ji J1* ^publikanskega ministra vlade, ki bo trajala v zl I . Pa ves teden, da se dokonča vladna preosnova in imenuje ^ Minister. Razprava bo očitno zajela mnogo širši okvir, kot je ti, ?,,avka enega izmed ministrov, saj gre za splošno vladno usme-ih. 'n *e zlasti za stališče vlade glede javnega reda, ali bolje re-19 njen odnos do fašističnega nasilja. "*vo je danes pričel pred- ,ii » iV*8^e Colombo, ki je pre-v® kratko izjavo. Predsednik i« dejal, da obvešča parla-iij 'j* mu je poslanec Reale po-v katerem daje svojo fla mesto ministra za sod-ta»• 1?°bni pismi sta poslala tudi tjiMammi in Biasini. Kas-^ vodstvo PRI sklenilo, 1 ** vodstvo PRI sklenilo, da , ® Svoje predstavnike iz vlade tu- Potrdilo privrženost levemu ter zaunanie vladi. UDOŠte- 10** . ^ H)' zaupanje vladi. Upošte-tem, da umik predstav-Kot je utemeljen, ne more tj^^jati razloga za pričetek Ulji. * sveži s to zadnjo ugoto-(fjJ. so istega mnenja tudi ostale ^levega centra. Po drugi ^^ate, ki so se vodile v i^tu o ključnih političnih t jasno potrjuje vodjo, da sedanja parlamentarna Colombo je zaključil, da ,4 ®e|’no, da v imenu vlade spo-<1 j^atnentu omenjeno sporoči-Itljjjp lahko preučil položaj med tjj^tamo debato in sprejel svo- iziavi i16 predsednik Per-razpravo, nakar so se I ^.načelniki parlamentarnih sku-so se dogovorili, da bo ju- :k k i 7 PRIMORSKI DNEVNIK k— Račana v gotovini ^ n A i. »i gmppo - Lema 80 hr Leto XXVH. Št. 51 (7839) TRST, torek, 2. marca 1971 PQ SPOROČILU^ COLOMBA g OSTAVKI republikanskega ministra realeja V poslanski zbornici se je pričela razprava o zaupnici vladi levega centra ^ Četrtek glasovanje o zaupnici - Danes seja CK KPI o naraščanju fašističnega nasilja in htevi po ostavki Restiva - V sredo v Rimu enotna protifašistična demonstracija L — V poslanski zbornici se je danes pričela razprava o ter podtajnikov Mammija in Biasi-zbornici do četrtka, ko bo glasovanje, razpravo otvoril La Malfa, ifl*' S4)ri tovoril poslanec Napoli. V i# *t ^Poldne pa bodo govorili taj-’ S’ Ifpj Mancini, poslanec Natta fcjL ’ Poslanec monarhistov in Delfino za MSI. Splošna 4p ^ bo zaključila v sredo jij Ji’ ko bo govoril najprej Fer-’ 11310 Malagodi za PLI, k, ^ pgjup in izmeni _ lv neodvisne levice. dopoldne bo govoril Sltta11. . vlade, sledile bodo gla-' ‘rjave in končno glasovanje r. t*SLeniavt ministra Realeja je W,° do prvih stikov med pred-‘iii j/ Večine. Pričenja prevlado-Hm„8; da naj bi prevzel pod-(.3 h v'ade De Martino še to ,jd ;% ; e Martino je profesor zgo-J “C1 rimskega prava in je to-** ‘ u^ovno sposoben, poleg tega odnose z Vatikanom in - 'k) konkordata. fjflk,*® je sestalo vodstvo KPI, 74 da bo jutri centralni S {napravljal o položaju. Vod-% jjjo izdalo sporočilo v ka-pfo ?Jj&arjajo predvsem na zelo « 3joi^°dke v Aquili in na pri-4 £ JCjL^^atnentarn0 debato o uso-. i( tLTVe vlade. V poročilu pra- wki. do jutri centralni komite Niti 0 km, kako je treba od ** zaostritev ofenzive rejo in fašističnih sil ter na ‘le velikega protifašističene-Obravnavali bodo tudi « ie b'l v prete-t ^".Prizorišče silovitih spopa-p tevazijskimi silami in par Laa. Sicer pa so ti fijt, J8*! Pojasnili, da to ni bil hr3ii griča se ni več spla- L^kV’eteatnski vojaški glasnik uKn Predati, kakšne zgube so Ptepeli v teh bojih: dejal 80 z8ube na griču 31 Včerajšnji uradni sploš-'tfttiti zgub v Laosu. Po teh V' 88i W kolaboracionisti i-^.^tertvih, 1.002 ranjena in LdrUgačne pa so številke, V' ki ,8ia Patet Lao. Po poro-C 8a objavili v Hanoju, VNilin Popolnoma uničili dru-nSski1 tretjega polka juino-,5® Vojske. 