LETO XXII. — Številka 80 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovoru uridnik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 18. 10. 1969 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 194/ kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. lanuarfa 1964 kot ooltednik, in sicer ob sredah in sobotab ZA GORENJSKO 4. stran Izžrebane številke nagradnega žrebanja »Jesen v Kokri« 5. stran Gospodarski razvoj Gorenjske 6. stran Razprave o gospodarstvu v kamniški, tržiški in radovljiški občini 8. stran Pred 25 leti je gorela Radovna 10. stran Kdo bo utišal zvon, ki ozvanja planšarski pogreb? 17. stran Zakaj postal si tat, gospod tobačni avtomat 18. stran Vozni red za novo avtobusno progo Rupa—Breg 22. stran mesecev zapora za obljube 16 !,",!,,,,"'"iiim..iu,„ ALMIRA Trojni domicil ju-rišnemu bataljonu vizije Ob 25-letnici ustanovitve ju-rišnega bataljona 31. divizije, sestavljenega iz mladih in neustrašnih prostovoljcev, borcev Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade, bodo jutri, 19. oktobra, predstavniki treh občin — Logatca, Idrije in škofje Loke — tej udarni partizanski enoti podelili domicil. Obenem nameravajo preživeli člani bataljona na zadružnem domu v Žireh odkriti spominsko ploščo, ki ponazarja znameniti boj med njihovo skupino in elitnim VIL bataljonom nemške divizije Princ Eugen. Ploščo, sestavljeno iz trofejnega orožja, je izdelal bivši pripadr;k enote in avtor romana Ukana, pisatelj Tone Svetina. Občni zbori decem- V sredo so se v škof j i Loki zbrali predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov Jesenic, Kamnika, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. Na posvetovanju so razpravljali o rekreacijskih oblikah, ki jih organizirajo v posameznih občinah za člane sindikata, o izdelavi pravil sindikailnih organizacij v občinah, o pripravah na občne zbore občinskih sindikalnih svetov in drugih vprašanjih. Po daljšem času je bilo to spet eno od skupnih posvetovanj. Na njem so se dogovorili, da bodo občni zbori gorenjskih občinskih sindikalnih svetov decembra letos oziroma januarja prihodnje leto. Delegate za občne zbore boda v posameznih občinah zbrali na delovnih konferencah sindikalnih organizacij ali na drugih sestankih. V vseh občinah se tudi pripravljajo na občne zbore strokovnih odborov občinskih sindikalnih svetov. A. ž. Posvetovanje obrtnikov Včeraj je bilo v Kranju plenarno posvetovanje obrtnih gospodarskih organizacij in zasebnih obrtnikov, ki so včlanjeni v strokovni odbor za obrt Kranj in zajema organizacije in zasebnike kranjske, jeseniške, radovljiške, škofjeloške in tržiške občine. Udeleženci posvetovanja so poslušali in razpravljali o poročilu sveta za obrt Gospodarske zbornice SRS, o po- ročilu o problemih obrtne dejavnosti v Sloveniji in o poročilu strokovnega odbora za obrt v Kranju. Na posvetovanju so izvolili tudi predstavnike v skupščino Gospodarske zbornice SRS, predstavnike v republiškem svetu za obrt in člane strokovnega odbora za Gorenjsko, ki ima sedež v Kranju. Jk Seminar za urednike tovarniških glasil V četrtek se je začel v domu JLA v Kranju dvodnevni seminar za urednike tovarniških glasil, ki ga je organizi- rala kranjska Delavska univerza. Urednikom je spregovoril tudi tovariš Roman Albreht. ZA VAS SMO PRIPRAVILI od 1. do 31. oktobra posebno reklamno prodajo JESEN V KOliRl z nagradnim žrebanjem 8., 15. ter 3. novembra 1969 in 22. oktobra 100 denarnih priznanic 300 praktičnih daril II. nagradnega žrebanja objr./ljamo na Rezultate 4. strani. Lahko kupite 0 kamgarne # zavese in pohištveno blago 9 ženske prehodne in zimske plašče ter moške suknjiče po globoko znižanih cenah 4) ženske nogavice 9 moške, ženske in otroške ter drui :etenine i blago ZA OBISK SE PRIPOROČA KOKRA - KRANJ KRANJ Reforma na rešetu Predsedstvo centralnega komiteja ZKJ je na svoji V. seji 14. oktobra 1969 obravnavalo uresničevanje stališč 9. kongresa ZKJ, družbene in gospodarske reforme ln tista vprašanja, ki se nanašajo na likvidnost v gospodarstvu, na položaj gospodarstva pri delitvi družbenega proizvoda in na ukinitev tako imenovanega državnega kapitala. Na seji predsedstva ZKJ so ugotovili, da so bili med dosedanjim izvajanjem reforme doseženi pozitivni rezultati. Vpliv ekonomskih zakonitosti blagovne proizvodnje in tržišča na gospodarske organizacije je vedno močnejši. Delovne organizacije se vedno bolj usmerjajo na razvojno in poslovno politiko, tako, ki ustreza zahtevam domačega in tujega tržišča. V strukturi jugoslovanskega gospodarstva nastajajo take spremembe, da se hitreje razvijajo tiste panoge in dejavnosti, katere zahteva sodobni druž- beni in gosp: darski razvoj. Opušča se proizvodnja mnogih zastarelih izdelkov, vzporedno s tem pa se uvajajo novi in tehnično popolnejši, kakršne zahteva sodobno svetovno in domače tržišče. (Nadalj. na 24. str.)' Tudi sojuz 7 pristal Sovjetska agencija je včeraj sporočila, da je na sovjetskem ozemlju mehko pristala tudi druga sovj-'iska vesoljska ladja sojuz 7. potem ko je osemdesetkrat obkrožila zemljo. Pred tem sta poveljnika obeh vesoljskih ladij sojuz 7 in sojuz 8 opravila več medicinskih raat»l:av ter opravila razne meritve in slikanja zemlje in oblakov okoli nje. Sojuz 8 pa bo pristal danes. 'iMi!iiii!iiii;iiiiiiim;::ii!i;mi:iiiimimiiiiiimiiiiiN "'"""'"iiniin,;, ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RAZPRODAJA PLETENIN od 20. oktobra dalje v tovarniški trgovini v Radovljici z velikim popustom lSllllIlllltHllll|lllIl||aB||I|fl||1|||||||||f| tlfIlIElIlIlIllIlIlIlIllIIIllIllIItllilllltllllilllllllllllllllllllllEIIIIIIIllIllIllllIlllll!IIllIlltlllllIllE!IIlllllllllilllf Radovljica MECOMA Amsterdam iščemo šivilje V Amsterdamu živi več kot dva tisoč Slovencev, pridite tudi vi! Iščemo deset šivilj s prakso na industrijskih šivalnih strojih in dve krznarici. Izredno dobro plačilo, brezplačno oskrbovano stanovanje, urejeno socialno zavarovanje in druge ugodnosti. Vabimo vas na pogovor v ponedeljek, 20. t. m. od 15.—18. ure na sedež Komunalnega zavoda za zaposlovanje, Kranj, Sejmišče 4. V primeru, da ne morete priti, prosimo, pošljite svojo ponudbo na naslov: MECOMA, AMSTERDAM, Keizersgracht 111—115 Ta oglas objavljamo sporazumno s Komunalnim zavodom za zaposlovanje. Zaposlitev pa morajo interesenti urediti prek 2E OMENJENEGA ZAVODA. Simpozij Mladina danes je bil končan včeraj. — Foto: F. Perdan IZBERITE PO OKUSU marmorni kolač sadni kolač rolada Simpozij Mladina danes 150 mladincev iz Evrope, Afrike, Azije in obeh Amerik je tudi v sredo v Golf hotelu na Bledu nadaljevalo z delom na simpoziju Mladina danes. Ko smo ta dan v hotelu za kratek hip srečali predsednika zveze mladine Slovenije Mitjo Goi-jupa, nam je povedal, da so razprave na simP<* ziju precej živahne. Simpo*1' je bil končan včeraj — v petek. SE NT A skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22 053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: ® najkvalitetnejšo moko vseh vrst © testenine »Bačvanka« 9 vse vrste živinskih krmil po zelo ug0< ceni >dn« — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo in s tem ■M z varčevanjem pri Gorenjski kreditni ujm •-dosežete banki T m Q _ DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog In deviznih računov; • — STE ZAVAROVANI za primer nezgodne smrti ln trajne invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NASE VLAGATELJE! BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA — DVIGATE svoj življenjski standard TRŽIČ Predstavljamo vam: Zavrnjen tožbeni zahtevek odpuščenih železarjev Senat okrožnega sodišča v Kranju je po obravnavi v začetku oktobra razsodil, da se tožbeni zahtevek Ališić Ra-sima, Johana Drozdeka, Ibra Mušica in Meha Kamenčića, nekdanjih delavcev v jeseniški železarni, zavrne. Omenjene štiri delavce, je delavski svet jeseniške železarne z odločbami z dne 6. in 10. maja izključil iz delovne skupnosti zaradi hude kršitve delovne dolžnosti. Delavski svet je izključil iz delovne skupnosti omenjene delavce (skupaj jih je bilo izključenih šest), ker so 15. aprila letos prekinili delo v martinarni ter s tem povzročili veliko škodo železarni in niso začeli delati Po sklepu 14. seje delavskega sveta železarne z dne 16. aprila, kjer je bilo naročeno delavcem, da morajo začeti delati ob dvanajsti uri tega dne oziroma ob začetku dnine. Nemir in kasnejšo stavko je v martinarni povzročilo dejstvo, da so delavci v plačilnih kuvertah za marec dobili manj denarja kot so pričakovali. Februarja zaradi vremenskih pogojev proizvodnja ni bila velika, zato je delovna enota martinarna najela kredit v višini 3,6 milijona starih dinarjev, da bi delavci dobili kolikor toliko spodobne plače. Naslednji mesec — marca, pa je bila proizvodnja v martinarni zelo visoka, saj so presegli plan, zato so delavci pričakovali tudi večjo plačo. Tromesečni obračun pa je pokazal, da osebni dohodki v železarni presegajo mejo, po kateri naj osebni dohodki v prvem tromesečju letos ne presegli lanskega zadnjega tromesečja. Taki ukrepi so bili sprejeti zaradi sanacije železarne iz težkega gospodarskega položaja. Po sklepu upravnega odbora železarne naj bi v delovnih enotah, ki so marca imele visok osebni dohodek, odvedli del gibljivega dela dohodka v rezervni sklad za osebne dohodke. Omenjeni sklep je bil objavljen 11. aprila v Že-lezarju ter na oglasnih deskah. Zaradi stavke je v martinarni nastalo za 98 milijonov starih din škode, skupne ško- • festivalni dvorani na Bledu se je v sredo končal tridnevni posvet jugoslovanskih strokovnjakov s področja gospodarskega kriminala. — Foto: F. Perdan de v železarni pa je za okoli 110 milijonov starih din. Zaradi prekinitve dela in preprečevanje dela drugim delav-vem, ki so hoteli delati, je komisija za kršitve delovnih dolžnosti pri delavskem svetu železarne izključila šest delavcev, štirje delavci so tožili železarno za neveljavno izključitev iz delovne skupnosti, zahtevali so sprejem nazaj na delovna mesta ter izplačilo odškodnine v višini milijon starih dinarjev za vsakega. Sodišče je iz zaslišanja prič ugotovilo, da so tožniki pripomogli k napetemu ozračju 15. in 16. aprila letos ter da jim je bilo pomembno samo to, koliko je bilo v njihovih plačilnih kuvertah, interesi celotne delovne skupnosti pa jih niso zanimali. (Izplačilo osebnih dohodkov za delovno mesto drugega jamskega pomočnika — na takem delovnem mestu je v martinarni delal Rasim Ališić — so bili februarja 1969 94.360 starih din, v marcu pa 99.570 starih din). S svojim vedenjem, ki ga je sodišče ocenilo kot naklepno, so pripomogli k veliki škodi za železarno. Sodiš":e je bilo mnenja ■« ? metodo pritisn... ne ua reševati tako perečih vprašanj, pač pa po samoupravni poti. Očitno je bilo obnašanje martinar-jev v dneh 14. in 15. aprila letos, ko so na takšen način izrazili nezadovoljstvo zaradi nekaj tisočakov manj, nož v hrbet vsem prizadevanjem samoupravnih in upravnih organov železarne za sanacijo stanja, v katerej je železarna. Sodišče je zavrnilo zahtevek po ugotovitvi nezakonitosti odločb delavskega sveta železarne ter s tem tudi odškodninski zahtevek, i L. M. Aiprem Kamnik Zametki montažnoga podjetja ALprem iz Kamnika segajo v majhno ključavničarsko delavnico z desetimi zaposlenimi, ki je bila ustanovljena takoj p oosvoboditvi. Ta delavnica se je kasneje z izdelovanjem trgovske opreme ter aluminijastih oken in vrat razširila v današnji 200-č.irjnski kolektiv, ki bo letos ustvaril več kot 20 milijonov bruto produkta oziroma za 30 odstotkov več kot lani. Takšino povečanje so v Al-premu dosegli predvsem z izba! jišan jem d ji ovnih priprav Ln z modernizirano strojno opremo. Sploh pa je v tem kolektivu v zadnjih dveh letih čutiti močne težnje po večji proizvodnji in modernizaciji proizvodnega procesa. Njihova proizvodnja je specializirana, in sicer na izdelovanje trgovske opreme ter aluminijast h izdelkov, med kaierimi velja omeniti sodobne stavbne fasade. Aiprem je s svojimi aluminijastimi fasadami opremil poslovno stavbo ljubljanske Lesni-ne, blagovnico Nama v Zagrebu, trenutno pa opremljajo tudi zgradbo na Trgu revolucije v Ljubljani. Dobro poslovanje se kaže tudi v precej visokih osebnih dohodkih zaposleni i h — popreček je 1100 dinarjev. Kolektiv ima tudi svojo stanovanjsko zadrugo s 36 člani, za gradnjo stanovanj pa letno namenijo 200.000 dinarjev. Drobci iz razmišljanj o gospodarjenju v občini Jesenice Zaradi enostranske razvitosti lahko kdaj pa kdaj požanješ dvojno žetev, vendar moraš računati s tem, da boš več let zapovrstjo morda ostal brez nje (Nadaljevanje) KJF SMO ZASTAVILI IN KJE SMO? * i prej smo ugotovili identičnost snova I 0ekdanjem komunalnem podjetju, sedanjem novinarju in prizadevanj organov občine. V Ko-Vuiarju so z dobrim gospodaricu jem v pretek "h letih /brali nekaj sredstev in ko so razmiš-■*M.i, kam in kako naj jih usmerijo, so se odlo £»u /;i predelavo kovin za potrebe gradbeništva l/ takšnih snovanj je zrasel lansko leto kovino-W*delovalni obrat, ki so ga letos prostorsko po ^cali, dokupili strojno opremo in lansko začet n° Proizvodnjo podvojili, v začetnem obdobju *° «e lotili izdelovanja varjenih gradbenih arma \u '» tkanja žičnega pletiva Za oboje so repro oukcijski materiali na voljo v domači železarni. Va«"jeiiih gradbenih armatur na visoko zmoglji vih varilnih avtomatih so se lotili na osnovi spoznanja, da so takšne armature lahko cenejše od klasičnih (ker je vanje vloženega manj ročnega dela in je v njih žica /. boljšimi nosilnimi lastnostmi) in imajo zato zanesljivo pred seboj odprto dokaj široko tržišče. Ta njihova predvidevanja so bila točna, zato so letos dokupili še en varilni avtomat in bodo izdelali nad dva tisoč ton armatur. Izdelek sicer ni visoko akumulati> ven, vendar ta proizvodnja omogoča solidno osnovo za razmišljanja o nadaljnji razširjeni reprodukciji. ?.ično pletivo kol drugi začetni izdelek sic i sploh ni akumulativno v pravem pomenu besede, vendar SC prav na tem področju proizvodnje da zoposliti ženske, kar se pokriva I našimi napori za Spreminjanjem strukture zaposlenih. V Kovinarju DO slekla letos proizvodnja »feropan« obtožnih (stenskih in stropnih) plošč, v prihodnjem letu pa bodo osvojili proizvodnjo nosilcev iz hladno oblikovanih profilov ter gradbenih nosilcev iz hladno vlečene žice. Tako pričakujemo z dokajšnjo zanesljivostjo v prihodnjih nekaj letih potrojitev sedanje proizvodnje in razumljivo tudi realizacije ter akumulacije. Vsa snovanja v tem podjetju gredo za tem, da je treba osvajati nove izdelke, ki jih industrijsko razviti svet že pozna, pri nas pa jih ne izdeluje še nihče, in da je treba vsako novo proizvodnjo zasnovati na visoko zmogljivih strojih, ki omogočajo možno produktivnost. Razumljivo je, da so takšni stroji zelo dragi, vendar doslej v podjetju niso le nikoli pristali na polovične rešitve. Vzporedno z rastjo Kovinarja so tekla prizadevanja na drugih področjih. Orientirali smo se vsekdar le na domačo surovinsko ali reprodukcijsko osnovo in na delovne organizacije, ki že imajo svoje obrate na Jesenicah ali pa na delovne organizacije na Gorenjskem, s katerimi smo v tem obdobju laže ugotavljali kaj takega, kar bi nas v prihodnje lahko družilo in kaj nas razdvaja. Razumljivo nam je, da je takšna orientacija veliko preozka in jo bomo razširili kadarkoli bomo zato imeli kakšno priložnost. (Dalje prihodnjič) F. 2 van Jeseniško gospodarstvo v prvem polletju Kljub večji proizvodnji P svečana izguba Čeprav je jeseniško gospodar.-.;.«o povečalo proizvodne rezultate in popravilo poslovni uspeh, se je v letošnjem prvem polletju povečala izguba, ki znaša 26.540 dinarjev ali za 6 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. To'ikšno izgubo je imela jeseni ka železarna, saj na drugi dve podjetji, ki sta sklenili poslovanje z izgubo zaradi nedoseženega dohodka, odpade le 19.000 din. Ob tem velja omeniti, da nekatere gospodarske organizacije, ki 30 doslej poslovale z izgubo, izboljšujejo poslovne rezultate. Tako so hotel Pošta, Kovinska oprema Mojstrana in Elektrotehniški servis, ki so konec polletja še izkazovali izgubo, že prišli na »zeleno« vejo oziroma so sklenili poslovanje pozitivno. Med težavami, ki omejujejo finančno sposobnost jesc- Projektivno PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1, (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ niškega gospodarstva, je največja stalno naraščajoča medsebojna zadolženost. Nelikvidnost jeseniške železarne in njeno težavno finančno stanje vpliva na vsa druga podjetja v občini. Vpliv železarne je še toliko večji, ker je dosegla kar 87 odstotkov vsega celotnega dohodka občine. Sicer pa je jeseniško gospodarstvo, kot smo že omenili, v prvih šestih mesecih letos povečalo svojo rast in nekateri rezultati so celo boljši od predvidevanj v smernicah gospodarskega razvoja občine za letos. V prvih šestih mesecih je jeseniško gospodarstvo doseglo 749 milijonov dinarjev celotnega dohodka ali za 28 odstotkov več kot v prvem polletju 1968. Resolucija gospodarskega razvoja je predvidevala le 13,7-odstot-ni porast, od tega naj bi železarna povečala celotni dohodek za 15,5 odstotka, gospodarstvo brez železarne pa za 9,6 odstotka. Železarna je letos v prvem poleltju povečala svoj celotni dohodek za 30 odstotkov, gospodarstvo brez železarne pa za 12 odstotkov. Zaradi zmernejše rasti porabljenih sredstev kot celotnega dohodka jc jeseniško gospodarstvo doseglo v prvem polletju večjo ekonomičnost, medtem ko sta z manjšo ekonomičnostjo poslovali obrt in gradbeništvo. V. G. ^1 Spi rasujemo predsednika občin- ! ske skupščine Kam- nik Vinka Gobca »V zadnjih letih ste v kamniški občini posvetili precej pozornosti urbanističnemu urejanju tako mesta samega kot tudi drugih središč. Kako daleč ste s temi prizadevanji?« »Občinska skupščina je v preteklih letih kot tudi sedaj posvetila urbanizmu oziroma urbanističnemu urejanju precej pozornosti. Za takšno usmeritev smo se odločili predvsem zaradi tega, ker lahko le z urbanistično urejenostjo omogočimo strokovni, racionalni in funkcionalni razvoj crhnlnih področij. V zadnjih dveh letih smo v ta namen investirali 620.000 dinarjev, konkretni rezultati pa so naslednji: sprejet je urbanistični program za celo občino, zazidalni načrti za področje Bakovnika in Novega u ga, izdelana jc prometna studija Kamnika, urbanistično in zazidalno jc rešeno vprašanje industrijske cone, sprejeli pa smo tudi urbanistični načrt Most in Komende. V pripravi je dokumentacija za rezervno in- dustrijsko cono in urbanistični načrt Kamnika. Ob teh urbanističnih vprašanjih se največkrat srečujemo s problemom usklajevanja individualnih in družbenih interesov in zato je prav, da je občinska skupščina politiko gradnje objektov zaostrila. Rezultat načrtne urbanistične politike se kaže tudi v tem, da v kamniški občini v zadnjih dveh letih nimamo primerov črnih gradenj. Pojavljajo se le primeri gradnje garaž na črno, vendar proti kršilcem zakonsko ukrepamo. Menim, da se mo-r ino vsi zavedati posledic urbanističnega nereda, ker sc nam vsaka kratkovidnost v kasnejših letih lahko boleče maščuje. Osebno sem za red na področju urbanizacije občine, zlasti mesta in drugih centrov in bom zastavil vse svoje sile za izpolnjevanje sprejetih projektov. Brez želje po samohvali lahko povem, da je dokaz razvitosti dosedanjega urbanističnega sistema v na§i občini tudi v tem, da šo nam že'manjši problemi postali veliki.« Brez stika s terenom ne gre V škofjeloški občini bi bilo sodelovanje z mladinskimi aktivi na terenu veliko boljše, če bi imeli na občinskem komiteju stalnega političnega delavca? O tem vprašanju, s katerim se ne srečuje samo mladinska organizacija v škof j i Loki, ampak se z njim ukvarjajo družbenopolitične in množične organizacije tudi drugod, smo se pogovarjali s sekretarjem občinske mladinske organizacije Ludvikom Bcrni-kom, s predstavniki mladinskega aktiva na gimnaziji Ireno Mrak, Bojo Mczck in Ivanom Kržišnikom ter predsednikom mladinskega aktiva v Loški tovarni hladilnikov Janezom Tavčarjem. Čeprav se vodstvo mladinske organizacije prizadeva, da bi bili stiki s terenom in mladinskimi aktivi čim tesnejši in pristnejši, jim to zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov vedno ne uspeva. Zakaj? Vodstvo občinskega predsedstva mladine je neprofesionalno. To pomeni, da sta predsednik in sekretar zaposlena drugje in da svoji funkciji opravljata poleg službe. Območje občine sc je s priključitvijo Žirov močno povečalo, zato so stiki s terenom še težavnejši. In tretjič. Predsedstvo občinske mladinske organizacije v Loki je številčno dovolj močno, vendar so njegovi posamezni člani premalo prizadevni. Velika večina dela sloni le na ramah predsednika in sekretarja, ki ga seveda zaradi drugih obvez in dolžnosti ne zmoreta. Našteta dejstva so gotovo tudi vzrok, da jc delo nekaterih aktivov zamrlo, da nekaj terenskih in tovarniških aktivov životari in ne kaže pravega znamenja življenja. Nc smemo pa prezreti, da je loški mladinski organizaciji uspelo ustanoviti tudi nekaj novih aktivov, ki so se resno in uspešno lotili dela. Komisija za ocenitev in prodajo osnovnih sredstev pri podjetju PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Škofja Loka razglaša prodajo naslednjih osnovnih sredstev: # stroj za izdelavo sladoleda # razno rabljeno pohl-itvo Prodaja osnovnih sredstev bo 20. 