Političen list za slovenski narod, Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob r,6. uri popoludne. Štev. 154. 7 Ljubljani, v soboto (5. julija 1888. Letnik X VI Vabilo na naročbo. Drugo polletje 10. letnika se bliža. S 1. julijem prične so nova doba naročanja. Vse prijatelje našega lista prosimo, cla nam ostanejo no le zvesti v prihodnje, ampak da nam tudi še novih moči pridobe v duševnem kakor v gmotnem oziru. Naš list se čedalje bolj utrjuje ter sega v širše narodne kroge, kar nam dajo nov pogum, neprestrašeno držati se načel, v katerih jedino je blagor vernega naroda slovenskega. Da-si bridko čutimo bremena slovenskega dnevnika, sklenili smo vendar — da še več storimo za dobro reč, kojo zastopamo — začetkom tega polletja list razširiti z redno prilogo pod imenom »DOMOLJUB". Izhajala bodo ta priloga dvakat na mesec, t. j. vsak prvi in tretji četrtek meseca; dobivali jo bodo vsi naročniki „Slovenca" brezplačno. A da se ustreže tudi priprostemu narodu, kateremu je dnevnik predrag in preobširen, vsprejemali bomo naročnino tudi na samo prilogo — brez glavnega lista. Vso svoje prijatelje in somišljenike prosimo, naj bi ta poljudno pisani ter pouku in zabavi namenjeni listič blagovoljno razširjali med onimi, ki si dražjega časnika omisliti ne morejo. ..1 >o:m.oljiil»" sam brez ,,Slovenca" stane do konca tega leta s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom donešen, le štirideset krajcarjev. Naročnino na prilogo sprejema „Slovenčevo" opravništvo in pa »Katoliška Bukvama". „SLOVEiYEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred velja za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... G „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa v e 1 j d: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — » „ četrt leta . . . 4 „ — » » jeden mesec ... 1 „ 40 . Vrednlštvo in opravništvo. Kesiiica o Jiosni. A Cesarjevič Rudolf končal je svoje potovanje pred tednom dni. Navdušeno ga je pozdravljalo prebivalstvo hrvaško in bosensko, akoravno se glase hudobni glasovi, da je bilo vse navdušeno pozdravljanje le delo vladnega stroja. Smelo trdimo, da tu niso delovali Sedlnicky e tutti quanti, marveč je prihajalo odkritosrčno veselje iz polnih src prebivalstva, ko je zrlo v obraz cesarjevemu sinu, prihodnjemu vladarju. Akoravno je slovanski rod zastal v omiki za drugimi narodi v mnogem oziru, a ne prekosi ga noben narod po naravni duševni nadarjenosti iu naravnosti čutov. Slovan ni še toliko sprijen ali otročji, da bi si mogel dati od uradov vsiliti žalost ali veselje. Kakor čuti narodova duša, tako se izraža v javnosti, in tako tudi navdušenje za cesarjeviča ni bilo prisiljeno. In kako tudi? Prepri-jaznih besedi in obličja, povsod vzbujajoč zaupanje stopil je mladi prestolonaslednik na zemljo zasedenih dežela kot sin vladarja, ki je Bošnjake rešil krutega turškega jarma in čegar slavna hiša stoletja vlada milijone hvaležnih in udanih Slovanov. Prebivalstvo v zasedenih deželah dobro ve, da ne more pričakovati pomoči od tam, ki je sami živo potrebujejo, in da se kulturna misija Avstrije na iztoku ni pričela še-le z onim dnem, ko je v Belgradu g. Kristič doživel čast, da mu je kralj napil. Tem povodom pa vendar ne sinemo zatajiti resnice, da je prebivalstvo v Bosni in Ercegovini, posebno katoliško, sprejelo avstrijsko armado z večjimi nadami kakor se mu izpolnujejo. Malo izvemo o zasedouih deželah, in marsikdo misli, da je v Novi Avstriji vse najbolje, in kedar se bo vzdignilo zagrinjalo, pokazala se nam bo »ponosna Bosna" v nekdanjem svitu in veličju. čujmo kaj piše neki dopisnikizBanjeluke monakovskemu »Frem-denblattu": Izvzemši prosto bogočastje in varnost osebe in premoženja, nima nekdanja raja mnogo dobrega od ondotnih kulturonoscev. Govorim iz svoje izkušinje in nepristranski, da bi si prebivalstvo volilo prejšnje vladarstvo, ko bi mu bilo dano na izber. In kje je vzrok temu? Morda v vladnih ukazih in postavah ? Nikakor ne I Temveč v izvrševanji ukazov in postav. Avstrija je potrebovala za zasedeni deželi cel polk uradnikov različnih vrst. Za službovanje na iztoku pa so sposobni le oni uradniki, ki so vešči enemu slovanskemu jeziku, takih pa ni bilo odveč, in še te potrebovali so doma. Pa tudi od sposobnih uradnikov oglasilo se jih je le malo za službovanje na iztoku. In kaj je storil g. Benjamin Kallay, da je napolnil praznoto? Moral si je pomagati, kakor si je mogel, ter nabral uradnikov iz vseh vetrov. Obdržal je tudi nekatere prejšnje redarske uradnike, ki so mu ugajali na pogled. In tako se je sestavilo uradništvo, v katerem so bili strokovno omikani in zanesljivi uraduiki v manjšini. Turški uradniki menjali so le svojega gospodarja, obdržali pa so popolnoma svoje kruto postopanje proti prebivalstvu. Redarski uradniki večinoma še danes Bošnjake smatrajo brezpravno rajo. Strogi so tudi davčni iztirje-valci. Kdor ne plača, je zarubljen. In ta strogost je tem občutljivejša, ker so prej plačevali desetino in natura. če je bila žetev dobra, plačali so lahko desetino; če je bila žetev slaba, plačali so malo, iu kjer ni bilo žetve, ni bilo desetine. Sedaj plačujejo desetino v denarji; večkrat pa so cene žitu previsoko postavljene, če mož ne more plačati desetine, prodado mu živino. V deželi so tudi še preostanki iz prejšnjih časov, ki sanjajo o državi Dušana mogočnega in o Veliki Srbiji, ki trapijo ljudi, da v sosedni srbski kraljevini teče med in mleko in pečene kure prebivalstvu padajo v usta. In kar človek želi, to tudi rad verjame. Zato je bosniško prebivalstvo z veseljem pozdravilo glas, da je obišče »cesarjev sin" in se sam prepriča o stanji stvari. Narod je hotel pozdraviti svojega prihodnjega vladarja in mu ob enem poto- LISTEK. S v i f t i j a d a. (Osemindvajseti spev.) Prišel je čas tako zvanih „kislih kumar" ali doba političnega in novinarskega dolgega časa. Vse je že na počitnicah, ali pa se pripravlja za-nje. Kulise delegacijskih, državnih in deželnih zbornic so zaprte in bojevalci, ki so se bojevali letos ondi tako pogumno in varčno z naš:mi novci, vrnili so se v poletni »dolce far niente". Na podlagi teh resničnih premis je jako mučno ubrati Sviftijancu dovtipno struno, ki bi vščipnila in zabavala ob jednem v poletni vročini zaspale živce. Tudi Sviftijanec bil bi že odšel v svoj poletni »neznani" Tusculum, ko bi ga ne bilo zadrževalo v Ljubljani merjenje Virantove hiše, kjer se prično baje plesti v jeseni narodni »koši", jerbasi iu druga suha roba. To državno merjenje je v dobi »kislih