KATOLJSK CERKVEN LIST. « Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. '20 kr.. za četert leta 1 gJ. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za 1 ., leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj XLIX. V Ljubljani, 17. malega srpana 1896. List 29. Pozdrav V g. prelata dr. Andr. Cebašek-a pri zborovanju salezijanskih sotrudnikov hinko&ni torek /. 18U6. (Konec. I Ako ravno je pa družba Salez. velikrat zadcbila toliko pomoči od zgoraj po raznem načinu, moramo vendar tudi sami biti njeni sotrudniki v večji vspeb po pregovoru: Pomagaj si sam. in Bog ti bo pomagal Saj je znano, da Gospod sam vabi delavce v svoj vinograd ob raznih urah od zjutraj do 11. t. j. zgodaj in poznej, ko zaslišite glas njegov, ne zakerknite svojih sere. Gospod ter ka in potem plačilo deli Delajmo z združenimi močmi, kjer jih je več zbranih v Gospodovem imenu, tam je On med njimi. Združena molitev, skupno delovanje veliko premore; je kakor duhovna vojna, ki vse premaga, in tako delo je Bogu silno prijetno, saj smo vsi eno skrivnostno telo, kjer so vsi člani v tesni zvezi, glava in serce, roke in noge. in si med seboj pomagajo. Ali ne vidimo tudi pri nasprotnikih, n. pr. pri prostozidarjih, ki so v svoje malovredne namene v tesni zvezi med seboj; slehern ima svoje delo ali nalogo, slehern je na svojem mestu o pravem času. vse izverši na ukaz, na migljej, in tako uverščeni in izvežbani prečudno delajo za svoje peklenske namene v veliko kvar Božjega kraljestva na zemlji. Ali niso toraj otroci teme modrejši od otrok luči? Ali se ne bomo učili od njih. storiti in se truditi za dobro reč, kar ti počnejo in zverše za svoje malovredne in hudobne naklepe? Trudimo se torej za nebeški Jeruzalem s tem, da združeni v močno vojno z eno roko sovražnike odbijamo, z drugo roko sveto mesto zidamo. Sila tacega združenega truda bo Bogu dopadljiva in zmagonosna. V to sverho nas letos o Marijinem prazniku spodbuja tudi praznik sv. Duha, ki je tako čudovito spremenjenje in poterjenje včinil pri aposteljnih in pri sv. kat. Cerkvi sploh; zares je ponovil obljube zemlje, Duh pa veje kjer hoče in ostane pri svoji Cerkvi na veke. Da bi pa naša družba tako izborno vplivala na ude in drugo, ohranimo ji terdno podlago, ki se ne maje in je nepremenljiva in pristno bistvo, ki ohrani vse društvo celo in nepokvarjeno, in krera je 10 - To je živa vera in goreča ljubezen To je duša in j^Jro vsegM kerščanstva. sv vera in kerščanska ljubezen. To je zmaga, ki ves svet premaga, naša vera Tema zmote in nevere, laž raznih vraž in prazne vere je pokrivala nesrečni svet; pa Gospod je rekel: bodi svetloba, in je bila luč vere. ki je prinesla resnico in pravico, pregnala laž in krivi0 železničnih mož. ki so kerščanske delavce potiskali nazaj To je bil tedaj rljudski shod", pri kterem so imeli pravico biti samo ^izvoljenci": brezbožni socijalni demokratje in pa naši rabsolutno narodni" in „katoliški" liberalci — katoliški delavci, iz sovraštva do njihovih verskih načel pa ne in zato ne. ker spoštujejo duhovnike. — Res čudno pa je bilo vedenje mestne policije ali redarjev pri tem shodu. Ti so pomagali sam«, socijalnim demokratom, kerščanske socijaliste pa surovo odstranjevali in ven podili Kerščanski delavci in socijalni demokratje so se tudi spoprijeli pri tem shodu A zakaj - Socijalni demokratje so pervi začeli zabavljati kat delavcem, verčke metati na nje. tako. da je bil eden ali še več izmed njih močno ranjenih na glavi; tudi z nožmi so suvali soc. demokratje kat. delavce ter jim prerezali obleko in jih celo ranili. In glejte naše redarje! Oni so samo kat. delavce ven izganjali, k redu klicali in zapirali, — s«.eijalne «Jemokrate pa pri miru pustili! Zvonilo je rangeljevo češčenje". Katoliški delavci so seveda molili, a naši redarji ne. temuč popolnoma pri miru pustili soc. demokrate, kateri so se norčevali iz delavcev zaradi molitve. Vidi se. da je bilo vse „zmenjeno" Katol delavci ne smejo biti zraven. Perners-torfer je govoril: zabavljal proti duhovnik »m. kar je seveda