10. 1969 v prostorih podjetja, ln to za družbeni sektor ob 8. uri, za*zasebnike pa ob 10. uri. Zato so v vodstvu škofjeloške mladinske organizacije začeli razmišljati, da bi na predsedstvu spet uvedli delovno mesto stalnega političnega delavca, bodisi predsednika ali sekretarja. Bil bi usklajevalec dela, usmerjevalec, opravljal bi tekoče posle, skrbel za stalne stike s terenom in podobno. Posebno zato, ker loška občina ni tako majhna in tudi mladine ni malo. Seveda pa bi bilo iluzorno misliti, da bi potem vse delo slonelo na ramah tega političnega delavca. Njegovo delo bi bilo uspešno le, če bo našel dobre in prizadevne sodelavce, predvsem člane predsedstva. J. Košnjek Rezultati 2. nagradnega žrebanfa reklamne prodaje JESEN V KOKRI z dne 15. okt. 1969 rebana parag. ka . rt rt v rebana parag. ka rebai dobit rebai dobil >N . O >N . >N . —i H/5 .O 1—( x/> 1—( >(/3 C 21-1122 173 F 23-0079 186 B 43-0371 187 F 40-4035 156 B 37-7688 177 F 40-0079 159 D 01-0777 208 E 09-0481 165 B 29-0371 168 F 14-1558 171 B 28-6766 183 E 07-1037 73 E 29-0388 79 E 30-6843 155 E 29-1093 42 E 28-6848 21 B 27-1007 195 D 41-0777 196 D 05 1203 190 F 21-0554 41 F 18-4827 201 F 03-4848 154 E 41-0324 80 F 41-1952 181 E 39-3556 157 A 074135 20 F 05-0077 205 F 27 0600 193 E 01-3556 192 F 31-05^2 182 C 02-1121 74 E 424057 202 E 37-3555 170 C 08-1122 194 F 084827 71 E 24-3555 5 D 31-7894 158 E 10 0481 6 B 30-6768 185 B 37-8475 178 A 19-4628 209 D 08-3203 19 E 05-1731 204 B 31-0371 175 A 304627 198 F 044848 189 F 374527 210 D 21-7894 163 E 38-9832 184 A 18-2901 160 E 37-1048 72 E 26-6848 164 B 13-7636 169 D 22-1218 78 F 21-0023 161 E 48-0389 im E 11-0334 167 1 314844 76 B 50-7912 40 B 38-7939 203 F 41-0081 77 D 22-1424 199 B 02-0486 180 B 10-7636 153 F 344850 22 E 03-6845 166 D 46-1217 162 B 34-0327 152 E F 174002 174844 191 179 A 024467 197 E 27-0356 176 D 21-7839 39 F 20-0079 75 A 41 0924 172 B 19-3058 207 E 41-0370 206 F 454847 174 E 02 6807 188 Srečni dobitniki naj sc z izžrebanim paranonskim blokom zglasijo v prodajalni, kjer so kupili blago, da bodo dobili dobitke. NASLEDNJE ŽREBANJE NAKUPOV PREK 50,00 N DIN BO 22. OKTOBRA 1969 KUPUJTE V PRODAJALNAH vele trgovskega podjetja Kokra — Kranj KADROVSKA KOMISIJA DS PRI PODJETJU PUŠKARNA KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. Mojstra strojne obdelave za strojno delavnico 2.2 KV rezkalca 3.2 KV sirugarja 4.1 KV brusilca za okroglo brušenje 5.1 KV brusilca za ploščinsko oblikovno brušenje Pogoji: — da je kandidat zdrav, — da ima odslužen vojaški rok, — da ima svoje stanovanje v Kranju ali okolici (podjetje nima stanovanj). Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: ad 1. Srednja strokovna izobrazba strojne stroke in 5-letna praksa na podobnem delovnem mestu ali delovodska šola kovinske stroke in 3 leta prakse na podobnih delovnih mestih. Poizkusni rok 6 mesecev. ad-2., 3., 4., 5. Dosežena kvalifikacija v stroki, delo na dve izmeni, poizkusni rok 1 mesec. Osebni dohodek po pravilniku! Prijave sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnih mest. Gospodarski V časor razvoj Gorenjske >Pisu DELO z dne 4. 10. 1969 je bil objavljen članek pod kra °.Vom "Petorki je ime amortizacija« s podnaslovom: »V Prcn'Skem gospoc'arstvu Jo večinoma še vedno obračunavajo slov-''J;0"' V "vodnem delu tega članka se navaja, da Kranj M-ini razvito industrijsko mesto z dolgoletno tradicijo. zastareli3"0 P3 *C '°' da S° stro*1 v kranJ»kin podjetjih zelo Ne h- Probi Se tPU&aJ v sam dusir 1T! amorl 'zaci'e m v in-0t^iti nam/Vil°St v0 2 Austrijsko perspekti eravam par mi- ki > cele gorenjske regije. Ka- tZdeiiL,?KK>' stojimo pred neg T °, k M mo delali Istotako pa je predsednik izbegaval odgovoi Prav tako pa se je pred tednik izmikal odgovoru. V Prešernovi hiši v Kranju je odprta razstava mladinske knjige in poštnih znamk NDR. — Foto: F. Perdan Doprsni kip Antona Medveda Lotos poteka 100 let, odkar se je v Kamniku rodil pesnik Anfon Medved, ki ga je Ivan Cankar imenoval »najlepši slovenski fant«. Ob tej obletnici je turistično društvo iz Kamnika sprožilo akcijo za postavitev spomenika temu viViemu kamniškemu rojaku in v ta namen so ustanovili tudi poseben odbor. Bronasti odlitek doprsnega kipa je že narejen, izdelal pa ga je akademski kipar profesor Lco Mornar. Kot predvidevajo bodo doprsni kip odkrili v začetku prihodnjega meseca, stal pa bo na zelenici nasproti pesnikove rojstne hiše v Medvedovi ulici v Kamniku. Na pesnikovi rojstni hiši je že vzidana spominska plošča. Sredst\a za postavitev doprsnega kipa pesnika Antona Medveda bo turistično društvo zbra'o s prostovoljnimi pr!sp:v< ob* čanov in delo. rh ; za-cij iz kamniške ob \ Ob' otvoritvi bo v kulturnem delu nastopilo tudi prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika in dijaki kamni škc gimnazije. V. G. LESNA INDUSTRIJA KRANJ objavlja tri prosta delovna mesta referentov, in sicer: 1. dva referenta z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo 2. enega referenta s srednjo strokovno izobrazbo. Pogoji: Pod točko 1. diplomirani inženir ali inženir I. stopnje lesno gozdarske stroke ali lesno industrijski leiinik Pod točko 2. ekonomsko komercialni ali lesno industrijski tehnik Poizkusno delo 3 mesece. Prednost pri izbiri imajo kandidati z večjimi delovnimi izkušnjami. Nastop službe jc možen takoj ali po dogovoru. Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj kandidati pošljejo splošnemu sektorju, ki daje tudi vse potrebne Informacije v zvezi z objavo. Objava velja do 31. 10. 1969, oziroma do zasedbe delovnih mest. Požig Radovne, delo nemškega vojaškega fotografa. Pred 25 leti je gorela Radovna eg iz obkoljene hiše Pangrčev Franc je 19. septembra 1944. leta zvečer prišel h Konavcu, da bi se z gospodarjem pogovoril o zbiranju materiala za bolnišnico »Franja«. Ker so Nemci že pred 14 dnevi minirali Pangrčevo hišo, je Franc ostal pri Konavcu in spal v kuhinji. V ranih jutranjih urah ga je prebudilo streljanje. Pogledal je skozi okno in videl, da nekatere hiše že gorijo. Tedaj pa se je z vseh strani zaslišalo streljanje. Hiša je bila obkoljena. Nemci so streljali v vsa okna in vrata. V Konavčevj hiši so bili 46-letni gospodar Janez . fv. i i:>, njegova 42-letna žena Jera, 19 letna hčerka Jožefa in 17-letn; sin Janez. Ob sprem- 1 Ijavi svinčene toče, ki se jc vsipala skozi okna, so sko- i Čili v črno kuhinjo. Aktivist Franc je prvi spoznal, da je prišla usodna ura. Vedel je, j da je deset metrov pred hi- I šo mitral jezeč, ki meri v vhodna vrata. Sklenil je uka- 1 niti Nemca. Takole je po- j jasnil obupani družini: »Odprl bom vrata, takrat pa bo mitral jezeč vžgal v hi- J šo. Ko bo konec prvega rafala, bom skočil ven, vi pa ' urno za menoj.« Le kdo bi upal skočiti pred cev mitraljezca, so menili Konavčevi. Franc je sunkovito odprl vrata, nato pa se sklonil za zid. Mitraljezcc je spustil rafal, takoj po rafalu pa je Franc skočil na vrt in mimo presenečenih Nemcev odvihral proti čebelnjaku. Tam je stal nemški vojak, ki v jutranjem mraku ni dobro videl, kaj se dogaja. : Frane ga je z močnim udarcem v brado podrl na tla, | potem pa skotil v jarek in streli ga niso več ogrožali, j Pri begu iz hiše so ga ranili v stegno, imel pa je tudi več drugih, toda nenevarnih prask. STRAŠEN PRIZOR Ker je bila vsa vas obkoljena, se ni mogel prebili iz obroča. Prisiljen je bil, da se je pred Nemci umaknil proli vasi. Skrit med dvema skalama je z daljave 50 metrov gledal strahovit prizor. Vas je go-reja. Dobro je videl, da so esesovci gnali Konavčevo družino, kjer je spal, k sosedu v Tončkovo hišo. Le zakaj, je pomislil. Dogodki so se tako hitro odvijali, da ni bilo časa za razmišljanje. Konavčevo hišo so Nemci zažgali, nit sitem ko so Tončkovo najprej minirali, nato pa šele zažgali Tako je bilo v Tončkovi hiši skupno 11 ljudi iz dveh družin, med njimi osemmesečni domači sin Primož. Nemci so jih zaprli v hišo, nato pa hilo minirali. Eksplozija je močno potresla ozračje in grmenje je odmevalo med gorami. Franc, skrit med skalami, najprej ni ničesar videl. Ko pa se je razkadilo, je videl, da so se stene porušile. Na podu jc ležal Kooavoev gospodar in žena, poleg mame je ležala hčerka Pepca, ob njej pa brat Janez. Franc je videl, da se je Pepca, verjetno ranjena, osvestila. Dvignila je glavo in jo položila na mrtvo mamo. Med ruševine je stopil es-esovski vojak in hladnokrvno gledal žrtve nasilja. Pcp-ca ga je nekaj prosila. Oči videč Franc meni, da je vojaka prosila, naj jo ustreli. Esesovec je molčal. Potem je prišel neki domobranec, doma iz okolice Kranja, ki je bil verjetno za vodnika. Nameril je v Pepco, sproži] in glava mladega dekleta je padla z matere na pod. To pa domobrancu še ni bilo dovolj. Se naprej je streljal po ljudeh, ki so že bili ali pa še niso bili mrtvi. Cez nekaj trenutkov je ogenj že lizal domačijo in 11 ljudi. Pri opisanem dogodku pa nekaj ni jasno. Smrt dveh družin v Tončkovi hiši naj bi nastopila razmeroma hitro, kar pa se ne ujema z izjavami drugih prič. Mislim predvsem na to, da je še več živih prič, ki so iz gozda slišale obupne krike otrok iz Tončkove hiše. Ti kriki pa niso bili tako kratkotrajni in je bila torej molitev relativno časovno daljša, posebno za žrtve. »JE SE KDO ŽIV?« Ko so Nemci zapustili Radovno, se je Franc previdno približal Tončkovi hiši, v kateri jc našlo smrt 11 vaščanov. »Še vedno je močno gorelo,« se spominja Franc. »Videl sem trupla, ki jih je objemal plamen goreče hiše. Brez moči, da bi pomagal vaščanom, sem se zbegan, prestrašen in potrt napotil" proti domu. Je kdo v naši hiši zgorel, sem lovil misli, obenem pa bie/up no kričal prek senožeti: 'Hej, je še kdo /iv v vasi? Oglasne se ljudje! Nemci so odšli.« Glas je votlo odmeval med hribi in se izgubljal v dimu goreče vasi. Končno sta me v daljavi zaslišala brat Jakob in parli/an Ivan Vovk-Živan. Z bratom sva sc napotila proti domači hiši, ki je bila še vedno v ognju. S solznimi očmi sva nemo zrla v rojstno hišo. Takrat še nisva vedela, da so v naši hiši pogorele štiri osebe. Tudi pri sosedu Klemenu je še vedno gorelo. Tam sta v hiši pogorela dva brata. Pri nas in pri Klemenu smo bili večji kmetje. Naša hiša je med vojno prostovoljno dala za partizane 13, pri Klemenu pa 19 glav govedi. Pred požigom so Nemci iz naše in Klemenove hiše odpeljali okrog 50 glav govedi in več kot deset prašičev.« MORITEV SE NADALJUJE ano zjutraj naslednjega dne, ko je bila Srednja Radovna eno samo veliko pogorišče in grobišče vaščanov, so iz Zgornje Radovne prišle starejše ženice z otroki. Brskali so po pepelu in iskali posmrtne ostanke sorodnikov ali pa znancev. V mnogih hišah je še vedno tlelo, pa so pogorišča polivali z vodo. Toda ljudje tudi pri tem svetem opravilu niso imeli miru. Okrog devete ure dopoldne je zopet pridivjalo v vas okrog 400 es-esovcev in domobrancev (zanesljivo vemo, da jih je bilo nekaj iz Lesc). Pangrčev Franc jc pri domači hiši pravkar izbrskal dve ožgani okostji, ko so vas ponovno obkolili Nemci. Franc tokrat ni imel sreče. Obkoljen na pogorišču domače hiše ni imel časa za beg. Med Nemci Franc ona/i znan obraz. Bil je to M urnik, belogardist iz Lesc. Njega in njegovega brata je gestapo poslal kot vohuna v partizane. Ta. ki je zdaj stal pred Pangrčevim Francem, se je v partizanih dokopal celo do kurirja oblastnega komiteja za Gorenjsko. Razumljivo je, da je na tem položaju lahko mnogo koristil svojim policijskim in obveščevalnim šelom na Bledu. Preden so ga razkrinkali, je pobegnil in svoje umazano izdajalsko delo nadaljeval pri beli gardi. Murnik in Franc sta se v partizanih večkrat srečala, saj je bil Murnik kurir, Franc pa znan aktivist in član okrožnega komiteja OF. »Kje je Mitja?« se Murnik osorno zadere v Franca, pri tem pa je mislil na Ivana Gašperina-Mitja, sekretarja okrožnega komiteja. »Ne vem,« odvrne Franc, medtem pa ga je Murnik že udaril z brzostrelko. »Vprašal sem te, če je Mitja še v brunarici na Me-žaklji?« je Murnik ponovil vprašanje. Murnik je za bivši sedež okrožnega komiteja dobro vedel, saj je bil kot partizanski kurir večkrat tam. Ker mu Franc ni odgovoril, ga je ponovno udaril, nato pa odvlekel k nem štkim oficirjem, ki so stali na travniku nedaleč od hiše, »Ta človek je delal bunki i za okrožni komite,« reče Murnik oficirjem, »on ve, kje je sekretar komiteja, kje so sedeži drugih orga:m\ osvobodilne lronte; on vse ve.« Oficirji so si Sopetnje nekaj dopovedovali. Kovali so načrt, kaj naj naredijo s Francem in kaj z otroki in ženami, ki so jih prignali na travnik. Začela se je druga serija zločinov. Nemcem ni bilo dovolj, da so prejšnji dan popolnoma upostošili vas in pobili vašćane. V gozdu so ujeli Valentina Rihtarši-ča, gozdnega delavca, ki je sicer živel v Krnici pri Gorjah, in ga ustrelili. TALEC o zločinu se oficir obrne k ženskam in zlobno reče: »Ta mož tukaj,« pri tem s prstom pokaže na Franca, »gre z nami, da nam pokaže, kje je bivak okrožnega komiteja. Ce nam bo pobegnil, vas bomo ustrelili«-Kdo ne bi verjel tej grožnji, saj so kar dva dni zapored dokazali, da so pripravljeni nadaljevati z moritvijo. Franc ni imel izbire. Bil je za talca. Ce bi skušal pobegniti, bi pahnil v smrt vse ženske in otroke, ki so iz sosednje vasi prišli iskat na pogorišča ostanke svojih sorodnikov. Franc je kolono Nemcev vodil proti Vrhu na pokljuški strani, toda tako, da spotoma niso srečali nobenega partizana niti drugega domačina. Ko so se P° brezuspešni hajki za terenskimi organizacijami vrnili V Radovno, so na žandarmerijo v Gorje odpeljali vse ženske, potem pa jih po zaslišanju izpustili, Franca pa so odpeljali na blejski gestapo. V DOMOBRANSKI UNIFORMI Vpisarni gestapa je bil belogardist ičn i oficir. Le-ta vpraša Franca, če gre k beli gardi. »Sicer te bomo ubili,« namigne domobranski oficir in potrcplja po pištoli. Poslali so ga k domobrancem v osnovno šolo Lesce. Franc naj bi bil domobrancem in policistom za vodnika, ko bi ha j kali in stikali za partizani po Mežaklji in Pokljuki. Vedeli so, pa tudi cenili, da Franc pozna vsa pota in veliko partizanskih funkcionarjev. Franc o tpn dogodkih takole pripoveduje: »Prvi večer sem dalj časa Z domobranci igral karte, da bi se bolje spoznal z njihovim življenjem. Drugi dan sem bil že določen za stražarja pred vhodna vrata. Mimo vrat pride Sronceva Slavka » Gorij, s katero sem /e PrcJ sodeloval. Francki sem naročil, naj gre k živino/dravm-ku Kapusu v Radovljico-Naročil sem, naj bo živirto-zdravnik Kapus ob Šestih zvečer z avtomobilom P|Vl /cUv.nino v Radovljici. Z iio/.di avinikom Kapu • nn « 111 se dobro pOZnaJ, ker sni" doma pedili po 40 glav •••.< oda i ic bil živinozdravnik cesto g°s naše kmetije. Iiancki sem tudi zaupal, naj še prej PO" hit] k Olipovi Francki v I asi t in naj ji pove, da naj se umakne iz vasi, ker J° nameravajo gestapovi i pOp©* dne aretirali To sem pravzaprav izvedel iz pogovora gestapovcev, ki so se 0 1** pogovarjali blizu itraiaraM* ga mesta. 1 N£ ob"scite nas lOO I ■ po Trgovkah %lf po ž ivi Ha Popoldne je šel Franc z | dvema domobrancema v Radovljico. V Radovljici je pripeljal tovornjak, tako da je ločil Franca od onih dveh domobrancev. Trenutek, ko zaradi tovornjaka domobranca nista videla Franca, je izkoristil in urno skočil v avtomobil. Kapus je pritisnil na plin in odpeljal Franca prati Dragi. Cez nekaj dni se je Franc že javil na okrožnem komiteju v domobranski uniformi, s puško, pištolo in bombo. Na okrožnem komiteju so že bili obveščeni, da je Franc po številnih za-Pletljajih in s precejšnjo mero sreče ukanil gestapovce. SLOVENKO DOKAZUJE Tako jeseniški kot ljubljanski muzej NOB hranita originalne slike, ki 5>h je posnel nemški vojaški atograf na dan požigaRadovne. Znani zgodovinar naše NOB pa je letos izrazil dvom, če fotografi je res prikazujejo Požig Radovne. kajti lahko bi bila na sliki tudi kakšna druga vas. To je tovariša Franca Konobi ja-Slovenka, predsednika občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, spodbudilo, da j« s slikami odpotoval v Gornjo Radovno. Z njim v družbi Je bil tudi Franc Mako-vee. fotograf jeseniške železarne. Z dumačimi sla tojhao ugotovila, da se na sliki vidi, ko gorita Klemenova in pangrčeva hiša. Slovenko in fotograf Franci sta nato tako dolgo primerjala položaj °a sliki, da je fotograf železarne po 25 lotih siikal isti dve hiši točno /. istega kraja, od koder jih je posnel nemški fotograf. .Za nas pa je še nekaj za-^mivega na sliki. Prosimo B'eJce, ki so poznali esesov-s*ega oficirja Pulmanna. ki VOdil po/i^ Radovne, če te na objavi jeni sliki. °8tejtc si tudi prvo osebo na sliki. V križastem suknji-CH m z baretko na glavi je *>vdist, ki drži roke na hrbtu. Vid RADOVNA DANES orda bi kazalo napisati kaj več o Radovni danes. Nekaj hiš je obnovljenih. V nekaterih hišah so drugi lastniki (obnovljena Tončkova hiša je npr. last GG Bled ipd.). Od tistih, ki so bili 1944. leta stalni prebivalci Srednje Radovne, me živi nihče več v domači vasi. Edina domačinka v rednji Radovni je Pan-grčeva Francka, ki živi v Klemene kov i hiši, toda med vojno je živela v Zgornji Radovni. Domači Pangerčev Matevž je v službi v Kredi v Srednji Radovni, stanuje pa v Zgornji Radovni. Pangrče-va Framcka je povedala, da . tujci, med njimi tudi nemški j turisti, često slikajo spominsko obeležje in sprašujejo, če je bilo res to, kar pripovedujejo: da je bila vas po-žgana in da so v njej pogoreli domačini z otroki. Čeprav je bila vojina generacija priča številnim zločinom, ljudje le težko verjamejo, kar se je 20. septembra 1944. leta zgodMo v Srednji Radovni. ZA KONEC i se, da nima zvezanih rok. Sodeč po tem, kako jc ob'.ečen. menimo, da je to kmečki lani ali pa delale Bi ga kdo prepoznal po Postavi? Kdo je v tistih časih nosil takšno kapo? Ker Jc v družbi oficirjev, lahko domnevamo, da jc bil to glav-hi vodnik za nemškega poveljnika. Domobranci so verjetno vodili posamezne kolo-"e vojakov, leta pa je bil kot dober poznavalec kraja v bližini poveljniškega meata. °a ne bo pomole, na) P ,v m, da smo sliko pokazali šte-vilnim domačinom, a so vsi Potrdili, da na sliki ni nihče izmed žrtev Radovne. Torej 3e na sliki le nekdo iz blil-nJe okolice. Toda kdo? Na drugi sliki pu )C Radovna danes slikana i/, istega krala kot je nemški fotograf sli-kal Radovno v ognju. Ce pa v°ino fotografijo bolje pogledate, boste opazili dolge ***Cc predmetov in ljudi, kar *a*e, da je slika nastala ob Prvih jutranjih sončmh Žarkih. AVA novi slovenski messemk Mo sem se lotil o,>isa požiga Srednje Redovne, sem se zavedal odgovornosti pisane besede, odgovornosti do zgodovine in do spomina na žrtve. Srednja Radovna je blizu 4 kilometre dolga vas, hiše so raz; rešene, zato je od preživelih 20. september vsak preživel po svoje. Vsi so videli ogenj, dim in slišali kričanje. Le opis vseh mam daje pravo, čeprav še vedno pomanjkljivo sliko. Naj omenim v nekaj stavkih samo še dva pričevanja. Žarko Sanca, ki jc zdaj direktor Pri sanka v Kranjski gori, je bil tistega dne kot partizan na hribu Ilom uad Podhomoin. Ko je slišal, da Radovna gori, je pohitel domov. V mraku je na pogorišču domače hiše med pepelom iskal ostanke svojcev. Lahko si mislimo, kako se je oddahnil, ko je zvedel, da sta se sestra in mama srečno umaknili grozni usodi. Ali pa izpoved Tončkovega Jožeta. Bil je partizanski kurir. Tistega jutra je z daljnogledom opazoval ogenj v domači vasi, v domači hiši. Sc prejšnji večer ga je obiskala aostra Melona. Nista slutila, da je bilo to zadnje snidenje. V ognju je prenelia'o biti srce njegovi mami, stari mami, sestri Heleni, sestri Francki in trem bratom. Cc mi je v teh stavkih uspelo obuditi spomin na žrtve Srednje Radovne, če sem uspel prikazati ogromne žrtve, ki jih jc terjala naša narodnoosvobodilna borba, če mi je s tem uspelo prikazati ceno naše svobode, potem sem zadovoljen. Obenem se vsem, ki so mi pomagali pri zbiranju podatkov, najlepše zahvaljujem. J. Vidic Uprava javne varnosti v Kranju bo na javni licitaciji dno 22. oktobra 1969 prodala naslednja osnovna sredstva: 2 avtomobila ZASTAVA 750 10 motornih koles JAHA 350 11 mopedov COLIBRI 0 večje število pisalnih, klubskih in strojepisnih miz, večje število različnih stolov, divanov, foteljev, omar in železnih postelj. Začetek licitacije bo ob 15. uri pred garažami skupščine občine Kranj. Iz pisarne UJV v Kranju iiiitfiiiiiiiiiiiiiifiifiiiumn{iiiiiiiiiiiniimnii[ittiiiiiiiii!ii!iuiitr?niiifmfiTfiifi»nTn?TiiiiifiiiHi« V podjetju KAMNOSESTVO KRANJ LAHKO NABAVITE nagrobne spomenike po izbiri, razne vaze, betonske plošče za tlakovanje 50 x 50, okenske police in stopnice iz marmorja in umetnega kamna. Opravljamo tudi razne storitve ter oblagamo stene in tla z domačimi in inozemskimi keramičnimi ploščicami po ugodnih cenah. ,>j ii:;:;;!!!ii!i!Ni!;i!iiiiiini;iiiiiiiiiii;i!iiiH!iiiiii!iiii;;ini PLINSKA KATALITIČM PEC ZA POCENI IN HITRO SEGRETJE PROSTORA JE NENADOMESTLJIVA PLINSKA PEČ aida super • direktno vžiganje tekočega plina • na principu katalize tekoči plin gori brez plamena in izgori skoraj 100 % • že po nekaj minutah peč doseže maximalno intenzivnost gretja • peč ne potrebuje odvoda v dimnik • velika praktičnost namestitve in prevoza iz enega prostora v drugega NOVOST! • p*»č Ima v -,->jeno »lučko« za kontrolo atmo- kjai izgoreva plin z malim plamenom ves čas delovanja peči • z gornjim je podana popolna varnost uporabe peči ob upoštevanju navodil za uporabo • 2-letna garancija MERE 41 X 49 X 79 cm TE2A BRK lEKI.EVKE: 16,5 kg •oh . M' I \\ 1'ROPAN PLINA: 155 gr/h . . . 