LeSs VI., it. 121.
PoI2n’na platana v gotovHd.
V LJubliani* v gorah snaia 1S22-
Posam. st.
HflPREJ
Glasil© Socialislioie	Jagosilaifite«
Kako bomo kaznovali demokratsko nasilje ?
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Na vsak način bo treba v Ljubljani ? or\ti nekaj posebnega, da dobe demo-enkrat za vselej dober pouk. Cen-faliste hočejo igrati, dokler jim nese. ce-k>. državo urediti po enem kopitu in pra-'m. da ie to potrebno zaradi zedinjenja orni enega naroda, kadar pa sc kaže. da žal ®,enot"o kopito znalo streti še tiste na rSine ostan^e njih stranke,- ki so jim
 /^olago po slovenskih mestih, takrat
slovJfv1^0 sel3ara'tisti 'n postavljajo za
sHovpn i a separatisti in pui>iav uaju t>oseh	1T1esta (Da samo za slovenska!)
Dristran .v°'Wni red. Proti temu očitno
ur?erjen- ln lc na korist n5'h stranHe
l0ČnePC1,^m! volilnemu redu se mora od-nekli ^0staviti vsak. kdorkoli ima še vsaj T cjita za javno pravičnost.
„oda kako?
vse
strank 0zicio,1aJr|e so v Ljubljani in rajP' razen demokratov. To je gotovo nrav / Driznarr>o to tudi klerikalcem, če-ciio jP m°. z "iimi najhujše boje. Kajti ie n07-(.^T>o^c''a- drugo, popolnoma drugo tni in Program, kako si zamišljamo kor lTreditev sedanjega nereda. Ka-bonio nl?i0V0- da se "lede Programa ne tovo d Približali, tako je pa tudi go-skcnVii m5a™o v boju proti demokrat-"rame va^'u Postaviti začasno vse pro-,?*■ ker drugače bi to nasjlje odločji; "	* s° se demokratje baš zato
se 0DJa> volilni red, ker računajo, da in zaraH-Ua Vslcd programatičnih razlik kor ne l! bankarske zagrizenosti nika-ston n,- ^ogla zediniti na skupen na-
«gl volitvah.
OD07ic? n. socialistov in klerikalcev sta na j« ®Ila*ni še dve stranki: komuni stič-v D0s(.narodfio-socialna. Prva ne prihaja V(js * ev' ker so jo demokrati uničili za Ved0 -s :sv°ie vlade. To komunisti dobro ?x>v J11 'ma'° zato razen gorenjih razlo-in rl. 11 sovraštva do svojih zatiralcev »Osekfn Dr°£ramatičnega nasprotja še en 'ho]. n razlog za svoj protldemokratski s^-i. Sarrt,°-Ohrano! Oni vedo. da bodo še|s ' ^stopati kot stranka v Jugoslaviji sjjjg latcrat. ko bo strto demokratsko na-W,‘. • 0 se nam zdi. da ne bo niti enega ne k jlsta' ki bi volil demokrate, da jih Jtviu! i Vo^> niti tisti reveži, ki so šli deli^ a ,?m    	------
mti°r*anlj
**»*> 11 e bo pomagalo: revež ga bo h VZe^ 5n °bliubil svoj glas. oddal atVv,?.^a drugam, eni izmed ostalih treh ^Kiona^nih strank i i ud ^mo
vati nego klerikalci. Dokler se to ne iz-premeni, bomo mogli delati skupno z nii-rrii ramo pri negativnem delu, pri pobijanju demokratskega nasilja. Vsekakor pa verujemo tudi njim. da hočejo to nasilje pobijati tudi oni.
Končno verujemo, da hoče to vse ljudstvo, vse ročno in duševno delavstvo. Zali bog si pa to ljudstvo menda ni v svesti težkoč. ki se postavljajo skupnemu delu opozicije nasDr.oti'.
Proti demokratom bo treba postaviti eno samo skupno kandidatno listo.
To se pa lažje pove nego naredi. Vsaka stranka bo zahtevala zase župana in čim več odbornikov, nobena izmed njih ne bo hotela drugi priznati prednosti, ker ni in ne more biti nobena tako nesebična, da bi prepustila nasprotnikom večino \z gole požrtvovalnosti za slogo med opozicijo. In če bi vodstvo katere izmed niih nlo res tako požrtvovalno, pristaši ne bi )ili. ti bi se uprli in pokazali takemu slo-gaštvu hrbet.
Pravega merila nimamo za pravično razdelitev mandatov. Nikakor ni mogoče razdeliti jih po številu glasov pri zadnjih volitvah, ker mislijo vse stranke, da so
i z narodnimi socialisti sc mi ne •osli mnogo več zbližati nego s flie &T ^eprav so v mnogih ozirih zad-tarsk 'Z kaz£di dobro voljo delati prole-0,.00litiko, vendar jih ne moremo pri-Vj; ati Za socialiste, dokler se ne posta-rodn na •razredno stališče. Naglašanje na-ra»r h !. Da *e v direktnem nasprotju z ftiotv u-*m lD°ielTI istotako kakor njihov arhizem, ki ga znajo še slabše skri-
medtein zrasle, seveda UJisli to vsaka lc o sebi. o nasprotnih strankah n». Po vrhu pa bodo radj demokratskega nasilja morali komunisti oddati svoje glasove eni izmed teli treh strank, vsak pač po svojem okusu, katera mu je nač slučajno uaj-bližja, in istotako bodo zaradi istega nasilja tudi mnogi demokrati volili protide-mokratsko. Zato bo razmerje med posameznimi opozicionalnimi strankami vsekakor precei drugačno.
Kako ugotoviti tr> razmerje tako pravična. da bi bila vsaka stranka zadovoljna? Trdimo, da to ni mogoče drugače nego potom posebnih zasebnih volitev, ki bi jih izvedle opozicionalne tr! stranke pravočasno na temelju volilnega imenika in najlažje na približno enak način kakor pri pravih volitvah. Take volitve, bi razmeroma ne veljale veliko, imele bi pa krasen uspeh: na temelju razmerja glasov bi se postavila za prave volitve skupna opozici.onalim lista, ki bi bila popolnoma pravična i glede števila mandatov j glede njih vrstnega reda. tako da bi bile zadovoljne vse tri stranke, najzadovolinejše pa tisto danes tako strašno tepeno ljudstvo. ki ne želi ničesar drugega tako željno, kakor da pokaže demokratom, da jih ne mata.*
Politične vesti.
