Pesainezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling V. b. b GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Slovenska fizkulturna zveza naznanja, da bo od 23. januarja do 29. januarja 1950 v št. Janških Rutah smučarski tečaj Zadnji dan tečaja bodo smučarske tekme in miting pri Ti-šlerju v št. Janžu LETNIK V DUNAJ, V SREDO, DNE 18. I. 1950 ŠTEV. 4 (277) Težnja oblasti in gospodarskih ustanov: Popolno gospodarsko uničenje slovenskega kmeta Z občnega zbora Kmečke zveze za Slovensko Koroško Pretekli petek, dne 13. L. m. je bil v Celovcu redni občni zbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško. V Rothovi dvorani se je zbralo veliko število delegatov iz vseh naših krajev, da pregledajo dosedanje delo, uspehe in pomanjkljivosti svoje organizacije, ki zastopa njihove življenjske koristi in se bori za gospodarski obstoj in razvoj koroških Slovencev, in si hkrati začrtajo smernice za bodoče delo na gospodarskem področju v dobro vsega našega ljudstva. Občni zbor je začel predsednik Pokrajinskega odbora Kmečke zveze tov. Matevž Krasnik, ki je pozdravil navzoče delegate in goste in ugotovil sklepčnost občnega zbora. V svojih uvodnih besedah je poudaril, da se položaj slovenskega kmečkega ljudstva od zadnjega občnega zbora, ki je bil dne 8. decembra 1948, v ničemer ni zboljšal, da se je nasprotno le poslabšal in da se gotovi krogi slej ko prej trudijo, da bi slovenskega kmeta povsod izpodrinili in ga gospodarsko uničili. Ko je na kratko analiziral položaj, je dejal, da je danes povsem jasno, da bo nam v dobro in korist le to kar si bomo sami ustvarili. Veliko zmoremo, je dejal, če se stvari resno in z vnemo oprimemo, kajti ljudstvo je v svoji volji in svojem delu sila, ki je nihče ne more ugonobiti. Pokrajinski odbor kot vrhovno vodstvo organizacije je moral v zadnjih mesecih rešiti važna in odločilna vprašanja in hkrati določiti pot naše organizacije, ki bo v prid in trajno korist našemu kmetu in ki bo v resnici osnova za ohranitev slovenskega naroda na Koroškem. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki je takoj zavzelo svoje mesto, je tajnik Kmečke zveze tov. Blaž Singer podal poročilo o delu Pokrajinskega odbora KZ v minulem letu. V diskuziji po tajnikovem poročilu je zastopnik Zveze slovenskih zadrug tov. dr. Mirt Zvvitter govoril J' pomenu'in vlogi zadružništva v borbi za naš gospodarski obstoj. Nakazal je uspehe in pomanjkljivosti na tem področju našega gospodarskega udejstvovanja in poudaril, da mora naše blagovno zadružništvo, ki je šela v razvojni stopnji, posredovali našemu kmetu predvsem gnojila, semenje, krmila in stroje. Napačno bi bilo, če hi naše blagovne zadruge postale navadne trgovine, ki bi se bavile s prodajanjem vseh mogočih stvari. Pozval je naše kmete in gospodarje, da podprejo zadruge, da se jih poslužujejo in tako pomagajo, da se bodo uspešno razvijale. Dobro razvito zadružništvo, blagovno in kreditno, pa bo močna opora v naši borbi, bo garant našega gospodarskega razvoja in napredka. Nato so delegati razrešili stari odbor svojih dolžnosti in izvolili novega, ki pa se od starega v bistvu ne razlikuje. Ko so določili članarino za 1950. leto, so soglasno sklenili, da preimenujejo svojo organizacijo v „Slovensko kmečko zvezo “ in to spremenijo tudi v pravilih. Sledili so gospodarsko-strokovni referati, s katerimi se bomo podrob- neje bavili na gospodarski strani našega lista. V svojem poročilu o delu Pokrajinskega odbora Kmečke zveze za Slovensko Koroško v minulem letu je tajnik tov. Blaž Singer med drugim dejal: Po sklepu zadnjega občnega zbora se je dne 11. januarja 1949 tričlanska delegacija KZ zglasila pri kmetijskemu ministrstvu na Dunaju in protestirala zaradi zavlačevanja vloge KZ glede njenega zastopstva pri deželni kmetijski zbornici. Hkrati je delegacija predložila kmetijskemu ministru zahteve KZ po svobodni paši na veleposestniških planinah in gozdnih pašnikih, po znižanju oddaje živine na Slovenskem Koroškem v letu 1949 za 50 odstotkov in dodelitvi posebne podpore za potrebe kmečkega gospodarstva Slovenske Koroške v znesku dveh milijonov šilingov. Toda ostalo je le pri ,,razumevanju“ našega položaja in praznih obljubah, kakor pač vedno ob takih priložnostih. Na Dunaju je naša dclegajcija lahko samo prepp^ala, da^akor v Celovcu, tudi tam, smatrajo za kmeta šele tistega, ki ima 100 ha zemlje, vsi drugi pa smo za njih nevreden drobiž, ki mora sicer plačevati davke, zahtevati pa ne sme ničesar. Ker smo po vsem prizadevanju ostali še vedno brez zastopstva v zbornici, se je dne 15. februarja 1949 ponovno zglasila posebna delegacija KZ pri prezidentu kmetijske zbornice Gruberju in z njim dosegla naslednji sporazum: do 1. marca 1949 imenujejo KZ tri kandidate za deželno kmetijsko zbornico in po enega kandidata za okrajne kmečke zbornice v Beljaku, Celovcu in Velikovcu, Gruber pa v teku enega tedna skliče sejo prezidija zbornice, da potrdi sprejem naših zastopnikov. Mi smo se točno držali dogovora in imenovali svoje kandidate. Toda Gruberjeva obljuba je bila le podla laž, kajti seja