najbolj ugajalo soc. demokratom in „našim liberalcem" Temu možu so vsi skupaj klicali „hocha mesto rživio" — tudi naši .slovenski liberalci" z dr. Tavčarjem vred, kteri pravijo, da jim je slovenski jezik perva reč na svetu' Zdaj mu pa kličejo rhoch"! Pregovor pravi: da je vsak dar dober, če ga pes prinese na repu; tako bi lahko rekli tudi o naših libe- ralcih: vsak človek jim je rdobro došel". z vsakim še družijo, če je še tak nasprotnik Slovencem, samo da je nasprotnik — katol Cerkvi! Take so razmere dandanes' Popolni odpustki za romarje k Mariji Pomagaj na Brezjah. Sv. oče Leon XIII. so s pismom z dne 14 junija tekočega leta p »delili za jeden dan v letu vsem vernikom popolni odpustek. Ki obiščejo ondotno romarsko cerkev, sprejmejo zakramente sv. pokore in sv. R T. ter molijo po namenu sv. Očeta za je-dinost med kerščanskimi vladarji, za spreobernjenje grešnikov in krivoverc-ev in za povišanje matere sv. katoliške Cerkve — Popolni odpustek more se tudi oberniti v prid vernih duš v vicah — Za to veliko milost se bodo pobožni Slovenci gotovo s tein hvaležne skazovali. da bodo še v večjem številu obiskovali prelepo novo romarsko cerkev ter se pridno posluževali velikih duhovnih dobrot, katere so jim v tako obilni meri naklonili sv. Oče Leon XIII. V Goricah pri Kranju je umeri jtreviden s sv. zakramenti za umirajoče 7. t. m Janez Ravnik, organist in cerkvenik ondotne cerkve Po dolgi, mučni bolezni za sušico se je preselil v večnost v 57. letu svoje starosti. Ker je bil prav izglednega kerščanskega življenja, ker se je veliko trudil za pravilno cerkveno ali cecilijansko petje — naj se ga spominjajo tudi rI)aničinia bralci. Bil je vedno zvest či-tatelj rZgodnje Danice". Zadnjo pugrebno čast so mu prišli skazat pevci iz Save. kateri so mu tudi zapeli za slovo z domačini vred „Nad zvezdami", „Jamica" in „Blagor mu. ki se spočije". — Naj bo vsem znancem in prijateljem priporočen v pobožno molitev! Slov. kat. delavsko društvo je imelo zadnjo nedeljo, 13 t. m. javen društven shod rpri Ferlincu v Ljubljani Napolnjen je bil obširni prostor do zadnjega kotička in vkljub veliki vročini so vstrajali do zadnjega. Verlo zanimiv je bil pervi govor gosp. dr. Kreka o vprašanju „ali je vera privatna stvar"? Govornik je s temeljitimi besedami dokazal, kako ničevo so soc. dem. terditve. Nad jedno uro trajajočem govoru je moral vsacega navzočega prepričati, da vera je in ostane glavna in perva stvar. Med drugim se je konečno omenjalo tudi zadnje zaroke absolutno-narodno in socijalno-demokratično stranko na Virantovem vertu. o kteri govorimo obširneje na •Irugen kraju današnjega lista. Naglašalo se je. da se mora vsak dobromisleč človek z največjim studom oberniti od takih Bnarodnih mož", ki se družijo z onimi, kteri se za vero in narodnost toliko brigajo, kakor za lanski sneg. S trikratnim slava- klicem na sv. očeta in presvitlega vladarja je zaključil podpredsednik tri ure trajajoči shod. Konečno je pomenljivo še to, da je društveni podpredsednik večkrat poživljal nasprotnike, liberalce in socijalne demokrate, da naj javno povedo, če morajo kaj ugovarjati posameznim govorom, ne pa med seboj putuhnjeno mermrajo in zabavljajo — a nihče se ni oglasil. Niso imeli poguma! Kako tudi-i V Horjulu so praznovali 12. t. m. praznik sv. Marjete. Vsako leto se spominjajo župljani svoje farne patrone. Letos je bil zanje ta praznik še bolj slovesen, kot prejšnja leta. Popoludne so blagoslovili g. župnik novosezidane kapelice rožnov. M. B. Slavnostni govor je govoril v cerkvi bivši g. kapelan A. Hribar z Dobrove. Potem so šli v procesiji med molitvijo sv. rožnega venca do kapeiice, katero so blagoslo- vili g župnik v navzočnosti vč. gg. sosedov. Po odpetih lavretanskih litanijah so se vernili vsi pobožni župljani v cerkev, kjer je bil še blagoslov s sv. R. Telesom. Vsa cerkvena slavnost se je veršila v najlepšem redu. v splošno spodbudo verlim Horjulcem. Na (crnučah se je veršila dne 5. julija cerkvena slovesnost prav lepo pri ugodnem vremenu: blagoslovil se je