1.900 knl h 200 gr/h . . . 2.500 kcal/h 250 gr/h ... 3.000 kcal/h Panet ki ]« vgrajen v peč Je atestiran na Rudarsko-geoIoSkl fakulteti v Beogradu, atest št. 286/2 od 23. 12 ??68. ■nt.: sred.: man.: TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV ELRA ŠKOFJA LOKA *če smo se že zbrali, nas pa še slikajte.« — Foto: F. Perdan Kdo bo utišal zvon, ki ozvanja planšarski pogreb Ne mežnar, ne ključar, ampak družba, ki še ni poskrbela za boljše in človeka vredno življenje bohinjskih planšaric in planšarjev Dober teden bo od tega, ko cmo se vozili proti Bohinju. Kljub skrivnostim in neštetim čarom bohinjske doline se nam je zdela pot neznansko dolga. Bliže Bohinjski Srednji vasi smo bili (tam je bil cilj naše poti), vse bolj nestrpni smo postajali. Ali bodo prisili ali ne, smo se spraševali. Le kdo? Nihče drug kot bohinjski planšarji. Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju je ugodila naši prošnji in želji, da napišemo nekaj vrstic o tem umirajočem in za bohinjski kot skorajda nepogrešljivem poklicu. Poklicala je peščico teh ljudi v Srednjo vas. Deset planšarjev se je odzvalo vabilu. Naštejmo jih: Marija Boltar, Frančiška Smukavč, Fančiška Logar, Viktor Korošec, Antonija Košir, Ivana Zupane, Janez Zupane, Cilka Odar, Marija Ga-šperin ln Franc Sodja. Deset od tridesetih, kolikor jih danes še planšari po bohinjskih planinah m skrbi za kakih i000 krav, za njihovo sočno pašo in kvalitetno mleko, iz katerega predelujejo svetovno znan bohinjski sir. Deset starčkov in ženic je sedelo za bogato obloženo mizo. Zadruga je izkoristila to redko priliko in marljive planšar je pogostila. Ne bi jim prisodili in ne verjeli, da kljub svojim šestdesetim ali sedemdesetim letom še (najmanj dva ali tri mesece na leto preživijo visoko v planinah pod Triglavom ali Bogatinom, na Voglu ali Komarči. A vendar je tako. To je žalostna resnica. Vsak dan ■leherni od njih pomol/.c dv.'.a-tt najmanj 15 krav, pn-meče kilograme in kilo- grame gnoja in ine glede, ali sije sonce, treska in lije kakor iz škafa, teka za svojimi kravami, skrbi, da ne bi zašle predaleč in padle v prepad, kar je za planšarja najbolj boleč udarec. Težko razumljivo. Gledal sem te ljudi. Njihovi obrazi so razoran i, dlani zdelane in žudjavc, korak, navajen ozkih paninskih poti in kamenja, jim je ma cesti nezanesljiv. In oči. Nemirne. Kot da jim hočejo uiti. Premerijo te od glave do pela, v dno duše ti sežejo. Planšarji se nikoli ne pritožujejo nad eti, bol conami v križu, nogah. Ce jim rečeš, da so že stari, imajo takoj pripravljen odgovor, poln bohinjske še-gavosti: »Nismo stari, samo dolgo smo na svetu!« Koliko let zapored so že obljubili, da ne bodo nikoli več odšli v planiine. A kaj, ko mine zima, mraz in sneg, pozabijo na komaj šest mesecev staro obljubo. Čakajo jih tropi bohinjskih krav, željni sočne in zelene planinske trave. Pot jih ponovno vodi v planine. Bohinjska dolina ostane pod njimi, vidovi Julijcev so jim vse bližji... KJE STE, MLADI? To je maj bolj pogost in najbolj boleč klic tridesetih bohinjskih planšarjev. In velika ter žalostna resnica. Leto za letom ga ponavljajo in kljub visokim skalam, ki obdajajo bohinjsko dolino, ne najde odmeva. Zakaj? Poskušali bomo poiskati odgovor na to vprašanje. Gotovo ne bo popoln. Planšar-stvo tni lahko in neodgovorno delo. Ne samo to, da planšar odgovarja za krave, skrbi za njihovo rast in varnost, tudi zaslužek ni kaj prida. Od sedem do deset starih tisočakov dobi p'anšar za kravo, ki jo varuje dva ali tri mesece. In hrano zraven. Kaj pa socialno in zdravstveno zavarovanje. Zanj, razen tistih, ki so kmečko zavarovani, planšarji ne vedo. Kam v času bolezni, nesposobnosti za delo? Kdo bo skrbel zanje. Otrok nimajo, saj so skoraj vsi neporočeni. Nič čudnega ni, da so na vprašanje, kaj bodo potem, ko ne bodo več mogli planšari t i. odgovarjali: »Doma bomo v nadlogo. Brcali in pehali nas bodo iz kota v kot.« Zato je razumljiv njihov napor, da kljub sedmini ali šestim križem odhajajo v planine in pasejo. Kakšen dinar že za-Bklžijo. Vendar se večina njih zaveda, da tega ne bodo zmogli več dolgo. Zato njihov klic mladim, naj nadaljujejo tradicijo. Kot vemo, od/.ivn ni. Bohinj brez planšarstva ne more živeti. Rešitev, seveda dolgoročna, je možna, samo vezana na precejšnja finančna sredstva. Ureditev velikih planinskih pašnikov, kjer hi se lahko pasla velika skupina krav, ureditev temu primernih staj ln hlevov, odje-malnic mleka, sirarn, potov Itd. Vse to pa zahteva velika finančna sredstva, katerih zadruga v Srednji vasi zdaj še ne zmore. Ali mi žalostno, da jc planšar, kljub naporom, ki jih leto za letom vlaga v svoje delo, mnogokrat mecenjen in i.-hovan. Z užatjenostjo so mi pripovedovali, da sc najdejo ljudje, celo Bohinjci, ki so sposobni izreči kaj ta- kega: »Ta je planšar. Raje se ga izognimo. Skupaj s kravami živi in neprijeten vonj ima.« Ali tale pripomba: »Ah, ti si planšar. Saj nič ne delaš. Cel dan poležavaš in še denar dobiš.« Verjamem ženici, ki mi je dejala, da jo to bolj zaboli, kakor bi jo nekdo s kladivom po glavi udaril. Tudi mene je zabolelo. Tisti, ki je sposoben reči kaj takega, planšarskega poklica gotovo ne pozna. LEPI, STARI ČASI, ŽALUJEMO ZA VAMI! Pogovor postaja bolj sproščen. Komaj sledim besedam, zato zapisujem samo najvažnejše stvari. Raje sem pošteno napel ušesa. Sicer pa vem, kaj je dejala Frančiška, kaj Ivana, kaj Janez. Vendar to mi tako pomembno. Planšarski spomini so me prevzeli. »Včasih je na planinah vladalo veselje. Vsako soboto so nas prišli obiskat fantje in dekleta iz doline. Cele noči smo peli in plesali. Mladi tega ne vedo in tudi ne znajo biti tako veseli in sproščeni. In mleko smo pili, nič drugega. Rajanje je največkrat prekinila jutranja zora. Takrat smo utrujeni In neprespani stisnili zobe in odšli v staje. Krave so bile in so naša prva skrb. In danes. »Tega ni več. Nihče se nas ne spomni, razen turistov, ki želijo sir ali mleko. Če ga nimamo, so užaljeni. Največkrat poreko: Ali je to sploh planina. Se kislega mleka nimajo. Vendar je takih malo. Turisti so veseli, če lahko poklepetajo z nami . ..« Planšarji so znani kot mavdušeni in dobri pevci. Se danes zapojo. Zapojo tako, da odmeva po planini. »To pa zame ne velja.« je povedala Marija Ga-šperin. »Zavriskam že, če bi zapela, bi se privezane krave odvezale!« PLANŠARJI VAM PRIPOVEDUJEJO... Vsak od desetih nam je povedal nekaj zanimivega. Vsega ne moremo zapisati, čeprav bi bilo zanimivo. Izbrali smo le delček najzanimivejšega, najbolj nenavadnega. • Marija Boltar, 61 let: »Ko sem odšla v planino, \ sem bila stara 16 let. Letos j sem vsak dan dvakrat po- ' molzla 16 krav. Dobri dve ' uri porabin zato. Čeprav sem ■ utrujena, grem rada v plani- J no. Samo, da pridem gor, potem je vse dobro.« • Frančiška Smukavč, 66 let: »Najbolj me prevzame, k« me zjutraj navsezgodaj zbudi sonce. Najraje bi za- I vriskala. Hudo pa Je, če se j ti katera krava ubije ali izgu- j bi. Spominjam se, da so ml krava ušle in sem jih po treh dneh iskanja našla pri J Krnskem jezeru. In še sneg Je bil. Bila sem tako izčrpana ln premražena, tla ml Jc kri neprestano tekla iz nosa...« • Frančiška Logar, 67 let: »Planšarim od 1926. leta dalje. Letos sem bila s kravami na Dednem polju hi na Ukancu. Planšarstvo mi Je všeč. človek je sam in počne, kar hoče. še ješ takrat, kadar se ti zljubi. Najraje jem žgance in mleko, pa tudi kruh prav pride.« • Viktor Korošec, 66 let: »Enajst let mi je bilo, ko sem prvič odšel v planino. Od tedaj se od njih nisem ločil, tudi v najhujših časih ne. Letos sem vsak dan dvakrat pomolzel 22 krav, pa rok še čutil nisem. Ja, tudi ranjk', bi bil že lahko. Letos mi Je velika skala dobesedno P°" mečkala telico. Sam sem komaj odskočil.« O Antonija Košir, 76 let: »Letos sem pasla na Javor* niku. Tudi drugo leto bom šla. če 60 let kot majerica nisem nič zaslužila, bom tu* di do smrti delala zastonj« Hoja me utruja, vendar *° bile letos krave pridne.« • Ivana Zupane, 74 let-»Planšarji se imajo sedal boljše kakor včasih, vsaj gjfj de hrane. V stari Jugoslav«1 smo samo suhe hruške sok otepali. Samo roke mučijo. Včasih me tako bolijo, da jih cele noči prekladam. Pomolsti 20 krav pri to" likih letih ni lahko. Zunaj Je mraz. po hrbtu pa ti v P0*0* kih teče znoj. Potem nam Pa še očitajo, da nič ne delam0-Ne državnega in ne cerkvenega praznika ne poznamo. * vrhu še zavarovan nisi!« • Janez Zupane, 64 Jp »Sem invalid. Nogo hnai" pokvarjeno, a vseeno nar dim na dan par kilometrov* vendar ne po cesti.. ■* • Cilka Odar, 50 let: nujam« od 16. leta. Moram/ drugega dela tako ne Najraje sem v visokih P'*!0 nah. Tam imam mir. pa je če se krave i^Sabii{. Spominjam se, da mi star ši majerji včasih v takih merih še pomagali niso. j je velik svet, pojdi in PjjJJS krave, so ml dejali. Sn«™ se bojim kač. Enkrat »g" e skoraj na gada ulegla. Ni pičil, samo skril sc Je-" • Marija Gaspenn, »> »S trinajstimi leti sem v planino. Spominjam ^ sem takrat jokala in sC p.,, nila. Potem se navadi*-^ nes sem na planini 55 >st'\\ ty 69 let. Planšarstva j* m k menjal z ničimer. rW"^ meni v planino, boste kako se imam.« Premišljeval sem. ,. in so ti ljudje že P"-'"'1^ 0& tako veseli in srečni biti skrinji zlata ne bi M°*7Z S« taksen. Oni tega n-"*J\ t* več. Ne zahtevajo zla'f- js htevajo le tisto, kar P' ;ivc-vsakoinur. Dostojno P' j gO ti jesen življenja. Z«*111 u'u^l to. Kdo se bo našel "V^ini' navček, ki naznanja ^ul-skemu planšarstvu P Mogoče je se čas. GLAS * 11. STRAN Te dni po svetu PARIZ, 13. oktobra — V francoski prestolnici so zaprli jugoslovansko gospodarsko razstavo, ki si jo je ogledalo okoli 80.000 ljudi. Francoski gospodarski krogi so na razstavi pokazali precejšnje zanimanje za našo tekstilno industrijo, strojno opremo in pohištvo. PTUJ, 14. oktobra — Na nezavarovanem železniškem prehodu je tovorni vlak zapeljal v avtobus, s katerim so se otroci peljali na izlet. Pri nesreči je izgubilo življenje 6 otrok, več kot 40 pa jih je težko ali lažje ranjenih. BRATISLAVA, 14. oktobra — Na Češkoslovaškem so sklenili odvzeti stanovanja vsem tistim državljanom, ki so nelegalno v tujini. Sodijo, da je takšnih okoli 28.000. LONDON, 14. oktobra — Britanski obrambni minister jc napovedal možnost, da bi Velika Britanija odpoklicala del svojih čet iz sestava NA-TA in jih poslala v Severno Irsko. MOGADISO, 15. oktobra — Pripadnik somalijske policije Je s streli iz revolverja ubil Predsednika republike Somalije Allja šermarka, ki je bil na položaju predsednika od leta 1967. BEOGRAD, 15. oktobra -Na dvodnevni obisk v našo državo je dftootoval lanzanij sk\ Predsednik Njeieie. Med obiskom se je s predsednikom Titom pogovarjal <> po tnenibncjših mednarodnih dogodkih. WASHlNGTON, 15. okto-b,ra — Združene države Amc-rike je zajel vul protestov Proti vietnamski vojni. Kot napovedujejo, Je to šele za-cetek mirovnih protestov proti vietnamski vojni, saj jih napovedujejo še za prihodnji mesec in za december. BEOGRAD, 16. oktobra — V Dašo državo je prispel Čil- •k« zunanji minister < labi lel Va'des Subercaseaus Čilske-ga diplomata je povabil dr- , '-avn, sekretar /a EUnanje *adeve Mirko Tepavec, po- | Kovarjala pa se bosi., o med sebojnem sodelovanju Jugo Slavije in Cila. DIIRID 17 oktobra _ *°nčal »e Je šesti kongres sVe*e združenj borcev Jugo-„.„v'ie> Na kongresu so dolo- "» vlogo bivših borcev v nostLdrUibcn0 poUtlCm skup Prejšnji teden je Peking uradno sporočil, da je kitajska vlada pripravljena začeti z Moskvo pogajanja o mejnih vprašanjih. Doslej ni bilo iz Moskve uradnega odgovora, pač pa sta v zadnjih tednih tako Moskva kakor Peking večkrat povedala, da sta naklonjena prijateljski poravnavi spora, ki je letos že povzročil nekaj spopadov na Daljnjem vzhodu — otok Damanski — in na meji med Sinkiangom in Kazahstanom. Ugibanje v »novi smeri« v odnosih med velikanoma so se povečala po »bliskovitem obisku« sovjetskega premiera Kosigina v Pekingu 11. septembra letos. Septembra so se razširile govorice, da je Mao Ce Tung, ki se nekaj mesecev ni pojavil, hudo bolan. Slišati je bilo celo poročila, da je na smrtni postelji. Ob dvajsetletnici nove kitajske države pa se je na tribuni v Pekingu prikazal tudi sam Mao Ce Tung, zdrav in nasmejan in celo »nekoliko porjavel od sonca«, kakor je zapisal neki dopisnik. Rusi so sicer zanikali, da bi bili oni širili govorice o bolezni Mao Ce Tunga, toda zanimivo je, da so o tej bolezni začeli najprej pisati Peking voljan? moskovski dopisniki tujih listov. To je bila očitno samo ena epizoda v propagandni vojni med Moskvo in Pekingom. Toda glavno vprašanje, ki si ga zdaj zastavljajo politični opazovalci, a tudi vojaški strokovnjaki, se glasi: ali obstaja resnična možnost ali vsaj verjetnost, da Sovjetska zveza namerava z bliskovitim i' ^arcem »poučiti« Kitajce in jim uničiti atomsko središče v Lop Noru v Sinkiangu? Baje je ameriška obveščevalna služba predložila predsedniku Nixonu in Pentagonu poročila, ki izzvenijo v tem smislu. Slišati je domneve, da se skupina »jastrebov« v Kremlju ogreva za »trdo lekcijo« Pekingu. Iz tega nekateri sklepajo na sedanjo pripravljenost Kitajske, da se začne pogajati o mejah. Trdijo, da so se Kitajci »ustrašili« in da so zato postali »mehkejši«. V resnici pa je Peking v svojih petih točkah postavil iste pogoje za pogajanja kakor prej. Bolj verjetno je, da sta tako Moskva kakor Peking spoznala, da jim obmejni spor ne prinaša tistih kori- sti, ki sta jih pričakovala. Ne v notranji politiki ne v svetu. To pa ne pomeni, da so izginila nasprotja med su-persilama. Sedanje kratko obdobje zatišja se lahko vsak hip sprevrže v vihar ali nadaljnja pogajanja. V interesu vseh je, da bi se to zatišje sprevrglo v pogajanja. Na Severnem Irskem je britanska vojska prvič uporabila strelno orožje proti fanatičnim protestantskim demonstrantom, ki so hoteli v Beifastu vdreti v katoliško četrt. Britanski vojaki so morali streljati, ko tudi solzivec ni več zalegcl in ko so iz množice streljali na vojake in jih nekaj ranili. Potem je bilo videti prizore, ki smo jih bili navajeni gledati na posnetkih iz Ade-na Britanske Gvajane, Cipra in od drugod. Vojaki so ustavljali prebivalce, jih z dvignjenimi rokami postavljali ob zidove in jih preiskovali, ali imajo orožje. Toda to pot je britanska vojska opravljala to nalogo na ozemlju Združenega kraljestva. Položaj nekoliko spominja na alžirsko tragedijo. V Al- žiriji so potomci francoskih naseljencev naposled dvignili orožje proti lastni francoski armadi. V Severni Irski pa so zdaj — kakor je videti —■ potomci protestantskih angleških in škotskih naseljencev dvignili orožje proti britanski vojski, ki baje zdaj »prodaja deželo papežu«. Nekoliko nenavadno je, da smo leta 1970 priča v bistvu kolonialnemu položaju na severu Evrope. Ta kolonialni položaj je v resnici tam že ves čas, le da širša javnost zanj ni vedela. Celo marsikdo v Britaniji ni vedel zanj. Zdaj vsaj vsi vedo zanj, toda še daleč je dan, ko bodo lahko protestanti in katoličani v slogi zaživeli drug ob drugem kot — enakopravni državljani. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanefta & perfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VO ŽILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV liat 600 D, 1100 in 1300 Via F.Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76 4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 ln 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, št 26/3, telefon 93-787 LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV Škofja Loka, RAZPISUJEJO Javno dražbo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. avto fiat 750 (servisni), 2 kom. 2. avto citroen, 2CV (servisni), 3. tovorni avto TAM, 3 t, s perkinsovim motorjem, 4. rezkalni stroj, 5. delovna miza, 6. radialni ventilator, 5,5 kVV, 7. kompresor z elektromotorjem in rezervoarjem, 8. razni inventar in oprema. Ogled osnovnih sredstev bo 20. oktobra 1969 od 12. do 14. ure v obratu VIncarje ter 1 uro pred licitacijo. Licitacija bo v torek, 21. oktobra, ob 12. uri. Ponovna licitacija pa bo naslednji dan ob isti uri. ZLATNINA, SREBRN1NA, DRAGULJI. URE IN ŠPORTNI POKALI v priznanih strokovnih trgovinah Georg pirker in Spodnje,,. Irbižu. Govorimo nemško, ■lal.jansko ;;: zzZ ».* ™ <*«»*»»»» *na)bo" 5cm dnevnem tečaju. POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranih vozil L ZASTAVA 850, leto izdelave 1969, s prevoženimi 1400 km. Začetna cena 14.700 din 2. SKODA 1000 mb DE LUXE, leto izdelave 1967, s prevoženimi 29.000 km, Začetna cena 6.000 din 3. ZASTAVA 850, leto izdelave 1966, prevoženih 40.000 km. Začetna cena 7.500 din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8—14. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA PE Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do srede 22. 10. 1969 do 12. ure z 10 % kavcijo od začetne cene. KRVOSES i I. Stevvard C. Bedford je stopil v svojo privatno pisarno, obesil klobuk na obešalnik in sedel za mogočno pisalno mizo iz orehovine, ki mu jo je poklonila njegova žena pred letom dni kot darilo za rojstni dan. Njegova vsestransko sposobna in vedno pozorna tajnica Elza Griffin mu je položila jutranjik na mizo tako, da mu je oko takoj obtičalo na fotografiji gospe Bedfordove. Bil je to izvrsten posnetek gospe Ann Ro-ann Bedfordove, ki je čisto razločno upodobil njen tako značilni poredni nasmešek v očeh vso njeno kipečo življenjskost. Steward Bedford je bil na svojo ženo zelo ponosen, k temu je treba prišteti še to, kar je bil dosegel pri svojih dvainpetdesetih letih, da si je osvojil za dvajset let mlaj-5o ženo in jo tudi osrečil. On, premožni Bedford, s svojo mrežo poslovnih zvez in vplivnih prijateljev, ni prej nikoli imel smisla za družabne večere. Prva žena mu je umrla pred dvanajstimi leti. Po njeni smrti ga je široki krog znancev označil kot najbolj »perspektivnega vdovca«, ker pa njega samega ni prav nič zanimalo. Zakopal se je v svoje delo, utrdil svoje poslovno stališče in bil na svoje ime, ki je v poslovnem življenju postajalo vedno bolj tehtno, skoro ravno tako ponosen kot na svojega sina. Potem pa je spoznal Ann Roann in se na vrat na nos spremenil v ognjevitega snubca in preden se je zavedel, je bil poročen. Ann se je veselila družabnega stališča, ki ga je pridobila s poroko, kot se otrok veseli nove igrače. Slejkoprej je Bedforda vezalo nase delo, vendar pa zdaj ni bilo več prevladujoča postavka v njegovem življenju. Hrepenel je po tem, da bi ugodil Ann Roann v vsem, kar ji je poželelo srce — in seznam njenih želja ni bil majhen. Toda njeno spontano navdušenje in neprikrita hvaležnost, s kakršno je sprejemala vse, je spravljala Bedforda vedno znova v tisto vrsto razpoloženja, kot ga občutijo starši na starega leta dan dopoldne, ko pripravljajo svojim otrokom darove, da jih bodo zvečer položili pod novoletno jelko, Bedford je, sklonjen nad pisalno mizo, prebiral časopis, ko je tiho vstopila Elza Griffin. »Dobro jutro, Elza! Hvala vam, da ste mi položili na mizo časopis s člankom O družabnem večeru v naši hiši in s sliko moje žene!« Njegove besede Je sprejel« z rahlim nasmeškom, kl U le lepo pristajal. Elza Griffin je za Bcdfordovo dobro počut- je pomenila prav toliko kot domača suknja ali copate. Petnajst let je že delala pri njem, vsako željo mu je odbrala z ustnic, poznala je vse njegove muhe in znala naravnost z gotovostjo me-sečnice uganiti njegove misli. Nenavadno jo je cenil — da, po smrti prve žene je prišlo med njima celo do romat ičnega intermezza... Zdelo se mu jc, da bi brez Elzinega tihega razumevanja življenje ne bilo tako kot mora biti. Nekoč se je že poigraval z mislijo, da bi se poročil ž njo — toda tedaj še ni poznal Ann Roann. Bedford je prav dobro vedel, kako prismojeno je ravnal, ko se je čez noč zaljubil v Ann Roann, ki je dopolnila komaj trideset let. Vedel je tudi, kako je to zabolelo zo Griffin, toda čustva so podrla vse pomisleke, tako kot ruši pred seboj ovire hudournik, ki drvi v dolino. Elza mu je čestitala po vseh predpisih in se takoj spet umaknila na mesto diskretne osebne tajnice. Čeprav jo je moralo globoko prizadeti — o tem je bil trdno prepričan — ni vendar tega nikdar niti najmanj pokazala. »Zunaj čaka gospod, ki bi rad govoril z vami,« jc dejala Elza. »Kdo pa je? In kaj hoče?