kumar" vsekako zanimivo. Slovenci se vedno in vedno pritožujemo, da nam noče dati vlada popolnega devetnajstega paragrafa. Poslednje je bila istina doslej, v bodoče pa ne bode več. Ko bi se utegnil pritožiti v bodočem državnem zboru kakov slovenski državni poslanec o »restrin-giranji" devetnajstega odstavka osnovnih postav, lehko ga zavrne vladni zastopnik meneč, da se nam je odmerilo v istini toliko in toliko metrov tega nesrečnega paragrafa za narodno suho robo, vsega na »jeden pot" pa vendar živ človek zahtevati ne more. Karakteristično je tudi, da so izprosili naši poslanci v dolgem boji in s svojo svojeglavno »opozicijo" baš pomoč pri pletenji naših narodnih na-ramnih košev. Sviftijanec, ki je semintija poleg svoje lokalne sitnosti tudi svetovni politik, ki gleda v kalejdoskop bodočih političnih koustelacij, tolmači si te naše »lesene" politične vspehe in na njihovi podlagi cvetoči naš bodoči obrt z narodno suho robo v smislu, da bomo potrebovali v istini Slovenci v bodoče naramne koše, v katerih bodemo nosili svoje križe in težave, in svoje potrpljenje, saj so se nam brez narodnega lesnega obrta že jele trgati v poslednjem časi preramnice košev napolnjenih zlatih obljub in prirojenega optimizma. Sviftijanec si upa v svoji sitnosti svetovati vodstvu bodoče in že izmerjene prve narodne učilnice za suho robo, da izplete ondi prvi koš nabolj zaslužnemu slovenskemu poslancu za ta zavod, kateri oprta poslednji na potu v državni zbor ter ga pokaže ondi, rekoč: »Posodo za ravnopravnost imamo Slovenci sedaj, a lesena je in še prazna, o samem lesu in praznoti pa se ni odebelil še noben narod." Basta Sviftijanec! Soparno je in podnebje je polno elektrike. Ne pripekaj si dalje prstov, ako te srbe, v pelinovih listkih. Na Bled pojdi v kopališče, kamor zahajajo tako radi prvaki — namreč tržaški talmi-avstrijci in dunajski Jeiteles in Hešeles; naši pravi narodni prvaki pa se zadovolijo s sosedno Šiško ali pa s podobo raja na ljubljanskem barji. Potem naj nam pa še očita kedo, da nesmo gostoljubni in da prepuščamo, kar tebi nič meni nič domovinski biser tujcu na razpolaganje. žiti svojo revščino, kar pa se mu ni povsod posrečilo. V Banjaluki so mu izročili prošnjo z nastopnimi točkami: 1. Cenilni možje desetine naj bodo pravični; 2. desetina naj se plačuje in natura; 3. vsaka družina naj dela le po šest dni tlako, ne pa po dva meseca; 4. drugi davki naj se plačujejo v obrokih; 5. oblastva naj postopajo s kmeti milostno. V Banovci so kmetje pričakovali cesarjeviča in cesaričinjo z nevpreženimi vozovi, plugi in praznimi vrečami in so pripovedovali, da so jim prodali živino in žito. Ženske so prišle z raztrganimi otroci. Cesaričinjo — Te besede nemškega dopisnika so vsaj nekoliko pretirane, in zato naj bi dotični krogi stvar pokazali v pravi luči. Prestolonaslednika pazljivo oko pa je na potovanji gotovo videlo marsikaj, česar ne vidijo poklicani organi, in morda niti ne — slutijo. Papeževa okrožnica o človeški prostosti. (Dalje.) Ker so torej takovi pogoji prostosti, treba je bilo človeku pri njegovem dejanju brambe in pomoči, ki ga naj bi k dobremu priganjala, od hudega odvračala; ker sicer bi mu bila prosta volja v veliko škodo. — Predvsem treba je bilo dati mu postavo, t. j. neko ravnilo, kaj ima storiti, kaj opustiti: neko pravilo, katerega živali ne morejo spoluovati, ker so sili podložne ter le to delajo, kakor jih narava sili in same od sebe ne morejo drugače delati. Kdor pa je prost, on je gospod čez svoja dejanja, to pa ravno zato, ker on z razumom preje razsoja, preduo kaj izvoli. Razum pa ne razsoja samo, kaj je spodobno, kaj sramotno, temveč tudi, kaj je dobro ter treba spolnovati, kaj slabo ter treba opuščati. Razum namreč veleva človeku, kaj sme in česa ne sme delati, da doseže svoj poslednji namen, zaradi katerega mora vse storiti. Ta ukaz razuma pa se imenuje postava. — Prosta volja človekova tedaj, ali moralna sila. da naša prostovoljna djanja ne nasprotujejo razumu, to je prvotni vzrok postave. Nič bolj napačnega torej si ne moremo misliti, nego je trditev: človek od narave svoboden ne potrebuje nikakih zakonov; ker iz tega bi sledilo, da bi mi morali brezumni biti, ako hočemo biti svobodni. Resnično pa je, da človek ravno zato, ker je po naravi svoboden, mora biti postavam podvržen. Postava torej je človeku voditeljica pri njegovem dejanju, s plačilom ga priganjajoč k dobremu, s kaznimi ga odvračajoč od zlega. — Prva med vsemi postavami je naravna postava, vsakteremu v dušo vtisnena, ki prav za prav nič druzega ni, kakor razum velevajoč nam dobro delati, zlo pa opuščati. Toda to povelje človeškega razuma ne bi imelo postavne moči, ako ne bi bilo isto glas in tolmač nekega višjega razuma, od katerega je naš razum in svoboda absolutno odvisna. Ker namreč moč zakonov v tem obstoji, da nalagajo dolžnosti in dele pravice, torej jim je za podlago autoriteta, ki ni drugega nego oblast, dolžnosti nalagati, pravice deliti, in ki oboji oblasti s plačilom in pokorjenjem potrebno sankcijo daje: vsega tega pa v človeku ne bi bilo, ko bi si sam kot svoj lastni postavodajatelj svojim dejanjem postave določeval. Iz tega torej sledi, da natorna postava je večna, razumnim stvarem vrojena postava, ki človeka podpira in nagiba, da krepostno živi; ta večna postava pa je večni razum božji, ki je stvarnik in vladar celega sveta. — Tbmu ravnilu dejanja in tej braitibi proti grehu pridjala je božja dobrota neke posebne pripomočko, ki krepko podpirajo in ravnajo človeško voljo. Med vsemi temi je največji pripomoček milost božja; pamet namreč razsvetljujoč in voljo vedno k dobremu nagibajoč, pomaga človeku, da prirojeno svobodo laglje in varneje rabi. In popolnoma neresnično je, da bi volja manj prosta bila, ako božji vpliv pristopi, ker moč milosti božje je s človekom v najožji zvezi ter se vjema z njegovim naravnim nagnenjem, kajti izhaja od istega stvarnika, našega duha in naše volje, kateri vse stvari njihovi naravi primerno vodi. Da, milost božja, pravi angeljski učenik, ravno zato, ker prihaja od stvarnika čudežno varuje vse bistvenosti, ohrani značaj, silo in djavnost vsaktere sile. (Dalje prih.) roča o položaji. Lord Salisbury je sultanu nujno svetoval, naj uvede preosnove v Makedoniji, na kojo zre Evropa z veliko večjo pozornostjo, odkar se je otvorila železnica. Unimunski minister zunanjih zadev, Carp, povrnil se je s svojega informacijskega potovanja. Bukareški krogi pričakujejo, da se bo v kratkem že rešilo bolgarsko vprašanje v ruskem