Številka 232 Trst v sredo 23. avgusta 1905 ^ečaj *XX. Izhaja Ti&kl dan. "M Tadl ob nedeliab io crarnicih od 5. uri. oo ponedeljkih ob on natraj. fteamllne #t*Tllke ne proaajajo po 3 movć. 6 Btotmk) * nEOrih tnbazarnan v Tretu in okolici. Ljubi1 ani, Gorici, Otlii. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu it jaana in 5iata podoba med temi tud, zgodovinarja m publicista ^ ^ ^ ^ ^^ ^ *osuodarsko-pMatinc poroča i« Petro- Qb n. Uri in pol dopoladne povila grada.: JJeki minister ja zagotovil, da ni -otno, da pride do eklepa »iru. Poeredovn-. ^ edpogUnce ? Belcmgr»d«. nj« Rooseveltovo zamore nekoliko po- ■ ^^ /\.x .. j j a^jl • • - BELIGRAD 22. Novo imenovani nv- •oaljšati rasprave, toda od tefc pogajanj se m 1 stro-ogrski odposlanec baron Csiknnn pl. \Vahlborn je danes opolndne v slovesni «>čeaar nadejati. Kakor javljajo »Ma ia«< iz Portamoutha ■ee je Rooeevelt po izjavah t te j a omejil •a to, da izrazi neke evoje nazore ter dn ipoda v določeni smeri svoj« -navodila. \Vitte ee boji, da ne bodo rasprave imele ugod- , ..... ^ . . j _.. , D , obolelo zn rumeno mrzlico, od teh jih je v nega konca ter dostavlja, da Rusija nikakor . . ' . . . .. « . , , umrlo. V župniji Samt Mane, ki leži ne privoli v to, dn poetnvi za bazo kompro- L L D___ miza, da odkupi otok Sahalin. 1 avdijanci izročil kralju svoje poverilno pismo. Rumena mrzli en. NE\V-ORLEAN8 22. Dnaes j« €1 oseb ob Poročajo Brzojavne vestu Ministri v Kšlu. reki, je baje obolelo 100 oseb. tadi o 33 novih slučajih, ki so ee pripetili v okolici. Prine Arisugava. tist'h gospodarsko-potitičn;h odnosaje^ terih mi avstro-ogrski Slovani v tej državi Habsburžanov — vegetiramo ter ee svojimi najboljimi življeaBkimi eoki z Jobovo potrpežljivostjo in pravo s ovanako dobrodušnostjo ma-tirno in napajamo dan na dan tclitto av-strijeke Nemce kolikor avstrc-ogrske Ma-djare. AH eme to ostajati dalje tako ? Ali moramo prenašati to še nadalje ? Ali nam ni možno slednjič, da etresemo Be svoje rama to za nas Bramotno, skoro da Euženjsko stanje politično-gospodarskega tlačenja ? 1 Dovolj je bilo besedi doslej. Do sedaj se j« mnogo pisalo, go7orilo, ramišljalc, kritiziralo in fantaziralo. Sedaj pa naj nastopi zavestno, odločno, nepretržno in jako delo na industrijalnem, trgovskem in pomorskem polju 1 Milijoni Slovanov v Avstro-Ogrski nad-kriljujejo se Bvojo številno močjo milijone veeh druzih nerodnosti, ki žive poleg nas Slovanov v okvirju mej avstro-ogrske države. In ti milijoni Slovanov obdeljujejo-polja, njive, vinograde in livade, tirajo vse možne obrti, upravljajo marsikako industrijo, NAGASAKI 22. Princ in princesinjn ; vodijo mnogoštevilne denarne zavode, plovejo DUNAJ 22. Skupna ministra FZM' Arieugava sta dospela danes semkaj. Vspre- i* raznaiajo po svetu svojo in tujo trgovino •Pitreich in baron Buriaa a ta ainoči odpoto-'jels ju ««8tna straža mornarice, vala v Idi. Ministerijalni svetovnlee ponesrečil. IŠL 22. O j 10. ari predpolndne je bil LVOV 22. »Slovo Polskoje« poroča ia v sprejet od c. sarja v av^ijenc: vojni mini- j Črnovic: Ministerijalni svetovalec v mini-i »ter Pitreich, ob 11. uri pa ministarski preo- gtenUn za poljedeletvo Friderik Wazl je po-aednik baron Fejervary. nesrtčil z avtomobilom ter ostal mitev nn Minieterska keifereeea w ISlu. licu mesta. ISL 22. Denea ib 1. uri popoludne ee Nemški katoliški shod. ja pod predsedstvom cesarjevim v cdsaraki i STRASSBURG 22. Nn včerajšnji prvi vili v Išlu vršilo posvetovanje., katerega so Mji nemškega katoliškega shoda bo bili izvo-se udeležili vsi trije skupni ministri in oba ljeni v predsedstvo dedni princ Ldwenstein-poražena. Ob enem zatrjuje, da nima Japon- i ministarska predsednika. Kocsfdrenca je tra-1 Wertheim, državnocborski poslanec, svetova- po veeh krajih svata, dajajo državi vojakov, plačujejo državni davek in vree vse one dolžaosti, kijih zahtevsjo od njih vlada in njeni organi...! Ali, vzlio veemu temu, nimajo onih Širokih političnih pravic, ki bi jim dopuščale, da bi tudi oni se svojo glavo, Ee svojimi očmi ia svojim slovanskim vplivom nekoliko pogledali v tisti veliki mehanizem državnega stroja, ki ga imajo po starem patentu tudi danes v svojih rokah ediro le Nemci in Madjari. Konstitucijonelna Avstro - Ogrska ima r________________# ^ , ( f _ svoje parlamente na Dunaju in v Budimpe- ska do odškodnina nobene pravice, ker niso jele do 4. ure ia p«J popoludne ter ee je^ec' višaga deželnega sodišča Wellatein in gref gfci> ^li ti parlamenti veljajo samo za avstrij-; a poneke čete prav za prav zasedle m kakega | bavila s položajem, provzročeoim po ogrski j Andlaw-Stotzheim. j Nemce in avetro-ogrske Madjare. V teh zahteva je ruskeza lemljišCa. Taki povteaa novega. Rusija ni nikdar plačala vojn« odškodnine, tudi tedaj ne, ko je Na-j leoa casedel Moskvo. Glede člena X. j« Rusija izjavila, da ee zahteva, naj Rusija Japonski isroči internirane vojna ladije, protivi načelom mednarodnega prava. Temu nasproti zatrjujejo Japonci, da j« omejitev -sile ruskega brodovja na skrajnem Vztoku potrebna v interesu trajnega mira. Rusija odklanja na vsak način to zahtevo, dostavlja pa, da je pripravljena izdati v tem emisiu izjavo, da s tem nikakor ne name- oekaj , krizi. Med drugim Be je koLi«renca epec jelno bavila z vprašanjem o nadaljevanju razprav o trgovinski pogodb:. Ukrenilo se ja potrebno za slučaj, ako ne bo do Beda na Španskem. SE VILA 22 Sevilski nadšktf je pričel nabirati milodare za kmetBke delavce, ki se ; nat ajajo v veliki bedi. Množica ljudstva, atanka ogrskega parlamenta rešana ogrska' ogor5ena radi lakot9> je v Eoiji opi6niia kriza. Nasproti poročilom raznih organov tu-! foeda. in inozemstva ee mora konstatovati, da niso oserodajai krogi v vojaškem vprašanju od početka ogrske krize sem ukrenili nič novega. Dogodki na Ogrskem. pekarne. V okolici Ojune vlada najskraj- Verda volant, facta nnt Vseobči neprijatelji bo znnli Slovane vsaj do danes neprestano izigravati. Saj BUDIMPEŠTA 22. Uradni list priob- ravno na to dejstvo opirajo oni tudi danes rava spraviti v nevarnost japonsko pomor- čuje naredbo ministra za deželno brambo, s še svojo politično premoč in svoje gospodarski s io. katero isti odrejuje, da se ima do daljne sko gospodstvo nad vsemi nami, kar nas je PODLISTEK. 