« »Njegovo ime je Denham. Dejal je, naj vam sporočim, da bi Binnev Denham rad govoril z vami. čakal bo, dokler ga ne boste sprejeli.« »Bennv Denham? Nobenega Bennvja Denhama ne poznam! Čemu bi pa rad govoril ravno z menoj? Naj gre vendar h kateremu mojih uradnikov, ko .. .« »Njegovo krstno Ime ni Bennv temveč Binnev. Trdi, da gre za osebno zadevo. Toliko časa, pravi, bo čakal, da si boste vzeli čas zanj.« Bedford je nejevoljno zamahnil z roko. Elza je zamajala z glavo. »Ne verjamem, da bi se dal odpraviti meni nič tebi nič. Na vsak način hoče govoriti z vami. »Ta bi bila pa lepa! Saj menda nisem zato tu, da bi se pogovarjal s komurkoli, ki ga zanese kak piš tu sem!« je nejevoljno godrnjal Bedford. »Seveda, toda ta Mr. Denham ... z njim je nekaj tako čudnega... težko se da to povedati... z neko trdo-vratnostjo vstraja pri svojem, ki... no, da, ki se ml zdi nekaj prav izrednega, človek bi se ga kar lahko malo bal.« »Eh, kaj še!« »Prosim, ne razumite me napak. Tako nekam nenaravno potrpežljiv je. če ga pogledaš, se ti zdi, da bi bilo res bolje, če bi govorili z njim. Sedi na svojem stolu, ne da bi črhnil besedo in... kadarkoli se ozrem po njem, me tako smešno pogleda. Res bi bila vesela, če bi ga sprejeli. Mislim, da bi morali storiti to na vsak način.« »No, prav! Kar sem z njim, s tem preklicanim možakom. Izvedeli bomo, kaj hoče, potem pa bo zletel skozi vrata. Osebna zadeva, pravite? Pa menda ne kak sošolec, ki bi rad praznoval snidenje?« »Ne, ne, to gotovo ne! Gre za nekaj, kar ... kratko in malo, mislim, da je zadeva važna.« »Naj bo torej! Brž ga bova odpravila in se potem pozanimala za pošto. Pošljite ga noter!« Elza je zginila in trenutek nato je vstopil Binnev Denham. Priklonil se je in raztegnil ustni, kot da bi v zadregi hotel prositi za razumevanje. Oči njegove pa niso prosile oproščenia. V njih se je kazalo nekaj nezmot-nega, hladno ocenjujočega, kar je dalo slutiti, da gre za odločilno važno zadevo. »Zelo me veseli, da ste me sprejeli, Mr. Bedford,« je dejal. »Skrbelo me je že zaradi tega. Delbert mi je zabičal, da moram na vsak način govoriti z vami in da moram tako dolgo čakati, dokler se mi ne posreči videti vas, pa če bi tudi trajalo ure ln ure. In z Delbcrtom ni, da bi se človek šalil.« Notranji glas je opozarjal Bedforda, naj bo previden. »Prosim, sedite! Kdo, za vraga, pa je ta Delbert?« »Neke vrste moj tovariš!« »Poslovni tovariš — ?« Ne, ne, ne ravno poslovni. Njegov kolega sem.« »Prosim torej! česa želite? Prosim, povejte na kratko, danes dopoldne imam še vrsto važnih pogovorov in narekovati moram še kopico važnih pisem. »Gotovo, Sir! Zelo sem vam hvaležen za vašo ljubeznivost!« Binnev Delham je sedel na krajni rob stola za obiskovalce in mečkal svoj klobuk v naročju. Niti na misel mu ni prišlo, da bi segel po roki Bedforda, ki mu jo je ponudil. »Kaj vas torej teži?« je vprašal Bedford. »Tja. Gre za Investicijsko vsoto. Delbert očividno potrebuje denar, da bi financiral neki projekt — dvajset tisoč dolarjev, ne več. Povrniti zneska bi mu v kratkem ne ... Za vraga! Moji tajnici ste rekli, da želite govoriti z menoj v osebni zadevi. Niti vas niti Dclberta ne poznam in me niti najmanj ne mika z dvajset tisoč dolarji financirati kakršnokoli transakcijo, če ste prišli samo zaradi tega, potem ...« »Ne smeva sc napačno razumeti, Sir! Veste, pri tej stvari igra tudi vaša žena določeno vlogo.« Bedford je ie hotel planiti kvišku, toda tisti notranji glas, ki ga Jc že enkrat svaril, jc tudi zdaj svetoval skrajno previdnost. JSh S" HM — Hvala! Polža ogrožafo Florido Polži, ki so jih Japonci med drugo svetovno vojno ra/širiP po Pacifiku kot delikateso, sedaj groze, da bodo dobesedno požrli vse kmetijske pridelke na Floridi. Tc do 30 cm do!ge živalce so turisti prinesli pred tremi Jeti s Havajev, sedaj Pa so se neverjetno razmnožili. Polžji par ima v treh letih H milijonov potomcev. VODORAVNO: 1 okrepljen, 7. vrsta jabolka ali hru ške, £ naselje visoko nad Jesenicami, 15. tuje žensko ime, 16. P° redni veznik, 17. žltorodna pokrajina med Savo in Donavi; 18. gibanje za osvoboditev narodnega ozemlja, 21. glas t rob te, 22. 2. in 19. črka abecede, 23. kem. znak za natrij, 24. met, 26. mednarodna kratica za OZN, 27. grška boginj«, n1« mnogih bogov, hči Urana in Gee, 29. marsikdo ga ImSi v ima velike skrbi, 34. vremenska nesreča, 36. grška boginja • sreče, 37. koralni otok v otočju Tuamotu v Tihem oceanu, ime in priimek enega izmed ameriških vesoljcev, ki so stOP na lunina lla, 42. dvorišče (tujka, tur.), 43. prekrasna dol" v zgornjem toku Soče. NAVPIČNO: L del voza, 2. sovjetski vesoljec, član PjJjJ* sojuz 6 (Aleksej), 3. pokrajina na južnem delu polotoK« ^ bije ob Rdečem morju, 4. povrtnina, čebulnica, 5. ^'^'j/, 9-grška boginja zmage, 7. skopuh, stiskač, 8. osebni zi'Vf»gt kratica sindikalne organizacije v predvojni Jugoslaviji, I ' .jgl-sko, II. tožbar, tožljlvec, sitnež, 12. Indljs*1 „ zlodej po rusko. Iz romana Dr. Zivago, po kateri Je tudi znana pesem, ca za »fizikalna atmosfera«, 32. novica, zlasti Čai0p»" ^jgs desni pritok Slike v Sibiriji (Daljni vzhod), 35. ime "'"jjffl* in gledališkega igralca Ranerja, 38. nekdanji turški 40. medmet, 41. avtomobilska oznaka Turčije. Loške slike iz pretekle in polpretekle dobe (3) PCI 1H Na Fari je bil nekaj let za kaplana tudi pisatelj Janez Jalen. Bil je vzoren duhovnik ter vseskozi odličen človek, zato je bil pri Prifarcih zelo priljubljen. Tu je tudi napisal svoje Prvo večje delo — dramo Dom, ki so jo prvič igrali na odru Prosvetnega društva v mestu. Kot nekakšno prosvetno delavko naj omenim še Rihtar-jevo Johano, s pravim imenom Ivana Volgemut. Izdelovala je cerkvene paramente in bila dosti izobražena ženska; pridno je sodelovala pri raznih prosvetnih akcijah. Tudi na koru je pela, in sicer ah, če je bilo treba, pa tudi tenor. Ta njen tenor pa je imel čisto drugo, bolj temno barvo. Ker je imela Ivana Volgemut dober govorniški talent in je ob kakšni slovesni priliki rada spregovorila, je med Prifarci vznikla govorica, da piše kaplanom pridige. Ker smo že toliko napisali o prifarških kaplanih, šc nekaj besed o mestnih duhovnikih. V starih avstrijskih časih, ko sta bili pri nas samo dve Politični stranki, so imeli župniki oporo večinoma pri klerikalni stranki. V Loki pa ni bilo vedno tako; nekatei i župniki so imeli znatne w /«' v^ prav s klerikalci. Ti so m a m reč stalno bdeli nad župniki, da se v svojem ravnanju ne bi oddaljili od smernic stranke, medtem ko se liberalci v to niso vtikali. Mnogi med liberalci so celo kaj prispevali za cerkvene potrebe, podpirali so kapucine itd. Težave je imel že župnik Šinkovec, zlasti pa doktor Arncjc. Značilen je tale dogodek. Ko je hotel Arncjc narediti v župnišču kopalnico, je takratni župan nejevoljno izjavil: »Saj sc gre lahko v Soro kopat.« Ker se Arncjc kot Korošec ni hotel vmešavati v malenkostne strankarske prepire in je bil z vsemi farani enako prijazen, so tako doigo rovarili proti njemu, da se je odpovedal fari. Opisane razmere so bile zelo podobne tistim, ki jih slika Švicarski pisatelj Federer v povesti »Cesar in papež na vasi«. V Škof j i Loki je bil nekaj časa za kaplana in po smrti tedanjega /upnika za župnega upravitelja tudi Franc Finžgar. Ko pa je Finžgar že dobil dekret za drugo službeno mesto, so Lo-čani naprosili škofa, naj bi postavil Finžgarja za župnika. On pa ni hotel postati župnik po milosti Mestnccv. Zato je I telegrafiral škofu, kot piše v ! svojih spominih Leta mojega popotovanja: »Decretum la-tum ne tollas.« (Izdanega dekreta ne prekličite.) V latinščini zato, da Ločani ne bi razumeli. Značilen pojav starih časov, zlasti še pred prvo sve- j tovno vojno, so bili berači. Tako v mestu kot na Fari je i bil med njimi najbolj znan Žba!c. Nosil je bisago, ki pa je bila navadno prazna in mu je služila le kot znamenje poklica. Imel je nekaj hiš, v katere se je stalno zatekal in ki so vzdrževale z njim nekakšne prijateljske vezi; taka hiša je bila na primer pri Krevsu. žbalc je strastno stavil v loterijo, prav tako pa tudi tedanja Krevsova gospodinja. Imela sta dolge pogovore o številkah, ki bi jih bilo treba staviti. To je ugledno Krevsovo gospodinjo zelo zbližalo z Žbalcem, | celo tako, da jo jc smel tika- , ti. Ko U leta 1903 izbruhnila rusko-japonska vojna, se je Žbalc strastno navduševal za Ruse in zabavljal čez boga, češ da je neumen, ker pusti Japonce zmagovati. Tega žbalca je ovekovečil prej imenovani kaplan Baloh v nekem Slovenčevem podlistku, kjer piše: »Stopil sem neopazen v hišo. Pri Petrovcu ni bilo nikogar doma.« Kaplan Baloh gre zato kar v hišo. »Pri peči je sedel berač žbalc in štel cekine « Med njima se razvije daljši pogovor; v njem razloži žbalc svojo povest. Pisatelj še naprej opisuje žbal-čeve doživljaje, nazadnje pa Žbalc umre. Ko so mu po hišah pripovedovali, kako piše o njem gospod Baloh, ga ni nič motilo, ker je bilo pisano, da šteje cekine. Motilo pa ga je, ker ga je pisatelj v povesti zapisal smrti. In jezen je izrekel: »Bo hudič prej umrl kakor jaz!« In res. Podobno, kakor je v slovenski narodni I pesmi beračeva kletev nevarna in prinaša nesrečo, bi se bila tudi nad Balohom ta kle-tov skoro maščevala. Gospod ; Baloh namreč ni dočakal starosti; že proti koncu prve I svetovne vojne je v bednih i razmerah umrl. Drugi klasični berač, ki se je držal Fare in okolice, je bil Herodcž. Že ime je zanimivo. Stanoval je v Pevnu, v hiši, ki je prešla od njegovih staršev na druge lastnike, vendar je imel v njej izgovorjen kot. V njegovem, sicer kar dobrem stanovanju je bila velika nesnaga. O njem so pripovedovali, da je imel zelo zdrav želodec. Pri mesarjih je zbiral razne ostanke mesa in drobovine. Če je izvohal, da so v bližini zako-kali ustreljeno lisico, jo je izkopal in skuhal. inž. Primož Simonič (Prihodnjič naprej) V 78. številki (11. oktobra) je v 11. vrstici pravilno »županija loškega gospostva«, namesto župnija. Tudi s priimkom pisca se je poigral tiskarski škrat. Pravilno je Simonič. kraji in ljudje . Slavku Jatelji MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESIJA) IV. DEL se zdi, da rudar Pahor in njegovi pri-Li„ k°J omalovažujejo, prav tako pa se m- PlCni-1 — "'ii<.uu\u/.u|c|u, piav iauu pa Men,'' zavzemajo za podporo splošnih stre r0 b:^" jazv^iavitvi londonske pogodbe, s ka lip tal'iani radi za stalno primešetarili oze Ue-ozem- j: -- -"»"jam radi za stalno primešet J . ki po narodnosti ni bilo in ne bo nikoli "J'hovo. nDa>.Slavko se na tihem jezi na rudarja Pa-pir'a in njegove somišljenike. Tudi mama, če- av med počitnicami ni z njo O tem govoril, bi "^Odobravala besed ki jih mora Slavko skoro k',ni dan posmsati. so * r da Pahor in njegovi niso brali ali pa aliJ* Pozabili na Spomenico Jugoslovanske soci-tanr Ucmoklatske stranke, objavljene v pritiho-sktTllcni »Napi e ju« in naslovi jene na brat- diieS?oiU,kc Vsi>Ka sve,a- ,am '° Pisul°- da se je Slov oktobra 1918 (to je velik dan in noben ski „ bl ^a nc smel nikoli pozabiti!) sloven->n sk?1X>d i/tr^al izpod avstroogrskega cesarstva Sam ' cla skuP»J s Hi vati in Srbi ustanovi SurlOS,tomo državo, ki naj bi se raztezala od ^ do Vardarja. Sain ' !cs 11 »>o brali, da je ta zahteva v smislu »me V*6 nar.°dov in da zahtevano ozemlje ne He. ostati brez (.(.uske na obeh bregovih Soče. države1 ,lal|i0 in SHS (to je okraj ševalnica a tekal Srbov> Hrvatov In Slovencev) naj bi po-Oinoir Brebenih Zapadnih Julijskih Alp s ka Prem l MataidrJem, kar pa se Slavku zdi se slove' L praucn,). s.11 sta onstran meje še dve nij-, n';kl Pokrajini — Rezija in Beneška Slove- korItH|ll'ani nimaio pravice do teh krajev, ka-jev Loo 'n;,'(> dostojne in delov sodnih okrsr »Ojska8ateC ,tl"'a- kl lu ie /;|sedla italijanska 1," tU JC 'V,° K,as. In potem Istra. fst. ki ima sicer italijansko večino, a brez zaledja ne bo živel. Zaledje pa je slovensko. Popolnoma slovensko . . . Rudar Pahor in njegovi prijatelji bi zato ne smeli pozabiti na protest svoje stranke, ki je protestirala proti slehernemu teptanju naravnega stremljenja prizadetega slovenskega in hrvaškega ljudstva pod italijansko zasedbo, ki že sedaj z vnebovpijočim nasiljem jemlje pravico približno milijonu ljudi slovenske in hrvaške narodnosti do narodnega obstoja in lastne državnosti. Nihče ne sme siliti jugoslovanskih ljudstev pod tuji jarem. Tudi tu morajo obveljevati VVil-sonova načela.« In prav tem načelom se rudarji posmehuje-jo in jih ne jemljejo resno. »VVilson? Bomo videli,« ne verjamejo, da se bo \Vilson zavzel za Slovence in Hrvate, ki si jih hočejo prilastiti Italijani. »Ne VVilson, marveč revolucija! Svetovna revolucija bo odsekala kapitalističnim hidram glave in s tem tudi vsem krivicam, ki sc nam gode.« Tako govore rudar Pahor in njegovi prijatelji in preklinjajo žandarje, ki že vse od konca vojne dušijo plamene upora, naperjenega proti gospodi, vojnim dobičkarjem in prisilnim mobilizacijam v vojsko, ki naj bi ščitila gospodo. Niso to samo govorice o uporih na Hrvaškem, o napadih, kakršen je bil napad rudarjev i/, premogovnika Ladanje na grad Banjski dvor, nekoč last madžarskih grofov Erdbdv. Rudarji so dali signal s premogovniško sireno in potegnili za se-bolj veliko množico kmetov iz Ladanje dolnje in Ladanje gornje in raz.netili upor, zažgali grad in pregnali orožnike, ki so se jim hoteli postaviti po robu. Prepozno so prišli posebni vojaki z oklop-nimi avtomobili. Grad je bil v ruševinah, le upornike so lahko še napadli i.n jih skušali razorožili, kar sc jim je zaradi večkratne premoči tudi posrečilo, a še bolj zaradi bedaste poslušnosti vojakov svojim oficirjem, branilcem gospode in protiljudske oblasti. — Morali smo streljati, — so se vojaki opravičevali razoroženim za žrtve, ki so jim jih prizadejali. — Streljali ste vase, ko ste nas ubijali, — so govorili zvezani rudarji, pa tudi kmetje, ki so 'boljševikali' in ki še vedno 'boljševikaio'. »Kdo je izvolil narodne svete? Mi n?! Postavil; so se sami! Njihova volja ni naša volja. Njiho- va volja je volja izžemalcev in zatiralcev, ki si svoje oblast.« Tako se razburja rudar Pahor, kakor se je razburjal že pred počitnicami, ko je zvedel, da Sq narodu sveti klonili pred srbskim kraljem in oklicali kraljevino, ta pa se je takoj omadeževala s krvjo vojakov, ki se z oklicem gospode niso hoteli sprijazniti in so se v Zagrebu temu postavili tudi po robu. Bivši triinpetdeseti polk je bil to, jc vede! tudi Slavko, saj je o tem polku slišal pri rudarju Pahorju, ki je bil ves divji zaradi dušilcev upora, in pri inženirju Klavedi, ki je rekel, da je humanist in da nasilje ali celo streljanje v množico obsoja, vendar ga mora tokrat odobravati, ker so uporniški vojaki hoteli porušiti, kar jc bilo komaj sezidano. Tako je govoril inženir in mislil državo, komaj ustanovljeno državo SHS, ki naj bi spravila pod svoj krov tudi dežele, ki si jih hočejo krivično prilastiti Italijani. In namen take prilastitve se tudi Slavku zdi krivičen, rudar Pahor pa govori, da bi bila tudi nova država, če bodo prišli v njene meje, prav tako krivična, kakor bo krivična Italija. »Povsod vlada gospoda! Njej je treba iztrgati oblast!« je pribijal in še pribija, ko z odobravanjem govori o božičnem kmečkem uporu ali uporih kmetov iz Vavte vasi, šmihela in Stopič, ki so jih pozvali neki sedlar Jože Pirnar, neki tesar Tone Pirnar, morda brat, in neki kovač Ivan Floi jančič, naj se zbero na Brodu pri Kandiji. In res se je zbralo poltisoč kmetov, odstavili župana in bogataške občinske može in jih prisilili, da so podpisali izjavo, da vzamejo ves dolg za vojno posojilo nase, potem pa postavili novo občinsko upravo. »Uporniško!« poudarja rudar Pahor. »Upravo, ki so jo izvolili kmetje sami,« nato pa besno doda, pa tudi z rahlim obžalovanjem, ker so že na Silvestrovo prišli dušit upor orožniki in kljub protestom kmetov, da mora država spoštovati voljo večine, zvijačno odpeljali s seboj kovača Florjančiča in ga zaprli v novomeške zapore. »A kmetje se niso dali. Šli so nad Novo mesto. Tristo jih je bilo. Terjali so kovačevo izpustitev, češ da so ga postavili za župana s svojo voljo, z voljo večine. Oblast pa sev« da na kmete z bajoneti! Lepa svoboda v SHS! Lepa svoboda! Zandarski bajoneti! In potem še četa srbske vojske nad kmete in vasi!« Smotrnost naših potovanj med zamejske Slovence Že pred leti smo v Glasu zapisali, da s svojimi potovanji po Koroški, po Kanalski dolini in po Beneški Sloveniji po svoje krepimo narodnostno zavednost — pa tudi samozavest — naših tamkajšnjih rojakov. Danes je dobila ta misel že splošno veljavo: nedavno smo jo prebrali tudi v osrednjem slovenskem časniku, v Delu. Naši rojaki onstran meja — tako krivično odrezani od matične dežele — v naših obiskih ne vidijo le turistieno-ekonoms-kih interesov, pač pa se prepričajo, da se zanje zanimamo, da nismo pozabili nanje. In tudi to — seveda kar mimogrede: — dolga leta je sovražni propagandi uspevalo, da nas je rojakom zunaj meja prikazovala kot nekulturne, necivilizirane,, ekonomsko šibke — skratka, kot napol divje in primitivne Balkance. Sedaj pa so odprte meje storile svoje. Pa tudi hitro se razvijajoča niotorLzacija in rastoči splošni standard sta prispevala svoj delež: v kraje, kjer še živi naša zemeljska narodna skupnost, prihajajo slovenski turisti, ki se v ničemer ne razlikujejo od kakih drugih tujcev, pa najsi to bodo Nemci, Francozi ali Angleži. Nič slabše niso oblečeni in tudi njihovi avtomobili (ali pa avtobusi) niso nič manj lepi in sodobni. Le s to rcuziiko, da so naši ljudje manj skopuški in bolj prijazni. Torej kot turisti prav nič slabši — za to pa imajo naši zemeljski rojaki dobre oči. Posebno še, če se držimo načela, da se bomo s svojimi nakupi držali trgovin, ki so v slovenskih rokah. Da bomo prenočevali v penzionih in hotelih, ki so v lasti Slovencev. In da nam bo oddih na poti najbolj hasnil, če bomo stopili v krčmo, kjer govore po naše. Pa najsibo to v trgovinah v Trbižu in na Fužinah, v samopostrežbi v Dobili vasi, v KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Bekscl) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: # kokoši nesnice in ptiča nce # krave molznice in teleta # prašiče # koruzo v zrn J«, Irot, pšenico pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra restavraciji ob Vrskem jezeru, v krčmi v Ukvah, penzionu v Kortah, v hotelu v Bil-čovsu, v gostilni v Št. Jakobu v Rožu ali pa kje v Reziji, v. beneških vaseh pod Matajurjem, morda celo v Vidmu, Čedadu ali domačem Št. Petru Slovenov... Skratka: za zdaj imamo le turizem, s čigar pomočjo moramo iti zamejskim rojakom na roko. I Seveda pa moramo paziti, da se ta naš turizem med i Slovence onstran meja ne sprevrže zgolj v kako prazno j in posurovelo izletništvo, v suhe nabavljalne akcije ali celo ozko romarstvo. Zgodilo se je namreč, da 1 so tisoči in tisoči — v dobro i organiziranih skupinah — v zadnjih letih poromali na Višanje. Nihče od voditeljev pa jim ni spregovorili besedice o Kanalskih Slovencih, ki tamkaj žive že od naselitve v 6. stoletju Ln se zadnjih 50 let I čutijo kot pozabljena mrtva [ straža na večerni strani slo-j venskega ozemlja. In prepro-I stim romarjem tudi nihče ne pove, da na pokopališču v Ovčji vasi, tik ob spodnji postaji žičnice, spi brat našega prvega pesnika Franceta Pre-šerna. In da so bližnje \asi po dolini še trdno slovenske. — Pač pa ta reka romarjev ne zgreši poti v trbiški »pon-terosso«, kjer so barake odprte v petek in svetek. In da ne bi bili zgolj taki romarji (v neverskem smislu!), da nas poti ine bi vo-' dile le v bel jaške in celovške trgovine, pa morda še na skomerciali/.irano Ostrovico zato teh nekaj naslednjih napotil. NEKAJ PREDLOGOV Zaics bo najbolje, če kar predlagamo aii svetujemo, kam naj bi se v bodoče usmerjali naši i/Jctniki, ki si iskreno žele spoznati slovensko zamejstvo, hkrati pa tudi podaiti roko rojakom, ki jim ni dano živeti z nami pod streho hiše ene . .. Za Ob'.rsko sotesko in Kor-ške tesni smo že povedali v zadnjem sobotnem Glasu. Zdajle naj se zvrste drugi kraji: Sko/ii Dobrlo ves (Ebern-dorf; nemška imena poleg slovenskih, kaže zapisati zaradi lažje orientacije, kajti krajevni napisi na Koroškem, so — žal — vsi lenemski ...) nas bo pot vodila proti vzhodu in prišli bomo v dva kraja, povezano z našo kulturno zgodovino. V Stebnju (St. Štefan) je živel in umrl Prešernov stari stric Anton Muhovec (1746—1838), pesnik ga je po vsej verjetnosti obiskoval v 1. 1832, ko se jc v Celovcu pripravljal na odvetniški izpit. — V bližnji GIo-basnlcl (Globasnitz) je grob rjudskoga pesnika i aak lede*. Druga pot nas iz Dobile vesi vodi naravnost proti se- veru: skozi Velikovec (V61-kermarkt) na Djekše (Diex, i 1152 m). To je najvišja, hkrati pa najsevernejša slovenska vas na Koroškem. Tu so pred leti našli Dalmatinov prevod penta tevha (peterih Mojzesovih knjig). Ta dragocena slovenska knjiga je shranjena na svetu le v petih izvodih (na Dunaju, v Gothi in v Ljubljani po eden, v Kamniku pa kar dva — eden v muzeju, drugi v frančiškanski knjižnici). Tiskana je bila 1. 