Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Tečaj r srédo 1 7. travna 1848. List SO £ cl i u o s t. ko drugo pogine, y dino je vecno, Edino ostane in nikdar ne mine Edino vse dobro in krasno obseže, In z nju stanovitnost krepôtno zaveže De z veka u vek in za vek obstojí. Edino ostane ? ? } Nar veci de sile s Podí in podžari sestrinski razdvoj Svetovi Rimljanski 11a dvoje zdeíjeni U boju umiraje k otetbi nobeni Ne morejo ročic k ocetu stegati, V edinost b'li so jim veki pač zlati 5 'v Ni bog bil mogočni le samo njih mec Se nikdar ne gane, Ko drugo odpade in nično běží. Edinost lastnost je Stvarnika obstojná, Ce tudi v stvaréh se odkriva nam brojna. Kar v miru kraljuje, ? Meč hitro razkruši, Kar v zmagu naduši 1 Edinost je več Nje duh po nebesih visokih ustvarja, Nje svit nam plami vsaka zarja, Nje glas in ukaz pretresavni je grom; Vse krožniga Edinosti 'zvira šira ? Ki v bitju vsim ima ob enim nje dóm. hčerka krepotnim narodam Na zemlji lije Varuje obstoj so mogočnimu plodam Rodivna umetnost, nebesko pravico, Osrečen'ga ljuda nar boljši kraljico y Jim raj in osnuje nebo 5 Alj kadeř odpade Pustivši njih grade Se naglo jih prime razder in pa zló. Kar do dan dov dilo Ni Grekam in Rimcam enacih še bilo Alj Tebe in Šparto in ponosne Aténe V žežlovim skusu verstivši iskrene Zaduši na sestre planivši osvoj, Ko so posabile, Edinost ji Ce v njih Edina ie bognja, ki serca obj se ljubezi misel, edii uname veselje > Edine vošila, edine so želje 5 Edi bitj edino sercé; Alj kadeř odtegne In iz serc pobegne, Serce od ljubezni nebeske ne vé. Slovenski narodi! iz eniga krila Vas ena je mati slavitna rodila; Kaj blage in mile vam serca zdoj ptuji? Varujte se, bodo zamorli jih kljuji Proti vni, in ptujca zasacni zatisk; Edinost če mati Vsih Yas ne pobrati, Podaja za ptujca u roke vam blisk! Slovenci predragi! kaj vender le skuša Protivnika vas zapeljivost, kaj duša Se vaša, kaj serce na ptuje vernuje? Verjemite bratje, de drago plačuje, ? Kdor hodi po srečo v ptujcovi kraj. Doma ostanimo, Doma se bratimo Kaj naša Slovnija Iepi ni raj? Slovenci predragi! zdaj hitro na noge Odrešimo ptujnosti liude nadloge Slovenijo drago, nam cenjeno mati, De krasna začne se iz spanja vzdigvati, Svobodniga duha, edin'ga sercá. De narodnost naša Beseda de naša U naši deželi le terdno velja. ? Slovenke ve drage, cveteče dekleta > Ušaka vas bode za dom nej uneta, Uneta, ko hčerka Slovenije vredna De mati prezala in krasna in čedna, Tud' najde pri vam, kar si vedno želji Ljubezin gorečo, Ljubezin žarečo Ki v bratih krepost in pogum izbudi. Zató ve Slovenke! vas zbere naj vsaka Za venčanje pirno unet'ga rojaka, De národ z občutki se čistimi vnóvi, De krepki, pogumni versté se sinovi y Za vnuki junaški še vnukov zarod; Slovenski de sini U duhu edini Si rešijo svoj dom iz ptujca omót. ? Toman. Začetek derzavniga zbora na B>unaji v kterim se bojo nove postave za naše domaće reci dale, je od Cesarja na 26. dan prihod njiga mesca napovedan ta imenitni zbor voliti Drugo pot bomo oznanili 5 postave 5 kako se imajo poslanci za Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajsanja vošiti, pri kterih pa po pameti v i II. Premenlj kaj pozneje (Dalje.) davki se placujejo p od zivežnine ali od porabe drugih za človesko življ "J in vgodnost potrebnih sploh; d gič od ta cih reci ? ktere so za deržavni zaklad le mim vik šimu deržavnimu gospodarstvu v samoprodajo prihranj ? in kterim pravijo monopolske reci; in tretjič od ne kterih občjih naprav, ktere