smislu. Sviftijanec je prepričan, da dobimo Slovenci pr^ ali pozneje dve remuneraciji na jeden pot, namreč od nemškega „schulvereina" in od lahonske družbe „pro patria", ker imamo v svoji velikodušnosti mnogo zaslug za germanizovanje in poitali-jančevanje Gorenjcev; kajti poslednji že tako izvrstno lomijo nemščino iu italijanščino, da jih bode bodoči statistik brez dvoma reklamoval iz dosedanjega števila Slovencev. Ako bi bil vedel naš Preširen, koliko narodne škode provzroči Sloveniji s svojo reklamo za Bled ,,podobo raja", ne bil bi pisal svojega ,,Krsta pri Savici", saj poje že dandanes v poletnem časi vsak nadepoln slovenski pesnik, katerega zanese osoda v ceno Petranovo ali pa v predrago Malnerjevo zavetje: „0 Bled, o Bled, Kako si drag in bled; Tujcev tvoj je raja cvet, Slovenccv Tvoj le sneg in led." Sviftijanec. Politični pregled. V Ljubljani, 7. julija. Bfotraia|e dežele. Na državni gimnaziji v Przemislu se bodo s prihodnjim šolskim letom otvoriie ruske paralelke, in sicer prvo leto za prvi razred; vspre-jemni izpiti za to paralelko vršili se bodo v ruščini. Brnski škof, dr. Fran Bauer, praznoval bo dne 19. t. m. svojo duhovniško petindvajsetletuico. Slovanski akademiki umetnosti in ved na Dunaji bodo ustanovili društvo z imenom „Krb" (domovje). Društvo se ne bo pečalo s politiko. Uradni jezik bo češčina, ter so se dotična pravila že predložila namestništvu. Hrvatski sabor je včeraj potrdil zdravstveni zakon. Danes se je zasedanje baje zaključilo, ako se je sabor zjedinil glede zastopnika za Budimpešto. Jesensko zasedanje se bo pričelo dne 2. nov. Vaanje države. Več rimsko-katoliških iu grško-zjedinjenih škofov je prašalo papeža Leona XIII. glede vdeležbe kijevske cerkvene svečanosti. Sv. Oče je predložil v rešitev to zadevo kolegiju propagande. Meni se, da bo kolegij pritrdivno odgovoril, ker velja slovesnost devotstoletnici krščanstva sploh in ne posebnega veroizpovedanja. Novi črnogorski državljanski zakonik bo postal pravomočen dne 15. julija t. 1. Ta zakonik določuje, da si ne sme nobeden inozemec kakorkoli si bodi prilastiti nepremičnine, kakor tudi ne sme domačin svojega posestva tujcu niti prodati ni darovati. To pravico ima edini knez. Gozde, vode in pašnike sme rabiti le oni posestnik, ki sam preskrbuje svoje zemljišče. Te določbe so vzbudile mnogostransko nezadovoljnost ter se bodo skoraj gotovo predrugačile. „Wiener Abendblatt" poroča, da je srbska sinoda izrekla ločitev zakona mej kraljem in kraljico. Vzrok razponi mej obema zakonskima so bili razni politiški nazori. Natalija ni mogla pozabiti, da je stala njena zibelka na ruskih tleh, Milan pa je prijatelj Avstrije. Vojni minister Protic se je odpeljal v Wiesbaden, da naznani to razsodbo kraljici in odpelje prestolonaslednika v Srbijo. Vsled te zadeve je navstala v ministerstvu nesloga; minister zunanjih zadev se je odpovedal. Z druge strani se poroča: Kraljica je pismeno naznanila sinodi, dani zadovoljna z ločitvijo. „Graždanin" je izvedel, iz gotovega vira, da Rusija ni obnovila obravnav v bolgarskem vprašanji. — Predvčerajšnjim se je otvoril notranji promet na železniški progi Caribrod - Sofija -Vakarel. Mejnarodna služba se bo uvedla koncem tega meseca. Rusija je dokončala svoje vojaške razmešča-vanje in utrjevanja ob zapadni meji. Nadaljne naredbe v tem oziru se bodo izdale le v slučaji, ako bi Nemčija ali Avstrija pomnožili svoje iztočne armade. Boj nemških finančnih krogov zpper ruske vrednosti je dognan. Nemške banke se zopet vneto potezajo za ruska denarna opravila. Berolinski finančniki bi posebno radi prevzeli denarno založbo gradnjo perzijskih železnic, za kojo je dobil koncesijo neki ruski konzorcij. V italijanski zbornici je odgovoril Crispi na neko interpelacijo, da so vesti glede kolere v Mesini neosnovane. „ Heroldu" se poroča iz Teherana: Trankaspiška železnica do Samarkanda je napravila globok vtis na perzijskega šaha. Oprt na to porabil je pri njem svoj vpliv ruski veleposlanik, da bi vsaj nekoliko zmanjšal despotizem, ki vlada v Perziji. Pregovoril je šaha, da bo omejil smrtno kazeu ter se odpovedal načelu, da je njegova last tudi zasebno posestvo podložnikov. To načelo je oviralo do sedaj vsak napredek v Perziji. Iz Albanije so došle vznemirjajoče vesti. Turški sultan je tjekaj poslal Seladina boja, da po- Izvirni dopisi, Iz Metlike, 4. julija. (Hrvatski škof na Belokranjske m.) Prečast. prošt metliški, g. Franjo D o v g a n , dobil je te dni nastopno pismo: Prečastni gospodine prošte i gradski župniče! Danes svršuje njegova presvjetlost biskup Ga š p ar i c svoje apostolsko djelo, djelenje najme sakramenta sv. potvrde u kotaru Lipničkom i Jaskanskom. U kotaru Lipničkom morao je prolaziti kroz župu (župnijo) Vašu, gdje je nenadano onako svetčano i dostojanstveno dočekan bio ne samo u gradu Metlici, nego i u Drašičih kod kapele. Po nalogu presvjetlosti njegove imadem ovime, najsrdačniju hvalu izraziti prečastnosti Vašoj na toli ljubeznom dočeku i svečanom uvodu u središte župe Vaše u Metliku, koju hvalu neka prečastnost Vaša blagoizvoli izraziti svim onim, koji su tomu dočeku prisustvovali, te izraza naklonosti dali nje-govoj presvjetlosti biskupu našemu. Nezaboravno ostat če mu to odlikovanje sa strane svečenstva i puka (ljudstva) brače naše Slovenaca, što mu ujedno liepu slogu i ljubav izmedju brače Slovenaca i Hrvata pokazuje. Ujedno molim, da prečastnost Vaša blagoizvoli primiti za to sa strane moje in sa strane susjednog mog svečenstva najsrdačniju hvalu, jer tako sjajnim doeekom biskupa našega počastiste i nas, te uzbu-diste v srdcih naših neograničeno počitanje i ljubav napram prečastnosti Vašoj, koja je i dosada naj-veče poštovanje i odanost sa strane naše braca najme Hrvata svečenika uživala. Primite time izraz mog dubokog počitanja, koj se bilježim prečastnosti Vaše najpripravniji sluga Tavao Lcder, župnik i dekan. Pod Lipnikom, dne 26. lipnja 1888. Ta vredni list pač dokazuje, da so razmere med hrvatskimi in slovenskimi duhovniki prav vesele in da so gospodje na meji, ki te srčne razmere delajo, na svojem mestu. Živeli! !z Št. Ruperta, 5. julija. Tukajšnji poljski sadeži, kakor tudi vinogradi obetali .so nam letos dobrega pridelka. Zaupno obračali smo se v Boga, da bi sad zemlji, kateri je obilno bil dal, tudi ohranil, toda v neskončno modrih sklepih božjih odločeno bilo je drugače. V dan sv. apostolov Petra in Pavla napajal je v jutro zemljo hladen dež iu pač nikdo bi ne bil pričakoval, da bodo še ta dan vsi poljski pridelki krasne št.