1575. — Djekše so znamenite tudi po svojem dobro ohranjenem taboru (izza časov turških vpadov) okrog cerkve. Prav tako je ohranjen tabor tudi v bližnji Knezi (Grafenbuch). Obe visoki slovenski postojanki na Svinški planini odlikuje čudovito raz-sežen razgled po vsej južni Koroški. Vrnimo sc sedaj v dolino, v Rož. Tu se bomo za hip oddahnili v prijazni Mlcčnikovi gostilni ob cesti v Kožentavri (Kirschenteur) in šli nato do št. Jakoba (St. Jakob), vsekakor najzavednejše večje slovenske vasi v Rožu. Tu je našel svoj mir tudi Franc Treiber (1809—1879), pesnik ene najlepših slovenskih pesmi — N'mav čriez jizaro . .. (hkrati avtor besedila in melodije). Nagrobnik s slovenskim napisom je vzidan na južni cerkveni steni. Nedaleč od tod so Lesc (I.essach), rojstni kraj zaslužnega slovenskega jezikoslovca in vzgojitelja mladega pisateljskega rodu Antona Janežiča (1828—1869). Prav blizu so še Svatne (Sehlatten). domača vas Mik-lovc Zale. V tej vasi še živi Mi k lov rod, ki se piše za Se-rajnikc. Hčerki današnjega gospodarja pa je prav tako ime, kot iz Skelove povesti — Zala. Torej Miklova Zala še živi! Ker pa se čas naše današ nje poti po manj znanih koroških slovenskih krajih počasi steka, bo kar prav ostati v ljubih Svalnah in še kaj povedati o Miklovi Zali. Povest s tem imenom je napisal prolesor Jakob Sket (1852—1912) 1. 1884. Povzel jc /a snov povesti ljudsko izročilo, ki živi v Rožu. Po\est se je med Slovenci nenavadno priljubila. Izšla je v več tedaj ah, uprizarjali pa so jo in jo še danes povsod, kjer iivi slovenski rod. Današnja, živa, Miklova Zala je maturirala na celovški slovenski gimnaziji, zdaj je študentka na Dunaju. Doma, pri Miklovih, so trdni kmetje; rede kar 19 glav živine. Seveda sedanje kme tovanje ni tako, kot je bilo včasih. Miki sam pravi: »Da nes mora kmet misliti kot profesor, delati pa kol hla pcc. Zdaj moraš imeli v glavi in v rokah.« (Nadaljevanje bo sledilo) Črtomir Zoreč Roparski zaklad JULIUS MADER Dva dni pozneje so prišli s čolni in potapljači, vendar niso ostali dolgo v vodi. Baje so naleteli na polovici globine na prepleteno dračje in debla, ki so branila dostop do večje globine. Zato so odšli in se nameravali vrniti z i»or> narji in mornariškimi potapljaškimi napravami. Vendar jin ni bilo več. Pač pa je prišla angleška tajna služba. Pričeli so z zasliševanjem, toda v jezero se niso spustili. Dejstvo pa je, da je tehnično odlično opremljena 2 US-Navy — potapljaška skupina opustila iskanje, ko je v jezeru utonil njihov človek-žaba. Med tem pa je glavni štab anglo-ameriških sil v Frankfurtu že prejel novo sporočilo. Neki oficir ameriške obveščevalne službe je sporočil, da je našel nemški vojaški tovornjak, ki ga je vodil nemški kapetan, in v katerem je %* več milijonov dolarjev angleških funtov šterlingov. Ta vest je spodbudila majorja McNallyja, ki je veljal v ameriški obveščevalni službi za najboljšega izvedenca za ponarejeni denar. Pohitel je v Avstrijo, v pokrajino Aussee, da bi •** tančneje pregledal vsebino 23 zabojev, ki so jih bili našhj V zabojih ni bilo nič manj kot 21 milijonov funtov šterlingov* Komaj so o tem izvedeli angleški zavezniki, je prihitel «* Londona zastopnik nacionalne banke Harry Reeves s trem* detektivi Scotland Yarda, med katerimi je bil tudi glavn* inspektor Rudkin. Tako so našli sledove »akcije Bernhard«' Mešana skupina izvedencev je takoj začela iskati escs0Xj ske ponarejevalce. Pri tem so ji bili v pomoč preživeli jetnik* koncentracijskih taborišč, ki so nekoč pripadali ponarejeval" ski skupini. Rešeni iz krempljev SS so povedali vse, kaI\f. vedeli o največjem ponarejevanju denarja vseh casov'J«ig kateri izmad njih so že v Ebenseeju, kjer so jih osvobodil ameriške čete, povedali ameriškim zasliševalcem svoje aman i,n res me bi rada, da 1 tam obležala vso zimo. rosim, povejte, kaj naj no im Pozimi na glavi in ali j£ moja baretka še uporab- Marta odgovarja — Ne de- *Jte si prevelikih skrbi za-ad' vaše baretke. Res je, da so več tako v modi, vendar te i° klJUb temu lahko 'nos[-orez bojazni, da niste mo- s7r,ni- Mc>da letos ni tako Joga pokrival, zato Pogumno stopite z njo na cesto, če pa se res tako zvesto držite modnih muh, si oglejte skico, ma kateri sem narisala dve od letos najbolj aktualnih pokrival. Kapa na levi je iz časov Grete Garbo. Nosi se tesno pritisnjena k glavi in potisnjena nizko na čelo. Lahko je pletena, kvač-kana ali iz usnja itd. Moderne so tudi ovratne rute zavezane na eno stran glave. Družinski pomen Ri Ozimnica zlatorumene kutine to5nja m i Puiovorii nadvse ceni pletenine. Pleteni so brezrokavniki, erJt in celo hlače. Konec oktobra navadno dozorevajo še kutine. Gospodinje so večinoma že napolnile vse kozarce z vkuhanim sadjem, le še nekaj jih morda hranijo za ta žlahtni sadež. Kutine pripravljamo na več načinov. Lahko jih vkuhava-mo kot ostalo sadje v patentne kozarce in jih hranimo za zimo. Ce nam uspe kozarec ali dva skriti pred sladko-snedneži, jih shranimo še za drugo zimo. Menda imajo dve leti stari kompoti iz kutin še posebno žlahtno aromo. Iz kutin pa lahko kot morda iz nobenega drugega sadja pripravljamo okusne sladice. Nekatere od njih — na primer — sir lahko shranimo in z njim sladkamo otroke ali obiskovalce vso zimo. Za kutinov sir uporabimo uležane kutine. Sadeže očistimo in jih neolupljene kuhamo v prav malo vode. Pokrite kuhamo tako dolgo, da jih lahko prebodemo z zobotrebcem, še vroče pretlačimo skozi žimnato sito. Sok, ki ostane, pa uporabimo za žele. Pretlačenim kutinam dodamo na kilogram mase kilogram sladkorja v prahu (sipe), nekaj limoninega soka, če bi radi svetlejši sir, ter košček celega cimeta. Med stalnim mešanjem kuhamo toliko časa, dokler ne pada masa v kosih od kuhal-nice. Nato maso stresomo v pekač, lahko je rebrast ali TRGOVSKO P OD JE TJ E 15 LETA SE NIKOLI tako bogato založeni, SE NIKOLI tako ugodni NA II. SEJMU OBRTI IN OPREME V KRANJU V našem paviljonu dobite vseh vrst moške in ženske obutve STANKO KERN modno čevljarstvo KRANJ, Partizanska c. 5 Sejemski popust pri cenah navadne pravokotne oblike, ki smo ga prej potresli s sladkorno sipo. Masi lahko prej primešamo polovičke orehovih jedrc aH mandeljne. Ko se sir strdi, ga stre-semo iz pekača in pustimo na celofanskem papirju še nekaj dni, da se popolnoma posuši. Ko je dovolj trd za rezanje, ga narežemo v poljubne kose, jih potresemo s sladkorno sipo in shranimo za zimo v pergamentnem papirju in na suhem prostoru. Lahko pa ga hranimo tudi nerazrezanega. Tako shranjen nam ostane v shrambi tudi leto dni. Vodo, ki se je odcedila s kutin, uporabimo za žele. Dodamo ji enako količino sladkorja, malo limoninega soka, nekaj želatine, namočene v hladnem odcejenem soku, ter hitro prevremo. Še vroče nadevamo v ogrete kozarce in zavežemo. Za nedeljo popoldne pa lahko pripravimo iz kutin tudi okusno sladico — kutinov kipnik. Dobro umešamo 5 dkg masla, 6 dkg sladkorja ter tri rumenjake. Dodamo nekaj limonine lupinice. Temu primešamo tri kuhane in pre. tlačene kutine, 5 dkg zmletih ali narezanih mandljev, trd sneg iz treh beljakov ter veliko žlico z rumom ovlaženih drobtin. Stresemo vse skupaj v kipnikov model ter skuhamo v sopari ali spečemo v pečici. Pečeno okrasimo S sladko stepeno smetano. L. M. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Prvo cvetje na oknih in balkonih Koledarska pomlad se prične 21. marca, mi pa si jo lahko pričaramo na okna že veliko prej. Dolga vrsta spomladanskih čebulnic je za to zelo primerna. Z njimi zasadimo cvetlične zabojčke, večje lončene posode, plitve vaze in podobno. Za siljenje niso primerne vse čebulnice in gomolj-nice. Med tulpami zbiramo le rane sorte. Za cvetje na balkonih in oknih so posebno primerne nizke sorte s kratkimi peclji in velikimi cvetovi, ker so tam bolj izpostavljene vetru kot v vrtu. Za siljenje v sobi pa so prav tako lepše nizke sorte. Ce pridružimo tulpam hiacinte, spomladanske žafrane in zvončke ter anemone, lahko ostane zasajena posoda dolgo v cvetju. O samem siljenju tulipanov in hiacint bomo pisali prihodnjič, danes pa nekaj več o uporabi čebulnic za okrasitev oken in balkonov v predpomladanskem in pomladanskem času, ko so cvetice po dolgi zimi toliko bolj zaželene. Enoletne cvetice v zabojčkih se že poslavljajo od nas. Zabojčki naj ne ostanejo prazni do prihodnjega maja, ko jih bomo spet zasadili z njimi, saj lahko z mačehami, spominčicami, vrtnimi jegliči (primule) in tulpami, hiacintami, narcisami, brokusi ter anemonami uredimo prave cvetoče vrtičke tudi na oknih in balkonih stanovanjskih blokov. Posebno lepe so tulpe in hiacinte v večjih skupinah v tulcih ali velikih nizkih posodah na dvoriščih, ob vhodu v hišo ali javnih prostorih. Dno zabojčkov oziroma posod mora biti propustno za vodo. Za drenažo (odtok vode) poskrbimo, če nasu-jem po dnu plast črepinj ali peska. Preko tega nasuje-mo dobro vrtno zemljo, ki naj ne bo prelahka. Čebulice sadimo v isto globino kot v vrtu, lahko celo ene nad druge, če želimo, da bodo v isti posodi rane in srednje rane sorte. Posode postavimo na vrt, kjer jih zasujemo v zemljo ter prekrijemo z listjem. Da se ne umažejo, napolnimo jamo s peskom. Spomladi, ko odženejo prvi poganjki, pa jih postavimo na stalno mesto. V stanovanjskem bloku zabojčke zložimo v zavetje na balkonu na late. Spodaj, zgoraj in s strani jih obdamo z izolacijskim materialom (lesna volna, steklena volna, stiropor, listje, šota, žaganje ali suhi mah). Prekrijemo jih s pokrovom, da se ta material ne napije preveč vlage. Zabojčke po potrebi zalijemo, ker se čebulice ne smejo nikoli docela izsušiti. Kadar je zunanja temperatura nad nič stopinjami Celzija, jih odkrijemo in zračimo. Ko mraz preneha, jih postavimo na stalno mesto, kjer nas bodo razveseljevale s prvim pomladnim cvetjem. Opomba: V sestavku preteklo soboto sta izpadli na koncu sestavka dve vrstici. Pravilno jc: Nujno pa je treba zavarovati hiacinte in anemone. Proti mrazu so popolnoma odporne jarice ... Zgodbice o Drejčku Nedeljski izlet Bila je lepa sončna nedelja. Vstali so zgodaj, da bi se odpeljali v Kranjsko goro na piknik. Očka je že prejšnji dan opral avto, pregledal gume in stroj, dobil olje in bencin, da bi se lahko pravočasno odpeljali. Nepričakovano pa so nastopile težave. Babica se je spomnila, da je pozabila šal. Brez šala pa da ne gre nikamor. Čakali so, da se je vrnila iz mesta, kjer je stanovala. Ko so menili, da je vse nared, se je dedek spomnil, da mu niso skuhali kamilic, drugega čaja pa ne sme piti. Počakali so toliko časa, da so skuhali kamilice. Odpravili so se že iz hiše, pa se je Dre j ček ciciban-ček domislil, da mora vzeti s seboj medvedka. Tudi tega so našli. Takrat je Polonca izjavila, da bo šla v hlačah, ne pa v krilcu. Morali so jo preobleči. Ko je bilo to končano, je zazvonil telefon. Oglasila se je mamina prijateljica. Mama ji je na široko razložila, kam so namenjeni in kaj bodo vzeli s seboj. Prijateljica pa je bila v takih rečeh bolj i/ m in ji je nasw v i vse drugače. Zato so ili zavitke in so namesto klobas vzeli hrenovke, namesto masla sir, namesto kruha žemlje, sveže meso, da bodo pekli čevapčiče, namesto vina pivo in tako dalje. Treba je bilo iti v samopostrežno trgovino po čebulo, česen, čokolado in paprik, po piškotke in praške zoper glavobol in po sto drugih reči. Očka je skakal in se jezil zaradi zamude in ko je mama končno rekla »Odrinemo!« ni mogel najti ključa, da bi odprl avtomobil. Začelo se je iskanje. Pregledali so vso garažo, vso hišo, preobrnili vse žepe in vse predale in končno je našel Drej-ček ključ v odprtem avtomobilu. Slabe volje so sedeli v avtomobilu, ko je leta brzel po široki asfaltni cesti. Mamica sc je prva oglasila: »Odpila bom ok no, soparno je.« Babica se je prestrašila: »Prehladila se bom« in se je začela zavijati v šal in kihati. — Ded je rekel: »Prehitro voziš, zvrnil nas boš.e Očka se jc razjezil: »Koga bom prevrnil?!« in je pritisnil na plin. — Na Jesenicah pa jih je ustavila prometna milica. »Prehitro vozite,« je prijazno dejal miličnik in p;:' mil očku listek, ki s: • glasil na tisoč dinarjev globa, ker vožnja ni bila v re- Vsi so bili tihi. Zunaj pa je sonce tako prijazno sijalo, da niso mogli biti dolgo časa slabe volje. Hiteli so mimo zelenih dreves, zlatih žitnih polj, ob šumeči Savi, dokler se niso skrili v senci visokih smrek in macesnov pred samo Kranjsko goro. Poiskali so prijetno jaso blizu deroče reke. V senci so razložili stvari, ki so jih pripeljali s seboj. Očka in mamica sta si privezala predpasnika in začela gospodinjiti. Očka je nanos i 1 nekaj kamenja, do je naredil peč, Polonca in Drejček pa sta nabirala suhljad. Babica je počivala na debeli odeji, ker je bila utrujena in jo je bolela glava, ded pa je brundal, ker ni mogel pozabiti, da je očka plačal globo. Kmalu je veselo plapolal ogenj. Skuhali so hrenovke, ki so bile prav dobre. Drejčku pa niso ugajale, zato je sklenil, da se bo posladkal s čokolado. — Tedaj pa so se začele nesreče. Ko je brskal v shrambi med grmovjem in iskal čokolado, jc prevrnil steklenico z dedovi-mi kamilicami. Tanko je zapela steklenica in dedo-ve kamilice je popila dobra mati zemlja. Dedek je od začudenja pozabil zapreti usta. Nazadnje je dahnil: »Presneti fant!« in je stopil h grmu, da bi odlomil šibo. Drejček se je zbal in je odskočil. Pri tem je zadel lonček s turško kavico, ki sc je kuhala, da bi se z njo posladkali babica in mamica. Debelo sta gledali, ko je dobra kavica cvrčala na žarečem kamenju. Drejček je zatulil, ker se je oparil po nogi. Videl pa je preteče mamine poglede in je skušal ubežati. Rad bi preplezal plot, pa se je nataknil na rogov i le in si strgal hlačke. Ker ni mogel prek plota, je stekel k vodi. Male nožice pa so ga že težko nosile. Zato sc je na kamenju spotaknil in je padel v vodo, kakor je bil dolg in širok. Vsi so planili za njim v vodo in se pošteno namo čili. Pri tem so se ohladili. Postavili so Drejčka na noge, ga pregledali in otipali od vrha do tal. Bil je sicer opečen, strgan in premočen, toda živ. Zato so se veselo vrnili k ognju. Potem so se sušili, jedli ćevapčiće in sir, pili pivo in kavo, ki so jo nanovo skuhali in se pod noč vrnilj domov. Drugi dan so pravili, da tako leipega izleta še niso UneiL Na ribolovu Večkrat grem z očetom na ribolov. S seboj vzameva majhno torbo, v kateri je vsa potrebna oprema. Navadno loviva z blestivko, in sicer v Kokri, kjer živijo potočne postrvi, amerikanke in druge ribe. Ni dolgo tega, ko sva se z očetom spet odpravila na ribolov. Odšla sva h Kokri. Obstala sva ob nekem tolmunu in oče je začel loviti, že kmalu sva ujeia prvo ribo. Bila je zares velika. Takoj zatem pa je prijela majhna postrv, ki sva jo vrgla nazaj. Majhnih rib namreč ni dovoljeno loviti. če vržeš kakšno ribo nazaj, je tamkaj z ribolovom konec nec. Zato sva odšla naprej ob vodi navzgor. Tisti dan nama je bila sreča mila, kajti ujela sva še dve veliki postrvi. Ribiška pravila določajo, da več kot tri ribe na dan ne smeš up i eni t i in tako sva končala. B.lo je čudovito in vedno se razveselim, kadar me oče povabi, naj grem z njim lovit ribe. Boštjan Dno!. 7. razred os. š. Matija Valjavec Preddvor Otvoritev šolskega igrišča Ko je bila pred tremi leti dograjena naša nova šola, smo vsi pogrešali igrišče. Dolgo so nam ga obljubljali, letos pa obljubo končno le izpolnili. Že dolgo smo opazovali delavce, kako urejujejo igrišče. Otvoritve kar nismo mogli dočakati. Končno je le prišel pe* tek, 26. september, dan, ko se igrišče svečano odprli. Na slovesnosti je nastopil tudi pevski zbor. Vendar nas je bolj ko* sama otvoritev zanimalo tekmovanje v rokometu in atletiki. No, v atletiki se naša ekipa ni najbolje odrezala. Nekoliko več smo pokazali pri rokometu. Fantje so zmagali s tesnim rezultatom, z enim samim golom razlike. Med tem so otroci iz nižjih razredov tekmovali v igri med dvema ognjema. Prijatelj iz četrtega letnika mi je ves srečen prišel javit: »Dvakrat smo zmagali.« Za začetek kar dobro. Čez nekaj časa bo gotovo še bolje, saj sedaj lahko redno hi zadostno treniramo. Naša želja je izpolnjena. Ivo Bizjek, 8.a razred , ' os. š. Matija Valjavec, Preddvor Pot v Ankaran Sredi vročega julija je bilo, ko smo se, štirinajstčlanska družinica, poslavljali od domačega kraja in svojcev in se odpravljali na počitnice v Ankar: .i. Po ozki prašni cesti je avtobus drvel proti morju. Vsi srečnii in zaljubljeni v pokrajino, ki je bežala mimo, smo prežah, kdaj se bo pokazalo morje. Veliko je bilo med nami takšnih, ki ga še nismo videli. Ljudstvu na pomoč Žalostno, zaleglo, nekako boleče zavija sirema skozi gluho noč in s svojimi dolgimi, prodi m:mi akordi budi prebivalce iz sna. Po cesti pri-drvi gasiiitnd avtomobil. Ljudje hitijo na ulice, nastane trušč in hrup, kakašnoga n smo vajeni. Zmedeni, le na pol zbujeni otrobi tekajo sem in tja in začudeni gledajo svoje starše. »Ni dvoma, nekje gori,« menijo ljudje, ki so pritekli iz svojih mehkih, udobnih po stelj na mrzlo cesto in gledajo visok, (zamolklo rdeč plamen, ki se dviga proti nebu. Nastane panika. Edino skupina mož s čeladami na glavi in z dolgo lestvijo na ramenih je mirna, prisebna. Takih prizorov so videli že nešteto, saj večkrat kje gori. In ti možje žc hitijo na mesto po/ara opravljat svojo dolžnost. Edino upanje stanovalcev so. S curki vode se lotijo oe'nja, sekajo tramove in skrbijo, da se požar ne bi razširil. Ogenj začne slabeti in gasilci slavijo zmago. Oglasi se petelin in najavi oblačno, temno jutro, žalostno pogorišče pa nemo priča o dogodkih ponoči. Želj ko Perko, 7. razred os. š. Heroja Bračiča, Tržič Na Šmarjetni gori Ker je bilo vreme lepo, sva se neko nedeljo z očkom odločila, da greva (k mojim starim staršem v Stražišče. Mimogrede sva se povzpela na vrh Smarjet.no gore in si ogledala sončno Gorenjsko. S šolski klopi Čudovit je bil razgled s stolpa na dolino Save. Med opazovanjem sva se z očetom malce odpočila in spila vsak po eno kokto. Potem sva sc spustila po južnom pobočju Smarjeine gore v Stražišče. Pri starem atu imajo čebele. Opazovala sem jih, kako vzletavajo in se vračajo, otovorjene z modom. ProLi večeru sva krenila proti domu in se mimogrede ustavila na Gorenji savi pri moji teti. Videla sem, kako gradijo novi most čez Savo. Takih izJetov v naravo si želim še več. Alenka Tabar 4. razred , os. š. Fraacc P.cveten, ^ Kranj »Morje, morje!« smo zavp*-li navdušeno, ko se je v daljavi pokazala bleščeča vodna gladina. Radovedne oči so radostno vsrkavale njeno mo-dro barvo. Prišli smo v Koper. Značilne stare obmorske hiše, ozke ulice in nešteto belih ladij ob obali so nas navdušile. Kma-Iu se je avtobus ustavil »a izstopih" smo. Nekaj nr^at hoje in že smo bili v mlada11" skern zdravilišču na Debelem rtiču. Potem so ded ^[neVl kopanja in sončenja. Bilo J« zares prijetno. Ljubica Bevc, os. š. Matija Valjavec, Preddvor Bolela me je giava *i» £ Tako je zadnjič tU Vsakega Elovekl li glava, di mene. Nekega večera sva se z y* tom igrala igro miličnik' tatovi. Tat mora delati «■* lične vaje, ki jih miličm* ^ njim ponavlja. Ce tat rva_P ^ mer odnese copato, mlilCa izgubi eno točko. Med igro sem bila tudi P enkrat tat. Naredila se:11Ivi3 kaj vaj. potem pa '^ltrit copato in stekla ven- D .u me je ujel pred Potegnil me ja gg£ in padla sem po f'cn' J vo. no sem sc udarila na Bi-at me je odpeljal v K' njo. »Kaj sc je zgod'10?"