+ Iz narodne skrpuščine. 27. t. m. se
ie vršila v belgrajski poslanski zbornici prav burna seja. ki ie na eni strani pokazala. da vladna večina navzlic bližnjim volitvami ne mara odnehati od svojih protizakonitih. balkanskih metod, na drugi strani pa. da enoten nastop opozicional-nih strank z lahkoto parira vsakemu nezakonitemu dejanju tiste žalostne večine. Med važnimi vprašanji, ki pretresajo nar še dnevno politično življenje, je vprašanje nastopa proti oboroženim jugofaši-stovskim tolpam, ki jih vladotvorci podpirajo. da bi opozicionalne stranke, če ne na drug, pa vseli na ta način prcstrasili v,delovanju proti njihovi koruociji. Dr. Korošec ie v parlamentu s konkretnimi slučaji postavil notranjega ministra Marinkoviča na odgovor, ki ie pa na interpelacijo odgovoril s cinično nesramnostjo, da so krvavi spopadi nekaj navadnega, kjer se dve stranki prepirata- Izjavil je interpe-lantu iti s tem opoziciji kai v brk. da nikakor ne nastopi proti nacionalističnim frkolinom z drastičnimi odredbami, ker jih zakon baje — ne predpisuje. To pomeni, da vlada noče v tem slučaju ravnati sc po zakonih, ki jih ie sama skuhala, da bo pa še nadalje uporabljala bombe in nože nezrelih in neodgovornih elementov kot svoje politično orožje. Na tako izzivanje skoro ni bilo mogoče drugače odgovoriti, kot da se bodo morali mirni državljani z orožjem v roki postaviti v bran proti vladotvornim napadalcem, kar nam daje
slutiti še črne dnev.c v bližnji prihodnosti. Ce se Droletariat še ne bo ves spametoval in upostavil v najkrajšem času svojih nekdanjih enotnih organizacij, ne vejno, kam bomo še orijadrali. Na dnevnem redu je bila deba.ta o zakonu ministrske odgovornosti, ki ga v sedanji obliki naši bralci dobro poznajo iz že objavljenih člankov. Precej od začetka je nastooil so-drug Etbin Kristan, ki je izjav:1. da opozicija zapusti sejo. da onemogoči vladi kvorum. Nato so se vsi opozicipualni oo-slanci odstranili, razen poslanca Mpskov-Ijeviča ni Protiča. ki je vladi bral težke levite, ker je hotela s tem zakonom po čisto nepravilni poti prodreti v parlamentu. Ko >e prišlo do glasovanja, se je izkazalo. da ie navzočih samo. 127 poslancev, da torei ni bilo kvoruma. Vladotvorci so kar besnel'. Opozicionalne poslance, ki so se med tein vrnili, so psovali in sodr. Et-bina Kristana pri njegovem govoru tako motili z medklici, da ga ni bilo mogoče razumeti. Predsednik je končno izjavil, da bo poslancem, ki se niso udeležili glasovanja. odtegnil dnevnice in da vpokliče vse poslance, ki so na dopustu. Na ta na-čiu una vladna klika, da bo vendarle dosegla sprejetje svojega zakonskega zmazka.
+ Bridek dovtip je menda hotel napraviti tržaški »Piccolo«, ki ie dobil iz Pariza izvirno poročilo, da ie jugoslovanska vlada v sporazumu z zavezniki pozvala ruskega roparskega vodjo Wrangla. naj zapusti naše ozemlje. Baje se ta hoče naseliti v Avstriji ali na Madžarskem.
T»os£)tta le intso sHeitTH, m že se
razširjajo do belstajskih listih in v finančnih krogih tkzv. »čedne govorice«, kateri poslanci in ministri so se udeležili me-šetarenia pri pogajanjih za posojilo in kako so pri tem »zaradilt«. Med barantači imenujejo seveda v Drvi vrsti slovitega Pašičevega sina, ki ie doslej menda bil soudeležen že pri vseh korupcijskih aferah. ki so tih počeli naši vladotvorci. pri čemer mu gre visoka pozicija njegovega očeta zvesto na roko. Govorice bodo utemeljene, ker ie vlada sklenila, da ne napravi o posojilu do 1. .junija (potrebuje namreč časa. da si izmisli kako di-nlomatično laž!) nobenega sklepa in tudi ne poda do tedaj nobene izjave. Gnojna deianja. s katerimi je belgra.iska porodica napolnila svoie posode in ki jih je doslej znala diskretno skrivati pred javnostjo, so prikipela in tečejo po vseh robih preko in razširjajo neznosen smrad po vsej tej lepi zemlji »od Triglava do Vardarja«. Ravno pra.v, ker se bližajo volitve, ko bo zavedno ljudstvo svoje nečiste kapitane v njihovi lastni gnojnici zadušilo!
-+- Zadnji zdihljaji pred smrtjo so triki, kakor jih uporablja vladni korupci-oirizem. da bi se zdržal še nekaj časa prt življenju. Tak trik je n. pr. to, da hočejo demokrati m radikalci prihodnje volitve izvesti na podlagi ljudskega štetja 1. 191CL, ker je ta statistika za Srbijo mnogo ugodnejša kot ona iz leta 1921. Razumljivo:1 Kitka računa na nezavednost, ki jo ie pokazalo srbsko pleme za zadnjih volitev, ko si je ravno na temelju te nezavednosti mogla priboriti številčno večino. Ampak mislimo, da je danes ljudstvo že povsod sffo diktature par izkoriščevalcev v Bel-gradu. ne samo pri nas, temveč tudi v Srbi*.
+ Splošna stavka v Ritno, ki je bita izzvana po zadnjih zdio krvavih spopadih med komunisti in fašisti, se nadaljuje. Laška vlada, ki je zagrozila, da bo s silo nastopila proti stavki, če se ne konča, si svoje grožnje ne upa izvesti.