27s Prokletstvo. l|oJoviaaki rosan Avfuta laao«. — Nadaljeval ia dovriii X. K. Tawil6. Prevel M. O—S. pred vrata in čakaj, dokler te ne pokličem. . Grga Prišlin. B lo je ta nekako čudno, ka-Paviša je storil kakor mu je starka zsp>ve-(kor da s j je dekl ca v zemljo udrla, ker ee dala Gončinka sa je dvignila na to in od- je bilo dobro pazilo in se je vedelo, da ni krevsala do svoje postelje. Neprestano gledaje odišla z vojsko, da ni poprej ne pozaej za-proti vratom je posegnila globoko v slam- pustila Zagreba. Nekoliko časa se je še njač ter izvlekla malo škrinj co, polno zlatih iskalo in povpraševalo, a i zastoni. Za Ange-cekinov. Od teb je vzela dva koea ter je lijo ni bilo ce sledi ne glasu, pak so ljudje zopet pašno pohranila skrinjico v slamo, slednjič pozabili na to, ker sta temu že dve Zatem se je povrni'a počasi na svoje etaro leti. Ob teb besedah sta očesi Gončinke za- — Ali, pravim ti, da ti ne bo žal, ako mi daš dva rmena cekina, enega takoj eeinj, prclao ti povem, kaj je druaega pa, ko ti sporočim tajno. — Ali si znorel, je zakričala stara ter razašljala od jeze. Toda, dragi Paviša je ->il to pot trd kakor kamen ter ni hotel ni-aakir popustiti. — Ni za dlako več, ni za dlako manje, j enega rumenjaka, govori, mati Gončinka, to ti je itak ciganska cena, sevali v čudnem žaru, kakor mački, ko je mesto in zaklicala : — Paviša, svobodno je. Paviša je pal v sobo in lekel emtje zas!edila miš. ae porogljivo : [ — Govori hitro, Paviša ! — E70 me, dr^ga gospa ! Ali ei za- i — Včeraj, kakor veš, je Grga Prišlin vidna drugim. Ti znaš delati cekine, da no- navalil v mesto, da pobere šestnajstino za češ, da ti drugi videli t7ojo tajno in da bi škofa. Bilo je vika in krika. Zastonj s? se si pomogli. goBpoda Gričani prepirali in upirali. Možkih — MolČ*. nekrščeni jezik, na tu najprej je bilo malo v mestu, a na to je računal j Prišlin, pak je zamahnil z debelo palrc3. Zagrebški malopridnež je aal, pak začel Olovek rad gleda take-le zabavice, pa sem parlamentih ee mnogo govori, mnogo buči in rcgovili. Tudi Slovani prihajajo do besede, ki Be razlega med zidovji parlamenta. Ali izhlapevajo tu brez sledi in vspeha. Tako je bilo poprej in je Bedaj. Mora-li biti tako tudi za bodočnost?j Ni je človeške sile, ki bi mogla raustaviti to močno in neizogibno razpadanje, ki je neizprosna in pravična zgodovina mora danes jutri zapisati v politično gospodarski kontokorent današnje duvalistične avstro-ogrske monarhije. Prihodnjost pokaže, d a tudi tej personificirani državni krivici pride smrtna ura. Pak ravno zato moremo mi s političnega Btali- govoriti tako-le : ee tudi jas poeta vil na trg nekega svetega — Ti se dobro spominjaš, koliko je Marka, da vidim, kako ee pograbijo ia razbilo povpraševanja kam da je izginila An- grabijo ? ! Vse je šlo v svojem redu. gelija, nečakinja izgnanega škofa Pavla Grga ja pošteno pograbil za tilnik vrednagn — Tebe je vrag že trikrat smotei pod-, Horvata, ko je tedaj ligaška vojska zapustila sodnica in ves veliki evet svobodnega našega te. Naj ti bo tudi to na duš:. Pojdi ven ! Zagreb, poeebno pridno pa ja povpraševal mesta, tako, da je vseh eačel boleti trebuh. ei sem jo sebi m škodo določil. Po starkinem obličju se je razlila kri .n ošinila je defaka jasnim očesom a napo- t.ed mu je rekla: Bilo je dovolj smešno gledati to, ali potem je šla stvar v živo. Prišlinovi konjeniki bo gospodarili po vražje po mestu. Slednjič je šel Grga s četo v Živanovo hič?, da pobere šestnajstino. Pomisli, mati, Grga je šel pod Živanovo streho ! Vrag trka na vrata nebeška. Četa je navalila na dvorišče, da bi vzame avoje snope. Ali Zivan ni hotel dat;, bilo je pehan'a in zmešnjave, krika in vika. Ženske bo prihitele k oknam ter jokale in kričale. Jas sem pogledal, kake ženBke so to. Ena je bila Jela, Živanova žena, ali druga poleg nje, fina deklica. Pogledal sem od bliže, pak Bem Bi rekel, da ta obraz eem že videl nekje. Kdo more biti to ? Hhratu sem se domislil. Deklica na Živanovem oknu je bila Anglija, nečakinja Pavla Horvata. Stara Gončinka ni spregovorila niti be-eede, med vsem govorjenjem ni posezala v govor P&višin. Ali očtsi sta ee jej širili bolj in bolj, žareli sta jej bolj in bolj, a ko je Paviša dovršil Bvojo pripoved, je skočila stara, zakričala kakor divja zver ter se spustila v krohot«n smeh. (Pride še). iS a m.rao Sakati ca historični mcnueat, toli ti avg*ro-ogrsko državo.... in prevažni sa nas Slovane v Avstro Ogrski. Z na-rodno-gospodarskega gledišča pa moramo mi sedaj p o t r o j i t i si je jže preskrbela potrebni denar. Ruake njih, pa pravimo m:, da se bržkone motijo je zaal sedij, kakor posestnik, ns le ohraniti, čete v Mandžuriji — do «»00.000 — bo pii- Madjari Batthianove vrate, ako menijo, da ampak tudi pomnožiti, tako, da vae prebi- pravljene na boj. Vsžaa je tudi izjava, da splošna volilna pravica ojači njih madjarake vaUtvo iskreno obžaljuje njegovo smrt. Rusija gradi drugi tir na sibirski železnici. stranke. Računi bo jako lahki in je možno Pogreb Jana Macuka. Včeraj pred- fccčemo dcseči to, treba, da se organi čujemo. Končno je povdarjal minister, da Trebs, da se ujedinimo. Treba, da svoje ^ete E ozirom na dane okolnosti de rako mora ii bi' — podesetoriti ? v oje delo, svojo Je na® strokovnjaški sotrudnik opetovano mar.; v.nt, svojo fizično in intelektuvalno naglašal svoje mnenje, da bi morala Rusija oc * na vet h poljih, v \seh strokah našega zgraditi g^ri omenjeni drugi tir, pa tudi če vsecr-čega narodnega gospodarstva. A če to trajalo dve leti. Op. ured. »E iincsti«). so ruake v visoki slovanske trgovete, industr'jalne, obrtne, po- mer* opravičile nade, savijene vanje. Rusija ljetie s«e stan ove zberemo v močno gospo-iJe dcs'ej svoji zgodovinski taktiki, ki moia utruditi sovražnika. Novi posroji Japonske. Dopisnik » Lokal-Anzeigerja« poroča iz Portamoutha : Predsednik Roosevelt je izvedel po Kansku, kaj da hoče'o Japonci popustiti od svojih zahtev, ako zaprosijo Ruai, da se zopet prično razprave o štirih mirovnih točkah, glede katerih ni prišlo do tporazum-ljenja ter eo pripravljeni, da tudi oni od svoje strani več privoli. Zahteve, ki jih je Japonska predložila Rusom, so nastopne : 1. Rusija pripozna Japonski pretežni upliv nad Korejo. 