so sicer v prid cele derzav vpeljane, kterih se na ne vsi. temuč le nekteri derzav ? ? niki (prebivavci dežele} po svoji potrebi posluzijo. na imenovane reci ali naredbe naložene imenujemo p Davke m e n 1 j zató y kér jih deržavniki nikdar v enakih čtanovitnih dokladah, temuč le po primeri svoje prido bljivnosti svojih dobičkov, zdaj več zdaj menj, ali po kakošnih posebnih naključkih, plačujejo. Vender je pa deržavnimu niskih izdelkov z velikim colskim davkam ne ovéralo. (to je blagó, ki se skozi naše dežele Skozno blagó or te ospodarstvu mogoče, stevilo premenljivih vozi) je Ie po majhni primeri obloženo, sicer bi ptujci davkov po večlétnih skušnjah tudi za eno léto prevda- ali njih oskerbniki póta po drugih riti 5 in zvediti koliko de bodo po priliki na léto vergli. A. Davki od živežnine ali drugih za porabo y eluživnih reci so deželah iskali in zgubili bi naši pošiljavci in vozniki svoje zaslužke. Nar menj in clo pičlo obloženo je ishodno blagó, stojeće iz domaćih pridelkov ali izdelkov. Vzrok de so ob 1. Živežni davk, ki se na deželi in v manjših tudi te reci nekimu colskimu davku podveržene, je mar mestih od pijace, namreč od mosta, vina, od vola, od vec ta, de is colnarskih dokazkov viksi vladařstvo pre-žganja vsake baže, in od mesá plačuje, pa le tačas, gled zadobi, kako de se obdelovanje zemlje in obertnija kadeř jih kerčmarji, mesarji i. t. d. prodajajo in z v derzavi obnaša, in ako bi jima bilo kaj s posebnimi A « * * % « « É A a 1 • v * V r 1 i i 1 1 • 1 t « m m M m. « • « - • • « njimi pridobljivnost v e d e j o ; živežnína, ktero posest naredbami ali postavami pripomagati. Colskiga davka bi f kmetje ali gospodje domá prideljajo in porabijo, imelo v deržavno denarnico za 1848 dohajati 23 mili pa 23 milijo niki brez de bi jih prodajali na drobno, ni nikakor davku gruntni davk plačuje, podveržena, kér se od nje ze jonov in 90,000 gold, na debelo nov in 13.000 gold. čistiga f V zastran zganih pijac ce jih posestnik is lastnih sirovih pridelkov več kakor za domačo potrebo (čez eno vedro) naredi. V poglavitnih mestih, kakor na Dunaji v Gradcu, v Ljubljani, se pa, razun imenovane ži (Dalje sledí.) Kmetje varite se siiiitarjev ? vežníne, še tudi od drugih řečí živežni davk plačuje o. dan tega mesca je bila v Mirni na Dolenskini , volitev poslanca za véliki zbor v Frankfort Majnski namreč od domače kuretne , divje perutníne, divjačine, pri kterim se je mnogo kmetov in tudi gospodov zbralo. __ ftj _ _ «« _ od rib. ? žita , moke, sočivja, od sadja, masla, špeha, Zacetek volitve je bil ob devetih dopoldne. konec pa ob ^^^ v' od derv i. t. d. Tako je za té města osnovano iz vec stirih popoldne. Volitni komisar so bili gosp. Korl Raab, 5 med kterimi je tudi ta le, de v tacih poglavit vzrokov nih mestih dokaj dokaj ljudi prebiva, postavim, vikši ali Mokronoskiga kantona komisár, njih pomoćnik pa gosp nižji uradniki ? tergovci j bogatinci, Jane z Ker sni k, komisár Mirniškiga kantona, ki so se ki le od obrest živé, prepričali, de se je vse natanjko in po pravici godilo, in drugi, kteri stanovitnih davkov ali clo nic ne placu- in ki so s svojimi razumljivimi poduki v volitni hiši zbra jejo, ali če zemljo imajo ali obertnijo vedejo, bi vender po svojim bogastvu nim kmetam namen Frankfortškiga zbora tako lepo raz V • premalo lozili, de je bila perva volitev v lepim redu končana. po svojih velikih dobičkih k deržavnim dohodkam dokladali, ako bi ne bili še po- Pri pervi volitvi je bil Juri Gajer sebej od