namreč temeljni kamen novi župni cerkvi, kateri je narisal načert arhitekt Jeblinger: stavba sicer majhna, toda nekoliko komplicirana, kaže že sedaj, da bode hiša božja lepo delo. Blagoslovil je temeljni kamen preč. gosp. dekan J. Flis ter opravil ske cerkveno opravilo: v prelepem govoru je poslušalcem narisal pomen slavnosti, pomen temeljnega kamenja in zidovja. pomen hiše božje in spodbujal farane k daljnemu složnemu delovanju, saj bode Bog slehernemu dober plačnik. Odlična družba dobrotnikov je povišala slavnost: vdeležil se je okrajni glavar markiz Gozani, nadinženir J Boltz. stavbinski mojster blag gospod F Faleschini. ki je prevzel zidarsko delo; prijazno postregli so čč gg : župnika iz Ježice in Šmartna. g M. Bulovec in g. P. Salezij; vdeležil se je stavbinski odbor s cerkvenima ključarjema, ki po vsi svoji moči in terdnem naporu deluje z župnikom za novo hišo božjo: domači gosp župnik se je v toplih besedah zahvalil vsem tem dobrotnikom. in naj se po Božji volji izpolni vošilo g. okrajnega glavarja, rda si Černučam srečno izzidajo novo župno cerkev", za katero srečo je tudi stav-bišče prosilo v kratkem napisu z besedami: rProsim blagoslova: Da vzrastem v hišo božjo!' Razgled po svetu. Rim. (Okrožnica o jedinosti cerkva) Sv. oče Leon XIII. so na praznik sv Petra in Pavla izdali znamenito okrožnico o jedinosti cerkva, katera se pričenja z besedami: ^Satis cognitum". Pismo govori o vstanovi sv. Cerkve, o njenem Božjem začetniku ter o sredstvih, da se jedinost doseže. Sklepa z željo, da bi vsi, ki verujejo v Jezusa Kristusa, Sinu Božjega in Odrešenika sveta, poslušali glas papežev, se odzvali njegovi očetovski ljubezni ter izreka nado. da se bodo vse razkolne cerkve vedno tesneje oklepale katoliške Cerkve. — Na Angleškem je okrožnica, kakor poročajo časopisi, med dobromislečimi protestanti vzbudila največjo pozornost. Bog daj, da bi le prav kmalu obrodila obilo dobrega sadu. — „Danica" bode vso okrožnico objavila v prevodu. Eunaj. Zastopnik sv. očeta na dvoru našega cesarja, Agliardi, je bil v zadnjem konzistoriju imenovan kardinalom. Dne 27. pr. m. mu je cesar po slovesnem obredu položil rudeči biret na glavo. V nedeljo na to so novemu kardinalu častitali nadvojvode cesarske hiše in zastopniki plemenitih rodovin ter se poslovili od njega. Začetkom t. m. se je odpeljal na svoje mesto v Rim. — Njegovim naslednikom je imenovan nadškof mnsgr. Emidian Taliani, roj. 1. 1838 v Montegallo, nekdanji papeževi deržavi. Kjerkoli je Taliani služboval, povsod je kazal izvan-redno gorečnost, odločnost, modrost in odkritoserč-nost. — Praga. Dne 7. t. m. je bila obletnica usmerčenja krivoverca Janeza Husa. Sedanji češki novohusiti porabijo vsako tako priliko, da očitno rujejo zoper Cerkev. Žalostne verske razmere na Češkem se jasno kažejo v tem. da celo učenci po gimnazijah zbirajo doneske za Husov spomenik, ki se ima postaviti na jednem najlepših tergov zlate Prage — Na mesto sedanjega deželnega patrona Janeza Nepomuka hočejo brezverski Mladočehi postaviti Janeza Husa Češko ljudstvo naj se v prihodnjič nič več ne zbira pred soho sv. Janeza Nep.. ki stoji na sredi veltav-skega mostu, ono naj roma pred Husov spomenik ' -Res žalostno znamenje časa! — Katoliški shod za Galicijo je pretekli teden zboroval v Lvovu. Vdeležencev je bilo več tisočev. Le mestni zastop se ni brigal za znamenito zborovanje, kajti župana ni bilo blizo. Strogo stvarni in temeljiti pogovori so se verstili po v s po redu Posebno znamenit je bil govor nadškofa Moravskega o zvezi ru-sinske cerkve z Rimom in grofa Stanislaja Tarnov-skega o socijalnih razmerah sejanjih dni. Sklenilo se je. da se prične izdajati katoliški list v rusinskein jeziku, kakor tudi kerščansko soeijalni delavski list. Bog dodeli svoj blagoslov in obilo dobrih nasledkov za žalostne gališke razrrere! Tirolsko. (Stoletnica, odkar se je Tirolska po svetila presv Sercu Jezusovemu. — Konec i Že zadnjič enkrat smo omenjali, kako so se pripravljali na to stoletnico že v predvečer. 