prezidija, ki je bila dne 8. aprila 1949, naših kandidatov ni potrdila in se je Gruber pozneje ob nekem telefonskem razgovoru izvil z odgovorom, da bodo itak kmalu volitve v zbornico in da naj ta čas potrpimo. ^ppjpala, ^la^Ki Ustanovili so tri novo nemške kmetijske šole - za slovenske pa ni denarja Z zadnjega občnega zbora smo poslali koroški deželni vladi posebno pismeno zahtevo, naj do jeseni 1949 odpre na Goldbrunnhofu slovensko kmetijsko šolo- Dne 15. februarja 1949 se je v tej zadevi zglasila pri deželni vladi tudi posebna delegacija KZ, kjer so ji povedali, da bo o vprašanju slovenske kmetijske šole razpravljala posebna seja deželne vlade. Dne 26. junija 1949 pa nam je deželni glavar pismeno sporočil, da je deželna vlada na svoji seji sklenila, da bo ustanovila dvojezično kmetijsko šolo, čini bodo za to dane možnosti. V minulem letu pa so odprli tri nove nemške kmetijske šole, za slovensko kmetijsko šolo pa doslej še ni bilo denarja. Nato je tov. Singer govoril o organizacijskih vprašanjih, o različnih gospodarskih posvetovanjih in tečajih in pri tem poudaril njihovo veliko važnost. Znanje je sila, je dejal, in prav znanje je danes nam vsem brez izjeme najbolj potrebno, ker samo z znanjem bomo lahko uspešno gospodarili in napredovali. Ko je nato govoril o težkočah, na katere je KZ naletela v svojem delu in ko je dejal, da so še primeri, da kmetje včasih ne razumejo plodo-nosnega in koristnega dela KZ, je poudaril, da je temu vzrok dejstvo, da je bil slovenski kmet na Koroškem v svojem gospodarskem delu in napredovanju več kot četrt stoletja prepuščen samemu sebi in da ni bilo organizacije, ki bi na tem področju narodnega dela vzela iniciativo v svoje roke. Na drugi strani pa je germanizator na tem področju vsestransko delal, seveda le v svojo korist, šele po 1945. letu smo se oprijeli dela na tem neobdelanem polju, seveda brez vsakih posebnih izkušenj in večjega poznavanja posameznih problemov. Danes lahko rečemo, da smo v celoti spoznali razmere našega ozemlja in da smo si pridobili bogate izkušnje. Z našo zadružno organizacijo v nova obzorja Tov. Singer je nato v nasprotju s trditvijo deželnega glavarja, da ,,o zatiranju koroških kmetov, katerih materni jezik je slovenščina, v nobenem primeru ne more biti govora", na podlagi dejstev dokazal, da slovenskega kmeta zatirajo in zapostavljajo, kjer koli ga morejo, kar je prišlo najbolj očitno do izraza pri krivičnemu odmerjanju oddaje živine. Ob primerih, ki jih vsi poznamo, bi bilo danes potrebno, je dejal tov. Singer, da bi vsi kmetje ponovili besede, ki jih je ,,Kmečka zveza11 spregovorila leta 1474 za časa kmečkih puntov: če nam bodo oblasti nalagale samo visoke davke, nas pa pred gospodarskim propadom ne bodo zaščitile in nam v na- ših potrebah ne bodo pomagale, potem smo prisiljeni seči po samopomoči. Če hočemo zdaj, ko smo prešli v prosto gospodarstvo, ko je svetovna kmetijska nadprodukcija vedno večja, ko je vedno večja draginja in ko so nas v Parizu nesramno prodali, ohraniti slovenskega kmeta in odvrniti nevarnost njegovega gospodarskega uničenja, moramo vedeti, da bomo to dosegli le s pomočjo in medsebojno pomočjo kmetov na vasi, z enotnostjo in vzajemnostjo. Pri tem pa nikakor ne smejo odločati in igrati nobene vloge strankarski interesi. Skupno moramo nastopati proti zatiranju, zaostalosti in gospodarskemu in narodnemu propadanju. (Dalje na drugi strani) Z imenom spreminjajo barvo Ni odveč, če se na tem mestu zopet enkrat ozremo na razdiralno delo one peščice ljudi, ki sami sebe danes imenujejo Krščanska ljudska stranka, jutri Narodni svet, drugič zopet čisto na kratko in zagonetno samo ,,prijatelji" (kakor pač zavisi od potreb in danih okoliščin), in ki v svoji bolni domišljavosti, brezpri-mernem samoljubju in nenavadno redkem klečeplazenju delajo vse, kako bi naš narod dokončno predali na milost in nemilost šovinističnemu sovražniku, za nagrado pa iz njegovih rok prejeli zveneč naslov ,,voditelji koroških Slovencev". Te vrste bi bile odveč samo v primeru, če bi bile namenjene njim samim. Toda, to ni slučaj. Kajti, ni mila, ki bi moglo zamorca oprati. Ali, med nami so še ljudje, brez dvoma poštenjaki in rodoljubi, ki se še niso dokopali do spoznanja, da ni vse zlato kar se sveti. Niso *§e uvideli, da oni, ki dan za dnem govoričijo o ljubezni in slogi, širijo pa sovraštvo in žolč, ki pridigujejo o ,,ogrožanju vere", sami pa vero, cerkev in spovednico izrabljajo v politične svrhe, ki svetohlinijo o neizmerni skrbi za narod in domovino, v resnici pa narod in domovino ponujajo za trideset srebrnikov, ki apelirajo na značaj in poštenost, na ono osnovno kar njim manjka — niso in nikdar ne morejo biti borci za dobro slovenskega naroda na Koroškem. Ne delamo si utvar, vemo, da so med našim narodom še takšni, ki vsega tega še niso spregledali in doumeli. Temu se ne čudimo. Kajti, naravnost čudovito je spreminjanje barv, kameleonstvo, s katerim se ,,prijatelji" ali Narodni svet ali Krščanska ljudska stranka prilaguje danim pogojem, neizmerno farizejstvo s katerim in za katerim skriva svoje