živežniga davka zadeti. Poberati živežni davk od sleherniga, ki s tem davkam obložene reči vživa ali iz Kerškiga, poslanec, gosp. Kori Raab, tajnik deželniga poglavarstva v Ljubljani, pa namestnik izvoljen; kér pa nobeden ni rabi de ni kratkonikar mogoče, ga prodaj a v ci tistih zatorej je takó osnovano, polovice vsih glasov (stim) za se imel, seje mogla po reči plačujejo, ter založeni postavi volitev še enkrat ponoviti; Juri Gajer se je davk k ceni prodanih reči prištejejo. Po tem takim ne zadeva tak davk prodajavca , ampak vživavca. ? Za léto 1848 ie živežni pa drugi volitvi zoperstavil rekoč: drufire ?? perva volitev velja, jie čakam." Kmalo po tem je nekaj Kerških davk prevdarjen na de- kmetov podšuntal, de so ž njim vred volitno hišo za- gold. gold. belo na 23 milijonov in 512,000 22 milijonov in 317,000 2. Colski davk (col, muta, harmica) zadene vse blagó tergovanja in kupčevanja s ptujimi deželami, namreč čistih pa na pustivši v kerčmo šli. De je Juri Gajer v gostivnicí svoje tovarše dobro napajal, še bolj pa šuntal in pod-pihoval, ne le sam svoje, temuč tudi no dveh tovarših druge kmete, oljufati u je gotova resnica. Po je pa z sirove pritlelke ali pa umetalske in obertniške izdelke, ktere namenjene za vžitek ali drugo porabo v našo colsko okolico po suhim ali po vodi iz ptujih deželá pridejo, ali ktere kupci is ptujih dežel skozi našo deržavo zopet na ptujo pošiljajo; zadene tudi naše domače pridelke, na ptujo de je menj pišem, kakor pa pisanih listov (AVahl prodane. Colski davk je v tarifah, po okoljstavah več- Zetteln). Ko se je pa pri preštevanji pišem pokazalo de je še več pišem, kakor pa pisanih listov,je oster rekoc: „gospodj e vas hocejo g dokončani drugi volitvi zapeljanimi kerškimi kmeti zopet v volitno hišo přišel, in je pisma voljivcov (Wahl-Decrete) nazaj terjal, rekoč: „de imajo vse pisma prešteti", kér je namreč natolceval j krat prenarejenih, postavljen. Ptuje blagó v naše dežele pripeljano, in za porabo pri nas namenjeno, je nar bolj obloženo, pa vender v takošni priméri, de davk sirove en oglasno za vpili: „oni so ? mel y kmetje pa, ktere je poprej šuntal, so vsi serdití pridelke, kterih v naših deželah nimamo, pa or te jih za nase obertništvo potrebujemo (postavim sirovo pavolo) ? raztergali." dregi, oljuf, ki ga bomo po poti Ljubeznjivi Juri je bil tedej v veliki za- in ni vedil, kako bi si iz limanc pomagal ? pa obertniške ali umetalniške izdelke, berž mu druga zvijača na misel pride. „Komisarji s o le piclo zadene kterih naši rokodelci ne morejo zadosti lepili in srednje voliteljem povedali, kteriga naj poslanca izvolijo cc cene narejati, nekoliko več zadene jih tudi pri nas domá lepe in izdelke pa, ki ne predrage narejajo, nar III .^vpp R Nije djal. De je moglo tako lažnjivo in šuntarsko komisarje mocno razžaliti, bo vsak pošten člověk spoznal, govorjenje dvojno korist deržavi nakloni: per vic, de si poglavi-ten del dohodkov iz ptujiga blagá pridobí; drugič, več zadene. S tako primerjeno nalogo vikši vladařstvo in vsak tudi lahko previdi, de komisarji, ako bi bile besede Jurja Gajerja resnične, bi ne bili izvolje-niga gospoda poslanca izvolili, ki je sicer pameten j de se domačimu obertništvu pripomore. Bila naj bi, pošten moz in vse časti vreden rodoljub, ki si pa mende postavim, sirova pavola z davkam preveč obložena, ne sam v Frankfort iti ne želí, kér poslanců ni le zgorej bi se toliko fabrik v naši đeržavi vstanovilo, pri kterih imenovanih lepih lastnost potreba, ampak