31 mnja t I. — še lepše je bilo drugi dan, 1. junija Napočilo je krasno jutro. Odbor za sprejemanje gostov se je podal na kolodvor, kjer je priserčno pozdravljal nove pnšlece. Vsak vlak je pripeljal nebrojno množico ljudi j. Na posameznih postajah še vseh sproti sprejemati niso mogli, to! je bil pritisek. Tujih gostov so naračunili čez 30 00o. Pričeti se je imela slovesna sv. maša. < »b pol 7. uri se je kardinal dr. Haller pripeljal memo farne cerkve, kjer je bila v velikem oltarju izpostavljena velika podoba Jezusovega presv. Serca; ta je spominjala Tirolce, kako so se pred loo |eti posvetili Božjemu Sercu. V prezbiteriju ali na prostoru pred vel. oltarjem so imeli pripravljene sedeže vsi katol. poslanci Tirolske in drugi zastopniki 'e dežele. Prišli so potem še drugi: deželni glavar, častniki tirolskega lovskega polka v Trientu. mnogo uradnikov, učiteljev, plemičev in toliko priproste^a ljudstva, da je l»ila cerkev premajhna Kardinal dr. Haller je imel „slavnostni govor"1. Govoril je o češčenju presv. Serca in sicer v tako poljudni, a priserčni besedi, da je segalo vsem do serca Pred sto leti. rekel je, storila je Tirolska prijateljsko zvezo s presv. Sercem. Eno stoletje je piv-teklo od tistega časa. Trije človeški rodovi so med tem minili in trije drugi nastopili. Krone so padle raz glav onim. ki so jih nosili; kraljestva so bila med tem uničena in druga so nastopila, vse se je skoro spremenilo — le euo je ostalo in se ni spremenilo: ljubezen in zvestoba presv. Serca do nas. In še nekaj druzega je ostalo in se ni spremenilo „Tvoja zvestoba, o Tirolska, in tvoja ljubezen d > tega Serca." Po tem krasnem govoru je bila slovesna sv. maša, kateri je sledila velikanska procesija. Vde ležilo se je je čez 8000 ljudij. Začela se je pomikati ob 9 uri. Pred njo je šlo 16 jezdecev, za kterimi se je pomikala kompanija za kompanijo vojakov z vojaškimi godbami. Vmes, na različnih krajih procesije, bile so skupine pobožnih molivcev. tako da je imela vsa procesija cerkven značaj in je spominjala na to, kako so tudi predniki vojna de'a združevali z molitvijo Kakor se popisuje, vdeležili so se procesije verniki iz vseh krajev Tirolske, v različnih narodnih nošah; vsak kraj je imel kako svojo posebnost. Vdeležili so se procesije najvišji dostojanstveniki vseh stanov Tu so bili zastopniki katoliških dijakov, tam društva katoliških vajencev, rokodelcev in mojstrov s svojimi zastavami; na drugem kraju zopet zastopniki srednjih šol; posameznih samostanov, okrog loo svetnih duhovnikov, različni kanoniki, prelatje in škofje — za njimi pa so nesli veliko zgodovinsko podobo presv. Jezusovega Serca Za podobo so se verstili deželni glavar, katoliški poslanci, plemstvo, župani in deputacije posameznih mest. potem častniki, uradniki in konečno oddelek rezervistov. Res, veličasten je moral biti ta prizor! Ob pol li. uri so potem prišli na določeni prostorni terg kjer je na sredi stal velik oder. Različne zastave so v polukrogu obkolile oder. nebrojne množice pa so napolnile velikanski terg. Točno ob pol 11. uri je prinesla duhovščina podobo presv. Serca. Med tem so godbe igrale, zvonovi peli tako, da je čez hrib in dol letel njihov veličastni odmev. Verno ljudstvo pa je spoštljivo molčalo ter premišljevalo važnost tega dneva. In glejte, pomenljivi prizor! Podobo presv. Serca so povzdidnili na oder, od koder je bila celi množici cčividna. in kardinal dr Haller je ponovil pred njo slovesno, kar so storili veri i Tirolci pred 100 leti — posvetil je znova celo Tirolsko presv. Sercu, kakor so to storili pradedi pred loo leti. To je bil slovesen, zgodovinsko pomenljiv trenotek Na to je kardinal zbrani množici podelil papežev blagoslov, in slovesnost je bila končana. — Popoldan so imeli skupni obed. pripravljen za več kot 1 oo odličnih oseb. Pri obedu je napil kardinal sv. očetu in presvitlemu cesarju, deželni glavar pa katoliškim škofom. In tedaj se je pokazala lepa vzajemnost obeh oblastij: cerkvene in svetne Ta je le tedaj mogoča, ako se obe oblasti zbirate okrog presv. Serca. ktero