+ Patrlotičue manifestacije pred kralicvi-mfl čižtm. »Samouprava«, glavno glasrlo radikalne stranke v Belgradn, je priobčilo 24. t. m. sledeče vrstice: Kraljeve čižme. — Paradne čižme, y katerih se bo poročil Njegovo Veličanstvo fcr0lj Aileteander, iie izdelal čevtiar s. Josip Kranijčec iz Osijeka. Kakor javljajo časopisi v Osijaicu, so te slovite čižme. ki so razstavljene v izložbenem oknu na najbolj prometnem trgu, izzvale Senzacijo ter so dale povod za celo vrsto patriotlčnlh (manifestacij. — Ali nam je potreba dodajati Se razlago? Upamo, da sil jo bo razsodbi bralec sam naredil.
+ K zmagoslavnemu pohodu italijanske kraljeve dvojice v zasedenem ozemlju. Preteki? teden je potovala italijanska kraljeva dvojica po zasedenem ozemlju, kjer ji ie prirejalo meščansko prebivalstvo laške in slovenske narodnosti Prisrčne ovacije. Tržaška »Edinost« je pisala o njegovem prihodu na dolgo in široko, celo pesmi Lmatvttelu na čast, jo priobčila v slovenskem in laškem jeziku. Mislimo, da ni odveč, če še dostavimo, da jc podčrtavala tiste srbske stavke, ki jih je govorila kraljica z dr. Wflfanont in drugimi tržaškimi prvaki. Laška kraljica jc — slovanskega rodu. tako so se širokoustili ubogi na drhti. Luški socialistični časopisi so bili seveda drugega mnenja. Ker so njHiovc napitnice zelo zanimive, priobčujemo tiailepšo, ki je Izšla v sortacem republikanskem listu »Liberta« v sledeči doslovpi obliki: »Resnica je samo ona in ta jc _toc.no ta: da Julijska Benečija noče ničesar vedeti o prihodu N. V. kralja. Da ima vladar nase lepe dežele (do kdaj?) vso pravico, da vžčva sv?(ii državi lansko svobodo in prepotuje Italijo pouolz tn počrez, noče nihče dvomiti. Toda tepci nase meščanske družbe hočejo dati njegovemu prihodu v Julnjsko Benečijo pomen, ki ga nikoli ne more Imeti. — p0 kaj prihaja gospod Viktor Emanuel som gori? Kaj prihaja predstavljat? Kajti ce misli v svojem visokem m ponosnem ■molku trgati med ljudstvom, zbranim ob mimohodu _ I; raTuevih avtorriebilov, cvetk nav dušenja, se jako moti. Pravega ljudstva ne bo zraven niti sence. Pač pa b© tamkaj mnogo mumij, ki se sTiirdt po ounajs/cin muzejih: 'ka/menRi stebri v frtaiktt, kr bogve kolikokrat tHJOgrtili kolen«
pred pr ostalini sch5nb'rtrnsk^ri tigrom; ftgtrre. Id vpraŽatgem dolgov v	z	ie	ruJ
tve lastnine in odškodnine. Naravnoje^aa
nosijo danes naslov senatorjev in ka.valjerov. In okoli mumij bodo vihrala bela oblačilca mnogoštevilnih deklic, kj jih bo meščanska velikodušnost senatorjev in ka vali er o v prisilila, da bodo podajale cvetlice, ko bo šel mimo »vzvišeni« (ali niso ravno tako naztvaii prejšnjega vladarja?) vladar. — Toda Njegovo Veličanstvo prihaja med nas predstavljat Italijo. Ta je pa debela. ItaJfii sta najmanj dve: Italija bankroterjev, fatirancev. sideritov, morskih psov, tatov vseh’ vrst, morilcev vseh osvobojenih iti neosvobojc-nlh dežela, birokratov, komisarjev Alosconitjeve-ga tipa in toliko drugih več ali manj slavnih kobilic, ki ne obžirajo samo dežele, ampak tu, kjer bi bilo najbolj potrebno pokazati toliko opevano tisočletno latinsko kulturo, sramote ime Italije.
— Ali je to Italija, ki jo predstavlja kralj? Slaba kupčija, zares. S to Italijo nimamo ničesar skupnega, ako ne krutosti vlade in prijetnosti reakcije. — Naša Italija, ki jo naše liuustvo ljubi in razume, je pač vse druga. In kralj je ne more predstavljati. To je Italija \-seh tlačenih sil. Italija ljudi, ki delajo in žive v revščini. Italija mož, iki se jim more očitati le ena krivda — da so namreč rešili celo domovino, a se niso znali otresti uši, ki jo okužirjejo ki zatedajo. — Ne vemo, če pristoja malemu kralju, da pride v Julijsko Benečijo prevzemati odgovornost za vse zlorabe, zatiranja, barbarstva iti umore, ki so se izvršili na škodo našega ljudstva v imenu Italije, ki jo on predstavlja. Tega tudi vedeti nočemo.