2. Istočasno zapusta Mandžurijo japonske in ruske čete. 3. Zakup Port Arturja, Daljnega in poluotok Kvantung se prepusti Japonski. 4. Mandžurija preide tekom 10 mesecev zopet pod kitajsko upravo. r> Japonska si prisvoji otok S.halin. 6. Japonska prevzame v Port Arturju in Daljnem vse doke, vojaške in pomorske stavbe, ne da bi cdškodovala Rusijo za to. 7. Japonska prevzame železnico do Harbina. 8. Rusija obdrži železnico Harb n Vla-divostok. 9. Rusija povrne Japonski vojne stroške. 10. Rusija izroči Japonski vEe v nevtralnih lukah internirane vojne ladije. 11. Rutija ne sme imeti v vztočni Ar j i linijskih ladij, ampak samo določeno število križarjev. 12. Japonski se dovoli v sibirskih vedah pravice do ribarenja. Japonci so nevoljni na ameriškega Tladnesra zastopnika Peirce ja. Karolinškemu »Lokal-Anzeigerju« so sporočili iz Portemoutha dne 20. t. m. : Japonski mirovni odposlanci so nevoljni na iTu si ne moremo kaj, da ne bi opozorili, izračunati na prstih razliko med sestavo se-' poludne je došlo truplc pokojnega Jana danje res le madjarske zbornice, in: Mačaka z brzo vlakom iz Gradca v Trst. Ob med ssstavo parlamenta, izvoljenega na pod- 10. uri pa se je vršil sprevod od kolodvora organizacijo. V tej organizaciji ravstat odseki za močaeji ia širši razvoj in napredek vsake pojedine narodnogospodarske stroke. Sred šče organi zacije bi moralo vlivati v svoje podružnica ponosaega in samosvestnega duha vseh možnih podjetnikih iuicijativ na najširi podlagi energičnega dela ia gospodarske discipline. Jo ker bi se vsa organ zadja zaBr »vala na strogem s:ai;š*u narodno-gospodarske vzajemnosti in na ttrrgem principu devize »Svoji k svojim !« — bi taka organizacija pestala ob jednem in istodobno najveći in n a j -močneji politični trust vseh avstro- ->jrrsk;h Slovanov. To je jedini drog, ki nas more rešiti. To je jedini način, da ss res m o pred viharjem in navalom nemških in druzih kapitanov, pred neaiškim in drugim trgovskim, induitrijalnim, pomorskim in političnim tekmovanjem. Na brate ( e h e j e prišla vrsta. da se maknejo. Oni morejo. Ia ker morejo, morajo eo ipso začeti s to organizacijo! Adriaticus. Ruslco-japonska vojna. Trst, dne 22. avgusta 1905. 4 eta Hunsruzov uničena. G asom nete brzojavke, ki jo je L'ne-v č poslal carju, eo dne 16. t. m. oddelki ruskih čet v pokrajiei Hnilungčeng uničili tcipo Hunguzov. Med mrtvimi so bili neco :menom Imbato in dva vodja tolpe, Japonca. Ostanki ruske posadke na Sahallnt. Petrograjska brzojavna agentura poroča iz »odtiadana cd 19. t. m.: Trije ruski fattniki, ki §o ob velikih težavah dospeli z. otoka Sahal na na kopno, so poročali, da je1 ^kijšnjeea ruski oddelek v notranjem Sahal na vladnega zastopnika Peirce ja. zavzel xa nevolja prihaja morda od todi, da so točko, k> je težko pristopna in ki jo podpirajo i odposlarci šs le iz časopisov tudi kaznjenci Z bojišča T Mandžuriji. Loidonski »Dailv Telegraphc je izvedel iz Moji : Rusi v Mandžuriji so dovršili a veje utrdbe. Armada L nev;ča šteje 400 000 do :>00 0UO mož. Ker so sedaj po deževni dobi zopet možni, vojaška gibanja, prirejajo Rusi izvedeli o naj-nove'em posredovanju predsednika Roosevelta. Odposlanci eo danes imeli z Peircejem napraviti izlet po morju, toia vsi viši členi odposlanstva so cdpoveda i. Ministerski svet t Toki ju. Iz Londona poročajo: V nedeljo zjut a; se je ja{K>nako min eteretvo v stanovanju Talita rekrgnoiciranja. To pa ne zneči, da • Kal sure sestalo na posveto vanje, da v podbrob- S to D lio V rffnrivn nrariitrt i Irt/f/i *___l! _ ______I? _ • * 1 r> • r% • stopijo v ofenzivo, predno bodo zaključena mirovna pogajanja. Na japonski stran; vlaia velika delavnost jo zdi se, da prično v kratkem velike operacije. Japonski list' izražajo tudi svoje csve-dočenje, da se bo v kratkem v;šila b:tke, ter dostavljajo, da vlada v japonski armadi v Mandžuriji velika delavnost. nesti razpravlja o mirovni konferenci. Ssja je trajala od 11. do 1. ure popoludne, na kar je grt f Katsura šel poročat cssarju. Ministerski predsednik je imel dolg razgovor z angltžkim odposlaccam, pome e pa dolgo posvetovanje z vojnim ministrom, minstrom mornarice in ministrom namestnikom za vnanje stvar. Vse osebe, ki eo se vdeležile posvetovanj, veru ejo skrajno tajnost. AH in i r. Vee kaže, da noet tudi ali — vojna ?! nast p: druga eventual- Dogodki m Ogrskem. Iz Zagreba poročajo, da se v tamošnjih nadaljevanje. V tsm smislu zvene vojaških krogih v zadnji čaB mnogo govorio tem, da Dunaj ne se bodo Madjari morali nuja. Po teh razgovorih, posneti, da utfgne biti popusti in da pokoriti volji Du-iz katerih je tudi več vojnih zborov včerajšnja poročila iz parižkega »Ma-tina«, ki je v zadnje čase postal najpridneji v iszan u zvez in poroči!, izlaet pa iz Petro-grada. &edaj poroča zopet o razgovoru njegovega dopisnika z nekim ruskim ministrom, ki je tudi dec dirano izjavil, da ni več mi »liti na mir in da bo vojna nadaljevala tiko dolgo, dokler ena vojujočih strank izvajanja cgrškega poslanca Teodorja Batne obnem-re popolnoma. Ic tega razg070ra thianvija v dunajskem listu »D.e Zeit«. Bat-naj rehžmo neki isrek ruskega ministra, thianyi pravi, da vee, kar ministarstvo Fe-ki je tudi nam dan na dan na mislih in ki jervai v dela ia odreja, je določeno od krone. lagi splošne volilne pravica. Večina prebivalstva Ogrske — ni madjarjka. Ligika tega dejstva pa govori ta le svoj železni govor, da tndi večina zbornice ne bo mogla biti madjarska, če bodo volitve res splošne in svobodne. V tem slučaju bodo morali Madjari, ako bodo hoteli nadaljevati boj proti »Dunaju c, iskati božjega miru z m midjarskimi narodnostmi na Ogrskem, ali pa jih bodo te poslednje vezale v boju proti Dunaju. Praena renomaža je torej, ako se kakov Madjar dela kakor da se veseli splošne volilne pravice. južne železnice do cerkve s.'