^ vprašala mami. »Nič,« ~ odvrnila, a tedaj mi Je >vJi stalo slabo. Odšla hU- in bruhala. Glava m* ^c$e(o do bolela. Vsa upehan:'- - ^ se privlekla do postelj*' padla na blazino. . K:ia zd>v Drugo jutro sem ona ^. va. Cez noč so bolečin« m le. Marila Sopuav 6. razred os. š. Stanko Mlakar, Šenčur Zakaj postal si tat, gospod tobačni avtomat? Konv Pravit n° -S° pr'^'* tudi ^ nam- Avtomati za cigarete namreč. hisn'har m'n.eva 'eto dni, ko smo jih prvič uzrli, pripete na v°galih, ob kioskih, v gostilnah, menzah in bifejih, treba' vate.r| strasten kadilec si je oddahnil. Ne bo mu več nan sai"'ti po pepelniku in zbirati ogorkov, če ravno tako Oddali« n .pon°čL k° so vsi lokali zaprti, zmanjka cigaret, minurh S' 3 ne za dolgo. Kajti avtomatom, to smo v Muha t" niesecen že lahko ugotovili, ne gre preveč zaupati, tiskaš' S°' dosukrat zatajijo. Vržeš kovanec, dva, tri, pri-V Am ln v'ečeš, cigaret pa noče biti na plan. Čudno, mar ne? TOaio f1"!. ' od koder »tobačni robot« pravzaprav izvira, ni-menan.vUkšnih težav. Tudi Avstrijca, ki bi se pritoževal čez Srečaš 'i"6 trafike — in Pri njih jih je vse polno — zlepa ne ker so ^,ovenci smo izjeme. Zakaj? Nam morda ni pogodu, VcrJetn aJlt0niatl pogruntavščina gnilega kapitalizma? Malo in Škot°it ita,iJansk»h pralnih strojih, nemških fotoaparatih Duržui j em viskUu nikomur ne pride na um, da bi napadal *iubkaI'C navade- Najbrž bo po sredi kaj drugega. Na primer 10 Para St naSih ljudi, da mečejo v aparate kovance po *«anje .namesl° P<> 1 dinar in jih s tem pokvarijo. Ali pa ne-nijo K ,n "Malomarnost tistih, ki avtomate polnijo ter praz-v*čeip n/°rko" /e- novotarija povzroča hudo kri. Je srd upra-akcije »p ™| spoznali pravi odgovor, smo se pred dnevi lotili v°8alov eporlcrii 8'asa proti cigaretnim robotom z uličnih KRANJ Pre. škalla s Sto din mi je požrla! skihPi?lnini žePom enodinar-tobra ,nVa"Ccv sem se 8. ok-l0"iatov piVlzkušanja av-i)e Ru°V* cigarete in žvečil- VeUn' nJe- Na SlednJih >e ** Prlv\"T\ M^GUMMi, ceradi v Ljubljani lete za- ^•nelinK0. reakcije sloven- leSS J"bn,lh občanov že pre- ŽVECII k^nski,n napisom CCILNI GUMI. iih PrtSS ^omatih, ki sem 2,50 ^,lltcr 57. dinarjev A'' k'- stancJ° tero nr;,iJ■ ■ °P«-*rac j£ ž«na£!lž«o takale: v re-^oraj 52 strani avtomata • 0vancc . tn enodinarske lzvleč^ 1. trenutek no a, s ka- ciga- lečež počakaš, 52 4SSg^sssh ™- S? ^v^i' predal^k za-f/ran» sL^lp,tinici "a levi % čd0bi* V'nicn ?aj CdVff fUter 57. Povem °m*«e a:Scm Preizkušal av-stu. in'..kI so v samem me-n^ratiii V s;,m,'P<>Miežni >Proti J .' na Koroški ees.i t0Vt>m trgu vostaii in U jJV,,::^na restavraci-^•inarstU,H'm "Pust" tri nuuvt. n■■ ,m sr,n »vitek Pob,,,, Medalčet zapr] in S?'1«* k ^ Avto-oa^'U f<*" »sten ;;"«* rlmjfjavtom* - Očrtov • ?.Hl[K •ta bil« avto ^Ka cesta 24 tS^Jev^I0^ — C;To«vi ci," dSbil lm/ 6M 5* v režn ! JC pn ci" k°va.K s'1^"1 anLC- Avtomat ge zanj ni zmenil. Neovirano je dinar /letel v odprtinico spodaj, kjer sem ga spet dobil. Drugi enako, tretji enako, četrti enako . . . dvajseti enako. No, avtomat me ogoljufal ravno ni, cigaret pa le nisem dobil. Okvara in črna pika v moji beležnici. Avtobusna postaja. Avtomat za cigarete se ni dal. Z dolgim nosom sem izvlekel zavojček. Svojo jezo sem stresel na žvečilni avtomat«. Ujel sem ga. Za denar se ni zmenil. Nič hudega, sem dejal, žvečilni gumi tako in tako že imam. A kljub vsemu — druga črna pika v moji beležnici! Titov trg. Vrgel sem prvi kovanec. Avtomat ga ni sprejel. Spet sem ga spustil v odprtino, nato še dva. S strahom sem izvlekel predalček. Bal sem se brez vzroka. Škatla cigaret je bila moja. Torej, na Titovem trgu vse v redu. Se pogled v beležnico. Dve črni piki: ena na avtomatu za žvečilne gumije na avtobusni postaji, druga na avtomatu za cigarete nasproti i vstav i .u i je Park. Segt I sem tudi v žep. Ugotovil sem, da ima moja akcija dobro plat, saj sem se dobro založil s ci-faretami. Strasten kadilec bi jih v enem dnevu Ic Stežka pokadili V četrtek popoldne sem akcijo ponovil. Vrstni red je bil isti. Samopostrežna restavracija: oba avtomata od-Učno Brez truda sem dobil škatlico cigaret in žvečilne gumije. Koroška cesta. Stop! Vržem prvi kovanec. Ostal v avtomatu. Torej, popravili so ga, sem mislil. Vi/cm drUgC ga in tretjega. Sproščeno sem prijel /a predalček in poh g nil. Ni šlo. Avtomat mi jc poka/al rOge. Poskusim še en-j krat. Nič. Pritisnem na gumb, I da bi mi avtomat vrnil tri dinarje, Bil je trmast in se i skop po vrhu. Samo en dinar I sem dobil nazaj, druga dva I pa sem podaril Tobaku, ki upravlja z avtomati. Tudi I »kaugummiju« nisem dal mi-' ru. Kovanec, poteg in zavoj-' ček jc zagledal beli dan, mo-! je čeljusti pa je čakal pono-j ven trening, saj žvečiti ni I lahko, posebno še, ker sem jih prejšnji dan prežvečil kar , devet! Na avtobusni postaji je bilo vse v najlepšem redu, '■ enako tudi na Titovem trgu. i In moja bilanca: trije zavoji ! cigaret, prav toliko žvečilnih i gumijev in črna pika v beležnici. ; K avtomatu na Koroški cesti sem se vrnil okrog osmih zvečer. Možakar srednjih let jc pravkar spustil vanj tri enodinarske kovanec. Želel je filter 57. Potegnil je za predalček. Nič. Potegnil je še močneje. Spet nič. Raztegnil je ustnice in slutil sem, da je hotel nekaj lepega reci. Občan še ni obupal- Trenutek je počakal, zbral vso svojo moč, potegnil in udaril hkrati. Samo ne mene, amnak avtomat, ln to tako močno, da mu je pokrivao, mislim, da je nosil klobuk, padlo z glave. Kljub naporom cigaret ni dobil. Svoje dejanje je ovenčal z nekaj sočnimi izrazi (tisti v naslovu ni najhujši) in odšel. Bil je tako besen in razgret, da je pozabil pritisniti na gumb, ki omogoči, da avtomat vrne denar. To sem poskusil jaz. Vendar zaman. Trije dinarji so ostali v avtomatu in dobili novega lastnika. Ta nesrečni avtomat sem ponovno preizkusil v petek, 10. oktobra, dopoldne. Brc/, težav sem izvlekel cigarete. Lepo, da so čudežno napravo, polno cigaret, odgovorni popravili! Isti dan zjutraj sem se o opisani zadevi pogovarjal s poslovalnico Tobaka v Kranju. Moški glas na drugi strani žice mi je pojasnil, da ima poslovalnica posebnega človeka, ki skrbi za polnjenje in popravljanje avtomatov. Kar deset |ih je že v Kranju. Uslužbenec Tobaka jih vsako jutro napolni in pregleda, če je vse v redu. Da so avtomati za cigarete res dobrodošli, pove podatek, da iz enega dnevno kadilci poberejo toliko cigaret, kolikor jih v istem času proda tialika / velikim pi ometom! Po opravljeni akciji so bili moji vtisi ugodni. Ce ga ne bi polomila nesrečna skrinja na Koroški cesti, bi lahko zapisal odlično. Da je zapisano res, se lahko prepričate. V mojem predalu je še precej zavitkov filtra 57, kupljenih ob preizkušanju avtomatov. 5»!!!!!iiaiir ■■»■eiiiiSiS K! ■■»•»»•■■■■■■i^JBi ŠKOFJA LOKA: divjanje pred kioskom Medtem ko je prijatelj Jože šaril po Kranju in »testiral« tamkajšnje avtomate, sem jaz v Škofji Loki obu-paval: obe škatli — prva visi na kiosku ljubljanskega podjetja Tobak pri pošti, druga pa ob vhodu v trafiko, sredi Mestnega trga — sta delali. Reportaže ne bo! In še prejšnji večer so kadilci zaman trošili denar, preklinjali in butali po steklu, skozi katero je b:lo videti cele skladovnice raznovrstnih cigaret. Avtomat pred trafiko ni izbljuval niti enega zavojčka, pa tudi že vplačanih kovancev ni hotel vrniti. Nekoliko manj nesramno se je obnašala naprava za stavbo PTT: če si žrtvoval 3 dinarje, žeieč dobiti »ta nobcl 57 filterce«, ti jc sicer ustregla, toda o pet dese taku, ki bi moral pri-žvenketati i/ odprtine na levi, ni bilo ne duha, ne sluha. Ponoči torej, ko so kioski in oštaiije zaprti, ko avtomati edini lahko postrežejo s cigaretami, leti ne funkcionirajo. Podnevi je tako ali tako vseeno, tobak dobiš za vsakim oglom. Narobe svet! »Ja, me nismo nič krive,« sta pojasnjevali prodajalki iz trafike pred pošto, ko sem ju vprašal, zakaj toliko okvar. »Me samo skrbimo, da je aparat vedno poln. Ce ^a ponoči barabini pokvarijo, če mu skušajo izvabiti cigarete z desetimi ali celo petimi parami, ni pomoči. Do jutra, vse dokler ne odpremo trati ke, bo ostal zamašen.« »Kako pa da ne vrača pet-desetakov?« Ženska za prodajno mizo je malce oklevala, nato pa priznala: »Veste, včasih nam jih zmanjka, pa vstavimo manj kovancev kot jc zavojčkov filtra 57.« Zvedel sem tudi, da lažje okvare popravljajo trafikant-ke same, medtem ko ob hujših kličejo strokovnjaka iz Ljubljane. Le-ta pride navadno tele če/ dan, dva in ob odhodu pusti na mizi zabc-Ijen račun. »Nobenih sitnosti ne bi bilo treba, če bi ljudje nehali goljufati. Avtomat jc namenjen civiliziranemu, poštenemu občanu, ae divia- kom,« meni druga prodajalka. »Spim v sobi, katere gledajo na Mestni trg. Povem vam, včasih, ko pijanci razgrajajo, ker ne morejo ali ne znajo izvleči cigaret in najti vrnjenega petdesetaka, me prime, da bi zlila nanje če-, ber vode. Saj to ni več ni-' čemer podobno!« še isti dan, pravzaprav noč — sreda se je prav kar! prevesila v četrtek — sem spoznal, da ženska ne preti-l rava. K avtomatu pred pošlo, ki ga že celo uro nisem izpustil iz oči, sta sc opotekla dva spoštljivo nakresana možakarja. Večji je lopnil manjšega po hrbtu in hrupno zahteval drobi/. Potlej je mukoma spravil kovance v režo. Skupno sta izvlekla predalček in res dobila zavojček filtra 57. »Še pet kovačev bi moralo prileteti,« se je razhudil mali, segajoč v napačno odprtino. Prave, tiste na levi, ni niti opazil. >Ni jih. Preklete bar..., spet nas hočejo opehariti! je modro ugotovil njegov pivski bratec. Od alkohola razdraženi možgani so zavreli, moža sta začela še bolj mastno preklinjati in udarjati po avtomatu. Pesti, noge in celo glava — vse jima je prišlo prav. Skiit za bližnjim stebrom sem čakal, kdaj bosta prevrnila kiosk. Toda nič takega se ni zgodilo. Steklo, okvir in pločevina so vzdržali. Možakarja sta bila kmalu ob sapo. Manjši je onemoglo pljunil in zavpil: »Vse bomo razbili!« Potem sta družno izginila v noč. Stopil sem k pretepeni napravi ter iz vdolbine pobral kovanec. »Akcija« je bila končana. Naj me vrag vzame, če bom še kdaj verjel 1'ditvam, da so »roboti« za cigarete slabi in odveč. Morda včasih res odpovedo, morda ga kdaj pa kdaj polomijo tudi prodajalke, ampak v primerjavi s početjem brezobzirnih ponočnjakov j,- to le drobtinica. Zakaj včasih postaneš tat, »gospod« tobačni avtomat, bi se lahko vprašali. In odgovor? Zaradi brutalnosti in neodgovornosti ljudi. J. Košnjek I. Guzslj CREinR turistično prometno pni! j<-1 jo KRANJ Novi vozni red 1969 rela- Relacija: Rupa—Breg Cenjene občane obveščamo, da bo z 20. oktobrom začela obratovati nova linija mestnega prometa na ciji Rupa—Kranj—Breg in obratno z naslednjim vozi redom: Plačevanje bo po sistemu »ZAUPAMO VAM« ter z °J sečnimi Avista kartami, s katerimi pridobite možnost večkratni prevoz. VABIMO VAS, da uporabljate ugodne avtobusne zveze. SE PRIPOROČAMO! Linija št. 3 Rupa — Kranj — Breg delavni*4 km postaji; 1 2 a 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 0 O rupa vas 5.42 6.22 7.02 7.42 8.42 9.42 10.42 11.42 12.22 13.02 13.42 14.22 15.02 16.42 17.42 18.42 1 Rupa novo naselje 5.44 6.24 7.04 7.44 8.44 9.44 10.44 11.44 1224 13.04 13.44 14.24 15.04 16.44 17.44 18.44 2 Ulica Moše Pijade 5.46 6.26 7.06 7.46 8.46 9.46 10.46 11.46 12.26 13.06 13.46 14.26 15.06 16.46 17.46 18.46 3 Sodišče 5.47 6.27 7.07 7.47 8.47 9.47 10.47 11.47 12.27 13.07 13.47 14.27 15.07 16.47 17.47 18.47 4 kranj Avtobusna p. 5.10 5.50 6.30 7.10 7.50 8.50 9.50 10.50 11.50 12.30 13.10 13.50 14.30 15.10 16.50 17.50 18.50 5 Kranj Železniška p. 5.12 5.52 6.32 7.12 7.52 8.52 9.52 10.52 11.52 12.32 13.12 13.52 14.32 15.12 16.52 17 52 18.52 6 Labore 5.14 5.54 6.34 7.14 7.54 8.54 9.54 10.54 11.54 12.32 13.14 13.54 14.34 15.14 16.54 17.54 18.54 7 Orefcek i 5.15 5.55 6.35 7.15 7.55 8.55 9.55 10.55 11.55 12.33 13.15 13.55 14.35 15.15 16.55 17.55 18.55 i i Oreliek ii 5.16 5.56 6.36 7.16 7.56 8.56 9.56 10.56 11.56 12.34 16.16 13.56 14.36 15.16 16.56 17.56 18.56 8 \ 1 Drulovka 5.18 5.58 6.38 7.18 7.58 8.58 9.58 10.58 11.58 12.38 13.18 13.58 14.38 15.18 16.58 17.58 18.58 9 P breg 5.20 6.00 6.40 7.20 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 12.40 13.20 14.00 14.40 15.20 17.00 18.00 19.00 Breg — Kranj — Rupa delav km POSTAJE 20 21 22 23 24 15 26 27 28 29 30 JI 32 33 44 35 36 0 P rupa wm 5.37 6.17 6.57 7.37 8.17 9.17 10.17 11.17 12.17 12.57 13.37 14.17 14.57 16.17 17.17 18.17 10.17 1 Rupa novo naselje 5.35 6.15 6.55 7.35 8.15 9.15 10.15 11.15 12.15 12.55 13.35 14.15 14.55 16.15 17.15 1815 19 15 2 j 1 Ulica Moše Pijade 5.32 6.12 6.52 7.32 8.12 9.12 10.12 11.12 12.12 12.52 13.32 14.12 14.52 16.13 17.14 18.14 19.14 3 Sodišče 5.31 6.11 6.51 7.31 8.11 9.11 10.11 11.11 12.11 12.51 13.31 14.11 14.51 16.11 17.11 18.11 19.11 4 KRANJ Avtobusna p. 5.30 6.10 6.50 7.30 8.10 9.10 10.10 11.10 12.10 12.50 13.30 14.10 14.50 16.10 17.10 18.10 19.10 5 Kranj Železniška p. 5.28 6.08 6.48 7.28 8.08 9.08 10.08 11.08 12.08 12.48 13.28 14.08 14.48 16.08 17.08 18.08 19.08 6 Labore 5.26 6.06 6.46 7.26 8.06 9.06 10.06 11.06 12.06 12.46 13 26 14.06 14.46 16.06 17.06 18.06 19.06 7 Orclak i 5.25 6.05 6.45 7.25 8.05 9.05 10.05 11.05 12.05 12.45 13.25 14.05 14.45 16.05 17.05 18.05 19.05 Orebek ii 5.24 6.04 6.44 7.24 8.04 9.04 10.04 11.04 12.04 12.44 13.24 14.04 14.44 16.04 17.04 18.04 19.04 8 Drulovka 5.22 6.02 6.42 7.22 8 02 9.02 10.02 11.02 12.02 12.42 13.22 14.02 14.42 16.02 17.02 18.02 19.02 9 O BREG 5.20 6.00 6.40 7.20 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 12.40 13.20 14.00 14.40 16.00 17.00 18.00 19.00 20.1? 20.15 20.14 20.11 20.10 20.08 20.06 20.05 20.04 20.02 20.00 Rupa — Kranj — Breg nedeSja — pra KM POSTAJE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 0 O RUPA vas 6.42 7.42 8.42 9.42 10.42 11.42 12.42 13.42 14.42 15.42 16.42 17.42 18.42 1942 20.42 1 Rupa novo naselje 6.44 7.44 8.44 9.44 10.44 11.44 12.44 13.44 14.44 15.44 16.44 17.44 18.41 19.44 20,14 2 Ulica Moše Pijade 6.46 7.46 8.46 9.46 10.46 11.46 12.46 13.46 14.46 15.46 16.46 17.46 18.46 19.46 20.46 3 Sodi 6.48 7.48 8.48 9.48 10.48 11.48 12.48 13.48 14.48 15 48 16.48 17.48 18.48 19.48 20.48 4 KRANJ Avtobusna p. 5.50 6.50 7.50 8.50 9.50 10.50 11.50 12.50 13.50 14.50 15.50 1650 17.50 18.50 19.50 20.50 5 Kranj železniška p. 5.52 6.52 7.52 8.52 9.52 10.52 11.52 12.52 13.52 14.52 15.52 16.52 17.52 18.52 19.52 6 Labore 5.54 6.54 7.54 8.54 9.54 10.54 11.54 12.54 13.54 14.54 15.54 16.54 17.54 18.54 19.54 7 Orchek i 5.55 6.55 7.55 8.55 9.55 10.55 11.55 12.55 13.55 14.55 15.55 16.55 »7.55 18.55 19.55 1 Orehck II 5.56 6.56 7.56 8.56 9.56 10.56 11.56 12.56 13.56 14.56 15.56 16.56 17.56 18.56 19.56 8 ' 1 Drulovka 5.58 6.58 7.58 8.58 9.58 10.58 11.58 12.58 13.58 14.58 15.58 16.58 17.58 18.58 19.58 9 P BREG 6.00 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.IX) .'0 0(1 Breg — Kranj — Rupa nedelja pra^'* KM POSTAJ B 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 0 1 ? RUPA vas 6.17 7.17 8.17 9.17 10.17 11.17 12.17 13.17 14.17 15.17 16.17 17 17 18.17 19.17 20.17 1 i Rupa novo naselje 6.14 7.14 8.14 9.14 10.14 11.14 12.14 13.14 14.14 15.14 16.14 17.14 18 14 19.14 20.14 2 Ulica Moše Pijade 6.12 7.12 8.12 9.12 10.12 11.12 12.12 13.12 14.12 15.12 16.12 17.12 18.12 19.12 20.12 3 Sodišče 6.11 7.11 8.11 9.11 10.11 11.11 12.11 13.11 14.11 15.11 16.11 17.11 18 11 19 11 20.11 4 KRANJ Avtobusna p. 6.10 7.10 8.10 9.10 10.10 11.10 12.10 13.10 14.10 15.10 16.10 17.10 18 10 19.10 20.10 5 Kranj železniška p. 6.08 7.08 8.08 9.08 10.08 11.08 12.08 13.18 14.08 15.08 16.08 1708 18.08 19.08 KUN 6 Labore 6.06 7.06 8.06 9.06 10.06 11.06 12.06 13.06 14.06 15.06 16.06 17.06 18 06 19.0(i 20.06 7 Orchek i 6.05 7.05 8.05 9.05 10.05 11.05 12.05 13.05 14.05 15.05 16.05 17.05 18.05 19.05 20 05 Orehek ii 6.04 7.04 8.04 9.04 10.04 11.04 12.04 13.04 14.04 15.04 16.04 17.04 18.04 19.04 20.04 8 Drulovka 6.02 7.02 8.02 9.02 10.02 11.02 12.02 13.02 14.02 15.02 16 02 17 02 18.02 19.02 20.02 9 C 1 BREG 6.00 7.00 8.00 9.00 1000 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 počila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13« 15. 17., 22., 23 ln 24 uri ter radijski dnevnik ob 1930 url. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 34. uri ter radijski dnevnik 12., 13., 15., 17., 22., 23. in ob 1930 url. SOBOTA — 18. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — H-00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Po špansko — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Melodije za razvedrilo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1500 dogodki in odmevi — 15-30 Glasbeni intermezzo — 15-40 Dva Wagnerjeva monologa — 16.00 Vsak dan za vas — 17-05 Gremo v kino — 17.35 Glasba iz naših filmov — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18-15 Dobimo se ob isti uri ~- 18.45 S knjižnega trga — 19-00 Lahko noč, otroci — Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Lepe melodije — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Mednarodna glasbena zabavna oddaja — 22.15 Oddaja za naše ttseljcnce 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden Drugi program 14.05 Vedri zvoki Z majhni-I*11 ansambli — 14.20 Popevši ki jih radi poslušate — 14.40 Klavir, kitara in godala 15.00 Jazz na drugem programu — 1535 Glasbeni va-ricte - 16.40 Iz studiia Ko-P.?r - 1735 Naš podlistek -1/-50 V t riče minskem taktu * vclikhui orkestri - 18.00 fopevke za letošnje priredi yyc Evrovizija 69 — 18.10 Za SS^l« beat glasbe -Orgle v ritmu - 18.35 •JPcvke za vas — 19.00 Pet humorja — 20.05 Ljud-f?J»ed seboj — 20.15 Trije rakovi slovanski plesi — Okno v svet - 20.45 M".-"^tc za Chopina - 21.15 jJ.pL'r»i koncert — 22.30 Noč-! Hvehod po zakladnici 5'ashene literature - 00.05 z slovenske poezije Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih viž — 14.05 Vedri zvoki z orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z orkestrom Jiirgen Ingmann — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Pet minut za EP — 17.05 Nedeljski operni stereo koncert — 17.30 Radijska igra — 18.26 Coupe-rin in Bach — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 22.45 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža 13.35 Začnimo s plesom — 13.50 Popevke na tekočem traku — 14.10 Z orkestrom Burt Bacharach — 14.20 Melodije Latinske Amerike — 14.35 Lahka glasba — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Lepe melodije — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet, filmov in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestri — 19.40 Za ljubitelje beat glasbe — 19.50 Hammond orgle v ritmu — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Festival v Bavreuthu — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 20. okt. 6.00 Vr ~"19-ok,obra ' ,m "'«"> - 8.05 lushen-, L ' /;' otroke - 8.55 na medigra - 9.05 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Operetni zvoki — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz baleta Hrestač — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra Pihalni orkester RTV Ljubljana — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljub-Ijana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.30 Glasbeni intei tnezzo — 15.40 Poje Itvai tet »Savski val« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute /. ansamblom l.oj/eta Slaka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 S festivala Musik protokol Grai 1%9 — 22.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jaz/a DrugI program 14.05 Nenavadni pogovori — 14.25 Z majhnimi ansambli /abavne glasbe — 14.40 Italijanske popevke — 14.50 Deset minut z orkestrom Kookie Freman — 15.00 V ritmu današnjih dni — 15.20 Z orkestrom Caravelli — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Iz fonoteke radia Koper — 17.35 Plesna glasba — 18.00 Za ljubitelje beat glasbe — 18.10 Klavir v ritmu — 18.20 Priljubljene popevke — 18.35 Za vsakogar nekaj — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Revija zabavnih melodij — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Vaje za ples in razvedrilo — 20.30 Svet in mi — 20.45 Concertino za godala — 21.15 Večer umetniške besede — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK 21. oktobra 8.08 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Deset minut z Ljubljanskim jazz ansamblom — 9.45 Soldaške pesmi poje LKZ — 10.00 Danes do- j poldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra kitarist Narciso Nepes — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-stvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Trije odlomki iz opere La Bohcme — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidc-nje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.25 Majhen koncert j lahke glasbe — 22.15 Jugoslo- I vanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci — 23.40 Plesna glasba Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35. Vrtiljalk s popevkami - 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Iz fonoteke radia Koper — 17.35 Zaplešimo z orkestrom Rav An-thonv — 17.50 Za ljubitelje beat glasbe — 18.00 Mozaik zabavnih melodij — 18.35 Z orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Pogovor s slovaškimi skladatelji — 22.15 Dunajski slavnostni tedni 1969 — 23.25 Dve partituri Benjamina Brittna — 00.05 1/. slovenske poezije 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva prizora iz opere Koštana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z orkestrom Roger Wil-liams — 23.40 Slovenski pevci zabavne glasbe ' Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopajo — 14.35 Začnimo z zabavnimi zbori — 15.00 V ritmu z orkestrom Kurt Edel-hagen — 15.10 Popevke mediteranskih dežel — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Discjo-key — vodi Bezjak Vlado — 17.35 Iz arhiva lahke glasbe — 18.00 Minute s pevko Ediith Piaff — 18.10 Vedri zvoki z majhnimi ansambli — 18.35 Popevke današnjih dmi — 19.00 šoferjem na pot — 19.10 Vrtiljak zabavnih zvokov — 19.30 Za ljubitelje beat glasbe — 19.40 Lepi glasovi — lepe melodije — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Koncert v gledališkem slogu — 21.40 žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske, poezije ČETRTEK — 23 oktobra SRF.DA 22. okotbra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 i/ glasbenih šol 9.45 Slovenske popevke — 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva baročna koncerta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert zbora RTV Ljubljana —16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Francem Korenom — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer dcn.