300 Sajgoncev kutjkfte ali ranjenih, 400 pa, V*- P7;..tedi več častnikov, so & 0^‘zani so se tudi polastili vje O8 tega bataljona. Patet "'boljlr. sP°ročil, da njegove si-0ttla nadzorujejo področje L’AQUILA, 1. — V nedeljo in tudi danes so se nadaljevali izgredi in ostri spopadi s policijo, čeprav so zlasti danes imeli drugačen značaj kot v soboto. Laliko rečemo, da se je prebivalstvo streznilo in zavedlo stvarnosti in da ne podpira pretepačev, M so po večini prišli od zunaj. Ti pretepači pa vztrajajo, očitno «iščejo mrtvega« in je tudi danes prišlo do postavljanja barikad, metanja kamenja, do zažiganja avtomobilskih gum in dru-gil nasilnih dejanj. Policija je večkrat Intervenirala, tokrat z zelo velikimi silami, saj govore, da je prisotnih preko 3.000 policijskih agentov in karabinjerjev, vendar precej nespretno. Običajno je šlo za miren razgovor med prebivalci ta policisti, nato za napad manjše skupdmice mladeničev in za nediskriminiran napad policistov na vse. Dopoldne je prefekt pozval pre bivalstvo na mir in zagotovil, da bodo v takem primeru umaknili policijske sile in da se bo zavzel za petdeset oseb, ki so zaprte. Kot rečeno, je bil poziv nesmiseln, saj je prebivalstvo želelo mir, fašistične talpioe pa iščejo izgrede. To je prišlo do izraza tudi opoldne, ko je imel tiskovno konferenco po veljnik policije Vioari, ki je dejal, da gre «za skupinice ekstremistov« in da se položaj normalizira. Prav takrat so na Trgu Palazzo postavili dve barikadi in zažgali avtomobilske gume ter cunje prepojene z bencinom. Vse področje je zajel gost čm dim, tako da so policisti ta gasilci le s težavo prodrli In ogenj pogasili. Calabrie in Aqui-;ega obsega, da zahtevajo ostavko notranjega mini v L.Aquili kot v Reggio caiabrii ...min,..............................................................................i.n"''''1™ PRED UMIKOM KOLABORACIONISTICNIH ODDELKOV IZ LAOSA? V Sajgonu priznavajo poraze invazijskih čet Ni pa izključena možnost zaostritve napada na hoških tleh Ameriška letala ponovno bombardirala severnovietnamsko ozemlje ODGOVOR IZRAELA NA JARRINGOVE PREDLOGE Nepopustljivost izraelske vlade resne ogroža nadaljevanje pogajanj Tudi ZDA nezadovoljne z izraelskim stališčem - Aktivna diplomatska dejavnost v Kairu in pri Združenih narodih Msgr. Casaroli se je vrnil iz Moskve Obravnavali so predvsem vprašanja miru RIM, 1. — Zvečer se je vrnil v Italijo iz Moskve tajnik sveta za javne zadeve cerkve msg. Casaroli, ki je bil štiri dni na obisku v Sovjetski zvezi. Prva dva dneva sta imela politični značaj, ko je vložil vatikansko ratifikacijo pogodbe proti razširjanju atomske oborožitve in ko je imel vrsto razgovorov s sovjetskimi vladnimi predstavniki. Naslednja dva dneva pa sta bila posvečena razgovorom s predstavniki ruske pravoslavne cerkve in si je Casaroli med drugim tudi ogledal sloveči samostan Zagorsk, ki je kakih sedemdeset kilometrov oddaljen od Moskve. Po povratku je Casaroli dejal novinarjem, da je govoril prvenstveno o vprašanjih miru in da so obravnavali tudi spopad v Vietnamu. Dejal je, da so bili razgovori pozitivni ta da se je razgovarjal z naj višjimi sovjetskimi osebnostmi, ki se ukvarjajo z zadevami cerkva. To pomeni — je dodal — da se je po petdesetih letih prešlo v razdobje dvogovora in da ozračje, ki je bilo ustvarjeno daje upati za naprej. Zanikal je možnost, da bi se lahko naglo prišlo do vzpostavitve diplomatskih odnosov in da ne vidi druge poti, kot da se nadaljuje s poluradnimi razgovori s pomočjo sovjetskega veleposlaništva v Rimu, kot to velja tudi za druge države, s katerimi Vatikan nima uradnih odnosov. Na vprašanje, zakaj se ni sestal z Gromlkom, je dejal, da je šlo za vložitev pogodbe in da je ta akt narejen istočasno tudi v Washing-tonu, kjer se vatikanski predstavnik ni sestal z zunanjim ministrom, zaradi česar je tudi menil, da ni bilo primemo, da bi zaprosil za razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom. NEW YORK, 