. Antona novega, kjer so se vršile običajne molitve, in potem so žalovalci v kočijah spremili zemske ostanka pokojnikove na pokopališče pri bv. Ani. Za krsto so šli sin in mnogoštevilni sorodniki, potem pa število kolegov, zDancev in prijateljev pokojnikovih in obče priljubljenega gospoda sina. Mrtvaški voz je bil pokrit mnogimi krasnimi venci. Nepozabnemu pokojniku naj bo zemlja lahka in naj v miru sniva svoj večni een ! Shod narodno-radikalnega dijaštva v Trstu. Več slovenskih rcdjljubov se je že priglasilo, da pripravijo ob priliki shoda narodnc-radikalnega slovenskega dijaštva v Trstu dne 5., G. in 7. septembra t. 1. brezplačna prenočišča. V očigled dejstvu pa, da O Campitelliju, bivšem deželnem glavarju istrskem in novem členu gospodske zbornice pripominja >Soča« : Kakšne pa so njegove zasluge? Njegove ' se tega dijaškega shoda udeleže slovenski, zasluge so trpinčenje istrskih Slovanov, na hrvatski, srbski in češki dijaki, odb^r vendar sploh ekrajno nezdrave razmere v I-stri, ka-koršne rodi povsodi skrajna laška politika. Za te »zasluge«, storjene nad Slovani, je poklican v gospodsko zbornico. Njegova zločesta politika je dobila potrjenje, o katerem bržčas niti sanjal ni. Kakor britka ironija zven;, da ss na visokih in najviših ne razpolaga se s tolikim številom prenočišč, da bi zadostovala. Nekaj rodoljubov je glade na to, da imajo svoje družine sedaj na deželi ;n pa glede na to, da je ravno Bedaj čas preseljevanja in da sd stanovanja v neredu, ker jih treba popravljat:, ponudilo primeren prispevek v denarju. Prcs'mo še enkrat vse one premečesnih, je nekako razsvetljen sedanji položaj. Nekako v soglasju z gornjo trditvijo so m ki vendar veliko plačati dve ali tri milijarde, pa naj jih raje plača za — nadaljevanje vojne, ko ima vendar vse nade, da bo konečna zmaga na njeni strani ! ! Resn;ca, obsežena v tem reku, je tako jasna, da ei jednostavno ne moremo misliti prijatelja Rusije, ki bi silil na to, da naj Rusija Japoncem da milijarde ! Ruiki minister je zitrdil, da finaacijelno vprašanje ne dela Rusiji nikakih težav. Ona israža najednostavnejo in resaico. Će ima že Rusija Tako tudi sterstvom m i n i-d e m o- volilno v i c o. Iz te isjave omenjenega madjar- ■veza med in socijalno kracijo za splošno Pr skega poslatoa je možao iaveati le ta zaključek, da je krona res odločena za boj proti koaliranim strankam. Ćs pa meni Batthiinji, da sa vlada moti, ako meni, da bo zbornica, izvoljena na mestih na Dunaju odobrava Campitelli- slovenske iodoljube, ki bi morda hoteli od-jeva slovanožrska in na sploh pogubonoena stopiti kako prenočišče, a jim to iz navedenih politika. Hud udarec čutijo primorski Slo-1 razlogov ni mežno, da odboru blagohotno vani v tem, da se je tega človeka poklicalo pomorejo s kakim denarnim prispevkom, ki v gosposko zbornico. Pa kaj ni v Avstriji naj ga blagovoie doposlati gosp. dru. Otokarju vse možno, izlasti proti Slovancm ? ! | Rybaru, ulica Campanile 11, da bo možno ■..........stanovanja pravočasno narcč.ti po hotelih. t Harf j on Ruvarac. j Nevaren Žid. Prejeli sm>: Prošle ne- Iz Sremakih Karlovcev javljajo, da je delje, 20. t. m. je pobegnil na vrat na nos dne 21. t. m. umrl v 73. letu svojega živ- iz Treta neki H. K. rodom madjarski Žid, a ljenja arhimandrit samostana Grozečega in maturaliziran v Slavoniji. Rečeni Ž d je za-slavni srbski zgodovinar Ilarijon Ruvarac. krivil v jutro istega dne javno nasilje in Ilarijon Ruvarac je oče srbske zgodo- telesno poškodbo v ulici Caserma. Pa, ko je vine, obdelane po kritičnem preiskovanju, bilo že vse patrebno ukrenjeno, da bo ta On je v svojih delih razpršil mnogo baje- madjarski Žid aretiran po tržaški policiji in slovne iluzije, radi česar so ga napadale cela izročen kazenskemu sod š5u, jo je žeodkuril, generacije. Ali to ga ni motilo, marveč trudil pobravši vse svoje stvari iz svojega Žalost-se je še nadalje, da je bistril vire, iz katerih ' nega provizoričnega stanovanja v ulici Geppa je crpil zgodovinske dogodke. V zgodovini štev. 20. Niso ga mogli najti ne na držav je pokoj n k iskal resnioo, in ko je bil en- nem, ne na južnem kolodvoru. Bržkone je krat uverjen o njej, jo je tudi obalodaa 1, ne -uporabil električno žjleznico iz Trsta na oziraje ee na to; bo li kf mu ugajala ali ne. Opčine, a od tu se je z vezim odpeljal na Njegova šola je tudi zmagala med srbskimi opensko postajo. Ta Žid je bil pred nekoliko zgodovinarji in sapušča pokojnik dolgo vrsto leti suplent na trgovski šoli v Osjeku (v Sla-u čenče v in naslednikov. Napiaal je mnogo voniji), ali hrvatska vlada ga je odpustila monografij, razprav in raznih zgodovinsk h zbog njej znanih razlogov. Potem je bil del. Med naj veča dela se šLeje zgodovina : uslužben v neki trgovski šoii na Dunaju, »O carju Lazaru« in »Montenegrina«. — kjer so ga pa tudi odpust li. Navadno se Pokojnik je imel svojedobno postati tudi klati brez službe med Dunajem in Budirc-vlzdika, toda odklonil je bil to čast. pešto, Zagrebom, Sarajevom, Ljubljano, Reko "1^i—————— jn Trstom. Običava tudi ponujati ee za ac- Drobne politične TCSti. Itrudnika v uredništvih novin. V Trstu je Nov zagrebški zborni p c- taji)? da je Žid tar se izdajal kakor pravega veljnik postane baje F ML grtf Auert- Hrvata. Opozar>jo se uredništva hrvatskih perg. — novin v Zagrebu in drugod na tega nevar- Dalmatinski deželni zbor.' nega £i(ja. Naj se ga čuvajo. Njegovo naduto Deželnemu odboru dalmatinskemu je od cea- lico !n njegove 1 sičje oči izdajajo — krasno tralne vlade z Dunaja došlo poročilo, da dugo in 6rce tega UgiljjVCa. namerava ista sklicati deže ni zbor v drugi j y pojasnilo. Ozirom na notico »Svoji polovici meseca septembra. . k BVOjimc v včerajšaji številki »Edincsti« Nov guverner za nemško Bmo prejeii Qd tukajšnjega zastopstva zavaro-južno zapadno A trik o. — Cesar I vaine družbe »Croatia« pojaanilo, da ni Viljem je vsprejel ostavko doEedanjega gu- reBj da bi hil Fillinich njen pravni zt-vernerja nemške-južno zapadne Afrike, Leut- a^p^k, marveč je to g. odvetnik dr. Rvbnr. u-e:na ter je generalnim guvernerjem južno 8am0 v jcdnem jedinem slučaju je »Croatia« zapadnega sfrškega ozemlja imenoval gene- 1 poveriia ul0ženje tožbe rečenemu odvetniku, ralnega konzula Lindeguisti. Lindeguist ker ni hct3|a> da bi Bloven^ki odvetnik tožil dospe najbrž na svoje novo mest) v oktobru. _ Hrvata! Ttžba se je poverila dru. Fil-Senator Leon B o u r g e o i s.1 n ^ po priporo5ilu gorirečenega go<>p. od-Več