izdajalsko početje. Vzemimo samo primer občinskih volitev. Približno mesec dni je tega, odkar so se volivci, koroški Slovenci pričeli obračati bodisi na DFDL bodisi na takozvano KLS z vprašanji kako in kaj je z občinskimi volitvami. Izhajajoč iz izkušenj, ki si jih je pridobila o priliki lanskoletnih deželno- in državnozborskih volitev (ko je Narodni svet odbil ponujeno roko DFDL, pod imenom KLS in v pričakovanju drobtinic z gospodarjeve mize pa z vsemi silami podprl OeVP), je DFDL svetovala vsem svojim zaupnikom in odbornikom, naj se tako zaželjena in prav tako potrebna enotnost koroških Slovencev kakor delovnega ljudstva sploh, prične ustvarjati v občini, na vasi. Na temelju lokalnih problemov, gospodarskih, socialnih in drugih, naj se ljudstvo združuje v okviru svoje občine, naj ustvarja enotnost brez razlike stanu ali nacionalne pripadnosti. Edino merilo naj bo poštenost in značaj. V istem času, ko je vodstvo DFDL dajalo te nasvete in tem potom pristopilo k ustvarjanju enotnosti, pa je KLS samozavestno in s precejšnjim poudarkom objavila v svojem glasilu: ,,gremo povsod samostojno na volitve". (Naš tednik št. 15. str. 2). Samostojnost Krščanske ljudske stranke pa nam je koroškim Slovencem, vsem od prvega do zadnjega, še vedno v kosteh. Ta ,,samostojnost" nas je pred nekaj meseci precej stala, najmanj vsaj enega po- V slanca. Posledice te ,,samostojnosti1* se ge danes poznajo. Ne samo v tem, da je OeVP z mešetarjenjem KLS dobila na Koroškem še -štiri tisoč slovenskih (!) glasov, ali v tem, da ob občinskih volitvah ne bomo skoraj v nobeni občini imeli v voliv-ni komisiji slovenskega človeka ampak da bodo povsod sedeli zagrizeni OeVP-jevci, temveč v glavnem v tem, da je sovražniku uspelo razbiti in razdeliti naš narod, vnesti razdor na vas, v družino in tem potom še olajšati pogoje za nasilno raznarodovanje našega naroda. Zaradi tega je povsem razumljivo, če je večina občin, če so celo zaupniki KLS zamižali pred navodili strankinega vodstva in pristopili k delu v smislu nasvetov DFDL, nasvetov, ki so edino pravilni. Toda, glejte, KLS je takoj in pravilno ocenila reakcijo ljudstva in se mačje spretno izognila morebitnim posledicam. Kakor da se ni nič zgodilo, kakor da ni izšlo nobeno objasnilo, iso na Viktringerringu preko noči ,,pozabili“ na ,,samostojnost“ in Naš tednik (št. 1., leto II. str. 2) je takoj vedel napisati: “. . . posvetite vso skrb ... da pridejo v občinske odbore ljudje, ki bodo skrbeli, da se nasprotja v občinah blažijo in ne večajo, da se zopet vpostavi razmerje pravih sosedov, ki so po vseh življenjskih prilikah drug na drugega navezani Čudovita in nenavadno hitra sprememba. Želja ljudstva je — vsaj za trenutek — le močnejša kakor pa težnje dveh ali treh iz vodstva KLS, ki so se z dušo in telesom prodali OeVP-ju. Vendarle, nenadne spremembe se ne sme preveč resno jemati. Je le bolj navidezna, za pomiritev duhov. Saj je še vsem znano, da je bilo pod pritiskom pretežne večine zaupnikov na zaupniškem sestanku KLS pred deželnozborskimi volitvami sklenjeno, da se bo vodstvo KLS potrudilo, da na volitvah nastopi skupno z DFDL. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Mimo in proti volji večine zaupnikov so oni, ki v KLS vedrijo in oblačijo, vpregli na volitvah velik del slovenskih volivcev v voz OeVP-ja in uspeli razbiti ono enotnost in slogo, ki je koroške Slovence vezala vse od konca vojne. Da la poziv na enotnost in ,,blažitev nasprotij11 in izraz notranjega prepričanja in zato prav nič resen, nam konec koncev priča že uvodnik v isti številki Našega tednika. Tu se sladkobesedi o značaju, poštenosti, narodni zavesti — hkrati in v isti sapi pa g. urednik vse koroške Slovence, ki so se borili za pravično in demokratično rešitev koroškega vprašanja, s pravim, pristnim OeVP-jevskim žargonom zmerja s ,,Titovo usmerjenimi Slovenci11 in pravi, da ,,narodnega ponosa ne smejo istovetiti s protidr-žavnim mišljenjem ali celo z izdaj-stvom“. Da, jirav tako. Ne slišimo prvič- Točen in dobeseden prevod iz neštetih člankov ,,Volkszeitung“, kjer so bili vsaka druga beseda v,Hochverrat“ in ,,Staatsfeindlich“. • Kako je to mogoče vskladiti. Na eni strani bratstvo, sloga, ljubezen, narodna zavest, značaj, poštenost — na drugi strani istega lista pa ,,izdajstvo11 in ,,protidržavno mišljenje11. Vskladiti, razumljivo, ni mogoče. Mogoče pa je razumeti. KLS odnosno Narodni svet odnosno se sedaj morda že drugače ime-nujp je, kakor je splošno znano, podružnica OeVP-ja, Zato in da pri OeVP-centrali ne bo zamere so v isti številki, v kateri je zapoznel in ta-.korekoč izsiljen poziv na skupnost na občinskih volitvah, takoj ponatisnili vse te izraze iz. ,,Volkszeitung“, da bi delodajalec hkrati zgubil vse pomisleke, da poslovodje podružnice morda res niso zašli z linije razbijanja enotnosti na linijo združevanja. In kakor naj ti izrazi z ene strani dokažejo, da je vodstvo KLS zvesto zastavi OeVP-ja, tako naj z druge strani v zvezi z občinskimi volitvami vtihotapijo v zavesi n 'ga ljudstva misel: samo ne skn no s protidržavnimi elementi z izd ; slovensko zadružno organizacijo — Zvezo slovenskih zadrug — ki nam pomaga utirati pot v nova obzorja, Preko ZSZ že danes lahko vnovčujemo vse nage pridelke in nabavimo vse, kar v našem gospodarstvu potrebujemo, ne da bi naš nasprotnik in prekupčevalec imel svoje prste vmes, kakor jih ima povsod v nemških zadrugah. Nagi bratje v svobodi pa nam kažejo pot do popolnega zadružništva, ko uresničujejo načela: Skupno delo — skupni blagor! Da pa se bo naše delo na vseh po* družnicah našega gospodarskega življe* nja uspešno razvijalo in procvitalo, leži največ na nas samih. Zavedajmo se ob vsaki priložnosti, zlasti, ko prodajamo svoje pridelke, je, ko vlagamo svoj de* nar, svoje prihranke: prva pot naj bo in mora biti k našim zadrugam, ker konec koncev smo zadruge mi sami! Posvetimo vso pozornost prej nače* tim vprašanjem in dejstvu, da bodo v dveh mesecih občinske volitve in še le* tos volitve v kmetijsko zbornico. Pri teh volitvah moramo priti do svojega zastop* stva, da bo naše delo uspešnejše, da bo* mo imeli možnost, da na odločnih mestih zastopamo koristi našega ljudstva, naše* ga kmeta. LJUDSTVO ŽELI PROSVETE Takoj v novem letu se je zaporedoma dvignil zastor dveh nagih odrov pred stotinami prosvete žejnih nagih ljudi. Na praznik, 6. januarja v Pliberku in v nedeljo navrli, 8. januarja, v Šmihelu pri Pliberku. Gotovo preko tisoč ljudi, mladih in starih, mamic in gospodarjev, je vsrkavalo vase lepoto slovenske besede ter se vedrilo in krepčalo oh umetnosti nagih odrskih amaterjev. Besedo amater je potrebno nekoliko razložiti in sicer pomeni amater toliko kot ljubitelja nekega udejstvovanja, ki ni poklicno, torej človeka, ki najde čas in veselje, da se poleg svojega poklica tudi ge kako drugače izživlja. Taki amaterji so nagi igralci in igralke, ki z ljubeznijo in iz predanosti do stvari, lepe igre, žrtvujejo mnogo truda, dolga pota, prečute noči, preden prizor za prizorom, dejanje iza dejanjem dozori do tistega drhtečega pričako* van e ga trenutka, ko se na deskah Pred igralcem dvigne zavesa in občuti oni neizrazno prijetni občutek umetnika. To izpolnjenje, ta občutek poplača igralcu ves prestani trud •n komaj se igralska skupina po predstavi zbere k zasluženemu družabnemu večeru, se pogovor že spet suče o tem, kje bi z igro gostovali in kaj bi spet na novo igrali. O igrah in poteku prireditev bomo verjetno brali na drugem mestu, tukaj samo nekaj misli iz srede navdušene množice. Lahko trdimo, če ne hi bilo že od nekdaj nagih prosvetnih organizacij, ki so posredovale narodu kulturo iz lastnih skromnih sredstev, iz idealizma in požrtvovalnosti, v zavesti, da je narodna kultura hrbtenica narodovega obstoja, bi bila slovenska beseda bržkone že utihnila in hi na Korogkem ne bilo nobenega zavednega Slovenca več. Zaradi tega srd narodno-šovinističnih nasprotnikov tudi proti prosvetnim društvom in jim v pretekli vojni, kakor je bilo pričakovati, niso prizanesli ter so uničevali slovenske knjige, odrske rekvizite, arhive in zapirali in preganjali prosvetage. Toda iz nepopisnih naporov in žrtev borcev za življenje svojega ljudstva, iz prelite krvi, iz trpljenja preganjanih in mučenih, je zrastlo in raste novo življenje in ge z večjo ljubeznijo se je narod vrgel po končani vojni na kultorno-prosvetno delo. Spet se odpirajo hrami ljudske prosvete, spet se dviga zastor pred zbranim narodom. Na mnogih nagih odrih se mladi in tudi starejši nagi ljudje kulturno prosvetno izživljajo. Velika odlika nagega ljudstva je, da ni naroda, kjer bi bilo odrsko igranje tako razvito in zaželjeno kot pri nas. Priznati pa si moramo, da se ge ne zavedamo popolnoma vedno in povsod visoke naloge, ki pripada odru v današnjem času. §e so tu-intam na dnevnem redu igre brez posebne vsebinske vrednosti in misli, ki služijo enostavno samo zabavi. Prostori iger ne smejo biti veselični prostori, ampak hrami lepe umetnosti, gola gojitve slovenske besede, narodne zavesti, socialnega čuta, vzgoje človeka sploh. Tako se posreduje kultura širokim množicam, kulturne dobrine postajajo last vsega naroda. Igre morajo bili tesno spojene z narodnim življenjem, morajo ljudstvo dvigati in ga voditi vedno kvišku in Lege — §t. Jakob. Zadnji petek je za vedno zatisnil oči nag sosed, prijatelj in tovarig Miha Itavter, ki se je skozi eno leto boril s smrtjo. Ni se hotel udati, toda 67 let življenjske borbe mu je zlomilo tisto odpornost, ki hi bila potrebna za to zadnjo in najhujgo borbo, borbo življenjske volje proti smrti. V nedeljo smo ga spremili k zadnjemu počitku pri farni cerkvi, kjer se bo odpočil od trudapolnega dela, ki mu je izpolnjevalo življenje. Poznal sem Miho od svoje rane mladosti, bil mi je najboljši prijatelj, zato sem tudi mnogo časa preživel ob njegovi strani. Nekaj pa se mi je posebno dopa-dlo na njemu: ljubil je svoj slovenski narod in mu ostal zvest do zadnjega trenutka. Poleg svoje ljubezni do naroda pa je tudi vedno veroval, da ho ta slovenski narod prej ko slej zaživel svobodno, z njim pa tudi mi naprej, korakati z napredkom, imeti morajo preroditveno vsebino, kajti vsaka doba