1. — Izraelski odgovor posredovalcu Združenih narodov Jarringu na predloge za sklenitev miru na Bližnjem vzhodu je popolnoma razočaral in spravil v resno nevarnost nadaljevanje pogajanj za rešitev krize med Arabci in Izraelom. Pripravljenost E-gipta, da sklene mirovno pogodbo z Izraelom pod pogojem, da Izrael umakne svoje čete z zasedenih a-rabskih področij junija leta 1967 in tudi Nbconov predlog v poročilu senatu o zunanji politiki ZDA o «manjših popravkih meje« med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi«, sta zbudila v svetovni javnosti upanje, da bo izraelski odgovor Jarringu odprl vrata resnim pogajanjem, ki naj bi napravila konec nevarnemu položaju na Bližnjem vzhodu. Toda Izrael v svojem odgovoru niti ne omenja umika z zasedenih področij. V tej zvezi je danes ameriški predstavnik v Kairu Burges izročil egiptovske- mu zunanjemu ministru Rogerso-vo poslanico, v kateri, kot ugotavljajo v kairskih diplomatskih krogih, obljublja Egiptu, da bodo ZDA nadaljevale s pritiskom na Izrael, naj vendar papisti in sprejme bolj zmerno stališče. Po istih vesteh baje Rogers osebno obžaluje vsebino izraelskega odgovora Jarringu. Takoj po razgovoru z ameriškim diplomatom je Riad sprejel veleposlanike Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, katerim je objasnil egiptovsko stališče spričo izraelskega odgovora Jarringu, ki je po mnenju Kaira odkrit izziv Združenih narodov. Tudi libanonski zunanji minister bo jutri sprejel v Bejrutu veleposlanike štirih velesil in jim bo predočal libanonsko stališče v pogledu razpleta dogodkov na Bližnjem vzhodu. Kot poročajo iz Kaira je egiptovski predstavnik pri OZN Zajat poslal svoji vladi zelo pesimistično .............................mi Eksplozija na sedežu senata v Washinntonu Človeških žrtev ni bilo - Vlada in policija sprožili sramotno kampanjo proti opoziciji WASHINGTON, 1. — Na sedežu ameriškega senata, v veliki palači na Kapitalskem griču, ki je ponoči eksplodirala bomba, ki je povzročila ogromno škodo ter močno poškodovala celotno poslopje. K sreči ni bilo človeških žrtev. Do eksplozije je prišlo ob 1.30 (7.30 po našem času). Bombo so postavili v nekem stranišču v neposredni bližini ogromne dvorane, kjer se sestajajo senatorji. Pol ure pred eksplozijo so na senatu dobili telefonski poziv, ki je napovedoval atentat. Vest o eksploziji je močno razburila ameriško javno mnenje, ki se sprašuje, kako je mogel atentator priti v notranjost poslopja, ki velja za nekakšen formalni simbol a- meriške demokracije. Vladni organi so v sodelovanju s policijo takoj začeli kampanjo proti notranji opoziciji: po tej verziji naj bi bombo postavili v znamenje protesta proti Nixonovi politiki v Indokini, kar naj bi rušilo ugled tistih, ki se ne strinjajo s predsednikom glede vojne na azijskem Jugovzhodu. Na to sramotno kampanjo je najbolj odločno odgovoril demokratski senator M. Govem, bodoči kandidat na predsedniških volitvah, ki je povezal atentat z vladnim morim početjem v Vietnamu«. «Masovno bombardiranje — je dejal — ki ga mi iz leta v leto nadaljujemo proti prebivalstvu Indokine, nosi kot posledico naraščajoče uničevanje človeških vrednot v naši državi. NA POBUDO MILANSKE REVIJE «LE ARTI» V Milanu so se srečali italijanski in jugoslovanski likovni ustvarjalci Revija «Le Arti» bo posvetila eno svojih prihodnjih številk izključno jugoslovanski umetnosti - Napovedan program obširnega sodelovanja severno od državne ceste številka 9, koder poteka ameriško - sajgonska ofenziva, ter da pripravljajo napad proti Jugu. V nekem drugem poročilu Patet Laa pa je rečeno, da so včeraj sestrelili v Laosu še štiri ameriške helikopterje. Tako so Američani od začetka invazije zgubili 217 helikopterjev in letal. Neki ameriški general je danes