-ruperske doline popolnoma uničeni! Okrog poludneva začulo se je v oblakih votlo bobnenje. Kmalu vstane silovit piš, silen vrtinec igraje se ruje najmočnejša drevesa iz tal ter podira kozolce, a poslednjič pa se vsuje gosta, suha, debela toča, ki je v komaj četrt ure strahovito pokončala večino št.-ruperske fare. Po-tolčeni so vinogradi in lepa polja na Zuuovcu, Apneniku, v Srasljih in Zabukovji, uničeni vsi poljski sadeži na Trsteniku, Straži, Podgorici, Rakovniku, vse razbito in razteptano na Vrhu, Bregu, Prelesji, Roženbergu, Bistrici in obojnih Jesenicah, od kjor je vihra divjala nadalje v svetotrojiško faro in kakor slišimo, tudi tam mnogo škode provzročila. Zelo hudo poškodovane so tudi druge vasi, tako Vesela Gora, Št. Rupert, a tii je vendar semtertje kaki njivi prizanesla, v prej imenovanih vaseh pa je popolnoma vse pokončano. Poprej tako krasno polje kosi se sedaj vse poprečno, toda na nekaterih krajih še niti kosi ni kaj ostalo. Mnogo posestnikov je, ki na svojem obširnem polji ne bodo pridelali niti bokala belega žita. Da je boda in revščina že itak ne imovitih ljudi grozna, razume so samo po sebi in pomoč silno potrebna. Udarjeni, strahovito tepeni oziramo so zaupno na dobra srca svojih dobrotnikov, če bi utrpeli na kak način nam pripomoči v veliki potrebi. Oglašala se je toča tudi v soboto in nedeljo, pa vendar ni slišati, da bi bila kaj več škode provzročila. Naj dostavim še, da je mej nevihto na sv. Petra in Pavla dan udarila strela v (Dalje y prilogi.) Priloga 154. štev. „Slovenca" dn<§ 7. .julija 1888. miruski fari ter vpepelila dvoje poslopij. Zares potrebno nam je iz vsega srca klicati k Bogu: Treska in hudega vremena reši nas o Gospod! Iz Prage, 5. julija. Neprecenljive važnosti so denarni zavodi vsakemu narodu, to vidimo tii na Češkem osobito pri založnah. To so vam pravi vrelci, iz kojih zajema narod moč, silo iu zavest. In ko .bi Cehi ne imeli tako izborno osnovanih in skrbno upravljanih založen, koje so prava podloga narodnemu blagostanju in narodni zavednosti, dandanašnji bi ne zrli tako ponosno v bodočnost, in vsa njihova narodna podjetja bila bi — samo na papirji. V tem oziru omeniti mi je danes založn e v našem predmestji Karlinu, koja je vedno imela, a tudi vse druge po deželi, odprto radodarno roko, kedar je šlo za okrepljenje iu ohranjenje narodnosti češke. Poukazujem na nepozabni čin, da je založna kar-linska darovala tekom svojega 251etnega obstanka narodnim in dobrodelnim namenom svoto nad 200.000 gld.! Te dni vršilo se je v njenih prostorih izredno občno zborovanje v proslavo 251etnega obstanka, in bilo je skleneno, da se ima založiti ustanova za vzdržavanje one hišice v Hodslavicih na Moravskem, v koji se je porodil slavni historiograf in oče naroda češkega, dr. Fr. Palacky; dovolila se je v ta namen svota 5000 gld. Hišico je že prej kupila založna. Dr. Sva tek predlagal je ta lepi čin, rekoč: „Srečeu narod, koji ima take sinove, iu vreden je takih sinov narod, koji časti njih spomin. Taki narodi ne poginejo v viharji življenja. S tem darom častimo spomin velikega rodoljuba našega, kojega vzvišeni duh bode gotovo z dopadajenjem zrl na to dobro delo našo iz nebeških višin!" Dalje je darovala ta založna 1000 gld. kot prispevek k dež. zavarovalnomu zakladu cesarja Prana Josipa I., svoto 15.000 gld. revnim otrokom čeških šol v Karlinu za zajutrke, 3000 gld. za ustanovo, koje obresti bi užival karlinski dijak, obiskujoč češko-slovansko trgovinsko akademijo; in celo na urad-ništvo založna ni pozabila, dovolila se je slavnostna nagrada 2400 gld. čast, komur čast grč! Zvečer priredila je založna velikanski banket, kojemu je prisustvoval kot vladni komisar g. dr. A. Vol k ar, rodom Kranjec blizu Kamnika. Včeraj zvečer nastopili so na našem gledišči trije čislani gostje, znameniti ruski umetniki, in sicer gospii Offrosinova, pevka dvorne opere petro-gradske, dalje znameniti tenorist gosp. Sokolov in basist g. Fiihrer, oba iz Petrograda. Nastopili so vsi v Rubinsteinovi, na Ruskem zelo priljubljeni veliki operi »Demon". Sprejeti so bili z burno pohvalo ter peli izborno v ruskem jeziku. Predstavo je vodil kapelnik Šurovsky, koji je vodil predstave ruske opere tudi v Berolinu iu v Kodanji. V zadnjih dopisih svojih javil sem vam o odkritji spomenskih plošč Hoffu in Dušiku, in glej! češka javnost stoji zopet pred lepo narodno slav-nostjo, koja se ima vršiti v proslavo in spomin preproste, toda duhapolne žene češke. Meseca avgusta bode odkrit spomenik pisateljici češki, B. Nem cevi, v Češki Skalici, koja je v romantičnih Ratiboficih blizu tega mesta preživela mlada leta svoja. In komu v Slovencih ni zuana po spisih svojih pisateljica „Babice"? Dijaki češkoskalski iu učiteljstvo učiteljskega društva „Komensky" v Nahodu položili so k temu podjetju 1. 1882 prvi finančni temelj. V to svrho vrše se velikanske priprave in pokroviteljstvo vse slavnosti prevzel je mestni zastop v češki Skalici. Konečno vam pa moram na uho povedati, da tii v Pragi človek časih vidi in sliši jako žalostne reči in prizore, koje pojedincem gotovo niso v čast, najmanj pa še narodu. V prvi vrsti je to neko čudno obnašanje Pražanov proti deklicam, koje hodijo v kmetski narodni noši. In ker, žal, staročeška kmetska noša vedno bolj gine in se zgublja, ni čuda, da kako dekle v noši iz domaž-lickega ali plzenskega okraja po pražkih ulicah budi tako pozoruost in senzacijo, kut kak Zulu ali Hotentot. Človek v istini ne ve, ali bi se jezil, ali smejal, če kriče za kako Domažličauko, da je „sova" ali „ metulj". Taki pojavi so žalostni in sramotilni. Na Dunaji hodijo slobodno moravske devojke v svoji narodni obleki; v Monakovem zro ponosno in spoštljivo ua uošo Švabov in Švabek, in pri vas na Slovenskem, osobito v beli Ljubljani in po Gorenjskem nosijo najimenitnejše devojke svetovnoznano „počo", koja jim tako dražestno pristoja. In kjer se pošteni stari noši posmeh ujejo, gotovo ga isti ne bode dolgo uosil ali nosila. Vsaj ta stara, po- štena in mična noša s svojo gmotno ceno dokaj preseza te oguljene novošegne cape, v kojih vidim hoditi po pražkih ulicah zastopnike pouličnega razuma! Trgovinska in obrtniška zbornica. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je, kakor smo javili, dne 27. aprila 1888 redno sejo, kateri je predsedoval zbornični predsednik gosp. Josip Kušar v navzočnosti vladnega komisarja, c. kr. vladnega svetnika Josipa Dralke iu gg. zborničnih udov: Ivana B a u m g a r t n e r j a, Oroslava Dolenca, J. N. Horaka, Fr. Hrena, Antona Klein a, Frana Kol m a na, F. Omerse, Blaža Mohorja, Mih. Pakiča, T. Pavšlerja, Josipa Ribiča, Ludovika VVriesniga in Jerneja Žitnika. Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost potrebno število zborničnih udov navzočih, otvori sejo ter imenuje overovateljoma zapisnika gg. Fr. Kol man a in Mihaela Pakiča. Nato pozdravi novoizvoljenega zborničnega svetnika L. Wriesniga in novič izvoljene druge svetnike, proseč jih, naj po vsej svoji moči delajo v interesu volilcev, v prospeh obrtnosti, trgovine in prometa. Ob enem naznani, da so gg. zbornični svetniki: J. Kersnik, Karol Luckmaun, Ivan Perdan in dr. J. Poklukar javili, da se radi drugih opravil ne morejo vdeležiti deuašnje seje. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Tajnik poroča o ukazu Njega uzvišenosti gospoda trgovskega ministra o ponovitvi trgovske pogodbe s Švico. Ta ukaz slove: „Zavezni zbor švicarski odpovedal je dne 7. novembra 1887 trgovinsko pogodbo svojo z Avstro-Ogersko od 14. julija 1868 (drž. zak. št. 10. iz 1869), tako, da nje veljavnost neha dne 7. novembra 1888, ako se drugače ne dogovorita pogodbenika. Kakor nadalje zvedamo, zahteva Švica earino tudi za sir, čokolado, bombažasto prejo in tkani,ie, veznine, barvano svilo, sukano svilo, svilnato blago, usnje, stroje iu apreturo za vezenje, barvanje ali natiskauje v Švici." Naposled poziva visoko ministerstvo zbornico, naj se izjavi o tem, za katere zahteve in dopustila se je po nazoru zbornice ob ponovitvi pogodbe s Švico potezati, odnosno dovoliti. Zbornica se je obrnila do vdeleženib krogov, vendar je vspeh pozvedovanju bil neznaten, ker se je samo jedna predilnica in tkalnica izjavila, da ni v zvezi s Švico in da trgovska pogodba s Švico nima za-njo nobene važnosti. Odsek torej povdarja, da z ozirom na razloge, katere je zbornica navela v izjavi o čolni ali carinski noveli z dne 12. okt. 1885, št. 843, nadalje z ozirom na stališče, katero je zavzela v izjavi, tičoči se trgovinske pogodbe z Nemško in Italijo, mogel bi se potezati samo za tiste tarife, kateri bi imeli za podstavo občno eolno (carinsko) tarifo, h kateri pa ni prištevati dogovorne tarife. Privoljevati Švici v carinah za obrtne izdelke, predno se sklenejo trgovinske pogodbe z Nemško, značilo bi radi največjih olajšil, nahajajočih se v pogodbah z drugimi državami, da se odrečemo mnogim pridobitvam, katere smo dosegli z občno eolno (carinsko) tarifo za avstrijsko obrtnost. Radi največjih olajšil morali bi vse prednosti, katere bi priznali Švici, priznati na vsak načiu tudi Nemški, a ne da bi zato mogli izposlovati -prednosti za avstrijsko obrtnost. Na podstavi teh razlogov predlaga odsek: »Zbornica naj priporoča samo, da se sklene pogodba največjega olajšila." Nadalje poudarja odsek, da v visokem ukazu naznačeni proizvodi niso nobene posebne važnosti za zbornični okraj; navzlic temu meni vendar odsek, da se v interesu avstrijske obrtnosti za bombaž in tkanine, usnje in shoje ne bi smela carina znižati, I ako tudi bi se sklenila tarifna pogodba. V interesu ! govedarstva in mlinarstva bilo bi, ako bi se za uvaženjo živine iu moke v Švico mogli izposlovati poboljški. — Pri glasovanju bil je predlog sprejet. (Dalje prih.) Dnevne novice. (Iz Celovca) se nam poroča: Dežolno-zborska volitev na mesto umrlega č. g. msgr. A n d r. K i n- spielerja je razpisana ter se dotično vladno oznanilo naslednje glasi: Štev. 881. preds. Oznanilo. Ker je umrl poslanec kmečkih občin v okraji Velikovec, Kapla, Pliberk in Doberla Ves, g. msgr. Andrej Einspieler, razpiše se po členu 6. deželnega reda in po členih 18. iu 20. deželnega volilnega reda nova volitev za omenjeni volilni okraj, in sicer na dan 14. avgusta 1888. 1. v postavno določenem volilnem mestu Veli ko ven. Kdaj se vršijo volitve volilnih mož v posamičnih občinah, katero uro se začne volitev v Velikovcu in v katerem prostoru, to bode c. kr. vladni svetovalec in okrajni glavar velikovški naznanil volilnim možem v poverilnih listih, kateri se jim bodo izročili. V Celovcu, dne 6. julija 1888. 1. C. kr. deželni predsednik: Franc baron Schmidt-Zabierovv. Nadejamo se tedaj, da se bodo volilci, kakor do sedaj tudi letos zopet zbrali polnoštevilno na volilnem bojišči, in da bodo kakor vsikdar tudi to pot rešili povsem svojo ntlroduo čast. Volilci! čas je blizu, posvetujte se, ostanite složni in ne pustite se prevariti od uaših nasprot-uikov. Zaupajte le pravim domačinom, Vašim resničnim prijateljem! Volite za poslanca soglasno moža, katerega Vam bode priporočala slovenska stranka v svojem časniku „Miru" in po svojih zastopnikih. — Bog daj srečo! (Pri jutrajšnjem velikem koncertu) „Glasbene Matice" spremljal bo na glasoviru virtuoza na kontrabasu, g. BI. Fišerja, iz prijaznosti g. vitez Ohm-Janušovski. (Odlikovan) je bil korporal Josip Dular domačega peš-polka št. 17., ki je sedaj nameščeu v Trebiti ji v Ercegovini. Začetkom meseca aprila moral je Dular spremljati nekega ubežnika iz Koz-mača v Trebinje. Pri selu Ušče morali so se prepeljati čez Trebinjšico. Sredi deroče reke skočil jo ubežnik v valove. Dular vrgel se je brez pomisleka za njim ter ga po hudem boji izvlekel na suho. Dne 23. junija podelil mu je presvetli cesar srebrni križec za zasluge. (Proslavljena goba.) Že nekaj duij sem dere mnogo ljudij iz Ljubljane iu okolice v bukov gozdič za Dolnicami pri Glincah. Na mladi, okoli 3 dem. debeli, svoj čas po kaki vremenski nezgodi poškodovani bukvi raste iz debla kake 3 metre od tal navadna kresilna goba. Spodnji del, ki je imel nekako podobo police, je že odtrgan, le nekateri ostanki se še poznajo, ki kažejo popolno obliko navadnih bukovih gob. Zgornji del, črnikasto-sive barve, še raste iu je okoli 1-5 decimetra visok. Nekateri prazuoverci so jo brž razglasili za podobo Matere božje, trdeč, da razločijo glavi, oči Jezusa in Marije, dalje krono itd. — Pač preživo domišljijo mora imeti, kdor vse to vidi; dobro oko prozajič-nega opazovalca — ogledale so si stvar popolnoma verodostojne, učene osebe — išče vsega tega zastonj. In vendar našli so se lahkomišljeni ljudje, ki natikajo okoli vence, podobice, darila in celo svetilnice prižigajo. Prostor je zadnji čas celo z latami ograjen. — Nikakor ne zavidamo ljudem prijaznega sprehoda v idilični kraj in gotovo zlasti meščanom ne bode žal, če napravijo izlet tjekaj, ker nasrkali se bodo v divui okolici svežega, čistega glinškega zraka, kakoršnjega doma, sastonj iščejo. Vendar svetujemo vsakemu, ki se podi na pot, naj se ne trudi po blatni stezi