—■ Gotovo je samo e.no: da naše množice žvižgajo na vse kraljeve kočije in avtomobile; da naše ljudske množice hočejo, da pon ten jat odrešenje kruh in ljubezen, ne pa preganjanja, tlačenja, zločina, brezsramnosti; da naše ljudske množice hočejo, da bodi Italija douiovina, ne pa hiša sramote, sodelovanje, temelječe na medsebojnem zaupanju, ne pa konkurenca, plodonosno delo, ne pa brezposelnost cvetoče obilje, ne pa revščina — Toda toga vzvišeni potnik ne more nikdar razumeti. Kajti kraljeva potovanja se na-rejajjo v Italiji ravno tako kakor drugod, vedno po enem kopitu. Zastave in mlaji, da vzvišeni gospod ne more zazreti revščine v ozadju. Narejene Potemkinove vasi nikakor niso posebnost carističnc Rusije. Jutri bo Julijska Benečija nekaj vedela o rujih. S to razliko, da bo našel kralj ob svojem potu na mesto pročelij leipih hiš toliko smrdeče mrhovine naše politike. In alro s? pri tem ne bo zatisnil nosu, bomo opravičeni dvomiti, da teče po njegovih žilah res najčistejša jplcm-nitaška kri. — In sedaj naj le pride. — Toda gotov naj bo. da ga ljudstvo ne mara. Nc marajo ga delavske množice. Nc marajo ga množice poljskih delavcev. — Kaj ostane potem še od prebivalstva, ki naj se naslaja ob njegovem pogledu? ZeQo malo. — V tem pa kličemo ljudstvu kakor lansko leto: »Ven z zastavami ob kraljevem dohodu! Toda bodo to žalne zastave! Črne zastave in črne preproge! V znamenje protesta proti vsem krivicam, ki nam jih je prizadejala oficijeim Italija’ Proti zatiranju svobode! Bodi en sam kile protesta in upanja: Živela republika’«
+ Izvajanja sovjetskega voditelja Radcka
o	genovski konferenci. Nemški časopisi objavljajo pogovor Ravula Verienila, zastopnika francoske komunistične stranke, ki ga je imel s sovjetskim voditeljem Radekom na kongresu nemške komunistične stranke v Berlinu. V tem pogovoru sta razpravljala o bodoči konferenci v Haagu, kjer so bile prve mednarodne mirovne in razOTOžltvene konference in to že pred svetovno vojno, seveda brez uspeha. I»pregovorila sta tudi o pretekli genovski konferenci, na kateri so hotele zapadpp države za več desetletij vpreči sovjetsko Rusijo v težki voz zapadnega velekapitalizma, s čimer bi padla na stopnjo suženjskih držav in državic. Ker bo marsikaterega sodruga zanimalo izvajanje sovjetskega vodHe-1>!2 o genovski konferenci, ga navajamo:
»Upoštevati moramo — jc izjavil Raddk — tri strani konference. Prva se tiče boja med Francijo in Rusijo, druga gospodarskih odnoSajev med Rusijo in svetovnim kapitalizmom, tretja se
tiče bodočnosti.   Materialni uspehi konference
so nič ali skoraj nič Edina konkretna korist, ki jo je imela Rusija od konference, obstoja v tem, da je ugotovila v Genovi, kakšno je stališče posameznih vlad nasproti sovjetom. To bo zelo olajšalo rusko politiko. Rusija jc naredila vse mogoče, da se približa Franciji. Že dolgo časa sem so bili sovjeti Sklenili priti do sporazuma s francosko vlado, in v svojem znanem pogovoru s poročevalcem lista ».M at In« je Radek Izrazil le mnenje svojo vlade. —- Vedenje Francije v Genovi ni bilo v skladu z njenim prejšnjim vcdc-njm. Pred otvoritvijo konference ie bil Seydoux proti povrnitvi imetja, toda v Genovi je menjal svoje stališče in z njimga je menjala vsa francoska delegacija. Isto se je zgodilo v vprašanju razorožitve. Meščansko časopisje kriči o zmagi. Res je. v Genovi se ni sklenilo nič, m Poincare bo lahko trfumftral pred zbornico narodnega bloka, toda lastniki ruskih vrednostnic bodo osta-, li brez stotinke. — Bntenta je vedno prihajala z
ska delegacija spravila v	jjveti-
ditov in dolgov. Ge hočeš plačati, m _ t. prj Kdor hoče biti torej plačan, mora soddevMij^ obnavljanju ruskega gospodarstva. g® mf>rajo kapitalisti imeti od Rusije kako korist, j pomagati obnoviti železnice, katerih pa n® vlada ne bo dala nikoli v zakup. Tudi j .(1 vanje proizvodov jc zelo težko brez po >	,.
zato se bodo morale vlasti v Haagu ba z vprašanjem kreditov Rusiji. Kapitalisti upoštevati dejstvo, da se je v Rušili	^
voiucija, ki je delo delavcev. Rusija bo dala kake koncesije, nikdar pa ne bo zarok stva revolucije. — Vsa pogajanja se morajo centrirati na vprašanje, kako bi mogli talisti vlagati svoj kapital, če se ohrani na . lizirana lastnina. Star kapital ne oostm* ker je po večini uničen vsled posrMOVMJ veznikov samih. Če Francija opusti sapo ^ Rusije, bo poravnala svoje izgube. — S p.,-« pallske pogodbe jc izjavi Radek, da je % priprav] j ena skleniti podobne pogodbe * drugimi državami.Vse govorice glede sk ■vojaškega dogovora so absontrtno brez ^ podlage. Rusija sc ne namerava obvezati ^ ko. pomoč Nemčiji v slučaju spopada irteu ^ zavezniki. Francoska skrb te ne ti teotell ker Nemčija ne more dati Rusiji dovolj na razpolago v slučaju vojne- Tudi če_ ro. b-{ jaja vojaška pogodba med Rusijo in jo lahko Francija razveljavila s tem, da . M
ži, ker bi bili v tem slučaju tudii mi	tiid
razorožitev. Toda Francija noče ra7^v enega vojaka. — Rusija trpi lakoto, ioZ^ropskiI> obstoja. Ona je zopet stopila v zbor . Qe-držav. Prišlo bo še do velikih jzprem^j.j je nova te saimo prvi korak. Ruska re"f'*G ist*90 prva proletarska revolucija. Nahaja s iDeJotžaju kakor francoska in angleška \asi-Ni steer več fevdalnih vlad, toda.(_Prfv^e jajdjfl'