dejal, da so sedanji boji v Laosu najhujši od začetka vojne v Indokini. General Weyand, namestnik vrhovnega poveljnika ameriških sil v Vietnamu, je po sestanku s poveljnikom sajgonskih invazijskih sil v Laosu izjavil, da partizani odgovarjajo na vsako bojno akcijo sajgonskih vojakov ter da se ne umikajo niti za ped. Dejal je tudi, da so partizani utrpeli zelo hude zgube, da pa se še vedno borijo. Nadaljuje se medtem tudi močan partizanski pritisk na področje med Ke Sanom in Quang Trijem, kjer je utaborjenih kakih devet tisoč A-meričanov, ki nudijo logistično in drugo podporo sajgonskim četam v Laosu. Partizani so na tem področju obstreljevali preteklo noč dve oporišči. Američani, kot je sporočil uradni glasnik, so imeli «lažje , zgube«. Včeraj zvečer pa je na istem področju partizanska enota opravila drzno sabotažno akcijo proti bazi helikopterjev cVandergrift*, na pol poti med Ke Sanom in Quang Trijem. Tamkajšnja skladišča ke-rozena za helikopterje so razstrelili ter uničili 240 tisoč litrov goriva. V Sajgonu se je kolaboracionistič-ni predsednik Van Thieu sestal danes z ameriškim vrhovnim poveljnikom v Vietnamu generalom A-bramsom ter z veleposlanikom ZDA Bunkerjem. Sestanek je trajal več kot dve uri ter je bil posvečen razvoju vojaškega položaja v Vietnamu, Laosu in Kambodži. O poteku razgovora ni bilo uradnih poročil, v dobro obveščenih krogih pa trdijo, da je bil sestanek v veliki meri posvečen pripravi novih vojaških operacij v Laosu. V sajgonskih uradnih krogih namreč zagotavljajo, da je bil prvi cilj operacije v Laosu, namreč prekinitev prometa na •tHošiminhovi poti», dosežen, kar bi omogočalo sajgonskim četam, da preidejo na drugo fazo. V tej fazi naj bi predvidevali, po izjavah sajgonskih vojaških predstavnikov, »uničenje glavnine sever-novietnamskih čet». Druga, in glede na sedanji potek operacije Laosu bolj verjetna verzija o današnjem sestanku v Sajgonu pa je, da so Van Thieu in ameriška predstavnika razpravljali o možnosti popolnega umika iz Laosa, saj je napredovanje invazijskih sil povsem ustavljeno, zgube pa iz dneva v dan večje. Iz Pariza poročajo, da je predstavnik južnovietnamske začasne revolucionarne vlade v francoski prestolnici ostro ožigosal sklep Wa-shingtona, da pošlje v Laos tudi ameriške vojake, ki naj bi pomagali pri evakuaciji ranjencev. Ta sklep je glasnik ZRV označil kot »zahbrtni manever, da bi legalizirali prisotnost ameriških bojnih e-not v Laosu*. Glasnik je dodal, da so ZDA od začetka februarja poslale v Laos več kot deset bataljonov pehote in motoriziranih čet. Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je obtožilo danes ZDA, da so ponovno barbarsko napadle z letalstvom ozemlje Severnega Vietnama. Ameriška letala so med 22. in 28. februarjem bombardirala pokrajini Quang Binh in Vinh Binh, severno od demilitariziranega pasu, ter povzročila veliko človeških žrtev in ogromno materialno škodo. (Od našega posebnega dopisnika) MILAN, 1. — »Tam, kjer se izmenjuje umetnost, tam, kjer medsebojno kroži umetniška pisana beseda, tam je doma svoboda in tam so si ljudje medseboj bolj solidarni.* S temi besedami, s to mislijo je Garibaldo Marussi, direktor milanske revije «Le Artb, zaključil nocoj v veliki dvorani tukajšnjega časnikarskega krožka prireditev, ki bi jo mogli najbolje označiti kot srečanje med italijansko in jugoslovansko likovno ustvarjalnostjo. Vodstvo italijanske umetnostne revije »Le Arti», reška italijanska založba EDIT ter tržaška ustanova Wetlad so organizirale v prostorih milanskega časnikarskega krožka srečanje, ki se ga je udeležilo zelo veliko gostov in povabljencev, predvsem umetnikov, umetnostnih kritikov, direktorjev galerij in muzejev, predstavnikov oblasti in javnega življenja. Navzočih je bilo