je vir vse ljubezni in vzajemnosti; mogoča je le tedaj, ako obe oblasti tudi delujete za težnje in namene presv. Serca, ali vsaj. da svetna oblast cerkvene v tem ozira ne ovira. Nameni presv. »Serca so pa. da bi ljudje bolj in bolj poznali ljubezen Njegovo do človeštva, ter jo povračevali z nasprotno ljubeznijo in češčenjem presv. Serca; in da bi obe oblasti bili vneti za časni in večni blagor človeštva. — Isto popoldne so odkrili spominsko ploščo, katera je bila vzidana na palačo Toggenburg. Ta spominska plošča naj bi Tirolce spominjala onih mož. kteri so pred sto leti prav v tej palači posvetili presv. Ser«-u celo Tirolsko, ktera je bila v veliki stiski. Po kratkem zgodovinskem pregledu je prosil deželni glavar kardinala, naj ukaže odkriti ploščo. Poslane^ Zallinger je potem pri odkriti plošči dolgo govoril ter tudi željo izrazil, da naj bi izgled katoliško zavedne Tirolske posnemale tudi druge krono-vine: in konečno se je zahvalil vsem onim, ki so pripomogli k prelepi slavnosti tega zgodovinskega dne 1. junija 1 1896. Nekaj ne smemo še prezreti: prekrasne razsvetljave v večer tega dne Razvetljeno je bilo mesto Bozen in bližnji hribi. Ob pol 9. zvečer je bilo celo mesto v čarobnem svitu. In goreči prebivalci so se takorekoč skušali med seboj, kdo bo lepše razsvetlil svojo hišo. Na vseh ulicah je svetilo na tisoče lam-pijončkov in sveč; na oknih in drugod videl si raz svetljene pomenljive napise, in bengalični ogenj je posebno še množil bliščobo. Ljudstva se je veliko zbiralo po ulicah ter z vidnim veseljem in navdušenjem opazovalo to lepo razsvetljavo. — Ob pol 10. uri so se pa v nebrojnih lučicah posvetili bližnji hribi in griči. Bilo je kar celo morje lučic. Na nekem griču se je videlo veliko serce z letno številko 1796, krasno razsvetljeno. Na drugem kraju si občudoval velik križ z začetnimi čerkami Jezusovega Imena. Med temi nebrojnimi lučicami spuščali so v zrak tudi rakete itd — skratka: kamor si pogledal, povsod si videl goreča znamenja udanosti in zvestobe Tirolske nasproti presv. Sercu. Gotovo bo ostal ta dan vsem Tirolcem v živem spominu Nam pa naj bo ta cerkvena svečanost v bodrilo, da si tudi mi prizadevajmo vsak po svoji moči častiti presveto Serce, Njegovo podobo imeti v svojih stanovanjih, s kratkimi izdihljeji ali drugače je častiti. Najbolj nam naj bo ta svečanost, pri kteri so tekmovali odlični ljudje iz najnvišjih stanov, v spodbudo: Ne sramovati se Jezusovega Imena nikjer in nikoli, bodimo stanu, kterega koli hočemo! Ogerska. 7 t. m. je v Budimpešti zborovalo nad 1000 ogerskih katoliških učiteljev. Pač lepo število za liberalno Mažarsko. Med zborovalci je bil tudi na učni minister, prostozidar WIassicz. ki pač ni spadal v sredo katoliških mož Škof Hornig je kot pervo-sednik otvoril zborovanje odposlal vdanostne berzo javke na sv. očeta in cesarja. Belgija. Pri volitvah v deržavno zbornico so katoličani sijajno zmagali liberalce in socijalne demokrate Nova zbornica bode štela 111 katoliških, 12 liberalnih in 29 socijalnodemokratičnih poslancev! pervi imajo tedaj 70 glasov večine I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstv&. Nameni za mesec mali srpan (julij.) 1896. (Spis poterjen od sv. Očeta.) a) G lavn i namen: Spreobrnitev višjih inoijskih kast, zlasti hrama nceo. i Konec.) Pred 300 leti. 1. 1597, je vstopil plemenit, dvajsetleten mladenič, Robert de Nobili, stričnik kardinala Belarmina, sorodnik papeža Marcela II., v družbo Jezusovo, ktera ga je imela v to poklicanega, da odvzame prekletstvo od te kaste. Po vzgledu aposto-lovem. „vsem biti vse", je postal misijonar v Indiji, — ter dosegel tudi med bramanci občudovanja vredne vspehe. Umeri je leta 1656. Toda njegovo delo se je vsled neugodnih časov pogubilo. Poganstvo je kasto pridobilo nazaj in se ponaša danes z njo — kot naj-terdnejšo zaslombo. Sploh se je pa veršil na velikanskem indijskem polotoku že velik preobrat; bramansko svečeništvo pada pod udarci evropejske civilizacije. S silnim po-željenjem išče Indijanec poduka v šolah, ki