take učenosti, množica delavcov svoj kruh dobiva. Ako bi pa tudi ptuji de bo, ako bi treba bilo pavolnati tkavski izdelki le z majhnim colskim davkam i koj iz glave celimu zboru zastran vsake reči odgovor dati in s terdnimi dokazanu obloženi bili, bi jih kmalo ptujci silo veliko k nam pri- izpeljati zamogel ; kar bo posebno potrebno takrat i ako peljali ; nasi fabrikanti bi se ne mogli s ceno svojih iz bi utegnili Nemci take naprave vstanoviti, s kterimi delkov unim bližati ? mogli bi svoje fabrike opustiti ? in nas Slovence zopet po svojim nemškim kopitu obraćali in vsi njih delavci, opravilniki in oskerbniki, kterih je na nam národnost in jezik zoper vecno pravico odvzeti hotli. De bi se .pač kmetje tacih in enacih zapeljiv- stotavžente, bi ob svoj kosčik kruha prišli. Taka bi se tudi «•odila te našim obertnikam. umetalnikam > i roko cov kakoršin je Juri Gajer prihodnje kakor strupe delcam, ako bi se vpeljevanju ptujih umetalnih in obert niga cr & ada varovali! in de bi se nemirni člověk ? kteri je, kakor slišimo, tudi na Kerškim pri volitvi volite-Ijev velike zmešnave napravil, nikdar več v Mimi ne prikazal ! kjer razun malokterih šuntarjev, le pošteni možjé prebivajo. Iz Mirne. < Janez. : Moje misli« *) Mi nimamo v Majnskim Frankfortu ničesar opraviti. Cesar so nam konstitucijo dovoljili. Jezik, narodnost in vse naše pravice so nam po nji tako slovesno zagotovljene, de bi se enaciga po stoletnim trudu ko-mej nadjali bili. Po cesarski milosti, po oblasti našiga veliko serčniga Vladarja in Očeta je tedaj naše blagostanje uterjeno. Te sreče nam nemški zbor v Frankfortu ne more pomnožiti, in nam je ne sme kraj-ěati. Tedaj nimamo v Majnskim Frankfortu ničesar opraviti. Polaki , slavjani kakor mi, ilirski in slovaski nasi bratjena Vogerskim niso nikdar k nemški zavezi šteti bili. Cehi, Moravci in Slézáni se ji odrečejo in so Cesarja za izločenje prosili. Slavni češki pisatelj Palacki je po dogodivšini razkazal, de so sicer češki, moravški in šlezki vi a da v ci, nikdar pa ljudstva njih dežel z nemško deržavo zavezo imeli, in de iz take zaveze slavjanskimu življenju nikaka korist, timveč nevarnost in zatiranje izvirate. Kar za njih veljá, veljá tudi za nas, tedaj nimamo v Majnskim Frankfortu ničesar opraviti. Nemški poslanci v Frankfortu vpijejo kakor pičeni po zedinenji ene velike nemške deržave, po nemških barvah, po nemškim brodovji, nemški armadi, nemški narodnosti, in po nekim nemškim vladarji, ki si ga izvoliti mislijo. Komu ta čast name nj ena je, se niso poved ali. Mi pa smo udje avstrijanske deržave, imamo z njo brodovje, armade , zagotovljeno narodnost in prirojeniga Cesarja, ki ga z nobenim drugim, če bi èe tako Nemcam po volji bil, ne premenimo. Nam ničesar ne manjka, tedaj nimamo v Majnskim Frankfortu ničesar opraviti. Nemški poslanci v Frankfortu so sicer obljubili, de se slavjanske narodnosti v naših zemljah ne bodo do tikal i. Cehe so clo vnovič s tem pristavkam k sebi vabili, de vsim Slavjanam avstrijanske deržave slobodo jezika zagotovijo. Kako prederzno govorjenje! Ali nam ni vse to po Cesarju , po ustavi zagotovljeno ? Nam je o tem še poroka, in clo poroka v Frankfortu treba ? Razun Božjiga blagoslova je nam slovencam Cesarjeva beseda poroštva dovolj; tedaj nimamo v Majnskim Frankfortu ničesar opraviti. - 1 Naši in naših slavjanskih bratov sinovi ravno zdaj na laških boriših za miliga Cesarja kri prelivajo in se hrabro bijejo za njegove pravice. Ni dvombe, de bodo slavjani laško vojsko