tudi veliko milanskih časnikarjev. Iz Jugoslavije so se vabilu na sprejem odzvali umetniki Dušan Džamonja, Jagoda Buič, Janez Bernik, Adrijana Maraž in Andrej Jemec. Iz Trsta so bili navzoči Lojze Spacal, Marcello Mascherini, Giuseppe Zigaina in Devetta. Nadalje smo med množico povabljencev srečali reškega slikarja Martešiča, ki že več let živi v Milanu, kjer se je lepo uveljavil in mlado milansko rojakinjo Ljubo Štolfa, ki smo jo tudi v Trstu že spoznali po njenem sodelovanju na nekaterih razstavah. Vabilu so se nadalje odzvali direktor ljubljanske moderne galerije Zoran Kržišnik, direktor skopskega muzeja dr. Boris Petkovški, direktor reške umetnostne galerije Boris Vižintin, direktor beograjskega muzeja NOB Abramovičeva, direk tor beneške Gallerie d Arte Moderna dr. Perocco, direktor milanske »Brere* Franco Russo. Bil je tudi navzoč direktor galerije »Naviglio* in mnogi drugi. Med predstavniki jugoslovanskih oblasti so bili navzoči predsednik sveta za kulturo dr. Vida Marjanovič iz Beograda, svetnik za kulturo in tisk pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu Svetislav Vu- jovič, konzul v Milanu Zoran Vuk-manovič, medtem ko je milanski župan Aniasi poslal pozdravno brzojavko in opravičil svojo odsotnost, kot je storil tudi generalni vladni komisar v Trstu dr. Cappellini, medtem ko je predsednika občinske skupščine Koper Mira Kocjana zastopal dr. Črt Kolenc. Svečanost v časnikarskem krožku je bila zelo kratka. Garibaldo Marussi je na kratko orisal namen srečanja, ki obstaja dejansko med napovedmi programa za nadaljnjo poglobljenost medsebojnega sodelovanja. V tem smislu je napovedal, da bo revija »Le Arti* v enih prihodnjih številk posvečena izključno jugoslovanski umetnosti, nadalje, da bo ena številka revije izšla v srbohrvaščini, napovedal je tudi srečanje jugoslovanskih in italijanskih umetnikov v Gradežu, za kar se še posebej ogreva gradeški žu pan, objavil je, ali najavil je, da ustanavlja revija »Le Arti* ob 20-letnici izhajanja svojo nagrado, ki bo podeljena letos konec marca Pravzaprav bodo štiri nagrade za štiri umetnike in v žiriji, ki bo o nagrajevanju odločala, bo poleg sedmih italijanskih strokovnjakov tudi direktor ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik. Napovedana je bila tudi razstava del nagrajencev v Milanu in v Ljubljani, napovedal je nadalje uresničenje pobude tržaškega kiparja Marcella Ma-scherinija za kovanje spominskih kolajn. Skratka program sodelovanja je obilen in verjetno se bo še razširil, kajti predstavnik reške založbe EDIT Valerio Zappia je v svojem kratkem pozdravnem nagovoru, v katerem je rekel, da hoče biti italijanska manjšina v Jugoslaviji most med obema deželama in narodoma, že napovedal, da bo v kratkem podobno srečanje med i-talijanskimi in jugoslovanskimi u-metniki v Ljubljani. Srečanje med umetnostnimi u-stvarjalci dveh sosednih dežel z najbolj odprtimi mejami na svetu, kot je Italijo in Jugoslavijo označil Garibaldo Marussi, je pozdravil tudi direktor ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik, ki se je za- hvalil za to, kar je uilo doslej storjenega na tem področju, posebno glede tega, da so številne galerije v Italiji šle jugoslovanskim umetnikom na roko, nato pa je poudaril, da rade volje sprejema italijanske umetnike v jugoslovanskih galerijah in da se nadaljnje sodelovanje sprejema z odprtimi rokami in odprtim srcem. V imenu tržaške ustanove «Weltiade» je srečanje pozdravil njen direktor Latini. Franc Udovič poročilo po proučitvi izraelskega odgovora. Uradni glasnik kairske vlade pa je izjavil, da »Egipt ocenjuje odgovor Izraela kot odločno in formalno odklonitev Jarringovih nasvetov glede umika izraelskih zasebnih čet, kar onemogoča vsako nadaljnje posredovanje, ker