od ceste v gozd, marveč naj se raje (če hoče okrepčan z dobro kapljico pri nMi^lavu") vrne domov z mirno vestjo, da ni trave tlačil in škode delal ondotnim posestnikom. — Znabiti bi tudi ne bilo napačno, ko bi se ljudje, kjer je opaziti, da tjekaj zahajajo, kar naravnost svarili pred prazno vero; Na jedno stvar pa smo še dolžni svoje čitatelje opozoriti. Videli smo včeraj prodajati nekake fotografije, ki naj predstavljajo drevo z dozdevno podobo. Po uatančnem primerjanji slike in stvari moramo konstatovati, da slike z gobo nimajo najmanjše sličnosti. Vobrazena je na fotografijah podoba matere z detetom iu s krono na glavi, o kateri pa na drevesu ni ne duha ne sluha. Zato resno svarimo čitatelje, naj se ne dado na ta načiu sle-pariti. (Povodenj.) Iz Polhovega Gradca se nam poroča, da se je včeraj zjutraj od 7. do 9. ure ulila grozna ploha. Struge niso mogle odpeljavaii vode. Voda vlila se je čez polje in travnike. Kjer je ravnokar zorelo žito, tam so divji valovi razdiv jane Gradižiee in njenega potoka „Malo vode" vni-čevali mi !o kmetovalčcvo. Škoda je velika. Z mnogih njiv odnesla je voda rodovitno prst, s travnikov po-košeno travo, kamenite ograje, kozolce in cele skladovnice drv. (Na Toplicah) pri Novein Mestu bilo je od 15. maja do BO. junija 411 gostov. Gospode je sicer malo, pa kmečkega stanu veliko to leto. (Kopeličarjev) došlo je v Rogatec-Slatino do 3. t. m. 419 strank s 681 osebami iu v Varaždin do 26. junija 316 strank s 1216 osebami. (Južnoštajerskiin sadjerejcem) razposlala se je od neke strani peticija, da jo podpišejo in izroče južni železnici, da jim bo dovolila zuižane tarife za izvožnjo sadja na Nemško. (Graški tramvaj) začel je voziti z dnem 3. t. m. od sv. Lenarta na dalje k hilmskemu ribniku, kjer so ravno tistega dne odprli znova postavljeno raz-gledišče na hilmskem griču. Od 7. t. m. nadalje vozil bode pa tudi redno vsak dan k ogerskemu kolodvoru ob času prihoda in odhoda vlakov na oudašuji progi. (Nova topniška vojašnica) v Gorici velja 200.000 gld. in je postavljena zunaj mesta blizo kolodvora. Zidati so jo začeli leta 1886. in letos 21. junija so jo pa dovršili. Obseza vse, česar si avstrijski topničar razun večerje le želeti more. Imenuje se „c e s a r Franc J o ž e f o v a vojašnica". Blagoslovil jo je goriški vojaški duhovnik ob navzočnosti vseh vojaških, mnogih cesarskih in občinskih dostojanstvenikov. Tudi iz Trsta prišlo je več višjih vojaških dostojanstvenikov v Gorico. Po službi božji so vojašnico ogledali; nato je bil v prostorni sobi prvega nadstropja banket za blizo 50 oseb vojaškega in civilnega stanu. (Iz Trsta) se nam poroča: Američauska ladija, ki je bila tukaj nekaj dni, je dne 5. t. m. zopet odplula. V sredo je praznovala slovesno obletnico razglašeuja neodvisnosti američanskih združenih držav — dne 4. julija 1776 — iu zato je bila v gala-opravi. Tudi druge tukajšnje ladije razobesile so zastave ; posebno okrašena je bila cesarska ladija „Greif". Baron Sterneck šel je takoj po prihodu z Dunaja pozdravit poveljnika američanski ladiji. — Vojna eskadra priplula je iz Pulja v tržaško luko iu se zasidrala med sv. Audrejem in Miljami, Nasproti se je peljal baron S t e r n e c k, katerega je pozdravil strel s „Kustoce". Včeraj dopoludne so imele vaje oklopuice in jedna torpedna ladija s šestimi torpedovkami mej Piranom in Gradom. — Tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda je ua praznik sv. Cirila in Metoda napravila otročičem otroškega vrta pri sv. Ivanu zabavo. Najprvo jo bila sv. maša, potem v šoli petje, deklamacija i. t. d.; konečno so gospe in gospodičine pogostile otročiče s sladčicami. (Sleparja), ki si je konje izposojeval, odvedli bodo iz Ljubljane na Dunaj, kjer ga bodo sodili. Povsod, kjer je nameraval konja odpeljati, pripeljal se je »gosposki" v fijakerju. Telegrami. Budimpešta, 7. julija. Lloydovo poročilo: Srbski vojni minister je dobil nalog, da spremi prestolonaslednika iz Wiesbadena v Belgrad, ker je sinoda potrdila kraljeve razloge za ločitev zakona kot veljavne. Pariz, 7. julija. Redarstvo je zaplenilo pismo grofa Pariškega konservativnim županom, v kojem jih pozivlje, naj branijo občinske prostosti in finance zoper zapravljivo in trinoško upravo, in naglaša: Blizo je dan, v koji bodemo z nova preustrojili vlado Francije ; le monarhija more napraviti red v občini kakor državi. Zaradi zaplenjenja se bo danes baje vložila v zbornici interpelacija. Berolin, 6. julija. Iz zanesljivega vira se poroča, da bo cesar Viljem tekom septembra odpotoval na Dunaj obiskat Nj. veličanstvo cesarja Frana Josipa I. Neka petrograjska vest zatrtuje, da se namerava poročitev ruskega prestolonaslednika z eno izmed sestra cesarja Viljema II. Wiesbadeil, 6. julija. Srbski vojni minister Protič in škof Dimitrij sta prišla semkaj ter bodeta obravnavala s srbsko kraljico v zasebnih zadevah. Listnica opravništva. G. M. L. v C. No tako; 5. aprila poslali sto toliko, kakor zdaj, a to ne zadostuje do 9. sept., ampak samo do konca junija. Zavarovalne stvari. „AZIENDA", avstrijsko-francoska zavarovalna družba proti elementarnim škodam in nezgodam. Dne 18. m. m. je bil peti redni občni zbor tega društva, kateremu je predsedoval Njega prejasnost knez Calixt P o ni n s ki in ki se ga je vdeležilo 12 delničarjev, ki so zastopali vkupe 2383 delnic z 219 glasovi. Poročilo, katero je predložil ravnatelj gospod Denis Sienkieviez, konstatuje, da je bil vspeh minulo leto v vseh zavarovalnih strokah, s katerimi se bavi društvo, ugoden. Tako se je povekšala zavarovana vrednost pri zavarovanji proti ognju na gld. 553,344.698, torej za gld. 56,209.516, in dohodek premij na gld. 2,557 289-33, torej za gld. 164.236 07 proti prejšnjemu letu. Skupni dohodki pri zavarovanji proti ognju znašali so gld. 3,507.672-05 in njim nasproti bilo je goldinarjev 3,404.539-32 stroškov, torej je bilo kosmatega prebitka gld. 103.132-73, vspeh, ki se z ozirom na neugodne razmere zavarovanja proti ognju minulo leto more zvati posebno ugoden. — Pri zavarovanji proti toči bilo je dohodkov gld. 657.948-97, stroškov pa gld. 528.809 25, tako da je bilo kosmatega dobička pri tej stroki gld. 129.139-72. — Pri zavarovanji prevažanja je bilo gld. 525.342-44 dohodkov in gld. 497.753-14 stroškov, torej gld. 27.589 30 prebitka. Skupni dohodki družbe znašali so v vseli strokah, pritegnivši rezerve lanskega leta, gld. 4,690.963-46 in skupnega operacijskega dobička bilo je gld. 259.861-75, dočim je bilo čistega dobička, ko so se odšteli vsi stroški