nina je še tukaj. — Italijanski kralj je ^ j® čil Radek — ni kazaJ ttStakep^ „ v kateri 1* sjvrejemal Čičerina, delegata države. __ p^ear®
bil umorjen zadmši zastopnik fevdalizui ,■ jqgc<v ni vprašal: Kajn, kaj si naredil z lastn*n°:£ lo? temveč »Kaj is naredil s sw o jastn?nc-Mona se potolažiti zaradi izginJema I>6ba svetih stvari je mrmrla-« knnferencej ~
+ Prva posledica genovske	je	»•
ozirom ma razmerje med Rusijo ,n ^^tskl t**® da je te dni po dolgih letih	jterl
vinski parnik, ki nosi ponosno	parnik
jjrtstal v angleškem pristanišča natovorjen z lesom-	,
   TTTo
SENZACIONELNA ODKRITJA ^ JAVOVI STRANKI IN O & 1
KRISTANU.	(jj
PreteHo soboto 27. t m- s , v gel' d>čni zbor Jadranske banke a. • ^ Kradu. in sicer v poslovnih Pf°r. ut>r»v‘ ke v Liubliam. Kot delegiram dan nttsa odbora ie podal poročno s nateli Jadranske banke. K- Lirj) , sen-rovič. Njegova odkritja so nara zacionelna, čeprav so o n3 .. vlvajadir preis g-Ovorili. Vesti o njeROV'b £ jp na občnem zboru so se bliskovito^ tako so nekateri hrvaški in rbs	^	s0-
oisj prinesli tozadevna poroči‘a ’	-	de-
boto. Razumljivo je, da so hite«	-Q	po-
mokraški časopisi, med katerimi	V
sebno odlikovalo nedeljsko »J	^
svojem slovitem uvodniku. n5 stvarnemu poročilu ff. Kamenar _, ^0gP. pomniti drugega kakor: »D naC Kamenaroviča mi ne bomo razo 0b' »Gospodje, ki so bili danes zbran ofaji čnem zboru Jadranske banke* s
vedeti, da le Kamenarovidevo -aVU«
infamna kleveta proti ministru .p0ji-»Občni zbor Jadranske banke to JJ|0 j t tičen zbor e. Kamenaroviča. M* . sPre* tega dejstva izvajali vse posle«*c . orjl t-iemarno boi. ki za ie predrzno o ^„[0 ravnatelj.« Višek pa ,ic doseglo [zja-»Jutro«, ko .ic pariralo predmo	^	pri-
vam k. Kamenaroviča na ■slccleL'’hftj sP«rl ljubljeni način:
»KcrnicKOvi oseu	_
ne bt moEli dovoli ancLnziratt *aV ,,t0 poli' uosti. Je vmešal v svoio niasccv^ tiko nrotl svojim predhodnikoic	je
krsško stranko ?n dr- Žerjava, v pa posla, spravljati uas v širno®
slab glas. Leta 1918», tik' pred prevratom Je ohfavsl y Parizu brošuro, v kateri kleveta našo dinastijo ter dvioa ogorčene obtožbe proti »zločinskim rokam« N'kole Pastča, tistega Pašiča. o katerem danes Kovoritako. kakor da bi bi! njegov posebni zaščitnik. (Kajne sodrugi, kako leno zna odgovarjati »Jutro« na ravnateljeve očitke .) Podrobno bomo še pokazali metode. ki zadostno kvalificirajo človeka, ki se je «anes predrzni! obtoževati moža, kakršen »e dr. Žerjav.«
- Občni zbor Jadranske banke jc bil ai velezanimv in je spravil demokrate ^Polnoma ob pamet, kakor vidimo. Zani-!v pa m samo zaradi tega, ker krvavo kompromitira dr. Žerjavovo stranko, tem-ec tudi zaradi tega, ker jc objavil z. Ka-ttiH?ar°V^ naravnost gorostasjia odkritja
0	^ ^ntonu Kristanu, bivšemu mini--to. nekdanjem »sodrugu«. Ta gospod, ki ti'<^e davno več član naše stranke, je bil * ’ ie največ pripomogel do. nesreč-v^\raz- . a v na^ stranki s svojim.aad-tji? °urzujskitn udejstvovanjem. Če bi kor naSi SO!?[u;?i takrat boli zavedni, ka-s° bili, bi ga lepo pognali, pa če je sov ? ta*° velezaslužen iz prejšnjih ča~ 'n slovenski proletariat bi bil složen, so Sm°„^e feko daleč prišli, da vemo, Tone K s^anki možje kakor je bil g.
^nStan Tifinrvlnrrtiio rvmt\rrr+r'i Tf ai
Kamp« effa sodruga zanimali očitki g. rm, u- a^0viča gg. dj. Žerjavu in Krista-.ftbiav]}- se zna^a v bratskem objemu,
Se h^i5Trt0 sledeče odstavke, h katerim »pjP Povrnili:
čela zdra„ can*e v df^lpHnl in kmjenie na-
Va ood nI?!L_pos*ovan^a — to z^°' se s^r^
le hnH 0 Vrazom »vojna psihoza« — 10 *■" ugnezdilo tudi pri nas, toda potrebno
w UQQ j	»vcuiiu IUU1 J/Ll Ild*’) lOUd pun vuuu
»08,0 . *	ie odstrani za vsako ceno, ker bi
^adi t	^ za zavod najhujše Gosledice.
sod«®1
s srno sc morali odreči gotovim 03	hn-^6™ 'z PrefišnJc dobe. primoram
1	^ nekatere odstranimo. Med
^av^nik J,	W!a g. A. Praprotnik in dr. J.
^ezn° Msm	nam na ,,a®° zahtevo dala obodnega	izjavo, da se brez našega pred-
Ertin ljenia ns> bodeta bavila z bančnimi 'Dr®w6£ini« Svrha tel naši zahtevi ie bila. da 701 DrlhjJj.da se z javnim kreditom te z iavni-^ SnjJ?*' bavljo osebe, ki jih v to ne more-kapital k°t poklicane. V zemlji siromašni Z?5e WAit.akor je naša, tvorijo kredit in šte-^ Česa kamen narodnega blagostanja, ?resnožem!ipT .!li vseeno, kdo upravlja to javno -m oijoijj . ^ na kakšen način, izkoriščajoč pri
ni
svoj rtjSf • da ic bil upravitelj zaveda, ki cc-in vc glas '*n svoje pošteno ime. f*>znain	ostalo	pri	tem, ako bi gotovi ne-
jJa se etnenW ne bili intervenirali v nameri, *a obna?i Vsalt način obdrži odstranjeno osobie StTankarsl S*?ra P8-3!153 izrabljevania zavoda v svrhe .in osebne— mnogokrat umazane — "vsako ,vT 3e m>rava zavoda enostavno odbila eIeinenti fF1€s*no intervencijo, so nam omenjeni dali »kil- rabimo njihov lastni izraz, napove-stranjj0 . identificirali sebe z neko politično B»*_	*** Predstavili neinformiranem« občinstvu
fcjtvfoda av ° postopanje kot sovražen nastop Tiwf-Pram 0menjenl politični stranki-
5^° bi riU?re^0 tega ^ hili enostavna prešli, ^zemai'	ni elementi, ki zaviMimajo in ki	so
M jg"*«	v	javnem	življenju	vplivne položaje,
K	svojega	položaja	in svojih »vez.	da
Med	-	zavoc*“	nepiriilike	in ogavnosti.