ima svojo kulturo. Igra naj bo tesno spojena z narodno dugo, z njegovo zgodovino, junaško borbo, družabnim življenjem. Pomagati si moramo sami, s svojimi skromnimi sredstvi, toda nikakor ne moremo govorili o absolutno samobitni kulturi koroških Slovencev, kot to trdijo nekateri. Nikakor ne more hiti nage kulturno življenje odmaknjeno od kulturnega razvoja celokupnega slovenskega naroda, ker hi to pomenilo kulturno mrtvilo in kulturno mrtvilo je smrt naroda. V Pliberku in Šmihelu smo videli, kjer so bili nastopi po daljšem presledku, da nage ljudstvo hoče slovenske kulture in prosvete in vsi moramo delati, da bomo v čini večji meri posredovali svojemu ljudstvu ljudsko prosveto. Na prireditve so prigli tudi taki, ki so že deloma, ne vedno po lastni krivdi, odtujeni slovenskemu narodnemu občestvu in so se čutili domače, ko so občutili toploto vedno lepe slovenske besede, ki ima nekje tudi v javnem življenju neokrnjeno veljavo, v vseli uradih, v šolah od osnovne do univerze, v gledališču, v radiju, v znanstvu — samo ne pri nas na Koroškem. korogki Slovenci, že ob plebiscitu leta 1920 je moral spoznati krivice, ki se delajo malemu narodu, toda kljub temu je ostal trden. Zato je tudi z vso radostjo pozdravil Jugoslovansko armado, ki je leta 1945 zasedla nage kraje. Zdaj bomo pa svobodni tudi mi!, mi je dejal takrat. Ni mogel verjeti, da zapušča Titova vojska Slovensko Koroško in se je z vso vnemo vključil v nage osvobodilno gibanje. Nobenega sestanka, zborovanja in shoda, nobene prireditve ni bilo, ki bi se je ne udeležil. Poleg tega pa je z velikim zanimanjem čital slovenske časopise, kolikor jih je le dobil. Nadvse ga je zanimala nova Jugoslavija, naga matična država, zato se je lansko leto udeležil tudi izleta na Planico, čeprav je že bolehal. Ni mogoče opisati njegovega navdušenja, ko se je vrnil. Njegova življenjska not se je bli- žala koncu, kljub temu pa je go vedno veroval v zmago resnice in pravice. Odločno je obsojal pariško kupčijo, prav tako pa tudi izdajalsko početje 1\LS. Do zadnjega je poudarjal, da je boljga bodočnost koroških Slovencev edino le v najtesnejši povezavi z matičnim narodom. Ni dočakal trenutka, za katerega je živel, prej je zapustil krivični svet. Ko sem se letos na daM Novega leta poslavljal od njega, sva oba že slutila, do se vidiva zadnjič; z rosnimi očmi sva si stisnila roke. Za vedno sem se poslovil od najboljšega prijatelja, ki mi bo ostal v trajnem spominu. Naj počiva mirno v zemlji, ki mu je bila vse in katero je neizmerno ljubil do svoje smrti. R. Št. Vid v Podjuni. Od sekretariata Kmečke zveze za Slovensko Koroško smo zvedeli, da daje deželna kmetijska zbornica k nabavi motornih sadnih škropilnic 40 odstotkov subvencije, če se združi več kmetov in ustanovi sadno-gkropilno skupnost (Obstbauspritzengemeinsehaft) in naroči motorno sadno škropilnico. Na pobudo nagega odbora Kmečke zveze je bil na Štefanovo po maši v gostilni Biltičnik v št Vidu ustanovni sestanek sadno-gkropilne skupnosti. Pokazalo se je, da nagi sadjarji razumejo važnost škropljenja, kajti udeležba na sestanku je bila izredno velika. Ob koncu so vsi navzoči pristopili k sadno-škropilni skupnosti. Le iz št. Primoža ni hotel nihče pristopiti. Pa nič zato, kajti škropilnica, ki smo jo kupili, ho morala delali itak vsak dan, ki ho za škropljenje prikladen, če bomo hoteli uspešno poškropiti vse sadovnjake članov nage skupnosti. Po nagem sestanku pa je imel ge šolski odbor za golo v št- Primožu svojo sejo. Načelnik šolskega sveta je poročal, da nekateri hočejo, da l)i bil pouk v goli samo nemški in je nato pozval starše, da povejo k temu svoje mnenje. Navzoči očetje so se vsi izrekli, da mora biti pouk v prvem razredu sjovenskij. Nato je Adolf Lindner, ki je verjetno bit eden listih, ki zahtevajo samo nemški pouk v goli, začel navzoče izzivati, da živimo v Avstriji in da mora biti pouk v goli zato nemški. Tudi verouk v goli in bogoslužje v cerkvi mora biti nemško. Vidimo, da poganja Maier-Kai-bitschev in nacistični duh nove cvetke, vidimo pa tudi, kako potrebna je narodna enotnost, da se branimo novega šolskega nasilja nad nami in nagim naraščajem. ■SE-rtv':.«.-r .«■;: nja**’*’**' ■ ■■•zmmmnt.om ,,Brez vas? . . ,,Brez nas ne! — Mi imamo orga-hizacijo.“ ,,Potem je dobro. Vozili bomo, da gre stvar naprej. Kaj bo potem, bomo videli.“ Nato so se z obralovodjem Kunejem dogovorili za plačilo; pri tem je Pasterk na vse pretege pomagal Jazbini, da je izbila ge neviden zaslužek. Nič kaj veseli niso bili Jazbinci, ko so iz Mugenika odhajali na občino. Prejšnja leta hi jih bila pogodba s tako lepim zaslužkom navdušila da bi jo zalili z likofom, letos pa jim Je kot mora legla na prsi in po ušesih jim je zvonilo neko tiho očitanje. Na občini je gospodaril novi slovenski gerent Požeg. Široko in prijazno jih je sprejel. >,Kako je, stare korenine!“ >,Snega polna Jazbina!“ ,,Torej saninec božji?" ,,l)a, ko živa riža!“ Povedali so mu, po kaj so prišli. ,,Prigli smo, da postavimo nago staro zahtevo pred Jugoslavijo. Stara Avstrija, ki se je zdaj zrušila, nam je vzela nago Požganieo. Jugoslavija naj nam je vrne!