ć'čih pevmi in napevov — 21.00 Vabir/x> vas na bralno vajo — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Večer s predstavniki naše nacionalne glasbene kulture — 23.15 Godala v noči Drugi program 14.05 Veliki valčki in operetne uverture — 14.30 Po> pevke na sprehodu — 15.00 V ritmu z majhnimi plesnimi orkestri — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Iz fonoteke radia Koper — 17.35 Lahka glasba za razvedrilo — 18.00 Z ansamblom Bee Gees — 18.15 Hammond orgle v ritmu — 18.35 Priljubljene popevke — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Sinmfonia Italiana — 20.30 Pričevanje o glasbi — 20.45 Kromatična fantazija ini fuga — 21.15 Plesni ritmi nekdanjih dni — 22.00 Duhovna trilogija — 23.40 Sonata za klavir — 00.05 Iz slovanske poezije PETEK 24. oktobra 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 935 Z ansamblom Atija Sossa — 9.45 Slovenski zbori in ansambli poj o dalmatinske pesiju — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poje bariton Marcel Ostaševski — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nastop moškega zbora iz Hodiš na Ko» roškem — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.30 Pet minut za EP — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka ki hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Simfonietta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 OgJedalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Prenos koncertov iz New Yorka, Bukarešte in Ženeve — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz — chtb Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Izbrali smo vam — 15.20 Z orkestrom Franck Pourcel — 35 Glasbeni variete — 16.40 Iz fonoteke radia Koper — 17.35 Igrajo veliki zabavni orkestri — 18.00 Za ljubitelje beat glasbe — 18.10 Revija popevk in plesne glasbe — 18.35 Lepe melodije — 19.00. Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 20.42 Glasbeni intermezzo — 22.15 Komorna glasba Maxa Regerja — 22.00 Sal/.burške slavnostne igre 1969 — 23.10 Glasbena pravljica — 00.05 Iz slovenske poezije SOBOTA — 18. oktobra 10.00 Malo svetovno telovadno prvenstvo — moški prosto, 16.00 Malo svetovno telovadno prvenstvo — ženske prosto (RTV Ljubljana) — 18.00 Srečanje z vesoljci (RTV Beograd) — 19.00 Po domače, 19.15 Sprehod skozi čas, 19.45 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cik, cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vija vaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Poje Tom Jones (RTV Beograd) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Inšpektor Maigret — serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila, 23.05 Posnetek z malega svetovnega telovadnega prvenstva (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.15 Prenos športnega dogoka, 19.00 Risanke (RTV Zagreb) — 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 19. oktobra 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Malo svetovno telovadno prvenstvo — moški, 12.30 Disneyev svet. 1320 TV kažipot ... Športno popoldne, 18.15 Šiba ne počiva — angleški film, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vija vaja, 20.35 Malo svetovno telovadno prvenstvo — ženske (RTV Ljubljana) — 21.35 Muzikanti — humoristična oddaja (RTV Beograd) 22.20 Videolon (RTV Zagreb) — 22.35 Športni pregled (JRT) — 23.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 20. oktobra 9.35 T V v šoli, 10.30 Nem-ščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tik-tak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Jedrsko orožje in zaščita (RTV Ljubljana) — 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.20 Mladinski mednarodni simpozij na Bledu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevniki, 20.30 Vijavaja, 20.35 Jcprški učitelj — TV drama, 21.32 Biseri glasbene literature, 21.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo ) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali zaslon (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost, 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 19.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV. TOREK — 21. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Velika šolska ura (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Novosti iz studia 14, 19.05 Polk delta, 19.35 Portret Franceta Miheliča, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Velika imena sodobnega filma, 2.10 Veliki mojstri — Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Lutkovna oddaja, 18.20 Telesport, 19.00 Narodna glasba, 19.15 Mladinska tribuna, 19.455 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 22. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.25 Nogomet SZ : Irska (RTV Beograd) — 19.15 Niso samo rože rdeče (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vija vaja, 2035 Vozniško dovoljenje, prosim, 22.00 človek s kame ro, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika. 17.45 Oddaja za otroke, 18.30 Poljudno znanstveni film 19.00 Enciklopedija (RTV Zagreb) — 19.15 Niso samo rože rdeče (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 23. oktobra 9.35 TV v šoli 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Zapojte z nami, 18.15 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 18.45 TV komedija (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2030 Vijavaja, 20.35 Sejem ničevosti — nadaljevanka, 21.25 Kulturne diagonale, 22.10 Smart — serijski film, 2235 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Tiktak, 18.00 Zapojte z nami (RTV Ljubljana) — 18.15 Narodna glasba, 18.45 TV komedija, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske IV PETEK — 24. oktobra 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Nove dogodivščine Huckleberrvja Firma (RTV Ljubljana) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 V središču pozornosti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2030 Vijavaja, 20.35 Veliki denarji — angleški film, 22.00 Življenje v vesolju — I. del, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1725 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — — 17.45 Oddaja za otroke, 18.15 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 Panorama, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 18. oktobra danski barv. film STREŠNIK, 2ENE IN SEKS ob 16, uri. amer. barv. film KANKAN ob 18. in 20. uri, premiera italij.-jug. barv. CS filma VOHUN KA BREZ IMENA ob 22. uri 19. oktobra danski barv. fitm STREŠNIK, ŽENE IN SEKS ob 15. uri. amer. barv. film KANKAN ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. CS filma ANGELIKA IN SULTAN ob 21. uri 20. oktobra italij.-jug. barv. CS film VOHUNKA BREZ IMENA ob 16. in 20. uri. amer. barv. film KANKAN ob 18. uri 21. oktobra italij.-jug. barv. CS film VOHUNKA BREZ IMENA ob 16. in 20. uri danski barv. film STREŠNIK, ŽENE IN SEKS ob 18. uri Kranj STORŽIC 18. oktobra amer. barv. VV film SLAVNI FANTJE ob 17. uri, danski barv. film STREŠNIK, ŽENE IN SEKS ob 19. uri 19. oktobra amer. barv. film GONZALES ob 9.30 in 14. uri, amer. barv. VV film SLAVNI FANTJE ob 16. in 20. uri, danski barv. film STREŠNIK, ŽENE IN SEKS ob 18. uri 20. oktobra amer. barv. W film SLAVNI FANTJE ob 17. uri, danski barv. film STREŠNIK, ŽENE in SEKS ob 19. uri 21. oktobra amer. barv. film NA SVIDENJE, PUNČKA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 18. oktobra italij. barv. CS film CEZAR PROTI PIRA TOM ob 19. uri 19. oktobra italij. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM ob 16. in 19. uri Tržič 18. oktobra franc. barv. CS film FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 17.30. 19. oktobra franc. barv. CS film FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 15. in 20. uri 21. oktobra amer. barv. film GROFICA IZ HONG-KONGA ob 17.30. in 19.30. Kamnik DOM 19. oktobra italij.-jug barv CS film VOHUNKA BREZ IMENA ob 15., 17. in 19. uri Žirovnica 19. oktobra amer. barv. film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE Dovje-Mojstrana 18. oktobra amer. barv. film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE 19. oktobra amer. barv. CS film OPIČJI PLANET Kranjska gora 18. oktobra amer. barv. CS film MAŠČEVALEC IZ RIM-ROCA Radovljica 18. oktobra franc. barv. film PRVA IZKUŠNJA ob 18. uri, angl. barv. film ČUDNE STVARI SO SE DOGODILE NA POTI V FORUM ob 20. uri 19. oktobra jugosl. film LE-LEJSKA GORA ob 14. uri. angl. barv. film ČUDNE STVARI SO SE DOGODI LINA POTI V FORUM ob 16. uri, amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 18. uri, franc. barv. film PRVA IZKUŠNJA ob 20. uri 20. oktobra franc. film BITKA ZA PROGO ob 20. uri 21. oktobra amer. barv. film POINT BLANK ob 20. uri Škofja Loka SORA 18. oktobra amer. barv. film MNOŽICA UBIJALCEV ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. film MNOŽICA UBIJALCEV ob 15., 17. in 20. uri, amer. film SPOVEDUJLM SE ob 9.30. 20. oktobra amer. film SPOVEDUJEM SE ob 19. uri 21. oktobra amer. barv. CS film PO SLEDI ZLOČINA ob 20. uri TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno in po konkurenčnih cenah obloži tla z naj Ionskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdelujemo in montirano sobne in okenske zavese vseh vrst Po naročilu oprr.vljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom prepiog. Prodam Ugodno prodam lepo ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (električni-plin), znamke Sloboda. Ogled popoldne. Slanic, Groharjevo naselje 2 6, škofja Loka 4849 Prodam otroško POSTELJICO. Kranj, Kebetova 1/X stanovanje 8 4850 Prodam težko KOBILO, 7 let staro, ali menjam z3 starejšega konja. Dvorska vas 17, Begunje 48^1 Prodam zimska JABOLKA po zelo ugodni ceni. Voglj^ 22, Šenčur 4852 Ugodno prodam SPALNICO z vložki. Ul. mlad. brigad 8, pri vodovodnem stoiPu' Kranj 4853 Prodam PRAŠIČA, 90 U težkega. Poženik 21, Cerklje 4854 Prodam kombiniran ital1" janski otroški VOZIČEK P**' STAIICO in KOŠEK. Infor-telefon 23-752. 4855 macije na Kranj Prodam večjo količino obranih zimskih JABOLK «JJ vrst. Cena 0,80 za kg. Zadrga 6, Duplje ^TT Ugodno prodam večjo k° l| čino lepih obranih zimski JABOLK: voščenke, **»*T in bobovce. Zg. Duplje 26^ Prodam kuhinjsko PO^*' ŠTVO zelo lepo ohranj«?00. Bajt, šutna 26, žabnica ^ Prodam električni šTEDj1." NIK gorenje na drva. K°^c) ca 262, Kranj w\ Prodam dobro KRAVO, * bo novembra teletila- ,a-n 39, Kranj S Prodam ŠTEDILNIK P°' nje in PEČ plamen-čajna 3, Smlednik Prodam KONJA po '■ '--I j niča 1, Naklo Prodam novo tridelno> M ARO, manjšo OMAKi ^ PLINSKO PEČ, MENJAL^, za opal rekord in novo ^ MO 560/13, Smledniš**^ Kranj mfnRfiZ* Prodam dve SLAM^^ N1CI s puhalnikom »" , ta. ter KONJA, starega 4 ^ Šenčur 231 «t>\Vi(0' Prodam enoosno » K CO za traktor Pascq4g65 Lom 21, Tržič ^Mfl Prodam dobro ob^ g PLETILNI STROJ dlg^ ju in pletilnc ŠIVANKE S^jj^ 7. Naslov v oglasnem 0 ^ ku ncnO10 Prodam rabljeno cem<- 4, OPEKO (šplčak). b° 486? Medvode ju Prodam nove PA^^V magnetofon standart v oglasnem oddelku ^ Prodam novo PEC rffr KABEL za električno A« nje, češki ŠOTOR z3m4Ili;.i"r in /RACNICE za aVll£*g R-10. škofic Janez, rr 0f 81, Kranj -nirez. Sp. Bela 5, Preddvor 4872 JABOLKA za ozimnico prodam, cena 70 S din za kg, iabolka za žganje ali mošt Po 20 S din za kg. Domače ŽGANJE sadjevec 1000 S din *a liter. Stanovnik Jurij, W 9, škofja Loka, Poljanska dolina 4873 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Hudo 4, Tržič 4874 Prodam lep velik novoletni KAKTUS (lani imel 136 cvetov). Koželj, Kranj, Jezerska cesta 17 4875 Prodam PRAŠIČA, 60 do 70 kg težkega. Vodice 117 4876 Prodam 170 kg težkega PPAŠIČA. Velesovo 33, Cerklje 4877 Prodam KROMPIR cvet-Jama 6, Kranj 4878 Prodam PRAŠIČA, težkega od 30-40 kg. Pšenična poliea i \ Cerklje 4879 1 Ugodno prodam polavto-"^tični PRALNI stroj ca- !*erjanc, Frankovo naselje 74< Škofja Loka 4880 . Prodam JABOLKA na drcv-3-u Po 0,50 din. Vodnik, Lom 2- Poljane 4881 Ugodno modam skoraj J°v ŠIVALNI STROJ mirna. Naslov v oglasnem odd. 4882 Ugodno prodam skoraj nov JEDILNIK gorenje. Kranj, s°rVijeva 39 4883 Prodam dve zastekleni ok-\\ 130x110 cm. Oblak, Puštal H- Skofja Loka Prodam OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Kranj, Kebetova 3, stanovanje 3 4888 Prodam dve mladi KRAVI, ena s teletom. Žiganja vas 32, Tržič 4889 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletiila novembra. Noč, Selo 27, Žirovnica 4890 I Prodam lepe, 6 tednov sta- j re, PRAŠIČKE. Breg ob Savi ! 9, Kranj 4891 ! Prodam KONJA, starega 7 let, ali KOBILO menjam za starejšega konja ali goved. Visoko 90, Šenčur 4892 Prodam dva PRAŠIČKA, za dopitanje. Luže 2, Šenčur 4893 Prodam odlično ohranjeno dnevno SOBO. Naslov v oglasnem oddalku 4894 Prodam TELEVIZOR za 1400 N din z garancijo. Naslov v oglasnem odd. 4895 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Nasovče 15, Komenda 4930 nja ali Golnika. Brgles, C. na Klanec 41, Kranj 4910 Kupim dobro ohranjen ZA-PRAVLJIVČEK na oljne osi aH na gumi kolesih, in lahek GUMIVOZ. Naslov v oglasnem oddelku 4911 Kupim smrekove DESKE, 5 cm, I. vrsto. Zepič, Kranj ZJato polje 5 4912 Stanovanja PETNIŠTVO, Rautar Srečko Lesce 4815 Ostalo Izgubljeno 4884 Ci7 tcdnov starc ffig» Babni vr,4g65 K^ULNICA v Naklem pri *RODAii° ugodni wni RAZ h0rn JAKCKE, pasme k>g- Prod 4835 TUcNr? dobro ohranjeno Ci5° Legat, Na- Upc pp.6l 8436 stare .PRAS1CKE, 7 tednov bo {JfV^o KRAVO, ki W,, tclolila prodam. Pt0(u 11 i Cerklje 4886 iC? KlUvo Pred .elit-^LKa r llctlUl Praska JA-' 7, Radovljica 48S7 Udaja ln tiska CP »Go ">ska cesta 8. — Naslov f«4ntttva ln uprave Usta: , anl. Trg revolucije 1 Kvb» občinske skurScl- T branju 515-1155. - Te Irjk redakcija 21835 V *7"> uprava lista, ma ?V«ana ln naročnic ito a 22 - Naročnl J* letna 32, polletna 16 te c«>na tm eno številko ^ Para. Mali oglasi: be 10«) dln' naročniki Imajo Popusta. Neplačanih ^la»ov ne objavljamo Motorna v n— — Poceni prodam MOPED. Šenčur 217 4896 Kupim FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 4897 Prodam komplet uvožene ZIMSKE GUME za NSU 1100, 1200. Držak, Kranj, Valjavec va 10 4898 Prodam FIAT 1100 R, letnik 1968, svetle barve. Ilovar, Mo-ša Pijade 5, Kranj, telefon 21-457 4899 Prodam FIAT 750, letnik november 1965. Visoko 76, Šenčur 4900 Prodam TOPOLI NO C, dobro ohranjen. žnidar, Kranj, Jezerska c. 64 4901 Prodam FIAT 500 nuova, letnik 1962. Informacije, Hrast je 121, Kranj 4902 Poceni PRODAM OPEL OLIMPIJO — KARAVAN za rezervne dele. Konjedič mJaj-ši, Kranj, Delavska cesta 39/a I 4903 i Prodani FIAT 125 s prevoženimi 15.000 km. Lahovče 40. Cerklje 4904 GARAŽO iščem v Kranju. . Naslov v oglasnem oddelku 4905 Prodam dohro ohranjen MOPED. Suha 34, Krajni 4906 Ugodno prodam MOPED kolibri. Potočnik Pavel, Brezje 58 4907 Kupim dobro ohranjen FIAT 750, plačam takoj v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 4841 Prodam AMI — 6, odlično ohranjen. Aljaneič, Naklo 142, telefon 22 119 4938 Oddam SOBO dvema fantoma. Gorenjcsavska 58, Kranj 4931 Iščem SOBO za kozmetiko v Tržiču, Radovljici ali Sk. Loki. Pristov, Kovačičeva 6, Kranj 4913 Oddam štirim osebam STANOVANJE s centralnim ogrevanjem. Pristov, Kovačičeva 6. Kranj 4914 Mlad par išče SOBO ali majhno STANOVANJE. Ponudbe poslati pod »študent« 4915 Iščem opremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4916 Prodam HIŠO z vrtom Ogled ob nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku 4917 i Ugodno prodam HIŠO z vrtom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4918 V Lipici pri škofji Loki prodam II ISO z gospodarskim poslopjem, vrtom, ter s pripadajočo orno zemljo in z GOZDOM. Prodam tudi vso opremo. ORODJE in STROJE. Informacije dobite: Ber-Pavla, Virinašc 48, Skof-Loka 4919 Sprejmem starejšo žensko za varstvo dveh šoloobveznih otrok. Dam hrano in opremljeno sobo, ostalo po dogovoru. Oddali ponudbe pod »varstvo« 4923 Iščem UPOKOJENKO za varstvo otrok. Dam hrano in stanovanje. Šenčur 88, od 15. | ure dalje informacije. 4920 ! Iščem žensko za varstvo otrok. Dam hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odddelku 4921 Iščem mlajšo upokojenko — ljubiteljico otrok za varstvo 14 mesecev starega lani ka. Nudimo lepo sobo; še-gula Pavle, Škofja Loka, Suška c. 34 v popoldanskem času do 30. 10. 1969 4922 VAJENCA za tapetniško ; stroko sprejmem takoj. TA- ZOBNA ORDINACIJA dentist TOMC, Kranj, Krožna ul. 3, ordinira vsak dan razen sobote od 8.—11. in od 15.—18. ure. Naročila telefonično 23-158 ali pismeno. 4816 Opravljam zaščitne premaze za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z dvoletno, garancijo s guminolom in kozol lakom. AVTOPRAL-N1CA Ljubljana, Vodnikova 99 4826 ROLETE naročite zastopniku SPILERJU. Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 4814 Zatekla se je mlada PTIČAR KA. Dobi se Kranj, Va-ljavčeva 11/2 4925 Našla sem moško KOLO rog na dve prestavi. Dobi se pri Arčnik, St. Rozmanova 9, Kranj 4924 Izgubil sem MIKROFON od Kranja do puškarne v Stražišču. Roblek Rado, Ba-šelj 36, Preddvor 4926 Našel sem moško KOLO. Naslov v oglasnem oddelku OBIŠČITE GOSTILNO tli. DUPLJE DROPULJIČ LIBERAN kjer vam bomo postregli « postrvml in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v /g. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIČ LIBERAN ŠVEGELJ IVANKA, Visočo 6 preklicujem žalivke, katero sem izrekla za Perko Emico iz Visoč št. 7 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 4928 Obvestila Združenje šoferjev in avto-mehanikov-podružnica Kranj prireja TEČAJ za dopolnilno prometno vzgojo za pridobitev »E« in »D« kategorije. Prijave sprejema tajnik Mrav-lic Vinko, Kranj, Staneta Rozmana 5 do 20. 10. 1969. nik ja ZIDANE TAPETE, TAPI-SOME- TOPLI POD, platnene rolete, garderobne OBEŠAL NIKE, karnisc in ostala ta Prireditve Gostišče pri JANCETU iz Srednje vasi pri Šenčurju 4072 70-333 4929 Zahvala Ob prerani smrti moje drage žene Zore Koprena se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu tovarne Planika Kranj za denarno pomoč, vsem za poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči mož Grujo Kupini Kupim rabljeno PEČ EMO. Ponudbe poslati pod »olje« Kupim manjši VIKEND ali kmečko 11 Is() ali samo del I — lahko s preužitkom. Po-I ruidbe po&latt pod »Gorenj-: »ka« 4909 I Kupim KMEČKO HIŠO z [ nekaj zemlje v okolici Kra- Zahvala Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža in očeta Aniona Kozina Kucnarjcvega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga tako v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, poklonili toliko cvetja in ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo sc dr. Hribcrniku, č. duhovščini, pevcem, organizaciji ZB NOV. Hvala za poklonjene venec, kolektivoma I BI, ISKRA in porodnišnici Kranj. Iskrena hvala dobrim sosedom za izkazano pomoč v tem težkem trenutku. žalujoči: žena Marija, otroci: Tone, Marjan, Tinka, Marija z družinami Rakovica, dne 5. 10. 1969 Nesreče tega tedna Na cesti tretjega reda med Lancovim in Radovljico je v torek, 14. oktobra, popoldne zaradi neprevidnosti zavozil na rob ceste in nato zdrsnil pod cesto voznik osebnega avtomobila, Jernej Udir s Koroške Bele. Voznik je bil le laže ranjen, škode na avtomobilu pa je za 5000 din. Zaradi izsiljevanja prednosti se je v sredo pripetila prometna nesreča na cesti drugega reda v Lahovčah. Voznik tovornega avtomobila Ivan Kern iz Lahovč je iz stranske poti zapeljal na prednostno pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Mlinar iz Kranja. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 5500 din. V Gregorčičevi ulici v Kranju je v sredo popoldne voznik osebnega avtomobile Rajko Bogataj iz Kranja zadel 7-Ietnega Zvonka Vrega iz Valjavčeve ulice v Kranju. Nesreča se je pripetila, ko je deček nenadoma pritekel pred avtomobil iz Ko-menskega ulice. V nesreči je bil otrok le laže ranjen. Na Tomšičevi cesti na Jesenicah pred gimnazijo se je v sredo nekaj pred peto uro popoldne pripetila huda prometna nesreča. Zaradi neprimerne hitrosti je v levem ovinku zapeljal s ceste v desno voznik osebnega avtomobila Anton Tumpej, star 29 let, z Jesenic. Avtomobil je treščil v drog cestne razsvetljave tako silovito, da je iz vozila padel Franc Nadižar star 18 let, z Javomiškega rovta in obležal mrtev. Sopotnik Sakib Lovič, star 16 let, in voznik pa sta bila le laže ranjena. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja. Odpeljali so ga na odvzem krvi, ker je kazal znamenja vinjenosti. L. M. 16 mesecev zapora za obljube bo v Radovljici uredila, d» bo prost vojaške obvezno«; Spoznali sta se na vlaku. Beseda je dala besedo in kmalu sta postali prijateljici, šepetaje in zaupno sta se pogovarjali o žgočih tegobah življenja. »Bolna sem,« je potožila starejša ženica, »bila sem že operirana, pa nič ne pomaga. Hudo je, ker nimam pokojnine, čeprav sem precej let delala...