je o-svoboditev zasedenega ozemlja neoporečno vprašanje. V New Yorku se vedno bolj u-trjuje pot prepričanju, da je sedaj usoda Bližnjega vzhoda v rokah štirih velesil, potem ko vsa diplomatska dejavnost v prejšnjem tednu ni uspela prepričati Izraela, da bi načelno sprejel umik svojih čet iz zasedenih arabskih področij. Spričo tega je celotno vprašanje Bližnjega vzhoda prešlo sedaj v novo kočljivo obdobje pogajanj med štirimi velesilami, ki resnici na ljubo doslej niso uspele mnogo prispevati k izboljšanju položaja. Kot poročajo Iz New Yorka, Je Jarring dobil izraelski odgovor v petek zvečer in je sklenil, da ga bo posredoval egiptovskemu predstavniku šele danes. Toda švedski diplomat se je kmalu premislil ta je včeraj na hitrico povabil k sebi egiptovskega predstavnika Zajeta ter mu sporočil vsebino izraelskega odgovora, čeprav je bil prepričan, da ga bo Egipt ocenil za neprimernega in nezadovoljivega. V krogih OZN poudarjajo, da je Jarring pospešil svojo misijo, potem ko so mu sporočili, da ni uspelo posredovanje ZDA pri izraelski vladi glede vprašanja umika izraelskih (Set Optimizem, ki je še pred dvema dnevoma vladal v krogih Združenih narodov, je v nedeljo popolnoma splahnel. Sovjetski predstavnik Malik je predlagal washlngtonskemu, Ion-donskemu in pariškemu predstavniku sklicanje sestanka štirih velesil, ki je bil napovedan za četrtek, da se napravi poslednji korak pri Izraelu, naj opusti svoje nepopustljivo • stališče. Hkrati pa da se pritisne na Kairo za podaljšanje premirja, ki zapade 7. marca. Čeprav sta predstavnika Velike Britanije in Francije sprejela sovjetski predlog, ga je ameriški predstavnik trenutno zavrnil in zdi se, da bo sestanek sklican jutri ali najkasneje v sredo. Predstavniki vseh štirih velesil pa so mnenja, da je treba z vsemi sredstvi pomagati veleposlaniku Jarringu in preprečiti najhujše. Hkrati pa je Sovjetska zveza dala novo diplomatsko pobudo v Washingtonu, Londonu in Parizu, kjer so se sovjetski veleposlaniki danes razgo-varjali s tremi zahodnimi zunanjimi ministri o položaju na Bližnjem vzhodu. Objavljen osnutek ustavnih sprememb v Jugoslaviji BEOGRAD, 1. - Objavljen je bil osnutek glavnih sprememb, ki ga je pripravila koordinacijska komisija skupne komisije vseh svetov zvezne skupščine SFRJ. O predloženih spremembah ustave bo po razpravi v predsedstvu ZKJ (2. marca), v ustavni komisiji zvezne skupščine) in v svetu narodov zvezne skupščine (sredi marca) sledila dvomesečna javna razprava. Šele nato bo o predloženem osnutku in morebitnih dodatnih predlogih' in popravkih sklepala, zvezna skupščina. lllUlllillllllliiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutllllllllllllllllllllllimillliiiillllliiiiliiiiiliiiiMIHIIllllHIIIIIIIIM Predsednik IS SFRJ M. Ribičič v Parizu Odprl bo razstavo Umetnost in razvoj Jugoslavije od prazgodovine do danes» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je odpotoval danes v Pariz, kjer bo jutri v Grande Palače odprl jugoslovansko razstavo »Umetnost in razvoj Jugoslavije od prazgodovine do danes*. Skupno z Ribičičem je odpotovala skupina zastopnikov socialističnih republik, političnih delavcev, bivših veleposlanikov Jugoslavije v Franciji, ki se bodo kot gostje udeležili jutrišnje slovesnosti. To posebno razstavo bosta odprla predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič in predsednik francoske vlade Sabre Dal Mas s priložnostnimi govori. Sabre Dal Mas bo opoldne v zunanjem ministrstvu priredil kosilo v čast Ribičiča in gostov iz Jugoslavije. Pred odhodom iz Beograda v Pariz je Ribičič izjavil, da Jugoslavija s to reprezentativno razstavo želi prikazati bogastvo kulturnega in umetniškega ustvarjanja od samega začetka nastanitve narodov Jugoslavije na tem področju do da nes in pogoje pod katerimi so se razvijali narodi in narodnosti, ki tvorijo današnjo socialistično federativno Jugoslavijo. Želeli bi, je dejal Ribičič, da naši narodi s svojo kulturo dokažejo, da so enakopravni dejavnik sodobnega sveta. Mogoče je dobro, je poudaril Ribičič, da prav v trenutku, ko prevladuje bojazen pred vojno, gospodarskimi krizami in političnimi konflikti, Jugoslavija spregovori z besedami Goetheja: »Človek lahko najbolj varno pobegne iz sveta z umetnostjo, toda se z njim najbolj povezuje z umetnostjo.