v Cesarjevo slavo in lastno čast speljali. To je dostojno in pošteno, to je slavjanska šega, za Cesarja blago in kri in vse kar imamo! Ko bi pa nekidan novo-osnovana vlada v Frankfortu nas na.se-verne in zapadne meje proti Dancu in Francozu v korist nemške slave in nemške narodnosti v smert pošiljala, znabiti tudi našim bratam, ki ne bodo v nemški zavezi, proti volji našiga Cesarja boj napovedala, ali jo ubogali bomo? Gotovo ne! tedaj nimamo v Majnskim Frankfortu ničesar opraviti. *) Pričujoči sostavek smo přejeli za Novice že po dokončanih volit va h (8. dan tega mesca). Akoravno je bilo v Novícah in njenih dok la dah že vec sostavkov, zoper nemško zavezo govorečih , ni vunder po naših mislih nobe-den tako krepko in kratko pisan, kakor je pričijoči od našiga pesniškiga pervaka, gosp. Ko se ski g a pisan, ki v tem sostavku pervikrat svoje pravo imé razodene. Slovenci izvedo iz tega sostavka, čeravno zastran volitev prepôzno pride, vender mnenje eniga svojih nar slavniših rojakov. Vređništvo. Colne ograje so nas do sedaj od naših slavjanskih bratov na Vogerskim ločile. Nova naša ustava bo te ograje brez dvombe v kratkim poderla in pobratene dežele serčno sklenila. Ce pa v nemško zavezo stopimo, bomo postávám nemško-colne sklembe sledili. Hujši colne ograje se bodo dvignule in naše lepo samovladarstvo v dva, tri in še več delov razcepile. Nemci nam bodo v colnih rečéh rojaki, in naši ilirski, češki, polski, moravski bratje nam bodo tujci — z eno besedo, narobe svet! Mi pa nočemo sveta narobe. Kar je sklenil Bog, nej sklenjeno bode; tedaj nimamo v Majnskim Frankfortu ničesar opraviti. Prašajte svetovavce k nemški zavezi, čemú vam tako marljivo v Frankfort kažejo. Mnogo bodo govorili od prihodnjiga veličanstva, bleska, in cveta nemškiga imena, od slavjanske iz tega izvirajoče koristi. ničesar, kar bi jim ovreči ne mogli. Nej si tedaj nemci sami svojo blešečo prihodnost omislijo. Mi nimamo v Frankfortu ničesar, doma pa veliko opraviti, de ta prihodnji nemški blesk avstrijanske svitlobe ne otamni, in slovenske narodnosti popolnarna ne zatare. Jovan Vesel — Koseski. Poirabilo Slovanam* Kdoizmed nas bratje! se ne ozrč žalostniga serca na pretečenost našo ? in kdo ne vé, de vse to, kar smo preterpeli, se je zgodilo , kér se sami sebe nismo za-vedili in kér smo bili ločeni brat od brata ? Ali po dol-gih vékih, v kterih smo eden na druziga pozabili, v kterih je tolika nesreća otežila glave naše , smo došli do tega spoznanja, de smo eno têlo, de smo bratje ! Prišli so važni časi, ki so osvobodili narode in jih težkiga bremena řešili, pod kterim so zdihovali. Ti časi so řešili tudi nas Slovane, de zamoremo to glasno izreci, kar smo že davnej občutili, de zamoremo prevdariti in skle-niti, kar je k našimu priđu. Narodi Evropejski se po-menjajo in zedinjujejo med sabo ; Nemci so poklicali v svoje zedinjenje zbor v Frankfort, ki terja , de bi mu deržava avstrijanska toliko svojiga samovladarstva prepustila, kolikor je treba za nemško zedinjenje, in de bi naše Cesarstvo z vsimi neogerskimi zemljami k novi nemški deržavi se priklopilo. Ta pristop bi ne le edin-stva Avstrije, temuč tudi dozdanjo zavezo in samostalnost slovanskih narodov podkopal, kterih narodnost bi potem v nevarnost padla. Naša dolžnost je, de mi to, kar nam je nar svetejši, možko branimo. Došel je čas, de tudi mi Slovani se med sabo pomenimo in se zedi-nimo v mislih svojih. Kér tedej z radostjo od mnogo-verstnih slovanskih krajev nam oznanjene vošila