parižkih iittov vidi v poslancu Leonu vetnjka. Bourgeoisu, ki je bil v nedeljo izvoljen se pQt€m takem sta _ pfayi natorjem, bodočega predsednika republike. z8stop3tvo _ be9edi ,abnird« Ako bo pa sedanji predsednik senata — pile »Figaro« — Falliferes na prihodnji vc-litvi izvoljen predsednikom republike, tedaj je Bourgeoisu zagotovljeno predaedetvo senata. Potrjeni statuti pravoslavne cerkve. Dne 18. avgusta je v Sarajevem deželni glavar Albori proglasil sankcijo novih ' iim }ud[ kma,° "čela trda Pr69ti' Pipasmo gori rečeco in »netaktičnost« na adreso »Croatieec neosnovane in ne veljati nikakor. Konsoreij jestvlnčarjev. (Zvrš«tek). Mi imamo v rokah sklep neke seje. ( 'e bi bili :stega priobčili javnosti in začeli organizirano agitacijo proti nekaterim kolegom, bi statutov pravoslavne cerkve v Bosni in cegovine. j molčali, ker smo meaili, da ss ttvar mirno ! poleže, posebno se, ker je stari (dbor tako 1 veB izstopil. Znano n*m je, da se tudi stari odber ni popolnoma strinjal z dotičnim predlogom, da niso bili vsi ravno tako hudo navdušaoi za tako postopanje, kakor se je Domače vesti. Smrtna kosa. V Bazovici je umrl vče raj opoludne tamkaj Šoj i posestnik g. Vaclav hotelo in Bkienilo. Tiste, ki so to Bprcžili, pa \V e 1 t. Pokojnik, redom Čth, je pred leti jako dobro poznamo in prej ali slej bodo or dr Gospodje, ki vedno podlagi splošne volilne pravice, manj« radi- sluiil kakor načelnik orožniške postaje. S;m tudi oni občutili, da, kdor drugim jamo ko kalaa v narodnih in državnopravnih vpraša-1 patije, ki si jih ja anal pridobiti ie tedaj, si jih pije, sam vanjo pade! Icejo na tcben s ju in med k jI uvideli, da jih zapuščajo tisti lastni kolegi, bodi že zato, ker niso : v mistični, da b; hoteli v il'ci vede vtopiti vst'*?2a Slovenca, ker vidijo, da imajo mnogo - vensk h odjemalcev, tli pa zfcto, ker so iv leli, da z uatbnov^tvijo konsorcija niso i«j^egli tega, da bi s!o ,-enske trgovee uničili 5 t čđE noć, ampak, da 83 si le nakopali fei'.itiarnosti v nale-u ken- nil še mnogo let sivolasega starčka na slav- daretvena stražnica na Belvederju ima jako .ez . k: nas ve4no vabijo, nem prestolu slavnih njegovih prednikov, obširen okraj. Okraj te stražnice je tako ob- . naj jim pomagam j delati in naj sodelujemo, Koliko krutih udaioav usode je zadelo kro- širen, da so 4 možje absolutno nezadostni, a njihovi nanega starčka in kako možato jih je on vpoštevati je, da vršita službo prav ca prav toliko prenašal. le dva moža sama, ki ju po preteku štirih ur Gospoda, tovariši in prijatelji — nada- zamenjata druga dva. ljeval je g. predsednik —, naše društvo je No, na omenjeni zabavi se je včeraj pod pokroviteljstvom cesarjevim, mi smo pripetila nesreča. 12-letni Feifolja (krstnega njegov; vo aski sinovi, in kakor taki se pc- imena mu nismo doznali), stanujoč; se etariši sebno živo in ginjeno ravedamo pomemb- v Rojanu, je včeraj popoludne splezal po orne- nega danešnjega dne. Stari vojaki smo in njenem drogu do vrha. Imel j a pa saboj kos - nebne treske. Zaač.lno pa je za gospode znemo ceniti vojaške kreposti. Tebi, premi- jeklene žice. Priplesavši na vrh droga, je »v itelje« in duševne »očete« konsorcija, loBini mš cesar in gospod, ponavljamo danes stegnil svojo žico in ee žnjo dotaknil uprav ,lKo ee zv ajo in hlinijo: enkrat c. kr. vladi, prisego pokorščine in udanost:, za Te smo iste žice, na kateri je nspata glavna tram- r ;g č magistratu, tretjič Slovencem in Blednjič bili in "»mo pripravljeni vedno umreti. Naše wavska žica, po kateri ee zliva električni s'.« le ne ere in ne grei pa tolčejo na veliki goreče želje in iskrene molitve se pridru- tok. Komaj se je pa se svojo ž:cd dotaknil ben poulične javnesti. Kar ni dobro, pa ni žujejo on m vseh dobrih in zvestih Av- one druge, že ga je po vsem telesu grozovito katerem se je od-ek z vaemi proti dvem glasom izrekei za dokaz sposobnosti trgovskega stanu. Nato je bila se'a odgodjena na jutri. iu naj se nekatermki tudi na glavo strijcev streslo, a posledica tamu pretresu je bila, da Gromoviti »živio«-klici so pretresali d vo- je razširil roke in noge in — pal na tla, zonsoreij nepotreben. O tem so rano. Vsem nam je do srca segal navdušeni kjer je obležal brez zavest'. Pristopili so k njemu mimoidoči, a eden od t« h je šel na redarstveno strežnico, k'er je povedal o dogodku. Se etrežn ce so takoj telefonirali na rdravn šio postajo, odkoder je prišel zdrav-&akor mu jo hoče naprt ti konsorcij s Predno se je raivila živebna zabava s nik, ki je konstatoval, da si je mali Ferfolja *:avljajo. Dejstvo je in estane, da je prepr čani tudi oii -am . Denar, ki ga p.t--j emo, je zavržen: smoter pa, ki so ga boleli deseti — — pa ne gre. Trgovina je svo-' ; r .Ina obrt. Pameten trgovec ne rabi kura- stina«. govor g. predsednika. Slično sta še govorila g. Ivan Zorcc in člen deputacije »Giuventu patriottca Trie- e.e, -Tojim »Provveditorio«. Mi smo za vsaki petjem, godbo in plesom, ki je trajala skoro zlomil levo roko za pestjo in se precej hudo cme:en trffivszi skup ali združenje, toda do ranega jutra, je nazoanil še g. predsed- ranil tudi na čelu. Podelil mu je najnuj- nepolitično mora biti vsakemu mora dajati pravice. Katun tf 21 pa mora, in to v prvi in pa nik, da se je cesarski namestnik jasni princ nejo pomoč in ga dal potem odvesti v bol- enake H henlrhs zelo pohvalno izrazil o društveni nisaico. £Tdb:. ki je igrala na gala-dineju, ca kateri ___ & , , , . , . Koladar la vrane. Daces; Filip Bemcij, vrsti, ie bi povabljen tudi rn kakor društveni 8pozumvalec. SemHit. Milaša. Jutri . Jernej, apostol; je b 1 povabljen tudi rn kakor društveni met: kak pimen, mora kaj ba^niti in kori- predsednik. Jesni prite je naglasil opetovano, Boriv.j; Zlatava. — Temperatura: ob 1. uri popo- -t t:. Mesto, da konsorcij izgubljava čas in da hoče posvečati svojo pozornost veteran- ludne -f- 30-5° Celsius. Vreme: lepo. r denar v nepotrebne in agita'-ijske svrhe skim društvom. — Po deputaciji ee je vrnil obisk društvu JiUltljC bfZOjSIVIIC VCSHa - *eaj, da plačuje uradnike, ki ee posvečujejo —ug m stvarem, nego svojemu uradu, naj bi ra;e štud:rali, kje je vzrok, da se nazaduje 3 ne napreduje I Naj bi ee raje brigali za obiskano veealico. zoasamne magac ne, ki nam jemijejo odje »Giuventu patrio'.tica Triestina« v uliai I-.t i-j tuto, kjer je imelo tudi zelo an:mirano in Ministri t Išlu. ISL 22. Minister za finance Kosel, je Djpoludne istega dne je pcslal g. pred- dospel popoludoe semkaj ter je imel z ba-malca. Fradn š*. koneumni magacin ima od sednik uJaaostno brzojavko Njegovemu Ve- *ODOm Gautschem posvetovanje. Skupna mi- v.aie zastonj prostore in uradn štvo ! Z a -1 l.