“ Gerent Požeg je vse tri posadil okrog velike mize. ,,Prav imate, ako prihajate s to zahtevo pred novo državo. Vem — to je vaša stara bolečina, vaša stara rana! Toda zdaj se bo tudi ta krivica popravila. Starim hudičem je za zmeraj odzvonilo. Zakaj bi imel grof vse te planine? Treba je izvesti agrarno reformo!“ Jazbinci so ga pazljivo poslušali, nato so se spogledali, potem pa vsi trije zaporedoma izvlekli pipe in jih nažgali. ,,Prigli smo, da nam svetuješ, kaj naj storimo,“ muje rekel Smerdoh čez čas. Požeg se je počohal za ušesi, vstal in napravil nekaj korakov po sohi. ,,Kaj vam naj svetujem? To je težko! — Moje mišljenje je, da se še malo počaka, dokler se stvari za silo ne urede. Sami vidite, da imamo ge težave. Namesto, da bi se mogli takoj lotili reševanja notranjih stvari, se moramo braniti pred Avstrijo. Voditi bomo menda morali vojno na meji. Vidite — to je tisti hudič." „Da, to je res hudič!" je pritrdila Jazbina. Toda Nicnar je čez nekaj časa dodal: ,,To je že res! Toda, ali ne mislite, da bi bilo potrebno storiti nekaj, s čimer bi dokazali, da vztrajamo na svoji stari pravici? Na primer: vsak Jazbinčan, mi trije lastniki, potem pa oni najemniki, ki so potomci starih Jazbin — da bi mi, da bi vsaka biga posekala nekaj lesa .. .“ Trije široki obrazi so se polni pričakovanja uprli v gerenla. ,,Ne bi rekel, da je to potrebno, tudi ne vem, če je pametno! čemu? Vage stare pravice so tako in tako zapisane. Sekati les? Grofa ni, Du-daga smo vtaknili v luknjo. In les se danes sploh ne more spraviti v denar, čakajte, to je najpametneje. Ko pride čas, se bo stvar sama od sebe regila. In kadar bo to, bo občina na vaši strani. Kaj pa je s Stanečo žago? ..." Gerent Požeg se je z rokami v žepih ustavil pred Jazbinci in jih nenadoma pogledal s čisto drugimi očmi. Požeg je bil srednji posestnik in je že pred vojno začel pomalem z lesno trgovino, pa ni mogel nikamor — lesni magnati so imeli vse v rokah. Novincu niso kmalu dali kvišku, kot Slovencu pa ge sploh ne. Požganica ima na tisoče kubičnih metrov prvovrstnega lesa; sploh je neizčrpljiv gozdni zaklad, če bi se to res (lalo urediti? ... Z agrarno reformo? . . . Vražji Jazbinci! Požegu se je skoraj zavrtelo v glavi in komaj se je vzdržal, ko se je spet obrnil k delegaciji: ,,Torej kaj mislite?" je hlastno vpragal. „Naraglavgki Anzuh in Močivski Petruh, ki sla pri Malgajevcih, pravita: kar poderite nekaj lesa, če bi pa kdo začel s spotiko, smo pa mi tukaj," je dejal Nicnar. ,,S tem ge ni nič doseženo; to se mora drugače urediti. Kaj ko bi gli v Pliberk? V Pliberku so zdaj na sodniji nagi ljudje!" Jazbinska delegacija se je spogledala, kot bi tehtala, potem je smerdoh počasi rekel: ,,Misliš, da bi začeli s pravdo . . ?“ ■ STRAN NAŠIH ŽENAB Spet stopamo v novo leto! Vsaka žena se je ob koncu leta ozrla nazaj na svoje delo v minulem letu in se vprašala: Koliko sem doprinesla, kaj sem naredila v dobrobit našega naroda? Ali sem do-prinašala vse, kolikor je bilo v mojih močeh? Toliko dogodkov, toliko težkih frazočaranj je šlo preko in mimo nas, da si se čl°vek hote ali nehote moral vprašati: Kaj jaz? Sleherna žena je čutila na svoji lastni kož* vse politične dogodke, ki so se dogajali v minulem letu, ki so potegnili za seboj tudi našo ženo. Prvič je šla mimo nas nesramna pariška kupčija, katera bo neizbrisno zapisana v naši zgodovini. V tistih dneh ni bilo slovenske žene, ki ne bi bila poučena o tem in vsako izmed nas je najgloblje zadelo tako ravnanje velesil, ki nikakor niso upoštevale želj naroda, ki že tako dolgo hrepeni po svobodi in prostem življenju. Nasprotno, obsojeni smo bili, da še nadalje ostanemo izpostavljeni največjemu pritisku germanizacije. Kmalu po tej kupčiji smo doživeli hud udarec doma na Koroškem, ko so se gospodje okoli KLS-a poslužili najbolj podlih in nesramnih političnih akcij — predvsem pri volitvah, ko so z lepimi besedami o veri in nevarnosti, ki ji baje preti, preslepili marsikatero našo zavedno a verno ženo in mater, da je šla volit Krščansko ljudsko stranko in s tem Volkspartajo. Skušali so nas razdvojiti in razbiti enotnost koroških Slovencev z bajko, da je vera v nevarnosti. Ker se baši sovražniki dobro zavedajo, da bodo uspeli samo takrat, čQ bomo koroški Slovenci razdvojeni, so se poslužili svojih vernih hlapcev. Tu- Snežne vložke Vzemi pol litra mleka, štiri rumenjake in dve žlici sladkorja, to dobro žvrkljaj in mešaj ves čas na štedilniku, da zavre in se zgosti. Nato odstavi in še mešaj nekaj časa, da se shladi. Stepaj štiri beljake v trd sneg, prideni preden mešaš (stepaš) eno žlico vode in nato z žlico vkuhaj kot vložke v pol litru mleka. Kuhane vložke deni v skledo in polij s prej kuhano kremo. (Je tečna in dobra jed. Mrzla ali topla.) di od strani cerkve so skušali razdirati naše vrste in jih skušajo, ko nam prepovedujejo čitati ,,Slovenski vestnik11 itd. Toda s tem so pokazali samo svoje sovražno razpoloženje do našega slovenskega ljudstva. žene in matere, tudi takšno ravnanje in napadanje s strani cerkvenih predstavnikov