jih je Evropejec vstanovil v Indiji, in poganske bedarije se ne morejo upirati znanstvenemu napredku. Novi zakoni in nove šege spodkopujejo tla vsem starim navadam; naposled bode moral pasti zadnji nasip — kasta sama Toda s padcem starega poganstva je še malo pridobljenega. Mnogi zlorabljajo izobrazbo, kar jo v šolah dobe, — da se veržejo popolni brezveri v naročje: nekateri so zadovoljni s temeljnimi zakoni kake naravne vere; drugi se obernejo od kerščanstva k starim indijskim sporočilom ter hočejo z gorečim raziskovanjem v teku tisočletij pozabljeno resnico zopet najti Če tudi se nekteri niso mogli ustavljati prepričevalni moči kerščanske vere. vedeli so, da je prava, toda serčnosti niso toliko imeli, da bi darovali Brahma za Jezusa Kristusa. Naposled so se nekateri ojunačili kljub vsem grožnjam svojih družin ter so terdno sklenili, da hočejo tudi kot kristjani braniti svoje meščanske pravice. Število kerščanskih bramancev je še silo majhno, še-le 10—20 v vsi Indiji; časniki kerst jednega bramanca hitro sporoče kot važen dogodek, med tem, ko spreobernjenja celih krajev iz drugih kast komaj omenjajo — toliko je vredna kasta bramancev in toliko je ležeče na nji! Molimo torej k presv Sercu Jezusovemu, da podeli tem maloštevilnim spreobernjencem stanovitnost: onim pa. kateri so veliko številnejši, kateri se še obotavljajo, čeprav so že spoznali resnico, onim naj podeli serčnost in moč, da poslušajo spoznano resnico, rešijo s tem sebe. ter potegnejo za seboj tisoče in stotisoče. Glavni namen za mesec avgust: Misijon na Islandiji. b) Posebni nameni: IS.) Sv. Kamll Sellški. Milost pravega redovnega dulia. Organizacija kat. delavcev v Avstriji. Mnogo umoholnih. lit i Sv. VlncenclJ Pavljanskl. Bedovi tega svetnika Družbe sv. Vincencija. Znanstveno podjetje 20.) Sv. Elija. Bosna in Hercegovina. Duhovni, ki so pozabili na svoj poklic Pravde. Oskerbovanje bolnikov. Posvečeni redovi in bratovščine. 21.) Sv. Danijel. Zaupanfe na B<»žjo pomoč. Ponižanje ne-verskih kvanlcev sv. pisma Delavska mladina 22.) Sv. Barija Magdalena. Pospeševalci molitvenega apo-stolistva. Najbolj zapuščeni in nepoboljšljivi grešniki in grešnice. 2H.) Sv. Apollnar. ..Dul.ovni in obhajana". Prenapeto narodnostno gibanje, da bi se omejilo. II. Br&tovske zadeve N. 1]. Gtospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboj umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešešto-vanje m vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. - Žena priporoča svojega moža Jezusovemu presvetemu Sercu in Marijinemu, dalje sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Luciji za ljubo zdravje — če je Božja volja. Cslišana molitev naznanila se bo v »Danici* Neka oseba priporočena v pobožno molitev za spreobernjenje. — Mladenič se priporoča v molitev za ljubo zdravje na duši in na telesu in enkrat srečno zadnjo uro. — Zahvala. Bila sem z vso družino v hudih stiskah. Obernila sem se z zaupanjem k presv Sercu Jezusovemu, opravljala cel mesec junij pobožnost Njemu na čast ter obljubila zahvalo razglasiti v < Danici*. ako bom uslišana. To se je zgodilo. Molitev ni bi n zartonj. Zato se tem potom javno zahvaljujem presv. Jezuvvenm Sercu ljubi Materi Božji. sv. Jožefu, sv Ani. sv. Janezu X*-p >-muku. sv. Antonu Padovanskemu za uslišano molitev in >vetu>etn vsakemu, da se v dušnih ali telesnih stiskali oberiie k njim in -ne bo zastonj' A K. Listek za raznoterosti. Družba sv. Vincencija Pavljanskega obhaja dne 10. t m praznik svojega zaščitnika (patrona> s službo Božjo v Marijanišču zjutraj ob pol sedmih s skupnim sv. obhajilom društvenikov; popoludne pa se bo tam veršil ob ravno tisti uri navadni občni zbor. Dr. A Jarr- Višje duhovniške redove bodo delili prevzvišeni gospod knezoškof gospodom bog-slovcem tele dneve: v nedeljo 1!» t. m subdijakonat. v torek na t<» dija konat in v četertek 23. t. m prezbiterat ali mašniški red. Bralcem „Zg Danice" ne naznanjamo tega samo iz tega namena, iz kakeršnega se naznanja kaka druga novica, da ljudje izvedo, kako in kaj