* Ribičič je poudaril, da je Jugoslavija s Francijo povezana a tisočimi nitmi. Njena kultura in preteklost so vedno izvajali izreden vpliv na Jugoslavijo. Po razgovorih Pompidou - Tito in pred obiskom predsednika francoske vlade Sabre Dal Masa, do katerega bo prišlo po enem mesecu po razstavi v Parizu je ta dogodek najbolj pomemben prispevek dvostranskemu kulturnemu in vsestranskemu sodelovanju med Francijo in Jugoslavijo. Ribičič je nadalje izjavil, da bo kratek obisk v Parizu priložnost tudi za politične razgovore. B. B. TRŽAŠKI DNEVNIK VAZNA IZJAVA POKR. TAJNIKA KD NA ZASEDANJU POKRAJINSKEGA ODBORA KD Coloni: «Potrditi je treba sedanjo ozemeljsko ureditev» Po Colonijevih izjavah naj bi se to doseglo «po možnosti s prijateljskim sporazumom med obema državama na osnovi mirovne pogodbe iz I. 1947 in londonskega sporazuma iz I. 1954» ■ 0 slovenski manjšini: «Manjšine ne smemo asimilirati, temveč zaščititi, bodisi z izpopolnitvijo državne zakonodaje, bodisi z upravno dejavnostjo» Včeraj se je sestal pokrajinski odbor tržaške Krščanske demokracije. Poročilo političnega tajnika tržaške KD Sergia Coloni j a vsebuje važne izjave o ozemeljski ureditvi naših krajev in odnosih med Jugoslavijo in Italijo, kakor tudi o nujnosti zaščite slovenske narodne manjšine. Glede ozemeljske ureditve našega ozemlja je Coloni najprej izrekel mnenje, da vzbujajo izjave mi-nistra za zunanje zadeve Alda Mora v zunanjepolitični komisiji poslanske zbomioe «posebno zadovoljstvo)). »Sedanja ozemeljska ure-ditev», je dejal glede tega vprašanja Coloni, mora biti potrjena, po možnosti, kar upamo, v okviru dogovora o prijateljstvu med obema državama, na osnovi mirovne pogodbe iz leta 1947 in londonskih sporazumov iz leta 1954. Ponovno odpirati sedaj, z ene ali druge strani, enostransko polemiko o tem delikatnem vprašanju, lahko samo predstavlja začetek nazadovanja v odnosih med Italijo in Jugoslavijo*. Samo v ozračju miru in sodelovanja lahko Trst razvija svoje gospodarstvo, je poudaril Coloni in omenil vlogo dežele ter krajevnih uprav pri razvijanju prijateljskih odnosov ob tej meji. Pred tem je Coloni poudaril, v sveži s polemikami pred in po odpovedi Titovega obiska v Italiji, da je Trst hotel biti italijanski, in to dvakrat, ko je odklonil vsako vabo po osamljenosti in se preko dežele Purlanije-Julijske krajine povezal s Italijo. «Kot italijansko mesto», je nadaljeval, «hoče Trst opravljati svojo mednarodno vlogo na tem obmejnem področju, ki ga karakte-rizira, med drugim, prisotnost slovenske manjšine». «Slovenske manjšine ne smemo asimilirati, temveč zaščititi. V tem pogledu je bilo napravljenega mnogo, toda lahko se uresniči še kaj drugega bodisi z izpopolnitvijo državne zakonodaje, bodisi z upravnim delom*. S temi besedami je pokrajinski tajnik Kr- ščanske demokracije v Trstu Ser-gio Coloni označil v svojem poročilu odnos do slovenske narodne manjšine v Italiji. Povedal je tudi, da so v okviru pokrajinskega odbora KD ustanovili delovne komisije, ki bodo morale proučiti položaj šolstva, socialna vprašanja, mednarodne odnose in vprašanja slovenske narodne manjšine. Coloni je pred tem analiziraj trenutni politični položaj v deželi. Dejal je ,da je levosredinska koalicija