nas ne bo omajalo v naši borbi, ker vemo, da je naša borba pravična, žene še nis- V ženskem kotičku vam bom v obdobjih prinašala nasvete glede nege, prehrane in vzgoje otrok. S pravilno nego in prehrano se prepreči umrljivost otrok, ki je statistično dognano največja v prvem letu otrokovega i življenja. Umrljivost otrok je pa iz narodnega vidika zelo važna. Le iz zdravega na-raščaja bodo postali krepki in odporni ljudje. Vsak narod pa gradi svoje temelje na bodočnosti mladine ! Tudi slovenske matere na Koroškem naj bi mislile na to, kako preprečili umrljivost otrok in ohraniti zdrav zarod! Vojna in povojni čas še vedno vpliva na naraščaj v zdravstvenem pogledu. Mnogo mater je bilo med vojno v raznih taboriščih, te matere so mnogo izgubile na zdravstveni odpornosti telesa in radi tega so tudi otroci slabejši in življenjsko manj odporni. Zato pa je tem bolj potrebno posvečati več pažnje prebrani in negi otrok. Z nasveti pričela pri nosečih materah. Tu bom. dala nasvete samo ■ za zdrave noseče matere, ker vsak bolezenski pojav in razne nepravilnosti v nosečnosti spadajo v roke zdravnika — specialista. Sploh bi priporočala vsaki bodoči materi, da se v časti druge polovice nosečnosti posvetuje z zdravnikom radi pravilne otrokove lege. Marsikatera mati posebno z dežele ne gre pred porodom na pregled k zdravniku, niti se ne posvetuje z babipo in radi tega večkrat nastopijo težke komplikacije pri porodu ali pa celo smrt. Zdravnik bo pa pri pregledu pred mo pozabile ogromnih žrtev za uničenje fašizma, nismo še pozabile vseh muk in trpljenja naših mater in skrbi za svojimi otroci, ki so bili izpostavljeni najhujšemu nasilju v času nacizma. Vsa ta dejstva nas morajo spremljati tudi v novem letu v naši borbi in našem delu vsepovsod. Kakor smo žene stale v borbi proti nacizmu in doprinašale naj večje žrtve in napore, tako tudi danes ne bomo odnehale in bomo še z večjo vnemo gradile na temeljih in pridobitvah narodno osvobodilne borbe. porodom materi svetoval ali naj rodi doma ali v. bolnici. Vse nepravilne lege spadajo v bolnico. Tudi vsaka nepravilnost med nosečnostjo spada v roke zdravnika. Krvavitve, bolečine v trebuhu, glavoboli se ne smejo prezreti in so znamenja za nepravilno nosečnost, to pa lahko povzroči prezgodnji porod in taki otroci v domači negi le redko ostanejo pri življenju. V splošnem je nosečnost naraven pojav žene. Noseča žena naj ne bi bistveno spremenila načina življenja od nenoseče. Delo noseči ne škoduje, gibanje je celo priporočljivo radi krepitve mišičevja, kar olajša porod. V zadnjih mesecih nosečnosti naj se izogiblje težjega fi= žičnega dela, kot n. pr. nošenja težjih tovorov, težjih del na polju, kolesarjenja in daljših poti. Noseča žena naj malo več počiva in redno ob času hodi spat. Poleg vsakdanjega dela naj hodi redno na zrak in spi v dobro prezračeni sobi, noseča žena ne sme pozabiti, da rabi svežega zraka, predvsem kisika, za dvoje bitij. Koža noseče žene potrebuje več umivanja, ker izloča več raznih za telo nerabnih snovi. V prvi polovici nosečnosti je priporočljivo redno enkrat do dvakrat tedensko kadno kopanje. V drugi polovici nosečnosti, posebno v zadnjih dveh mesecih je bolj priporočljiva prha, če pa te ni na razpolago pa samo umivanje. Kadne kopeli v'zadnjih mesecih niso priporočljive radi tega, ker bakterije, ki so v vodi, lahko vdere j o skozi nožnico in tam naplavijo kužne kali, kar povzroča v otroški postelji vročico. Irigatorja in drugih razkuževalnih sredstev ne uporabljajmo radi vnetja in občutljivosti nožnične sluznice, razen takrat, če to odredi zdravnik. Obleka. Najprimernejša oblačila za noseče so taka, ki se lahko čistijo. Obleka naj bo ohlapna in tako napravljena, da se po potrebi razširja. Krila niso prikladna, ker stiskajo trebuh. Modrčki in stezniki niso prikladni za noseče. Dobijo se posebni pasovi za noseče, ki jih predpiše zdravnik v posebnih primerih radi ohlapnih trebušnih mišic. Nogavice naj ne bodo pritrjene z gumijastimi podvezami. Te ovirajo obtok krvi in povzročajo krčne žile (Krampf-adern). žena z močno razširjenimi krčnimi žilami naj bo pod zdravniškim nadzorstvom in naj se ravna po njegovih nasvetih. Med porodom močne krčne žile lahko \počijo bi povzročijo težke krvavitve. Tudi na dojke je treba polagati važnost v drugi polovici nosečnosti, saj je od njih v veliki meri odvisno dobro uspevanje novorejenčka in dojenčka. Priporočljivo je, da jih žena večkrat tedensko umije v topli vodi, dobro otre s frotirko in bradavice namaže z glicerinom. Hrana. Hrana noseče naj bo mešana, bogata nd sadju in zelenjavi, izogiblje pa naj se ostro začinjenih jedi, kot so poper, paprika itd. Zelo razširjeno je mnenje, da mora mati jesti za dva. Mati naj malo več je kot pred nosečnostjo, posebna sadja in zelenjave, radi vitaminov. Ni pa potrebno, da se žena pila, ker v prevelikih merah zaužita hrana utruja organizem, to velja zlasti za maščobe in beljakovine. Noseča žč-na potrebuje glede na mesece nosečnosti približno od 200—450 kalorij več dnevno, kar bi približna odgovarjalo en četrt do tri četrt litra kravjega mleka. Posebno pažnjo naj tudi polaga rednemu odvajanju blata. C<‘ je katera močno zaprta, naj vzame odvajalna sredstva samo po navodilih zdravnika. Dobijo se tudi razni čaji, ki niso škodljivi in pomagajo. V zadnjih tednih naj se žena pripravi na porod in po možnosti opravlja samo lažja dela. Odlogi naj se, kje bo rodila, doma ali v bolnici in naj se temu primerno pripravi. Prihodnjič se bomo pa pogovorili o pripravah za novorojenčka. Nani Havptmanova NASVETI ZA MATERE ,,S tem še ni rečeno, da začnete s pravdo. Poglejte, kaj je tam o Po-žganica zapisano. Slovenska sodnija vam bo šla na roko. Potem se bo videlo, kaj se da storiti! Če hočete, vam lahko dam priporočilo . . .?