se godi po svetu, temveč iz višjega vzroka. — Molili naj bi te dni za te gospode. To je naš glavni namen pri tem. Mlademu gospodu se je treba odločiti za višji poklic, prekrasni poklic, v kterem naj bi deloval z vso ljubeznijo za Boga in rešenje Ijodij. on na se vzame dolžnosti, ktere so sic»*r vsled vzvišen« stt svoje vabljive, mikavne — a pretežke celo za an-geljske rame; novoposvečeni duhovnik bo moral biti. da bo vreden duhovskega imena, skozi in skozi duhovnik. vnet za Boga in Njegovo Cerkev, požrtvovalen in vstrajno-nevstrašen zlasti v sedanjih razmerah; paziti bo moral, da bo povsod varoval edino pravo cerkveno stališče in ga niti za en las ne odstopiti sovražniku itd. itd., za vse to grozno delo pa potrebuje on pomoči od zgoraj. Pomoč od zgoraj se pa dobi po molitvi; zato molimo zanje! «»ni se dobro zavedajo svojih vzvišenih dolžnostij, zato pričakujejo in hrepene od vernikov po molitvi. — In s tem. če si verniki izprosijo dobrih duhovnikov, koristijo sami sebi; kajti dober duhovnik je največja sreča za svoje ljudstvo, slab pa največja nesreča I pamo. da b »d » „Daničiniu bralci uvaževali te besede ter r<»s goreče molili za novoposvečene mlade gospode. Novo župnijo Velike Poljane pri Ortneku je poterdilo c. kr. naučno ministerstvo. Nova župnija bode obsegala vasi Velike Poljane. Verh, Ž tkovo. Škrajnek in Dule. ki spadajo sedaj pod Uibnico. ter nekaj hiš, ki se bodo izločile iz župnije Št. Gregor V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu so v juniju vsprejeli '»o bolnikov, iz meseca maja jih je ostalo 29. Od skupnega števila jih je ozdravelo 41. zboljšalo 12, umerla 2 Koncem meseca junija jih je v bolnišnici ostalo še 33. Grozna nesreča se je pred kratkem dogodila blizu Gradca. Družba treh moških in treh žensk, službujočih v tovarni Maithey, se je po polunoči iz kavarne wAustria" z izvoščekom odpeljala v neko kerčmo v okolici. Proti dnevu se vernejo preko že-lezničnega tira pri Kleinšekovi tovarni za šampanjec v mesto: bilo je olj 4. uri 21) minut. V tem hipu pri-hrumi berzovlak, stroj zgrabi voz, odterga poveznice, konja se rešita, voz z ljudmi pade pod vlak: voznik in perva dva. ki sta sedela na kozlu, so težko ranjeni. ostale štiri osebe pa vleče vlak 210 metrov daleč ter jih popolnem zmečka Nesreča se je pripetila vsled tega. ker je železniški čuvaj zaspal ter ni za peri ograje Tri ranjence so odpeljali v mesto, kosce ostalih štirih oseb so pobrali v kersto ter prenesli v vašk<> mertvašnico. Vlak je imel vsled tega pol ure zamude Železniški čuvaj se izgovarja da so prejšnji dan njegovo težko bolno ženo odnesli v bolnišnico in da je zmnčen vsled žalosti in skerbi zaspal. Potovanje v Lonrd. Oglasila za vdeležbo velikega romarskega potovanja v Lourd. ki je določeno na 31. avgust, so jako mnogobrojna Čas za oglašenje poteče z zadnjim dnem julija. Osrednje vodstvo na Dunaju je storile že potrebne korake pri vseh želez-ničnih in drugih postajah na Tirolskem. Predarelskem, v £vi«-i in v Franciji Vdeležniki ostanejo v Curihu jedno noč. v Lvonu jeden dan in dve noči. v Lourdu, kamor so vdeležniki namenjeni, štiri dni. v Parayle-Monialu. kjer je znamenita Božja pot Jezusovega Serca. jedno noč in jeden dan. in v Maria-Einsidel. jeden dan in dve noči Stroški za vožnjo, hrano in stanovanje med tem časom znašajo za tretji razred 12.") za drugi 18* in za pervi 240 gld Kdor se hoče vdeležiti tega potovanja, mora od zgoraj označenega dne naznaniti svoj natančen naslov ter razred, v katerem se hoče voziti, odboru za potovanje v Lourd, Dunaj. I okraj. Annagasse št. 9. Natančen vspored tega božjepotnega potovanja se objavi v najkrajšem času. — Ecmanje v Lonrd. Odboru naj se naznani, ako se hode morda tudi kak bolnik pridružil med romarje Ako bi !»i 1 zelo slaboten, imeti bi moral posebnega strežaja (usmiljeno sestro) saboj Vdeležencem se bode s poštnim čekom doposlala tudi romarska knjižica, obsegajoča potovalna pravila. Čč. gg duhovniki naj vzamejo saboj talar, koretelj, štolo in biret. Iz Sradežaporoča kranjski duhovmk, ki se zdravi v tamošnjem zdravišču. naslednjo za Slovence častno novico: „V hospicu za škrofukzne otroke je 104 otrok, med njimi 19 Slovencev. Jako veseli so. da jih ob-iščem. Mati prednica mi je Slovence posebno pohvalila. češ. da so krotki in mirni. V resnici se derže kakor ovčke, dočim so dunajski dečki pravi rogatci. Tudi Atajerci so vljudni in lepega vedenja. 