Vrstj '^u omenjene elemente uvrščujemo v prvi Ministra' * .Žerjava in A. Kristana, bivšega Se j,-*.® Jer ofihove korlfeje. Pripominjamo, da tl ®3 nanaša na delovanje g. drja. Žer-POHtlka in narodnega poslanca-Ja ren °v.re^e'no- Sospoda vodi -b;c*j« in izva-v kate^h s stra!1' "°tovih državnih uradov, Vsjed J • ™a oanenaena gospoda močan vpliv svojega r«!ožaia in svojih političnih zvez,* Pcsesf'f0s£c(i A. Kristan, upravitell državnega SfivsivT3, ?^c’ 1IJ*m je predlagal ustanovitev tr-
_ , »VG Unr/hp '» -frriJtr	>r	Diva
neratnesra ravnatelja, orirotna ravnatelte Sla« veirtke banke v Zagrebn. Med drugim je g. A. Praprotnik zlorabil svol položaj v zavodu s tem, da je z manipulacijo pri svinca, sekvestlranem od države, oškodoval za nelikoko milijonov Propagandni fond za Koroško sebi in svoiim _drji-gtn v iforist. To bas v težkih časih pred plebiscitom. ko se je zahteval prispevek za ca st sko- , venske zemlje tudi od najbednejšega sironiaka-
S svojimi nadaljnimi manipulacijami s svincem je g. A. Praprotnik prevari! tudi Upravno komisijo tehniško - visokošolskega fonda v Ljubljani za milijonske iznose.
Na posebno drzek način sta se pa RS- «• Praprotnik in dr. Kavčnik okoristila z mampiua-cijami pri svincu s tem. da sta fingirala kupčijo 7. imaginarno tvrdko, v to svrho fingirala korespondenco z isto in s krivimi podpisi prevarila lasten zavod za več milijonov.	_	.
V korist obeh je interveniral g- dr. Žerjav, intimni prijatelj g. A. Praprotnika, kakor Ra ka-rakterizira sam inšpekotor Drnškovič- Ker pa se ua intervencijo dr. Žerjava nismo ozirali, ie on tudi to označil kot sovražno postopanje Jadranske battke proti demokratski stranki in Slovencem.
Upravi našega zavoda je bilo priobčeno, da Je bil del dobička iz kupčije s svincem namemen demokratski stranki. Iz knjig zavoda ni razvidne, da bi se bila demokratska stranka kot taka okoristila s tem denarjem, kar v ostalem potrjuje tudi izrečna izjava blagajnika pokrajinske or-ganizaciie demokratske stranke. Dognano pa je, da so ta denar dvignili ožji pristaši poltike dr. Žerjava, k čemur sta. jim pripomogla gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik.«
Dnevne vesti.
Sgiizacioiicbia odkritja o Žerjavovi strank? in o £• Tonetu Kristanu. G- bančni ravnatelj Avgust Praprotnik nam je poslal »Poslano«, v katerem odgovarja na očitke g. Kamenaroviča. Njegovo »Poslano« te katerega je razvidno, da ie vložil gosp. Praprotnik tožbo proti g. Kamenarovicu. bomo objavili v jutrajšnji številki.
Cetle*
nim ' JZKomča držav ito posestvo Belje s eene-eialis«? i>rc5/'vodov, z druge strani pa so-te), :~lr.Re organizacije v Sloveniji s kupovanjem *>n proizvodov od omenjene družbe.
^natrv S,ra° odbI!i t0 barantijo. toda tudi to kot "r10 Kristanovi drugi Iz demokratskih vrst Slovenc^0* £in na!>rarn demokratski stranki in
^ rj*5ai£or smo že omesUi« smo odpustili gg. ‘Porotnika in dr, Kavčnika, današnjega ge-
Pozor Ljubljana-Spodnia šiška! Danes. 29. maja ob 19. v Šelenbnrgovi ulici 6. II. nadstropje skupna odborova seda krajevne politične organizacije SSJ^ v Ltubljani in Spodnji Šiški. Točna udeležba dolžnost. — Odbor.
V torek. 30. t. la* odborova seja izobraževalnega društva »Svoboda« v Sp. Šiški. Udeležba dolžnost. — Predsednik.
Občni, zbor ljubljanske podružnice »Svobode« se bo vršil v sredo, 31. maja v občinski zborova-lnici na magistratu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora 2, Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Začetek občnega zbora točno ob 20. (8. zvečer). Ker je občni zbor važen, poživljamo člane ljubljanske podružnice, da se udeleže polnoštevilno. — Osrednje
tajništvo.	.
Z ljubljanskega magistrata. Za začasno oskrbovanje občinskih- opravit postavljeni vladni komisaT direktor dr. Bogumil Senekovič sprejema stranke vsak torek in petek od 1J. do pol 1.
d^^^iCgiedaijgfce pisarne, V ponedeljeik. dne 29. t. m., igra viogo Napoleona v komediji »Madame Šans (j ene j: gospod Putjata^
Prvi orkestralni koncert v dvorani filharmonične družbe priredi orkestralno društvo O. M. v Četrtek 1 junija ob en četrt na 9. zivečer. izvajajo se skladbe Suka, Bebikova. Beethovna in Saint - Saensa Natančni vspored v izložbenih dknih. Predprodaja vstopnic od torka 30. t. m. dailje v pisarni Glasbene Matice.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slo-venijo opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja dne 31. maja t. 1. ob 20. v velika dvorani Mestnega domia.
Doois o pokopališču pri sv. Križu. Prejeli smo doois, v katerem opisuje več Ljubljančanov razmere na pokopališču pri sv. Križu. V dopisu popisujejo, da sprejema vsakega obiskovalca pri vhodu na pokopališče cela truma muli. ki v neznosni vročini, ki je zavladala žarijo rdeče. Merodajne kroge opozarjajo, naj jih odpravijo na katerikoli način, da se ne
i	bodo naenkrat pojavili smrtni slučaji.