spolne-mo, razglasimo ta poklic vse Slovanam avstrijanskiga cesarstva, in povabimo vsim rodoljube, kteri imajo za-upanje svojiga naroda in kterim je naša občna korist pri sercu, de bi se sošli 31. tega mesca v sta-roslavnim slovanskim mestu Pragi, kjer se bomo vza-jemno zastran vsiga tega pomenili, kar korist našiga naroda zadeva in kar nam je v teh važnih časih storiti potreba. Ako bi tudi drugi Slovani^ zvunaj Avstrijanskiga Cesarstva živeći, k tem našim zboru prišli, nam bojo mili in dragi gosti. V češki Pragi 1. véliciga travna 1848. J. M. grof Thun. W. grofDeym. J. vitez Neuberk. P. J. Šafařík. K. Malisz. Fr. Palacký. W. Hanka. L. Stúr. J. P. Jordan. J. E. Wocel. K. W. Zap. Dr. F. L. Rieger. W. Grzybowski. Št. Aranitski. W. Štule. M. Panic. K. M. baron Villani. K. J. Erben. Dr. Fr. Miklošić. Dr. A. J. Bek. Fr. M. Klácel. Dr. J, Dworáček. J. Lubomirski. J. Dobrzanski. V. grof Waldštein. M. Papić. Vsi dopisi v teh rečéh se pošiljajo na odbor te skupštine pod nađpisam (An das Comité fur die Slaven-versammlung in derBiirger-llessource in Prag Nr. 141-2). Serčno povabljeni so k temu zboru tudi SI o věnci vsih krajev in upati je, kér se je med nami narodnost živo zbudila, de ne bo veliko iskrenih in po druzih vredni namen učeniga gosp. profesorja — in Dr. Blei opravilih ne zaderžanih Slovencov našlo, ki bojo temu weis je v imenu novo izbujene slovenšine gosp. Metel pokliču z veseljem sledili. Ljubljanski slovenski zbor bo kota ocitno in sercno prosil, naj bi gosp. profesor opu gotovo tudi kakiga poslanca poslal k temu zboru, ki je de stili svoj pravopis in se brez odlasanja poprijeli nas i ga slovesno in očitno oznanil 3 poglavne namene : 1) de eedanjiga, pravopisa, kteri — akoravno tudi ni brez naše Cesarstvo v svojim celim edinstvu nedotakljivo pomanjkljivosti — ima vender to prednost za se, de je ostane in se Cesarju v vsim stara, nepremakljiva zve bolj obcinski. Dobro sicer vémo, de ima tudi naš sedanji stoba ohrani ; gerd lažnjivec in nesramen obrekovavec je, pravopis se nektere protivnike— pa ktera reč na svetu nima protivnikov? Še katoljška véra ni brez njih! 3VIi nobenimu ne branimo, de naj za-se piše ki od ločenja, od Husovské zaveze in kej enaciga govori, s čim avstrijanski Slovani nimajo nič opraviti ; 9 de Nemci svoje pravice, Slovani pa tudi svoje za- kakor koli hoće od o č i t n i g a učenika pa pričaku dobé, in ne de bi en narod druziga zateral ; 3 ) de se jemo de se v s eda nj ih cas i h saj ne zoperstavlja združeni posvetjejo , kako bi se narodnost Slovanov po občinskirn vošilam. Upati gré tedej, de gosp. Metelko bojo prijazno spolnili želje novo izbujene sloven- nar gotovši in nar mirniši poti vstanovila, kér se z be sedo taki pomenki lože, boljši in krajši zgodé, kakor šine! Se enkrat prosimo po pismih. — Zlior ljubljanskih ueeiiikov zas trail solskili reci. Po ukazu ministra učnih reci učeniki višjih sol večkrat sniditi, de se pomenijo za stran vsiga, kar šolske reci zadeva. Přetečeni četertek so bili zopet zbrani: namreč vodja bogoslovskih zdravilstvinih in modroslovskih sol z vsimi učeniki téh sol. Vodj zdravilstvinih šol in letašnji predstojnik viš jih Ljubljanskih sol ? gosp Dr Sp so zboru nar poprej brali po sklepu poslednjiga zbora sostavljeno pismo na Krajnske deželne stanove in Ljubljansko mestno sposko zastran nove naprave vse uči liš a (Universitàt) v Ljublj i kteri potřebnost in koristnost v d v • lovenskih de zela za razširjenje mnogih vedno st in za povzdi d » kanja je tako