“ Z občinskim priporočilom v žepu se je delegacija že drugi dan odpravila v Pliberk na sodnijo. Ko so zgodaj v jutru, po štiriurni hoji čez zasnežene prelaze in kotače dospeli Jazbinci v zaspano mesto, so videli, da se je tudi zunanje lice Pliberka spremenilo. Starih nemških napisov ni-bilo več, namesto njih so bili na nekaterih hišah novi napisi, na drugih pa jih sploh ni bilo. Na sodnijo so prišli, ko je bilo že devet proč. Vprašali so najprej za sodnika. Stari predstojnik okrajnega sodišča, neki ponemčurjeni Slovenec iz celovške okolice, je jo po prihodu slovenskih čet z nekaterimi drugimi uradniki jadrno popihal čez Dravo. Na njegovo mesto je prišel nov sodnik s štajerskega. Jazbinci so bili prva večja depu-tacija iz mežiške doline, zato je jo sodnik prijazno sprejel. ,,No, kaj pa je vas prignalo?11 Jazbinci so mu izročili list od občine. Medtem ko ga je bral, so ga Jazbinci premerili od vrha do tal, kot bi hoteli zaključiti, kaj morejo od njega pričakovati. Potem so se zadovoljni spogledali in koj nato je začel Nicnar razlagati, kaj jih je prignalo. Končal je: ,,Bili smo na občini, a gerent je rekel: pojdite na sodnijo, tam je zdaj slovenska oblast, na katero se lahko zanesete. Po pravici vam bo svetovala, kaj naj napravite!11 Sodnik jih je z zanimanjem poslušal. ,,Požganica! — Dovolite, gospodje!11 je rekel, ,,da se prej posvetujem z uradniki, ki to stvar bolje poznajo. Veste, novinec sem,nekaj gospodov pa je še od prejšnje uprave. Pogledali bomo najprej v grun-tovne bukve. Povem vam pa, da bo nova slovenska oblast sodila po pravici!11 Sodnik je sam odvedel delegacijo h gruntovnim bukvam. Ko ji; razložil vodji zemljiške knjige, za kaj gre, je ta napravil čuden obraz in dejal: ,,Prvič čujem o tej reči, čeprav sem že dvajset let tukaj in poznam vsako črko v gruntovnih bukvah!11 ,,Vseeno poglejmo!11 je silil prijazni sodnik. Odprli so gruntovne bukve, ali niti najstarejši zapiski niso vedeli kaj povedati o pravicah Jazbine do Po-žganice. ,,Potem bo le še v arhivu kaj najti.11 Jazbinci so se vsedli in čakali. Skoraj jim je postalo malo vroče. Zamislili so se in strmeli skozi okno v široke zidove velikega Pliberškega gradu, ki se je ves siv dvigal nad mestnimi hišami, podprl z oglatimi skrivnostnimi stolpi. Prevzeli so jih čudni občutki. Ko so obleteli dolge vrste oken, so se spogledali. Potem je Stana pobaral Smer-dolia: „Kaj gledaš?11 ,,Gledam, da bi odkril okno, skozi katero je vrag odnesel tistega grofa, ki je svoje podložnike tako lupil, da je kmet, ki je šel z vprego na tlako, zvečer le še kožo svoje živine prinesel domov.11 „Pravijo, da je bil pod oknom zid okrvavljen da tega nihče ni mogel zabrisali.11 ,,To so bajže!11 je trdil Nicnar. Kljub temu so vsi trije strmeli v grajska okna. Iz tega premišljevanja jih je zmotil kanclist, ki se je vrnil iz arhiva s starimi, v porumenelo črvivo usnje povitimi bukvami. ,,To je stari urbar Mušenika! Mu-šenik je bil lastnik graščinske parcele v Požganici. Ce je kje kaj zapisano, mora biti tu notri!11 Vrgli so stari urbar na mizo in sklonilo se je nadenj šest oseb, trije Jazbinci in trije gospodje. Vodja gruntnih bukev je začel listati po knjigi, rumeni papir je neslišno hr-stal med njegovimi prsti. ,,Morda je tu?11 Jazbincem je tolklo srce. Vodja zemljiške je glasno bral, kar je-bilo tam zapisano: ,,Leta 1851. — Graščinska uprava je prijavila izključno last nad Požganico v smislu lastninskega zakona z dne tega in tega.11 In potem; „Leta 1852. — Po preteku šestih mesecev, odkar je bila prijava vknji-žena, ni bilo nobene zanikalne pro-tiprijave drugih interesentov. Zaradi tega prehaja v smislu zakona vsa Požganica v samo in izključno last graščinske uprave in odmrjejo na tem posestvu vse obstoječe služnostne in druge pravice drugih interesentov. Takse so v redu plačane!11 Ko so Jazbinci čuli to vknjižbo, so se jim obrazi razlezli v zmagoslaven smeh. ,,Vidite — da je le zapisano! Vedeli smo, da mora biti zapisano!11 Sodnik jih je pomilovalno pogledal in se je v zadregi popraskal. (Dalje) Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Frano Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Oe* lovec, Gasometezgasse 10, telefon 1624-4.; Za vsebino odgovarja: France Kosutnik. Hiška: Robnitechek u. Co., Wien Vlil., Hernalsergiirte! 26. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Kia.. genfurt 2, PostschlieBfaok 17.