Seja občine Okolica Celje. V nedeljo, dne
21 maja, se je vršila seja občinskega odbora občine 'okolice Celje. Sodr. župan otvor.i selo kakor običafeo. Bil je vložen nekak protest proti nastopu socialističnega kluba preti zadnjo sejo dne 14- maija t. 1., ker omenjeni klub ni dovolil nepoklicanim namestnikom soodločevati o važnih sklepih, ki so bili ravno na isti seji na dnevnem redu. Toda klub. zavedajoč se. da je delal popolnoma po pravilniku občinskega reda, sc ni nadalje oziral na tiste malenkosti, s katerimi se moralno smešijo tisti, ki se niso držali tako, kakor to red in dostojnost zahtevata. — Nato se je preči tal zapisnik zadnje seje (katere nič tii bilo) in se jc odobril. 1. točka dnevnega reda je bila nagrada za kraljevo poroko in še mnogo drugih prošenj. Podpredsednik sodrtig Čebular poroča v imenu finančnega odseka in sicer: Namesto darila h kraljevi poroki predlagam, da se odobri 2500 K za občinske ubožce, kar naj se med imenovane sora-zmerno razdeli. Za požarno hrambo naj se dovoli 1000 K. Na prošnjo za pripevek za obrtno - nadaljevalno šolo sc odsek ni pripravil in io plenum vrne odseku, da pride pri prihodnji seji s konkretnimi predlogi. Za obrtno razstavo v Celiu je določenih 1000 K. Na prošnjo za podelitev prispevka za dečji dom v Ljubljaini dovoli občinski svet 500 K, katere pa se porabijo za dečjo sta-irico v Celju. — Glede popravila cest se je razvila dolga in stvarna debata, v katero so posebno posegli sodr. Lapornik in gg. Kukovcc. Božič, Omladič in drugi- Občinski tajnik prečita proračuni za nabavo stroja za lomljenje kamenja. Ker je nabava precej kočljiva in je potrebno vse dobro proučiti, predlaga sodr- Čebular, da se izvoli komisija, ki ima nalog, vse proučiti in na prihodnji seji o končnih rezultatih poročati. V komisijo, so izvoljeni sodr. Martinčič, gg. Gologranc in Kukovec. — Sodrng župan Hrastnik poroča o popravilu ceste od Jun-ger.ia proti Pečevnikti. Koliko je imel truda in posla pa nam ie dobro znano, ker poprejc se nihče ni brigal za poSteno popravilo ccst. katere so bile jarkom podobne. Poročal je. da se ta gramoz ne zadostuje, da bo še treba najmanj 100 m\ da se nopolnoma popravi. Sod ni g Martinčič predlaga, da se poveri dobični odsek kakor tudi sodr. župan, da imata polno moč, urediti vse potrebno do kraja. Ker pa je po nekaterih mestih cesta ogrožena, da je voda spovije, predlaga g. Kukovec, naj se opoTori vodni odsek, da takoj popravi cesto tam. kjer je ogrožena. Sodr. Lapornik predlaga, da se naj povsod pregleda in popravi vse, kar je popravila potrebno.
Prošnje za koncesije se odklonijo hi prostori zasedejo potom staivovairjskega nrada. Ravnoista je z barakami. Nobena baraka sc ne sme več postaviti, ki bi služila v prodajne namene, član kluba se čudi, kako je sploh prišlo do tega, da so peku Lesjaku na Bregu dovolili postaviti barako in vpraša sodruga župana, od kdaj in od kod ima oni dovoljenje in pravico na svojem mestu, izvrševaiti pekovski obrt. Zahteva od županstva, da ukrene vse potrebno, kar bo odgovarjalo tozadevnim predpisom. Tako je tndi z barako Kokalcvo v Gaberjih. Z barakami ne 1 koti o krasili celjske okolice.
Na to poroča predsednik sodr. Martinčič, personalnega odseka, in sicer:	V domovinsko
zvezo so sprejeti sledeči:	Grobelnik Marija,
Povše Ignac, Ograjenšek Baltavzar, Legat Ana. Brodu* Martin im Rednak Gregor. — Cestarju Zupanu predlaga povišanje plače od 1400 K na 1S00 K. Na to poroča glede lova, kar pa še ni popolnoma rešeno-
Sodr. Jelen predlaga, da se popravijo vsa občinska poslopja, posebno pa dečja stanica v Gaberjih.
Sodntg župan fziavlja. da vojaštvo koraka s konji in vsem čez most. ki je le za pešce. Pritožili so se tudi dragi odborniki, da dela vo-jaštvo mnogo Škode na pešpotili. kakor tudi po travnikih. Sklene se vojaško oblast opozoriti, da se nai drži javnih cest in naj ne izrablja pešpo-tov, posebno pa mostov, ki so določeni za pešce. Prej ni bilo takih opozoril kakor danes.
Konjedercu se poviša plača za 100!',;. Na to ie šc bila volitev občinskih zastopnikov, kateri naj dne 24. maja prisostvujejo naboru.
Vidite, gospodje, na tej seji smo pa prav lepo delali in mnogo sklonili, samo reda je treba! Ker pa smo mi tega vajeni, ga tudi od drugih zahtevamo.
Polzela. V nedeljo, dne 21. inaia se je vršil v gostilni pri sr. Jelen ti javni strokovni shod. Na shodu je poročal sodrng Leskošek.^tajnik okrožne strokovne komisije v Celju. Obisk shoda ie bil dober kliub velikim zaprekam, ki jih delajo v tovarni Kurka & Wildi. Značilno je, da je
delavstvo v tej tovarni zatirano in nat-, slabše plačano. Tako so pisali tudi .klerikalci že pred enim letom v »Novem Času«. vendar niso ničesar ukrenili. Sedaj na, ko je organizacija »Osrednjega društva kemičnih delavcev« potom letakov razglasila shod in ustanovitev podružnice, je dobilo delavstvo tako.i 30% povišanje olač že izplačano, s čimer naj bi bilo delavstvo zadovoljno in bi pustilo organizacijo pri miru. Delavstvo se pa zaveda, da ie to samo trenutna prijaznost gospodov kapitalistov. Zaveda se pa tudi. da se gode marsikatere krivice nad delavstvom. n. pr. pri odtegavanju davkov itd. Tudi. to bo treba odpraviti in gospode podučiti, da nimajo pravice dohodninskih davkov odtegovati. Klerikalna organizacija JSZ se silno trudi, da bi ustanovila organizacijo v tovarni. Pred nekaj dnevi se ie zglasil neki župnik pri tovarnarju g. dr. Wildiju ter ga prosil, naj mu pusti v tovarni vzgojevati ponižne ovčke,. G. dr. Wildi mu je pa baje rekel: To bi bilo odveč, ker naši ljudje so itak pohlevni. Taki so gospodje okrog JSZ. če ustanavljajo organizacijo, gredo prositi fabrikan-ta. Ta črna družba ie imela tudi na shodu svojega poročevalca, katerega je sodrug Leskošek tako zadel v svojem izvajanju, da se je kar odstranil. Delavstvo torej ne mara črnožolte organizacije, temveč se pridružuje kompaktno k razredni organizaciji kemičnih delavcev.