« To se bo uredilo, je menilo dekle in začelo razpredati zgodbo o dobri vili, ki vselej in vsakomur pomaga. In ta dobra vila je prav ona, 2l-let-no dekle iz Zasipa. Dekle, ki so jo v torek pripeljali na občinsko sodišče na Jesenicah naravnost iz zapora. V zapor so jo pripeljale obljube, ki jih je natvezla naivnim in lahkovernim ljudem. Pa se vrnimo k ženici na vlaku. Dekle je ženici pripovedo- Zahvala Ob izgubi naše skrbne žene, mame, sestre in tete Marije Kokalj roj.Gorjanc s Primskovega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo med njeno težko boleznijo obiskovali ter jO na mrtvaškem odru pokropili in pospremili na zadnji poti ali na kakršenkoli način počastili njen spomin. Zlasti se zahvaljujemo gospodu župniku Slapšaku za duhovno tolažbo v času njene bolezni in spremstvo na zadnji poti, dalje dr. Novaku, družini Jereb, sosedom, pevcem, kakor tudi delovnemu kolektivu IBI Kranj, SP IBI Kranj in sodelavcem. Vsem, ki so nam priskočili na pomoč v naših najtežjih dneh, iskrena hvala. Žalujoči: mož, hčerka, sestra in ostalo sorodstvo. Kranj, dne 17. oktobra 1969 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža in očka Ivana Zupana se najiskrenejc zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti ter zasuli s cvetjem njegov prerani grob. Se posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Sukno-Zapužc za izredno pozornost in pomoč, aktivu ZK in sind. podruž. Sukno, sosedom in ostalim vaščanom Ljubna, Posavca in Otoč, AMD Podnart, godbi Gorje in pevcem Ljubna za žalostinke, govornikom in tov. Muleju, ravnatelju osn. šole A. T. Linharta Radovljica, in učencem osn. šole Ljubno. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljiva žena in otroka Ljubno, dne 16.10.1969 Zahvala Ob tragični izgubi naših najdražjih Petka Kodra in Branka Stojana izrekamo iskreno zahvalo vsem stanovalcem in sosedom, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Posebna zahvala taborniški organizaciji Žirovnica in Jesenice, vsem sošolcem 7. in 8. razreda za stražo ob krstah, vsem učiteljem šole na Brcznici, posebno pa tov. Sitarjevi, Vipavcu in Praprotniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, ter vsem, ki so jih spremili na zadnji poti in zasuli grobove s cvetjem. žalujoče družine: Pristov, Stojan, Koder valo, da študira medicino v Ljubljani. Da pozna vse zdravnike in bo zato z lahkoto uredila uspešno zdravljenje pri najboljših zdravnikih. Pa tudi zaradi pokojnine. Le kdo ne bi bil vesel takega poznanstva. Tudi ženica iz Most pri Žirovnici je bila vesela, ko jo je dekle čez nekaj dni obiskalo. Deklica je s seboj prinesla razne formularje in začela vpisovati razne podatke, ki so potrebni za zdravljenje in pokojnino. Bila je zelo prepričljiva. Iz delovne knjižice je prepisala vse podatke o prejšnjih zaposlitvah svoje žrtve. Ko je opravila s popisom, je presila za denar za takse (ko-leke). Ženica ji je izročila 200 din, in drugič spet 200 din. Dekle je prišlo tretjič v Moste Ln zopet dobilo 200 din. Potem pa še enkrat 50 in zadnjikrat 40 din. Skupno je iz ženice izvabila 69.000 starih dinarjev. Težko je bilo dati toliko denarja, toda za zdravljenje in pokojnino se marjik j žrtvuje, ženica iz Most pa ni bila edina žrtev obljub ljubeznivega dekleta. Posredujem še tri primere: Lani je neki ženski v Kranju zartjevala, da bo na sodišču v Ljubljani uredila, da bo leta dobila priznana leta za de'ovno dobo med vojno, potrebno za pridobitev pokojnine. Od Kranjčankc je izvabila kar prek pol milijona S din. Nekemu moškemu je natvezla, da mu bo na oddelku za naradno obram- da rti za 251et*inla si" bo pri*^ pravico do mvaUdnine. tega moškega je *zv?'. ,e 250.000 S din. Tretji oseW\i zopet obljubljala, da bo P^ skrbela uvožena zdraV^orj> njen glavobol ter *iboF£ jarat za oD ^^la Za te obljube 160.000 S din. Zadnje tri primere Je tošnje poletje obravna' občinsko sodišče v Kra ^ ko je dekle kaznovalo * tom dni zapora je Ig Mostah Pr le- valo KranJa' le* Ker P»*J krat še niso vedeli **' vo dejanje v Mostah, i*- *pfj mer z ženico v Mos* ^gin* žirovnici obravnavalo ° jj sko sodišče na Jeseničan,^ jo je kaznovalo s 6 ni zapora. Glede na to, *»**^ bila že kaznovana z letovi ^ zapora, so jo obsodi" ^ enotno kazen 16 mesecev ni imel * besede. * dirat, J trebn<>< lanje * pora. In še Iz njenega na sodišču: »Oče nas nobene lepe sam nameravala štu govoril, da to ni P° zato ceni zapustila Šol gimnaziji .. .« iM neurji V kakšni meri so " ^0 ne družinske razmere jfcj vplivale, da je dekle jg^, na stranska pota. j*Lfo ,6 tarna razmišljala . ^ijiib« mesecev. Torej tudi " Oh ie niso bile zastonj. Za "J nje-dobila primerno Pla^ 'nepO" ne žrtve pa dobro in zabno lekcijo. J. Vid*' V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustil naš ljubi oče, stari oče in suk- nena doma Ignac Langerholc Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, l9okl5^pa' ob 15. uri izpred hiše žalosti Sv. Duh 13 na pokOF lišće v Staro Loko. žalujoči: hčerki Marica, M'"1^ zeta Štefan in Janez ter sn Mici; vnuki: Slavko, Milan, bai Boris; vnukinji: Jana in u in drugo sorodstvo. Sv. Duh, dne 16. oktobra 1969 Zahvala Ob tragični izgubi našega dragega moža, oče Starega očeta, brata in strica Martina Vrtačnika ^ sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikonri^sose"^^ prijateljem in znancem ter vsem. ki so socus -z nami, poklonili cvetje in ga spremili na zadnM ^ Zahvaljujemo sc sosedom, gasilcem, sodelavce,^ vornikom, pevcem, godbi in duhovnikom za ^^l3 Stvo in tople besede pri grobu. Posebna W osebju ZD, ki so nam stali ob strani v dneh naj žalosti. žalujoči: žena Marija, Rudijem, Marinka z družino Tine z ženo in drugo sorodstvo Kranj, dno 6. 10. 1969 ?2??TA - 18. oktobra 1969 glas * 23. STRAN Pogovor tedna Jolanda Bertoncelj: Ne bomo šle na kvalifikacije Tekmovanje v I. slovenski ženski košarkarski ligi e Je pred nedavnim končalo. Jcseničanke so osvojile Prvo mesto brez izgubljene tekme. Tokrat smo za pogovor zaprosili Jolando Bertonc-Jeyo, ki igra košarko že sedem let. Sicer pa je Jola ejala, da ima pred pogovorom prav tako tremo kot Pred kakšno tekmo. Vseeno nam je iz nje le uspelo »zvrtati nekaj odgovorov ... • S svojimi 179 centimetri si zelo primerna za ko-r*jO, toda, zakaj si jo pravzaprav pričela igrati?« »Ker so jo igrale že sošolke, sem se jim pridružila. e se ne bi oprijela košarke, bi se pa najbrž odbojke.« • Studiraš na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljub-iani- Kako gresta skupaj košarka in študij? Št h* Zda^ Sta se §e kar uJeIa' čeprav me košarka pri udiju zelo ovira, saj se moram iz Ljubljane voziti na reninge in tekme kar štirikrat na teden.« • Z osvojitvijo prvega mesta ste si priborile pra-i;CO iodclovati na kvalifikacijah za vstop v I. zveš > h8o. Boste šle? d "kj6- ^rvi^ 2310 ne> ker nimamo nobenih možnosti, tek SC uvrsli,e v 'igo. Pa tudi 2310 ne> ker v sanienl eKmovanju ne bi imele nobenih perspektiv.« •Kaj misliš o slovenski ženski košarki? *Vcj»sih je bila boljša. Sedaj pa naša ekipa nima enakovrednih nasprotnic.« • Kaj si želiš pri jeseniški košarki? t^ntagjb1 Imeli na voljo več igralk in da bi bili boljši • In tvoja največja želja? *Ua bl uspešno doštudirala in da bi tudi drugo leto P« Postale slovenske prvakinje.« Z. Felc Ljubljanska conska rokometna liga — moški senečenje v Križah 8. kola je bi-"rastn.ku.kjcrjc doma- Prej . Derbi tekma 8 la v H £a ekipa premagala vodeče "uplje, ki so tokrat nastopite oslabljene brez treh poškodovanih igralcev. Na igrišču v Križah so domačini po * fcrizcffu borbi premagali eki Po Krmelja, ki velja ' ved' 100 za enega od favoritov za prvo mesto. Lep uspeh so dosegli tudi rokomet a ši Radovljice, ki so v Zagorju osorni eno točko. Veterani « Krm,;, - 'a so ,r(*supij Je doma premagali m se povzpeli na šesto mesto v prvenstveni lestvici. Rezultati: Šentvid : Mokerc 21:20 (9:14), Zagorje : Radovljica 18:18 (12:8), Šmartno : Radeče 11:20 (4:12), Hrastnik : Duplje 21:11 (8:6), Veterani : Grosuplje 28:16 (10:9), Križe : Krmelj 18:14 (8:5). Lestvica: Duplje 12 točk, Radeče 10, Hrastmk 10, Kr-molj 10, Zagorje 9, Veterani 8, Šentvid, 8, Radovljica 7, UfŠtjar 6| Križe 5, Mokerc 4, Grosuplje 2. J. Kuhar Si Ljubljanska conska rokometna liga — ženske Kranj drugi ^aeale 7 ,katastrofalno pre-Ja J^p'^tašice Sešir-I>9raW ^.ko kot edina ne Slv° v L, l.Pa Prevzele vodici, igralke Kra- ^st^i'^ut.ao Predsi^.^^Paj ^ožn"U.ult^m na drugem s Slovar,"in precej boljli , Kranjčanke so . iori premagale imensko moštvo /■ Vi£°" \ rezultatom m imajo vse ^nosti, da že prihodnjo lc-i?.*?Pet zaigrajo v republiki ligi. ^czunaU. Sava S Kamnik V9 ^;4>, Kranjska gora : *r»nl 8:26 (4:3) Scšlr : Slo-* 1 24 (1:10). Lestvica: Slovan B 10 točk, Kranj 8, Sava 4, šešir 4, Kr. gora 2, Borec 2, Kamnik 0. J. Kuhar Pokal za ŠC Iskra in TC Na letošnjem tradticionail-nem atletskem tekmovanju srednjih šol občine Krainj za Pokal padlih skojevcev je nastopilo sedem moških in pet ženskih ekip. Tekmovanje je veljalo hkrati tudi za Prehodni prapor OBZTK Kranj in je zato sodelovala tudi ekipa gimnazije iz Škofje Loke. V ugodnih razmerah so srednješolci dosegli vrsto solidnih rezultatov. Rezultati: dijaki — 100 m: Babič (SCI I.) 11,6, Pelaič (G KR) 11,9. Poljanšek (SCI II.) 12,0, 300 in: Kavčič (SCI I.) 35,4, 2. Sagadin (G KR) 37,4, Snedic (SCI I.) 38,4; 1000 m: Veskovič (SCI I.) 2:37.2, Spa-rovec (SCI II.) 2:38,0, Tepina (SCI I.) 2:38,7; višina: Pre-zeij (sCI I.) 173, Fiiej (G KR) 160, Fronto (SCI II.) 155; daljina: Lojk (SCI I.) 624, Osovnikar (G ŠKL) 591, Sagadm (G KR) 590; krogla: Obid (SCI I) 12,48, Meglic (G KR) 123), Avguštin (PSSA) 12,12; 4x100 m: SCI 1. 45,9, Gimn. Kranj 46,8, Gimn. Šk. Loka 49,3; dijakinje — 60 m: Tešovič (G SKD 8,6. Varmaz (TC) 8,3, Vudrič (SCBP) 3.9, 400 m: Gan-tiner (G KR) 1,08,0, Ko-reačan (ESS) 1:0'),G, Fornaza-rič (TC) 1:11,0; 100 m: Gaj-ger (G ŠKL) 14,2, Trie* (G KR) 14,2, Strel (G SKL ) 14,4; višina: Trček (G KR) 140, Vidmar (ESS) 136, Jelene (TC) 133; daljina: Smolnikar (TSC) 456, Potočnik (G SKL) 446, Gajger (G SKL) 444; krogla: Potočnik (G SKL) 10,07, Košir (ESS) 9.52 Belšak (i'( ) 9,08; 4 x 100 m: Gimnazija šk. Loka 57,7, Gimnazija Kranj 58,4, TŠC 58,6. Ekipni vrstni red: dijaki — 1. šolski center Iskra I 8888 točk, 2. Gimnazija Kranj 7233, 3. šolski center Iskra II 6645, 4. Gimnazija škofja Loka 5921, 5. Tekstilni center 4894, 6. šolski center za blagovni promet Kranj 4359, 7. Poklicna šola soboslikarske stroke Kranj 3944; dijakinje — 1. Gimnazija škofja Loka 6964, 2. Tekstilni šolski center 6322, 3. Gimnazija Kranj 5940, 4. šolski center za blagovni promet 6554, 5. Ekonomska srednja šola Kranj 5461. M. Kuralt Gorsko prvenstvo bo na Jezerskem Tehnična komisija KZS je po ogledu proge sklenila, da bo gorsko prvenstvo 1969 na Jezerskem, ker je proga na šmarjet-no goro prestrma za turiste in mladince, ki jih je največ. Start gorske vožnje na kronometer (s posamičnim startom na 1 minuto) bo v nedeljo, 19. oktobra 1969, v Preddvoru, in sicer ob 10. uri za turiste, ob 10.45 za mladince in ob 11.20 za člane. Cilj bo na Jezerskem pred hotelom Dom na Jezerskem. Nastopili bodo vsi slovenski kolesarji, dirka pa je v organizaciji KZS in kolesarskega kluba Kranj. T. P. Odlična udeSežba Oktober 1969 je v Ljubljani v znamenju svetovne gimnastike saj bo z velikim mednarodnim turnirjem opozoril ves svet, da bo prihodnje leto, prav tako oktobra, v tem jugoslovanskem mestu XVII. svetovno prvenstvo v gimnastiki za moške in ženske. V Ljubljani se je včeraj namreč začelo »Mednarodno tekmovainje pred svetovnim prvenstvom«, na katerem tekmujejo v posamezni konkurenci telovadci 13 držav in telovadike 12 držav. Razon tega je bilo že pred dnevi v Ljubljani zasedanje moške in ženike tehnične komisije FIG. Prvo je vodil predsednik Arthur Gander, žensko komisijo pa ga. Vil-lancher. Pod njunim vodstvom sta bila tudi sodniška seminarja (15. in 16. 10.), ki sta bila obvezna za vse tiste sodnike in sodnice, ki bodo sodili na pretls\ elm n eni tekmovanju. Ker je predsvetovno tekmovanje nekakšna generalka za svetovno prvenstvo, je razumljivo, da komisije strokovno tehničnega odbora organizacijskega komiteja SPG 70 sodelujejo z roko v roki s pripravljalnim odborom predsvetovmega mednarodnega tekmovaoja. Kvaliteta gimnastike, ki bo prikazana v drvanajsterobo-ju (moški) in osmeroboju (ženske) ter v finalih za kolajne na posameznih orodjih, bo na svetovni ravni. To zagotavlja že eno samo ime japonskega telovadca, ki je prijavljen za tekmo v mali dvorani hale Tivoli. To je Eizo Kenmotsu — bronasta kolajna na drogu iz OI v Mex:cu. Kenmotsu je bil v minogobo-ju na OI četrti — za S. Katom, Voroninom in Nakaja-mo. Kenmotsu je tekmoval na OI kar v petih finalih, to je na vseh, razen na krogih. To je uspelo le še Voroninu in Nakajami. Razen tega so Japonci prijavili na ljubljanski turnir Sire Mikija, ki je! bila na nedavni prvi pregledni tekmi japonskih kandidatov za SP tretjii, itd. NDR bo poslala v Ljubljano svoje izbrane telovadce in telovadke, ki so kakor češkoslovaški med najboljšimi na svetu (SZ se mi prijavila). Poljsko bo nedvomno zastopala trojka bratov Kubica itd. Tekmovanje se bo danes nadaljevalo in zaključilo v nedeljo v hali Tivoli v Ljubljani. J. Javornik Tržič izgubil točko V sedmem kolu gorenjske nogometne lige je bilo doseženih nekaj nepričakovanih rezultatov. Nogometaši Tržiča so izgubili točko v Šenčurju, čeprav so bili favoriti. Veliko plfesenečenje in uspeh za goste predstavlja tudi neodločen rezultat tekme Železniki : Preddvor. V tem kolu so svojo prvo zmago zabeležili tudi igralci Na-klega. Vodeči ekipi Kranj in Jesenice sta tudi tokrat osvo- Smučarji tokrat na travi V nedeljo je smučarski klub Transturist iz Škofje Lo kc organiziral drugi meddru-štveni slalom na travi, ki se ga je udeležilo 80 tekmovalcev iz Škofje Loke, Železnikov in Ljubljane. Proga je bila dolga 250 m z višinsko razliko 80 metrov in 40 vratci. Najhitrejši je bhl domačin Miloš Mlejmik, ki je dosegel tudi najboljši čas tekmovanja. Mkjnikov rezultat je v drugem teku izenačil ie Mihovi lovič. Dobri so bili tudi pionirji, ki se vestno pripravljajo na glavno tekmovalno seaono. Rezultati: članice — L Magušar 51.8, 2. Cucek (obe Enotnost) 2,03,8; člani — L Mlcinik 1 27,5, 2. Mihovilovič 1,29,5, 3. Kalan L3L4 (vsi Transturist); starejše mladinke—L Bizjak (E) 1,58.6; starejši mladinci — 1. J. Kalan 1,43,2, 2. Bulat (oba T) 1,47,4, mlajši mladinci — 1. Strojan (T) 1,43,2, 2. Lovčin (E) 1,45,0, starejše pionirke — 1. Markelj (Alples) 36,5, 2. Stanonlk (T) 58,4, starejši pionirji — 1. Stražar (E) 52,2, 2 Sniolej (T) 56,0, mlajše pionirke — 1. KogovŠek (T) 1,00,9, 2. Skrt (Alples) 1,10,8, mlajši pionirji — 1. Strel (T) 52,3, 2. Kankelj (Alples) 56,9. P. Pokora i 1 j ili obe točki. Rezultati — Svoboda : Tržič 1:1 (0:0), Naklo : Podbrezje 4:1 (3:1), Železniki : Preddvor 1:1 (1:0), Trboje I Kranj 3.6 (1:2), Predoslje : Jesenice 3:5 (3:2), Lesce B : Kropa 4:3 (2:1). Lestvica: Kranj 12 točk, Jesenice 10, Tržič 9, Kropa 7. Svoboda 6, Železniki 5, Preddvor 5, Predoslje 5, Podbrezje 4, Naklo 3, Trboje 2; izven konkurence Lesce B 4. V osmem kolu so na sporedu naslednje tekme: Jesenice : Preddvor, Tržič : Železniki, Podbrezje : Svoboda, Kropa : Naklo, Predoslje : Trboje in Kranj : Lesce B. V gorenjski pionirski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Predoslje : Jesenice 2:0, Trboje : Krainj 3:0, LTH : Lesce 3:3, Svoboda : Triglav 0:6, Naklo : Podbrezje 3:0. Mladinska liga — LTH • Kranj 2:1, Svoboda : Tržič 0:2. P. Didič orma na rešetu ( Nada! j .s 1. strani) Med izvajanjem reforme so bili doseženi zavidljivi rezultati tudi v demokratizaciji družbenega in političnega življenja. Reforma je dala delovnim ljudem večje možnosti vpliva na razvoj samoupravljanja in družbe. S tem se je obenem povečala možnost delovnega človeka, da kroji svojo usodo. Opazna je njihova rast pri pridobivanju delovnih sposobnosti, znanja, kulture itd. Vse to vpliva na zboljšano delo samoupravnih teles. Toda posamezne naloge reforme se uresničujejo počasi in neenakomerno. To velja za odstranjevanje nesorazmerij med cenami, zlasti med cenami posameznih surovin in cenami izdelkov predelovalne industrije. Žal se nekatera nesorazmerja še povečujejo zaradi vpliva neustreznih ekonomskih ukrepov. Pomembni rezultati, ki smo jih dosegli na začetku Izvajanja reforme, so zadnji dve leti izgubili svojo težo. Zmanjšala se je udeležba gospodarstva pri delitvi družbenega proizvoda in se oslabila njegova reprodukcijska sposobnost. Oboje otežuje razvoj samoupravljanja. Močno se je poslabšala likvidnost v gospodarstvu. Naloge, da bi pospešili razvoj slabše razvitih republik, se ne uresničujejo, čeprav so omenjena jugoslovanska področja oziroma republike zaznamovale gospodarski razcvet. Razen tega so posamezni deli gospodarskega sistema nedodelani, posebno razširjena reprodukcija, finančni in davčni sistem, bančni sistem in zunanjepolitični režim. Zato predsedstvo CK ZKJ ponovno opozarja na zastoje pri izvajanju družbene in gospodarske reforme. Vsako podcenjevanje in neodgovornost do odprtih vprašanj in problemov ima lahko dolgoročne posledice, ekonomske in politične. Zato je družbena odgovornost samoupravnih organov in komunistov v njih še večja. J. Košnjek V četrtek je z brniškega letališča odpotovala v Moskvo ljubljanska Drama. — Foto: F. Perdan 69 AMD škofja Loka organizira jutri, v nedeljo, 19. oktobra, zanimivo športno prireditev LOKA RALLY 69. Računajo, da se bodo tekmovanja udeležiti naši najboljši vozniki, saj šteje za prvenstvo SRS. Proga, dolga skupno 240 kilometrov, je razdeljena na šest eLap: I. Škofja Loka—Žiri (29,5 km); II. Žiri—Rovte Novo na tržišča! OSEBNI AVTOMOBIL ŠKODA, MODEL 1970, Z NOVO OBLIKO KAROSERIJE IN NOVIM ZAVORNIM SISTEMOM. Na voljo so naslednji modeli: ŠKODA š 100, cena 21.200 din ŠKODA š 100 L, cena 22.200 din ŠKODA Š 110 L, cena 23.200 din Vse informacije ha dinarska vplačila sprejema VOLAN LJUBLJANA — KERSNIKOVA 6, TEL. 311734 Dajemo potrošniški kredit. Roki dobave do 30 dni po vplačilu. (gorska hitrostna); III. Rovte—Logatec—Ljubljana—Kamnik—letališče Brniik—Kramj— Bled—Bohinjska Bistrica (133 kilometrov); IV. Bohinjska Bistrica—Sorska planina (gorska hitrostna); V. Sorska plan'na—Železniki—Bukovica —Bukovščica—ševljc—Čepule —Stražišče—Sveti Duh—Stari dvor—škofja Loka — cilj na parkirnem prostoru pred marketom, blizu naselja Novi svet (50 km); VI. spretnoslna vožnja skozi mesto. Rai'lv bo v vsakem vremenu. Prvo vozil! o starta ob 8.30. Avtomobili nastopajočih so serijske izdelave. Prireditelj jih je razporedil v štiri ja-kostne razrede, v kategrijo do 780 ceni, v kategorijo od 781 do 1150 ceni, v kategorijo od 1151 do 1300 cem in v kategorijo nad 1301) ceni. Društvene ekipe morajo biti sestavljene iz štirih članov oziroma vozil, upoštevajo pa se rezultati treh najboljših. Zmagovalce posameznih razredov čaka po 250,00 din nagrade, drugouvržčene po 150,00 din in »bronaste« po 100,00 din. Razen tega »o prireditelji določili posebne premije za najstarejšega in najmlajšega udeleženca ter za dve najuspešnejši tekmovalki. Absolutni zmagovalce prej me 300,00 din, ekipa z najmanjšim številom kazenskih točk pa 450.00 din. In morda še par besed o sami progi. Nedvomno je dobro izbrana. Prava paša za glodalce bosta zlasti obe gorski biitrostni preizkušnji, 11 kilometrov dolg vzpon po em;smenni makadamski cesti iz Ziri na Rovte ler 16 kiio metrska etapa od Bohinjske Bistrice do, Sorske ptacune. Rallvji, zanimive in dani i nos vse bolj cenjene preiakul nje znanja ter šoferske sprel nosti, se pri timu na-ihi tive (javljajo, Prav je, da tudi Škofjeloško avlo-moto društvo, ena najtaoonejUii športnih oiy,.uii/acij svoje vrste v Sloveniji, pri tem inc stoji ob strani. I. G. Pomoč IS Slovenife Na četrtkovi seji je izvršni svet Slovenije pod pred* sedstvom Staneta Kavčiča razpravljal med drugim tudi o hudi prometni nesreči P" Dornavi. Izvršni svet je dodelil pomoč 100.000 din *a zdravljenje in rehabilitacijo ponesrečenih otrok. Obenem pa je izvršni svet naročil republiškemu prometnemu inšpektorju naj izdela Vor°t{)° o nezavarovanih železniških prehodih v Sloveniji ter obenem predlaga ukrepe za njihovo zavarovanje. :j >8fK (»Vi?'? *V •'•1 : Spomenik padlim na *fr nlku. - Foto: B. Bi«*"" Odkrili sq spominsk* obeleži* m V nedeljo so na in Koprivniku odkrili ^ minski obeležji Pa fT^sti*" cem oziroma žrtvam a . j<* nih taborišč. Na GorjU**^ na plošči vklesanih P*\ imen, na Koprivniku P j3. sel. Po uvodnih bw®^u5l* ne/a Beznika jc na °° \s<& spregovoril predsednik ^ borcev iz Radovi j icc p{C. Strgovsek in orisal tk> n,-<>d-bivalcev Gorjuš med 11<»osvobodilno borbo. - }iV privniku pa sta K°v^in ft* kob Korošec in Maju ^ šeren. Slednji pri 71 i(,vin* Ijica skrbi za NOB. Ob odkritju ''.„„jli: NOB. Ob odkril n- ;[()pii'- skih obeležij so °»z učenci osnovne šok' „^si(\cC> juš in Bohinjske . o/ji-pevska /bora iz (,(>" u W loma Koprivnika ,.ja* hinjske Bistrice te. 0 ska godba. J- '