očitno dokazana, de bo gotovo vsak domorodec s serčno ra dostj to pismo bral, ktero poslovenj svojim bravcam přinesli bomo drugo pot Na dalje se je zbor pomenil, kako bi se mogla prošnja gosp. J. Irk zastran prepusenja šolske izbe ? v kteri imenovani gospod prostovoljno misii do voli ti ki teden trikrat podučenj v zaceti Brez dol slovenskim jeziku ga pomišljevanja mu je bila izba zató odločena , s tem pristavkam, de naj vselej eno četertinko pred dvemi svoj poduk zacnè, in eno tert ink o pred trem jenja 5 de eno učeništvo ne bo druzimu poti Gosp. Fr. Metelko, ces. učenik slovenski i zikoslovstva ništvo slovenski talijanskiga ■ y so zboru oznanili, de hočej v • • J • • siriti in Je Í5 jezika svoje uce po izgledu bo obsegel posebno praktisk slovenskim pisanji. v dveh tečaj ih dokončati. Drugi tečaj e va je v mnogoverstnim Z veseljem je zaslišal zbor hvale Iz lij uli Jane« V četertek zvečer je prišlo s slavnim gosp Dr. se imajo vodji m zbora Miklošičem, predsednikam Dunajskiga slovenskiga y y več ■Ipj^HVHHaipa dragih domorodcov iz Dunaj a v Ljub-obiskat svojo ljubljeno domovino in se prijazno reci, ki mnogih ljano pomenit s tukajšnjimi .rodoljubi zastran so za povzdigo slovenske narodnosti potrebne. Verli do morodci so Ljubljančanam ljubi gosti. Slava ! Več dni zaporedama regimenta skozi Ljubljano gréjo pesni vojaki Banatskiga na Lásko. Kér se jim silno mudi, morajo en dan za dva dni pota storiti pridejo zlo spešani v Ljubljano. Verlim kupcam y gosp torej . Fr. S ou vanu in Kon. Pleiweisu je lepa misel prišla Ljubljančane nagovoriti, de bi zložili nekoliko denarja • - - - — - » — m y za vino , s kterim bi se popotni vojaki pogostili komej je gosp S ou van to reč sprožil, je že nabral y od blagoserčnih Ljubljancanov 265 gold, v ta namen. Veseli vojaki so vince na zdravje Ljubljancanov pili in večkrat glas povzdi gnili Živijo ! Današnjimu listu je pridjana 4. pola „Zlate Vasi." / IjjtëùiJanil S Miraj»*ji Kititi kup (Srednja cena). 13. Véliciga trav-18. Véliciga trav na. na. sold. gold. mernik Pšenice domače » » banaške » Turšice....... » Soršice....... » Reži......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... přetečen listu IV mesca sklenj mogel vsak podložen kmet in desetine tlake, deset Oznanílo kmetam 11a Kraj uskim. smo povedali, de je bilo na velikim deželnim zboru v Ljubljan presvitliga Cesarja prositi, de bi se tarifa postavila, po kteri bi se za dan 5 in vsih d gruntnih gosposkinih dacij popolnama in tako odkupiti, de se ne bo gruntni gosposki pa tudi ne kmetu krivica godila 10. dan tega mesca se je pomnožen odbor deželnih stanov zopet zbral in je sklenil prejšnji prošnji še to pristaviti: de bi Cesar dovolili 5 po vsih druzih gruntnih gosposk dacij k 5 bin eha la in naniesto nje nej bi se odkupovanj voljenje te prošnje kmalo iz Dunaja dobili de teg stara posta\ léta veljal zastran tlake, desetine in koj m let pa nej ^ a ícta vtijaiíi, u u ^ * i * ^ v « jî» novi tarifi začelo. — Upati gré, de bomo do Ob enim pa se je začelo že tudi posvetovanj v g o d í 1 ? klicano več posest gospôski in kmetu p in kmet o kakošn in kadar boi tarifi aJ se v bor deželnih stanov v rec natanjko in na vse st posveťovala, kakó Ljubljano, d pripravki dokončani se tud dkupo , bo po z njim naj bi se tarifa odkup postavila in storjeni sklep tega deželniga zbora potem po 55. postavi ustavniga pisma v prihodnji derza b na D poslal Dr. B rednik JJr. Janez Bfeiiveis. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.