POSLANO.
Velespoštovani gospod urednik'
Z ozirom na dogodke pri današnjem občnem zboru Jadranske banke, kjer ie dvignil ravnatelj, g. Kamenarovič, gorostasne obtožbe proti meni, čast mi ie sporočiti Vam, da sem naročil svojemu pravnemu zastopniku gosp. dr. Novaku. da nemudoma vloži tožbo proti imenovanemu gospodu.
Hvaležen bi Vam bil, če to priobčite v svojem cenjenem listu-
Zahvaljujoč se Vam za Vašo uslugo, beležim z odličnim spoštovanjem:
Ravnatelj Avgust Praprotnik.
Ljubljana, 27. maja 1922.
POSLANO.
Velespoštovani gospod urednik!
Z ozirom na dogodke pri današnjem občnem zboru Jadranske banke, kjer je ravnatelj, g Kamenarovič, dvignil proti meni gorostasne obtožbe, čast mi .ie sporočiti Vam. da sem naročil svojemu pravnemu zastopniku, da vloži nemudoma tožbo proti imenovanemu gospodu.
Hvaležen bi Vam bil, da to priobčite v svojem cenjenem listu.
Zahvaljujoč se Vam za Vašo uslugo, beležim z odličnim spoštovanjem:
Kavčnik.
Carpetiertu! To dejstvo je veleznačnno.lcer^ kazuje. kako daleč je prodrla v	page(m
takozvana civilizacija. Masa se _ div P - j:ence in človeškim mesarjem ter obozav;,!<««>& e Pa' v uniformi in ormatu- Ljudje _.sre(|ih:„.„i„ jz ab-
vedno po otročje norrčJ.°io-^kaio, dokazanih resnic raavoja., radi
meti, ki se še solutno
da nočejo biti v sorodu z opico.	p0.
do, da delajo krivico opici. Opica 1®	se nu
nosna, da ni v sorodu z človekom. Op	. ^
koli ne tepe za stavo: daj, če jo seyevega kalibra.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. S Odgovorni urednik : Anton Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. ^
‘Reveži ne ve-
1 v 1 ^
pe za stavo; svojo moč P°j^c napade krutejša človeška opi
Ljubljana, 27.
Dr. Janko maja 1922.
UTRINEK.
Najslavnejši Amerikanec sedanje slavne dobe je nedvomno Jack Dempsev. Kadar gre ta rokoborec v Evropo, mu prirejajo kraljevske sprejeme. — In komu se klanjajo Amerikanci do tal ,kadar jih obiščejo gostje iz Evrope? Nedvomno maršalu Eochu. Joffru in rokoborcu
LJlLJflll, FiUill El ®
ssssss BEfliSTBOVffi imm 1 OSEJEHO ZAVEZO. TTISKO^iNE ZA S®fcE, Š15PA&* SV¥A EM Sj&AOE.
HSJSE PLAKATE IM ^aSil za sh©se m vesiu«^.*-
LETNE ZAKLJUČKE
najmodernejša ©beoba Zf “m&aNJiE «sop!S0V)
BKOSUR a?©. STEREOTIPU*!.
Izšla je nova brošura!
F. Engels - M. Žagar:
,Razvoj socializma4
od utopije do znanosti.
Cena 5 Din, poštnina posebej. Naroča se pri Pokrajinskem tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6-1.
Merska traselMedlŽ, RikOVC
ZaiiS*1,
sa sMdrasa
v vsaki množini se dobi najceneje pri SEVESS is	?
Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
(7-13 Sat*
iščem popolne oskrbe. Ponudbe pod ,Moderna vzgoja* na upravo „Napreja“.
splošno izobrazbo se sprejme takoj. Plača dobra. — Prednost ima organiziran socialist, ki priznava progresivni davek. Ponudbe sprejme Uprava ,Napreja‘.
prej A. 2a«?Js! sinovi,
Tovarna	in r&idln. barv 4 -
CesttraEs: LSubljiama. <3. s o. z, SkBadššs®
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.
sarva *a
N
Telef°n
64.
Pravi ffirnež.
pfld®-
vse
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za ®^erwei6)v vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), inastenec (.1 farski, strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski kle.b g{.
steklarski in mizarski klej> ^ slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to ^l*°lynoleOin joči predmeti. .,MERAKLLak za pode. „MERAKL 'p.runoliiie' lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL Ceniki se začasno na razpošiljaš© !
Ure
budilke, nN hask©,werlšgs©, zlat?« isto, srebrni?:©, of al® in porodne prstane
kupite najbolje pri
r, z. z o. z.
,balkan“)
Po 10 do 30 kron se vam plača za voz smeti, šute, pepela, gramoza ali druzega materijala za zasipanje, če ga pripeljete na posestvo Cesta v mestni log št. 15. Oglasite in dogovorite se ravnotam v pisarni.
*
A. lecnik
urar m zlatar,
Celje, Glavni trg št. 4
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 38 („1
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ........... izdelki.	...........
Telefon 336. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljublj811 Čekovni račun štev. 10.473.
N
O
>
D
S
o
s
Konsum. društvo rndlari@w ¥ Hrastnik*1
vpisana zadruga z omejenim porolivom	_—-
— sprejema hranilne vloge, ki Jih obrestuje po 4 V  ■—’	"
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.201-82.	===== Društveni delež K 17.10»
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100*-*
Clan postane lahko vsak.
liBBSBI ■SRnHBHUKOBR 3	LaX=FBKBiaK