in odpisi, gld. 103.869' 13. Ce tudi je družba odpisala vso kurzno diferenco, katera jo je zadela, od posebne rezerve, nabrane v ta namen, vendar se kaže v bilanci ta rezerva znesek gld. 33.148-01, in upravni odbor predlaga, da se iz izkazanega čistega dobička najprej vrne znesek posebni rezervi, kateri se jej je odvzel, da so se pokrile kurzne diference, ter iz ostanka plača na delniške kupone, ki zapadejo dne 1. julija po 5 odstotkov ali po 10 frankov na delnico in da se ostanek dobička gld. 1.548-03, ki še ostane, ko se odšte jejo po pravilih določena namenila, prepiše na nov račun. Zbor je z zadovoljstvom vzel na znanje predloženo poročilo, potrdil, da se da predlagana vsota specijalni rezervi, ki je potem dosegla visokost gld. 105.000, in da se ostali čisti dobiček porabi, kakor priporoča upravni odbor. Nazadnje so se volili gospodje Henry vicomte deGau-vilic, dr. James K lan g in dr. Alojzij Millanich v upravni odbor, in gospodje E. Boisson, <1. H6nigswald in L. W e i n m a n n za člane, ter gospoda E. D u r s t in B. D i 11 r i c h za namestnika v revizijsko komisijo za 1888. leto. Dividenda izplačuje se od dne 1. julija 1888 pri družbeni blagajnici na Dunaji in pri Banijue Busse et Franc;aise v Parizu. „AZIEJf»A", avstrijsko-francoska zavarovalna družba za zavarovanje življenja in rent. Dne 18. m. m. je bil šesti redni občni zbor te družbe v prisotnosti 15 delničarjev, ki so zastopali 3057 delnic s 122 glasovi. Predsedoval je predsednik Njega prejasnost knez Konstantin Gzartoryski. Poročilu, katero je predložil ravnatelj gospod dr. James Klang, povzamemo, da poslovni razvoj družbe neprestano in veselo napreduje. Leta 1887 jej je došlo 5630 novih zavarovanj za goldinarjev 6,808.353 glavnice in gld. 4950 letne rente, in reali-zovalo se je 4287 zavarovanj za gld. 5,100.853 glavnice za slučaj doživetja ali smrti in gld. 4750 letne rente, tako da se je zavarovalno stanje v teh oddelkih pomnožilo za gld. 1,540.443 glavnice in gld. 3850 letne rente, in je štelo dne 31. decembra 1887 28.481 pogodb z goldinarjev 27,612.730 zavarovane glavnice in gld. 77.623 letne rente. Poročilo naglaša, da napreduje razvoj starega področja na zadrugah in protizava.rovanjih na normalni način in da, če to pritegnemo, znaša skupno zavarovanje koncem leta 1887 gld. 36,628.579 glavnice in gld. 77.623 letne rente. Dohodki premij družbe znašali so leta 1887 goldinarjev 877.551-69 in kaže proti prejšnjemu letu poinnoženje za gld. 48.560-17. Skupni dohodki znašajo leta 1887 goldinarjev 5,015.694-48. Bazmere umrljivosti bile so lani ugodnejše, nego prejšnje leto, in izplačalo se je na zavarovalne pogodbe gld. 548.743-75, in če se prištejejo še zadružna plačila, goldinarjev 1,160.501-21. In premijne rezerve so se pomnožile na gld. 4,102.696-36, torej za gld. 186.745-60 proti prejšnjemu letu. Mej stroške so se tudi leta 1887 vsi izdatki za dobavo zavarovanj popolnem ustavili in z a vsem odpisali. Poročilo nadalje konstatuje, da je družba tudi leta 1887 nekaj svojih realitet na jako ugoden način spečala in da se je pomanjšanje vrednosti vrednostnih papirjev vsled padanja kurzov poslednje mesece 1887. leta zavsem pokrilo iz specijalnih rezerv, ki so se prejšnja leta nabralo v ta namen, in iz dohodkov minulega leta. Glede na to, da se je to pomanjšanje vrednosti največ poravnalo z novim povišanjem rentnih kurzov, glede na to, da je radi smrti jed-nega najznamenitejših rentarjev družbe iz premijne rezerve družbi na prosto razpolaganje znaten znesek, ki se bode pa še le v letu 1888 zaračunil, predlaga upravni odbor, da se 4 odstotki delniške glavnice razdele kot dividenda in se izplača na kupone, ki zapadejo dne 1. jinlija 1888, po frankov 8. Zbor, ki je z zadovoljstvom vzel porodilo na znanje, dal je absolutorij upravnemu odboru in potrddl predlagano dividendo za leto 1887. Nazadnje so se izstopivši upra.-vni odborniki gospodje Alfred vitez Barry, dr. Karol Biel in dr. Alojzij Millanich in v revizijsko komisijo za 1. 1.888 gospodje E. Boisson, J. H8nigswald in L. Wein mann za čjane ter gospoda E. Dur s t in B. Dittrieh za namestnika zopet izvolili. Dividenda za loto 1887 izplačuje se od dne 1. julija pri družbeni blagajnici na Dunaji in pri llancjue Busse et Francaise v Parizu. Zastop v Ljubljani ima gospod Josip Prosenc, pisarna v Selonburgovih ulicah št. 3. Umrli so: 5. julija, Helena Seliškar, zidarjeva hei, 1 mes. 20 dni, Gruberjevo ulice št. 4, katar v čreih. — .Jožef Pertokel, posestnik, 66 lot, Kurja vas čt 20, spridenjo želodca. — Marija fndof, zidarjeva hči, 3 mes, Kurja v.is St. II, božjast. Vremensko ap^ro^llo. g Cas Stanje | ,gS. ----■--V jter Vreme | opazovanja zrRkomera top]?™?™ S, ' ' J t mm po Celziju | 0 7. U. zjut.l 780.5 ~ 17'O Tr'vžb. i \ ijmoAjuom ''AO>i}S|! ipsfiiBA osEJdzi m m>jsiuj[q ' ippaAodg priporočata p. t. občinstvu za SftlOlie, ksivsll lie gostilne, privatna stanovanja itd. lepe ifMi& IfiillMk C. kr. priv. fabrika za izdelovanje Št. 441G. Razglas. Deželni odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo v namen, da so vlože ponudbe zaradi dela, katero je izvršiti glede uravnave voda Bistrice in Save pri Mojstrani na podlagi deželnega zakona z dne 6. junija 1887 št. 26, in sicer: 1. Naprava mostu čez Savo z zidanimi oporami, zgornji del pa bo iz lesa, za pro računjeni znesek .... 2. naprava zidane zgradbe (jeza) v dolini na potoku Bistrici za proračunjeni znesek . . . 3. Naprava zgradeb za varstvo bregov (škarpe) na obeli imenovanih vodah za proračunjeni znesek.....'. . 0000 „ Skupaj....... 