čanstvu v V. ( n,stra in ministarski predsednik Gautsch so £ a j pa konsorcij tu ne nastopa? Ako ho*e v.ada uradnikom pomagati, naj Veterani. zvečer odpotovali. Smrt T kopeli. Včeraj pred p. je bil prišel j m da denarno p.dporo! Trgovino pa naj j v obč. kopel v ul. Manzoni neki mož in si najel; prepusti trgovcem, ki morajo plačevati davke ! j kopeljao kaliao. Kaki dve uri pozneje je ta-j Ta^ai, gospodje od konsorcija, imate priliko, j mošnji čuvsj, videči, da osega moža še ni iz tikaj nastopate in tolčite na boben javnosti. MIROVNA POGAJANJA. Car ne popusti. LONDON 22. Dopisnik agencije »L f- *_u gre za Vašo in našo korisr, ča ste soli- kabins, začel skrbeti. je poglelat in našel fan« brzojavlja iz Petrograda, da je neka neznanca nezavestnega. Teltfjniral je takoj na oseba, došla iz Peterhofa izjavila, da aoče darn in Vem je napredek trgovine pri Brcu. zdravniško postajo, a ko je prišel z 1 ravni k, car ničesar vedeti o štirih točkah, ki jih mi- Benaa porodila da*: srpasta Tržaška beza, Napoleoni K 19 10l19.12 a lgltžke lire K-- do—.—, Londnn kratek t=rmjj RT 240 05—24015 Francija K 95.35—95.45, XuUj» K 55.37'/,— 95.471„ italijanski bankovci K —.— —.—. iN am Sija k. 117.30—117.40, nemški bankovci ----- avstrijska ednotaa reats K 100 40 10J 60, o^rak^ kronska renta K 96 40 !6 60 it&Man^ca rani \ —.— —.— kreditne aknije K 669 - - — 671.— državne Železnice K 675.50 — o77 50 'jomsa-' i. 91— 93.—, Llojdove »zcmc K 740 --744,- 8 r e 2 k e : Tisa K 331.75— 35.75, Krojit K 476 — do 4«3 —, Bodenkzedit 1«80 K 3o2.— 310.— 8 -denkredit 1389 K 302 — 310— turSks W 140 50 do 142. - Srbske--do-- Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dc g v papirja 101.3» lul 40 „ n r> srebru Avstrijska re~ita v zlatu „ kronah 4J,a A vat. investic ska renta 3' Ogrska renta v ziatu 4% „ „ „ kronah 4®/( "i1 h >J " i % Akcije nacijonahk* ban se Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 101 25 119.40 100.60 92.1' I 115.65 96.50 37 40 163*.— 667.50 239.95 117.25 23.40 19.09 95.35 11.30 101.30 119.40 10 >.6'J 92 90 115.70 96 : 0 87.4) 1634.— 669.— 239.90 117.22»,, 2345 19.09 95.40 11.30 navadni n e k a t e - Ce pa tega ne storita, ste le komedijantje in hlapci rih m a r i j o n e t. 8!Gvetski jestvinČarji. L rad D a slovenščina. Prilika nam je je bil oni človek ža mrtev. Zdravnik je kon- rovna kemisija ni še rešila in ne namerava statoval, da je umrli ve9 opraskan po vsem spremeniti navodil, ki jih je tozadevno dal životu in da ima krvavečo rano n*d levim pooblaščencem, očfs m Pre:skovi!je pokojnikove ž pa, niao nash: Dogodki na Ruskem. b a, da smo vpog.edali v sp s, ki ncai tak>!e nič tscega, iE česar bi se bilo dalo izvedeti ime uradno potrjen e : J pokojnika. Truplo je bilo prenešanD v mrtva- »Pregledan^ s» potrjuje, ee, je zadostilo anico pri sv. Ju?tu. nebnim glede predaje in obremenjenia crk- j Krvav pretep. 43 letni Martin Šuban vtn»ga in -imo^tanskega premoženja obstoje- ! in 30 letni Hijeronin Š.tkelj, oca ogljarja č:m predpišem. prenočujoča na ljudskem preaičevališču v V Trstu, dne 3 avgusta VMfb. u iei Ruggero M»nna, sta bila sinoči oba ns- za c. k. namestnika: ! kol;ko vinj«na. Okolu 9. ure sta se sprla na (podpie) raekriiju ulic del tJilvedere in Paulisna. C/ tttalji, potrudite se— morda pogodite, Najprej sta se obdelovala z jeziki m, a potem k»j se potrja tu! sti se začela s pe trni. Štokeij pa, videči, da s Slovensko šolsko vprašanje v Gorici, prazno pestjo ne opravi n Č, je vzel v roko le '.orice nam poročajo, da je člasek našega ključ in začel z istim udrihati po g avi. Dj- dopisnika šolnika o s'ovenski ljudski šoli v Oorici vzbudil vseobčo pozornost med tamo-š a j: mi eiovenskimi interesi ran; m: krog*. Me-nenja gredo seveda navskr ž: eni pritrjajo nasvetu našega dop en:ka, drugi mu oporekajo. »S>Ča« prav , da je članek »zan:m:v« in ob- bi\š par tak:b udarcev bo buč:, 6e je £uban zgrudil na tla. a Štokelj je skočil nadenj in mu začel t p tati po glav:. Z!o bi bilo za habana, da niso prib t :Ii redari, ki so ga rtžli irpad Š:okeljnovih nop. Šubana so odvedli na stražnico na kdodvoru jožae ielez- lj ubija, da pregovor: o njem. K.tkor vidimo, niče ia pozvali tja ttltfjničn m potom žira v-je naš dopisnik dosegel prav za prav, kar je j nika ss zdravniške postaje, ki mu je izpral hote d« -eči v prvi vrati : nadejati se nam rane — ;mel jih je 5, vse na glavi —, mu je razprave, ki naj p živi to vprašanje ter obvezal glavo in ga odvedel v bolnišnico, je morda približa ieš;tvi. In če se nam tudi n nadejat; tega že nepoiredai bodočnosti, je vendar mnogo pr dobljenega že s tem, da postaja ztD.manje irt)&z **neje in ekst(:n> si v ne je. <>rad Miramar in park ostaneta cd danes naprej do daljne odredbe zaprta za obči nstvo. Š:okeljna sj pa arttovaii in odvedli na rcdj.r>t7eno s'.ražn;co v ulici del Balvedere, kjer ga je nadzornik R ido f veel na zapisnik in ga — seveda — pr držal pod ključem tramwaya. ako gre vedere po cetti, ki od tam vodi v R)jan, bo gotovo imel priliko videti neko jako nevarno Baski pravosodni minister odstopi. PETROGRAD 22. »B rš. Vedomosti« poročajo, da odstopi pravosodni minister Ma-nuhin takoj po sklepu predpriprav za reformo senata, torej najkasneje za dva meseca. Njegov naslednik postane Člen državnega sveta Platonov ali pa poslovodja mini-sterskega odbora, baron Nolde. Statistični izkaz o avstro-ogrski trgovini. DUNAJ 22. (ilasom statističnega izkaza o izvanjski trgovini Avstro-ogrske je meseca junija iznašal uvoz 1*>5.3 milijonov kron t. j. plus 21.2. mil. nasproti mesecu juliju 1904. Izvoz je znašal 178.8 miljonov (--20.9). Od januarija do vštetega julija je znašal uvoz 1241.9 (-f-93.6), izvoz 1147.7 (—58.5) Pas.vum trgovinske bilance iznaša po tem takem 94.2 nasproti aktivu od 57.3 v minolem letu. Obrtni odsek. DL"XAJ 22. Na današnji seji obrtnega odstka je predlagal poročevalec Pacher, naj ee v obrtni red postavi določba, po kateri je za trgovinsko obrt potreben dokaz sposobnost'. Viadai zastopnik se je načelno iz- dolgi Parižka In londonska borza. Pariz, (šklep.) — Francozka renta 93 57, italijanska renta 105.25, španski extsrieur 35. akcije otomanske banke 595 —. Menjice na London 251.65. Pariz. (Sklep.) Avstrijska drža-ras leer > « —.