m< ke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blajra se jamči.
Pod oce vanje jezikov.
Ilir03 Ha+iralsQ v u,ic' Valdirivo št. 17
JUI Ud rValllIKd. J nads poduCuje doma
ali zunaj francoski. nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
Civilni in vojaški krojač.
C. kr. Dnviligirani krtji 41
Ysafcemn koj raiiim krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 I. n
inia izl»orno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščeno sveče.
I K AflQP svečar v Gorici ulica Sv. Antona 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnesra voska. Za pristnost jamči s 2<MU» k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbni št vom ter stavnemu občinstvu.
Voščilo (bik>) in usnje.
Glavno zalogo
voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaij e ima Ivan D r u f o v k a v t-J o-rici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršb.
Pohištvo i n ineklji.
Novoporočenci pozor!
Velika j zaloga j
vsakovrstnega pohištva, mebljev. okviijev, ogledal J stoik* za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako- i vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. '
.intoti Bresčak, gorica. Gosposke ulice stf. 14.
Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.	'
Zahvala.
(rloboko ganjeni izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nam izraženo sožalje ob smrti našega nepozabnega očeta g.
Luke Bekar
posebno pa še preč. g. dekanu Matiji Sila v Tomaju, ki je dražega nam ranjcega večkrat tolaži 1 in prev i del, če. duhovščini za spremstvo, čč. cerkvenim oskrbništvom v Dutovijali, Tomaju in Križu za prostovoljno zvonjenje ob memohodu sprevoda, čisl. šolskemu vodstvu, gg. pevcem za ganljivo petje in slednjič vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
V Skopem, 18. marca 1900.
Žalujoči ostali.
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-logna št. 2. I. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov: teorija, glasovir, petje, vse tamburaike instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (contrabas) Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspeSni in točni poduk jamčim. — Priporočujć se za obilno udeležbo beležim	udani
Hrabrost a v Vo^rič
Tržaška posojilnica in hranilnic
jezistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, X. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne ulogre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4%. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1 ,°/0, na menjico po <i0'o na zastave po
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—i popoludne.
Poštno hrani I nični račun 816.004.
!! Nezaslišano!!
101 predmetov za samo
2. gld. IO kr.
1 krasna pozlačena ura, jatnčeoa tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za sraodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z
vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja samo za 2 gold. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka
H. SCHEUER. Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku 8 dnij. nustrov&ni ceniki zastonj ln franko.
Srebrno uro
zgrubil dne 7. m aren1 1. neki uboj
C?
F I L I J A L K A
c. Kr. priv. avstr. MMm zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
JO	m	"H	b
delavec iz Istre na poti od Kiemunj do domobranske vojašnice (Rocol). Pošten -^najditelj se pozivlje, da jo prinese proti ^^^primerni nagradi upravi
Novoi za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21'4°'0 30- n i 33/4°/0
•>i/ 01
-4/0 .)ll o
- 2 'O
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2°.'0",0 3-mesečni 6- -
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznic e na Dunaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, Arad, Uielitz. Gablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubijano, Line. Olomcu. Reichenberg, Saaz in Solnograd. brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°oo provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejsiini pogoji.
Predujmi.
Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
našega lista.
o
Dr. Rosa Balsam
--U
Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja t Pragi
je že več kakor 5S0 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z
redno uporabo istega se prebavljanje krep
in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
Ivarilo! Vsi deli embalaže nosijo
zraven stoječo, postavno po-toženo varstveno znamko.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hiadi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S:
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. io ir. ftvornep zalaptelja jri črnem orliT
Praga, Mala,stran, Ogel Spornerjeve u lice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogereke, v Trstu v Lekarnah: (i. Lueiani, E. Leiteuburg. § P. Preudini, M. Serravallo. A. Suttina, C. Zaneti i, A. Prasmarcr.
Prva slovenska
izdelovalnica mrežic
za plinovo luč (Auer)
Javljam slavn. občinstvu, da sera odprl svojo izdelovalnico in prodajalnico nepregorljivih mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu
Piazza Nepzianli ili Via đeir Arsenale
I'važuj^ geslo:
Svoji k svojim«
se priporočam za obilne naročbe.
Dragotin Vitez
OBUVALA!
Pepi Kraševec
pod
10 g|
Narodna jed
postati morajo testeiihie iz Prve kraujske tovarne testeuin Znidersie & Valenčlč v II. Bistrici po njih izbornem okusu, obilni redilnosti. nizki eeni in jednosuivnem pripravljanju. Zahtevajte jili v vseli prodajalnicali jestvin.
pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosarlo ljudsko šolo).
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnoira
obuvala za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Od pošiljate v je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ivzršuje iste z največjo natanjčnostjo iu točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročile se uljudno priporoča
Josip Stantič
čevljarski mojster
Prodat se lepa fn prostrana
kavarna
pod ugodnimi pogoji. Ponudbe nn Božo Mijir, posredovalec na Keki.
V Ajdovščini
se proda hiša št. 115 se zaprtim dvoriščem, kletjo, hlevom ter 160 sežnji travnika. V hiši se nahaja sedaj gostilna. Riidi lepe lege je ta hiša pripravna za vsako obrt.
Poudbe na: H. Stibiel, Trst, nlica S. (liacomo št. o