12700 „ Ta stavba in to delo oddalo se bode vsako samo /a se proti plačilu dovršenega dela po jednotnih cenah, vendar pa se sprejemajo tudi skupne ponudbe za vse delo skupaj ali pa tudi za dvoje stavb. Dotični stavbinski podatki, namreč črteži, splošni in posebni stavbinski pogoji, proračuni, in cenilnik so vsak dan v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbi-nega urada. Prihodnji vodja stavbe dajal bode do 20. julija t. 1. vsako soboto in nedeljo v navadnih uradnih urah vsa potrebna razjasnila, kar bi jih kdo zahteval. Ponudbo morajo biti zapečatene, pisane na kolek za 50 kr. in z napisom na zavitku: „Poiiu«D»a xsi uravnav« ISistricc in Save pri Mojstrani". Priložiti jo tudi 10°/ojomčevina (vadium) zgoraj navedene dražbene cene, ter je za vsako delo posebej navesti, za koliko ponudnik prevzame delo oziroma koliko odstotkov odjenja ali pa več zahteva, in sicer je pisati to razločno s številkami in z besedo. Ponudbe naj so vlože T uj c i. 5. julija. Pri Mallču: Karner, Falk, Poppor, z Dunaja. — Pleš, trovee, iz Prage. — Mulley, zasebnik, z Vrhnike — Henrik Malojer, potovalee, iz Celovca. — Ivan Wanzur, zasebnik, iz Zagreba. Pri Slonu: Osvald Pollak, T. Hartig, Spitzkopf, trgovci, z Dunaja. — H. Heimnaj er, Krnil Friih, J. Werner, z Dunaja. — L. Steinsehneider, iz Trsta. — G. Segre, trgoveo, iz Trsta. — L. Preissl, iz Milana. — M Nahum z družino, iz Aleksan-drije. — Dr. F. Freutler, vojaški zdravnik, iz Mostara. — J. Glauser, potovalee, iz Solnograda. — H. Stern, potovalee, iz Gorice. Pri Avstrijskem caru: Jakob Tušar in Peter Jurman iz Nemčije. — Golob, trgovec, iz Toplic. Pri Bavarskem dvoru: Frane Mlakar, veleposestnik, iz II. Bistrice. — Martin Fric, veleposestnik, z Dravskega Polja. «8 31» SS« Jj 62 a S 3SL j u do 12. ure dopoludne pri vložnem zapis podpisanega deželnega odbora; dovoljeno pa je tudi, cla se jemčevina poprej proti potrjilu priloži ponudbi. Ponudniki naj svoji ponudbi pristavijo kraj in dan, svoj lastnoročni podpis, rojstno ime in priimek, svojo bivališče, svoj stan ali posel, in pa tudi to, da poznajo vse zgora' navedene stavbinske črteže in pogoje in da se tem pogojem pravokrepno podvržejo. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmec ponudnikov izbrati si po svojem preudarku podjetnika brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa razpisati tudi novo ponudbo. Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe. V Ljubljani 4. julija 1888. Od deželnega odbora kranjskega. >OOT r £ Janez Dogan, B mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne V/ ~ . <\r 6 Mmmm ofniei politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. jf^ 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žiranate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za sveto in posvetne podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. Pomoč je ponuja pri vseh boleznih, posebno pri tacih, ki navstanejo vsled sprijene krvi, daljo pri bož-jasti, živčnih boleznih, boleznih v ušesih, pljučnih in želodčuih boleznih, naduhi, slabostih, protinu, trganji po udih in vseh ženskih boleznih. Trakulja se zajamčeno odstrani z glavo v 2 urah. Metoda, ki je hitra in gotova, podpira se z izvrstnimi in mnogo-stranski izkušenimi sredstvi. Obširna poročila s pismenimi znamkami za odgovor naj se pošljejo naslovom : (8) v ttilslci dolini list liovofslvosai priporoča svoje patentovane vštricne zarezane strešnike, ki so najbolj bili ov:n«i na lccvuiiiidni razstavi v Parizu. Slove že dalee po svetu, ker so lalilri, solUlni, ličili, po ceni in ker najmanj trpo <><1 mraza in snega. 5JBF* Poroštvo za tri leta. Vi njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in celo po Ameriki. — Fabrika jo za vso avstro-ogersko državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseli patentov za izdelovanje Schmidheinijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta. Proti poisnoinalceni in ponnv^jalccm se bodo po smislu patentnega zakona najostreje lcazenslti postopalo. Izdeluje tudi najboljše vrsto (10) zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna. Streha na ogled je na tukajšnjem kolodvoru Iludolfovc državne železnice. Glavni zastop in zalogo za Kranjsko, Trst, Reko, Gorico kot za vse Primorsko, Istro, Goriško in Dalmacijo imata ■ I*.) 1IM0 €o#1J>*d v Ljubljani, Slonove ulice št. 9. Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. ' (4) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje hi posode jemlje v popravo. Ustanovljena leta 1847. I^j 111> 1 j a n :i Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, liišise in gostiini-čarske oprave 1JO najnižjih cena.li. (55) Črnilniki gratis in franko. iigia. (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi fran žaini iz b.iiga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene S5« tapecirar in dekorater "v I>jii!)lja.iii, Selenburgovc vilice št. -A, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) lO glin višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto : altarne preproge. |Ceniki s podobami zastonj in franko na zalitevanje. X •f f •f Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča Ali. MM mestni tr«; lO., 4* + trgovina z železnino in orodjem •f f ♦f t 4- vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (18) KXX300000000COOOOOOOCXX>QOOOOOCXXXXX5® V »Katoliški Bukvami" v Ljubljani se dobi: Pet Tantiim crgo, pet masnih in cleset Marijinih pesem ter dva kratka in lahka V«*; »etlOB, (2) za mešani in za moški zbor zložil IGS-. IILADNIK. Up. 10. Vse te pesmi so melodijoztie in lahke ter bodo vsakemu cerkvenemu zboru gotovo ustrezale. Cena 1 ft-ltl. In*. ■oooocooooooooooootx?oooooococxxxxxx?» C. kr. priv. tovarna za portlandski in hidravlični cement t fl4 a iu n i k n n a Kranjskem. Ustanovljena leta 1854. G-laviia zaloga v Ljubljani pri g. P. P. Vidicu & Comp, m Slonove uliee štev. O, priporoča p n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoje hidravlični P®^nt (.™"an;.eJe_me"tL1,n Portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter manj tega cementa glede teze - Tudi priporočamo lepe in zelo trajne mo/.ajiške plošče, brušene in Ukane, v naj raznovrstne.jsb obrazcih, in enobojnate plošče od portlandskega cementa, črne, rudeče, naravnobarvene itd za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajna korita, okraske in solie, cementne cevi itd. „ , :,,KIiif se najnatanSneje m najtočneje izvršujejo ter jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pi i g. F. 3?. Vidicu & Comp., Slonove ulice št. 9. (10) i mM 1 m i i i II li »s m m J i l ^ gol p stavbe priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in lio-man-cement, sklejnipapir (Dachpappe) in asfalt za tlak, ltakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posameznadela. ■ K- i !SS t; -V Rft srn, Ea , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. 5Ksa. je«lel js (19) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. 1SP" Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfeder Gjjps) za gnojenje polja. i i t m h Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenoj starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima ar, s »■-«»- ^s^Ina. km H^w; ■ ...m, " -w Pi^jii , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/o,.250/o eel° 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22.835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (2S) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Grosposke ulice 12.)