751etnioo pervega sv. obhajila sv. očeta Leona XIII. 21. junija, na praznik sv. Alojzija je preteklo 75 let. od kar so sv. oče Leon XIII. pervikrat pristopili k mizi Gospodovi. Tem povodom so podelili vsem otrokom, ki so letos na imenovani praznik pervo sv. obhajilo prejeli, popolni odpustek, vsem vernim pa. ki so ta dan prejeli sv. zakramente ter so molili v namen sv očeta, podelili so nepopolni odpustek sedem let in 2>u dni. Iz tega se vidi, kako serčno so sv. oče želeli, da bi bili ta znameniti dan v molitvi in prejemanju sv. zakramentov združeni vsi verniki, zlasti pa nedolžna mladina. Kakor mladenič od 8 do 14. leta je biva' mladi grof Vincenco Joahim Pecci pri oo. jezuitih v Viterbe. Tedanji rektor je pisal materi sv. očeta: „Vincenco je izvanredno dober in za me največja tolažba; meni se zdi kakor angelj In res' Ako se mladenič kdaj more primerjati z an-geljem, sme se takrat ko pervikrat prejme v svojo dušo — angeljski kruh — sv. obhajilo. Po katoliškem svetu, zlasti po Italiji, se je ta obletnica sv. očeta slovesno obhajala. Nekateri škofje so tem povodom izdali celo posebne okrožnice. In po vsej pravici, vsaj je bila ta obletnica spomin na najlepši dan v življenju sv. očeta, katerega naj previdnost Božja ohrani v čast in slavo svete katoliške cerkve. — Sv. Rešnje Telo v ledenih severnih krajih. Kaj zanimiv in podučljiv je katoliški misijon v Maken-zinu na severu Prebivalci teh krajev niso stanovitni na enem mestu temveč potujejo vedno okrog, zdaj so tu. zdaj tam. Za stanovanje si izkopljejo podzemeljske jame; tudi misijonarji ne morejo drugače živeti in boljše stanovati. Oni iščejo samo neumer-Ijivih dnš. zato se odpovedo lagotnemu življenju ter povsod žive enako ondašnjim prebivalcem Njihov edini spremljevalec je pes, kteri pelje sani oblužene s potrebnimi rečmi, s kakim zabojčkom in hrano, ki obstoji navadno le iz osoljenih rib. Poleg rečij. ki so potrebne za daritev sv. maše, peljejo seboj tudi moko in malo peč, v kteri speko hostije. Vino za sv. mašo pa sproti stiskajo iz suhih grozdnih jagod Sami pa pijejo snežnico. in celo leto ne vidijo niti kruha niti krompirja. Tako hodi okrog s potujočim ljudstvom vred vsak misijonar sam zase; v one kraje jih pride sicer več skupaj, a potem se ločijo za dolgo časa ali za vedno; vsakdo gre svojo pot za izgubljenimi ovčicami. Pa bote vprašali: kako pa more vstrajati v teh merzlih krajih, v toliki zapušče-nosti? Celo leto pogosto ne vidi nobenega tovariša — duhovnika, pri kterem bi se mogel spovedati! Uzrok njihovi vstrajnosti je tale: škof teh misijonarjev, monsignor Gruard. prosil je nekoč papeža Pija IX. za dovoljenje. da bi smeli ti misijonarji na vseh svojih potovanjih sv. R. T seboj nositi in sicer brez luči. Sv. oče pa so odgovorili: „To prošnjo moram še malo premisliti". Niso si upali koj dovoliti. Nato jim je pa gori imenovani škof odgovoril: „Sv. oče, če nam tega ne dovolite, potem moramo misijone tam pustiti; kajti tako misijonariti, toliko terpeti nam je dalje nemogoče, če ne bomo te sreče imeli, da bi sv. R Telo vedno pri sebi nosili". Na to so papež močno ginjeni odgovorili: „Moj sin, stori tedaj kar želiš". Od tistega časa dalje nosijo misijonarji ljubega Zezusa vedno seboj. In tako potuje rKralj vseh kraljev" po onih merzlih krajih sem in tje; gre celo v podzemeljske jame, samo zato, da misijonarje krepča, da duše rešuje. Torej v sv. R. Telesu je moč; zato se ne čudimo junaškim delom pervih kristjanov in misijonarjev! Dragi bralec zdaj veš. kje imaš moči iskati tudi ti! Dobrotni darovi. 6j nVjn*iyn. Jtranoco dijaško mizo: Prijateljska družba 2 gld. - Za kruhf *v. Antona: Neimenovana 1 gld. Za >>ajj>