— Lombardi 9ti.— onifeirana tnrSka renta 91 10 a'stri.ska riau 10140, ograza 4*;, m. r-ot« 97 75. Llndorba^ 493 — tuižta areč e 132.25 panfza bainka —.—, italijanske mer d-ionaine asoije —•—, akoi.e tnu Tinto 10.79. S'abotna Londoi. ^k'leui iionacildtiu— ju. Lombardi 3% irebn 2S.1 a Spaaaka M5, i* lijanska renta 1C4'(1, . rti i diskont, l.T/, meujm« j« Dunaj n 24.27 Mlačna Tržna Mw"*očila 22. avgusta Budimpešta. PSenis* ea ukt. K 153S do K 15 90; rž zrn okt. K 12 92 do K 12.94 ; oves z* okt. od K 12 2 i do 12 2«; koruza za avg. K---do K —.—. pEčiiica : ponadte in povpraševanje dobro, tendenca mirna. — Prodaja 30.000 met. atotov, za nekoliko stotini; nižje. Rž mrtvo. Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. H a ▼ r e. ^HZlep.J Kava Santoa gao. — Repično 1 olje za tekoči metwo 4S */* * 'pt- 4S — sa september-december 4S.— za jauuvar - april 48.' ^ (mlačno. Špirit za tekoči mesec 49—, za s?pt 4ti.— za september - december 40.— ia januv -april 37. '/4 stalno). — Sladkor surov 88a oso nov. 22 -22.1/. (mirno 1 bel za tekoči mesec 26V4 « sept 26i-oktober-januvar 26za januvar- april 27*/», ("talno) vaiiniraz 63.--Vreme; oblačnj. Xe dotikajte se žic električnega rekel Proti dok"u sposobnosti. Po dc iwava. Ako gre človek iz ulice del Bel-,debati > bil predlog Kiecherja, 0 mt Tovarna pohištva -mm 1 ^HcksanDer £evi JfJinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). ( ' ZALOGA: pmzzn ROSRRiO (šolsko poslopje). Cene, da s« ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po posebnih načrtih, »cccocccco Ilnatrovan oenlk brezplačno ln franko lOnOiiOHOiiOli on OH O 11 O 11 o< ki deli igornj<» t na Greto, od KedaJ otTorijo bohinjsko železnico ! tabavo paglavcev. Ob z da, »Soča« beleži na pDdlagi iz av inženirjev, da cesto, namreč ono, ki vodi Otvorijo to progo vsaj od Jesenic do Trsta epednjo. ftoje drogi, na katere je napeta ž;ca ie -a jesen, nekako v novembru. S tehničnega električnega trao\v y*. Kakor znano, je ome- . stal š-xa da n: več ovir. njeni zid čim dalje vifiji, ker gre namreč Prvo roja>ko veteransko droštro za Bpodnja ctsta nekoliko navzdol. Tam, kjer je Trst In okolfeo. Pissjo nam: j ta zid /i toliko visok, kakor železni drogovi, j Po inicijativi predsednika g. viteza pl. i ki stoje cb njem, tam se malone vaako po-1 Biecnctf* se je zbralo dne ld. avguBta zvečer polude zbare 5 do 6 paglavcev, ki se za-v prostor b reetavranta »Fitd ng« (via Co bavajo s tem, da sa po onem drogu spuščajo loenal lepo število udov z druž nami, prije- se zgornje na spodnjo cesto, a ko so za tel j i ;a znanci. Ob poldeveti uri je bila va- i spodnji ca^ti, plezajo po dregu zopet na r gornjo. Oo t m pa veino pazijo, da bi jih redarji ne lalctili, in vEelej, ko zagledajo redarja od daleč, jo h t-o pobrišejo o J tam. Redarji pa tudi ne morejo stiti vedno zs petami tem paglavcem, cziroma paziti in sjražiti vedno pri istem zidu, kajti ravno re i:ka dvorana nat ečeno j o.na. Na slavnostnem obeda je imel g. stotn k v p. v.tsz pi. B seb« rt zakor društveni predsednik prekrasen govor. S pesniškim zanosom se je spominjal 75 letnice cesarjeve in p:šiljal goreče molitve proti nebu, da bi Vsemogočni obra- Serravalio-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroda voljo do jedi, utrjuje želodeo ln ojačuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh s . kadar je treba se po bolezni ojaeiti. QJ,.u.d..a t 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = „Ne klici vraga!" Izv.'rna. sa. •-Jtu v enem dejanju e ravnokar izšla, ter :-«• v J« »biva ;» ► ."»<► ]><> jM^t! io st. ve«1, pri spisatelju in založniku Jaki Stoka. Trst, li>*a (»ioreio Gaiatti lv Vzavarovalni stroki več le: delujoči poto valeč ee sprejo Plača j><> dogovora. — Naslov iz prijaznosti pri uredništvu lista Najbolje trgovinska uli<-a it. 'J. vinske stiskalnice in luastilniee se dobivajo pri Zivic i dr.i, IA nOn hektolitrov vinskih sodov v vsaki I U.U U U velikosti od 5—70 hektolitrov prodaja jm» jako zmernih eenali tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac. _ _ X _____ I ^I v vseh mestih Primorske AMtSuOpill Ha sprejmejo za prodajanje neke popolnoma nove priprave za prižgat. svalčice, muo<:ke io pipe. To je v resnici neka jako pripravna priprava, koje se je v nekoliko te«lnih prodalo namo v Nem«'iji nad 1 miljon. ^amo resni p nu." 4r»44 na Rudolf Mosso — Frankfurt a. Mam (Nemčija). — „S AN TJ S" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani v. zaprošen patent ■e prodajajo povsod. C. COMINI; Trst Barriera 28 za parkete hrastove ali jelove prve vrste = prodaja j»od jamstvom jw> tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia št. 7 J&rooni kalek je TOVARNA POHIŠTVA ISNAC KRON vSobiti pri upravi „£8incst" TRST, ULICA CASSA 0f RISPARMIO 5 IEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH IAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Fotografični atelir pri Sv. Jakobu, ul. Gius. Caprin 28 (prej ulica del Sivo) izdeluje vsakovrstne fotografije in vse v to stroko spadajoče stvari. Cene nizke priporoča svojo niirodilnieo ki je preskrbljena z vsem v to stroko upadajočim blagom. — Nadalje se nahaja v za-1 logi železo, -ijK? in žeblji. I josip žiooN. ; mirodilnićar. F.FertOt urar TRST - ul. Poste nuove št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega, SchafThause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur sa birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Pekarna i r sladčičarna z lastno tovarno biikotov ?ran £ampe TRST - ulica Moliti Grande št. 3a - TRST S krat na dan svež krah. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, fine Tina ▼ buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladčice. Zaloga izvozno-martne (Ejiport-Marzen) in vležane (Lager) prve v aodčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghau« Steinfeld pri Gradcu, zaloga Jfattonijeve Qicsshubler vedno sveže kisle vode po imerslh oomah ANTONU DLIAK junior TRST Via degfi Artisti štev. 10. - KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in Čišćenje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsako vratni pripadki za razsvetljavo, r Naročbe za popolno čišćenje stanovanj. Odlikovana v Rima s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajna in — častno diploma — IVAN ANGELI ulioa Vincenzo Bellini (ncsproti cerkve sv. Antona novega^. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopieev; lastna specijaliteta čopiče v za barvanje s pokostjo. ---. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. -- ------- So na boji nlkake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega Izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. Hočete li dolgo živeti ln ae veacliti dobrega zdravja. Da to doaoioto, morata akrbati, da ai ohranita zdrav Želodec in uredite dobro probavljanje. Kdur si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in piiačami, vd.bi gotovo odpomoč z Germanovo življensko esenco kuje -e uporablja z n»jb< Ijšim vepehom pri pomanjkanju volja do Jedi, alabotnomu ielodcn, nap er Jar ju. riganju, rezavlci, aaboati, gavob a. omotici, trganjn, zapiranju, marojdam z!nt> žili). Pri ttžkih jedilih, posebno pa ako se užha mastne in težko prebavljive jedila povspešuje ta >e prt-bave, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. f e Pri popolnem pomankauju voljo do Jodi. pod nervoznem zbega njem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavobol in neapanjo provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči sveža vspodoujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspe-uje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja ee v steklenicah po h 3 — in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju Miljah. Kopru, Sežani, Tržiču, Konkab, Fiumičelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, Piranu, Pazinu, Bu- j zetu Postojni. Vipavi, Ajdovščini, Gorici. Gradivu ob Soči, Korminu, Ktmansu, Camnlungu, Cervinianu Umaeu. Bujah, Vižinadi. Mon oni, Lovranu, Opatiji.. Voloskem, Keki. Bukaru, Sušaku. 0 a barju, Ribnici. Vrhniki. Idriji, Kanalu. Čedadu. Vidmu. .Mor eljanu, Palmanou. ti-ani. Portogruaro, Vodnjanu. Pulju. Labinju, Cresu Lernomblju, Metliki, Novemestu, Trebnjem, Utiji, Ljubljani. Kamniku, ^kotjiloki. Kranju, Tolmiu, 1 arcentu, Štanjelu Codrojpo, st Vidu ob Tagliam-ntu, Pordenone. Motta di Livenza, Treviso. Lošinju, Ari*?, Novi, Cirkveni;a, Ogulin, Vrbovsko. Karlovac. Jaška. Samobor, Brež.ce, Krško, Podčetrtek. Pregrada. Rogatec. Celje, Pli-berk, Radovljica, Tržić, Tiviž, Rigolato, Pieve di Cadore, S^rarolo, Long-rone: Beiluuj, Co-negliano. Padovi, Chioggia, Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah v^eh dru.nh večjih ali aianiiih krajev Istre, Dalmacije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih dežclati. Tudi pošiljajo lekarue v Trstu 3 ali več steklenic zeliščuega vina po originalni cent v v«e kraje Avstro-Ogrske. Svari me pred ponarejanjem! Zfchteva naj se izrečno mm- Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Glulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. m Kovaška mehanična delavnica livarna kovin, zavod za nikelovanje, i oz luče van je , posrebrnenje, pokotlorinjenje in počinjenje. VIKTOR FANO ulica R. Zovenzoni št. 4 ZALAGA PRVE TRŽAŠKETVRDKE Dr. H. vit. Porenta primarij dobrodelnega zavoda v Trstu, spričiije, d.v je z presenetljivim, sigurnim vspehoni proti želodčnim te/.kočami in čreves nim boleznim vporabljal želodčno tinkturo G. PICCOLIJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja 20 stot. insevnanja naročila točno izvršujejo. —— Covarna s zalogo pohištva svetlega iri temnega = kakor tudi pojiolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih eenali priporoča V. Doplicher s ulica Chiozza št. S pri tleh = (nasproti dvorani „Ternicore")« na naslovljena Izplaćlina pisma proli 4 dnevni odpovedi 2 V , > 8 » » 2 V/. » 38 » » r\ FILJALKA c. kr. privat. AVSTK. KREDITNEGA ZAVODA za trgfovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH «a blagajniške nakaze prinoscu pioii 4 dnevni odpovedi 2' "U • 30 » » 3°/. v z atih napoljouih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi *2°/0 , 3 mes. n 21///, ii Oi' o/ o n - — 1 o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1,5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Bancogiro v kronah z 2■',•/. takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napoPoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakazuice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari. Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz. Gradec, Hermanstadt. Inomost Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd prosto stroSkov. ^e bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednoetij. sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrar.te in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih ceuah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Spreiema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakazuice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca~ d' Italia-1 v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. Stavbinski materijal ' kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati kon-kurence, pri t vrdki Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). ,?LAVUA" pprejema zavarovanja človeškega življenja po ca; raznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko D<'t*-ua druga zavarovalnica. Zlasti je ugodni zavarovan e na doživetje «nm r zmaDj^ujočimi »e vplačili. Vaak Član ima po o«> preletu pettfc omcriioe. — Generalni zastop v Ljubljani« čeg&r pisarn« so v lastni bančni hiši v 6ospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Bkodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj io najakutneje. Uživa najboljši »loves, koder poaluje. I ' f f Dovoljuje « čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok pristne