edino jamstvo za stabilnost v Italiji, ki je prvi pogoj za uresničitev reform. Dejal je, da sta nosilni sili levosredinske koalicije PSI in KD, da je pa vsaika diskriminacija do drugih levosredinskih sil nesprejemljiva, kar dokazuje tudi zadnji dogodek, ko so republikanci zapustili vlado, ne pa koalicije. Kar zadeva odnose s komunisti je Coloni poudaril, da je vsako zavezništvo s KPI nesprejemljivo. Prej je treba uresničiti naprednejša ravnotežja v diružbi. Kar zadeva neofašistična nasilja je Coloni dejal, da se mora KD navdihovati pri odporniških idealih in odklanjati nasilje. Sile, ki so se navdihovale v odporništvu so našle v takih trenutkih enoten jezik, vendar KD odklanja ustanavljanje ((Enotnih antifašističnih odborov«, ker bi to bila le (madstranka«. Coloni je poudaril tudi trdnost občinske uprave, ki jo vodi Spac-oini in pomen zasedanja zadnjega deželnega komiteja v Gorici. Ko pišemo se seja nadaljuje in se verjetno ne bo zaključila to noč, temveč bo premešema na kak drug dan v tednu. V soboto, 6. t. m. Pokrajinski kongres bivših internirancev V soboto 6. t.m. se bo ob 17. uri začel v dvorani, »Di Vittorio*, na sedežu sindikatov CGIL v Ul. iHMiMHMuimniiiimniiiniinmHiiiniiiimmnmininmimnHHiiiinmmniiiHmnmimnunuiHUHmmi «ZDRAVJE NI NA PRODAJ!» «Šahovnica* stavk v topilnici škedenfske železarne Italsider 250 delavcev zahteva namestitev prezračevalnih naprav, ker je plinov in prahu preveč - Ostale zahteve: zdravstvene knjižice in pregledi, deset dni izrednega letnega oddiha in odškodnina za pretekla leta - Uprava zavrnila zadnji dve točki V topilnici škedenjske železarne so delavci na svoji skupščini sklenili zaostriti že delgo leto trajajoči boj za boljše zdravstvene pogoje na delu. Oklicali so niz 24-ur-nih prekinitev dela po posameznih obratih in razčlenjeno po izmenah. S tem hočejo pritisniti na u-pravo podjetja, naj pristane na sporazum, ki bo delavcem v tem nezdravem oddelku zagotovil vsaj najmanj, kar lahko pričakujejo. Za kaj gre pravzaprav? Topilnice ■o v vseh železarnah sveta zelo nezdrave. Plini in prah razjedajo ljudem pljuča in druge organe, zastrupljajo jim kri in to na skrit, neviden način. Zaradi tega se dolgo iet sptoh )f vprašanje ni načenjalo, kljub temu, da so se vsi zavedali, da bo treba ukreniti kaj in vsaj olajšati pogoje dela, če se pojavi, kot so prah in plini, ne dajo odpraviti. Predlog skupščine delavcev v topilnici škedenjske železarne (teh je 250) je dvojne narave. V prvi vrsti zahtevajo, naj namesti u-prava v obrat naprave za prezračevanje in vsrkavanje prahu in plinov, nadalje pa uveljavitev »zdravstvenih knjižic*. Te knjižice bi moral prejeti vsak delavec. V začetku bi ga morali temeljito pregledati in zapisati njegovo xdrav-stveno stanje v knjižico. V to knjižico bi morali nadalje zapisati izs edke polletnih pregledov in vsako spremembo, ki bi v tem pogledu nastala. Po teh knjižicah bi nadalje merili delovno sposobnost in razpoložljivost delavcev, spreminjali o-kolje dela itd. Delavci zahtevajo tudi 10 dni izrednega dopusta, ki naj bi ga podjetje plačalo in dalo možnost oddiha v gorah ali drugih krajih, kjer so večje količine kisika. Uprava »Italsider* je sicer sprejela prvo Zubievo o vsrka o .h napravah za prezračevanje topilnice in v ta namen odobrila strošek 150 milijonov lir. Pristala je tudi na uvedbo »zdravstvenih knjižic*, medtem ko je odklonila priznanje pravice do 10-cnevnega plačaneg.. dopusta. Prav tako je uprava zavrnila zahtevo delavcev, naj se jim izplača enkratna odškodnina za preteklih 7 let dela v nezdravem okolju, v višini 150 tisoč lir. Delavci res trdijo, da »zdravje ni na prodaj*, in zato odklanjajo vsakršno izplačevanje kakršnih koli doklad za delo v nezdravem okolju, toda odškodnino za preteklo delo lahko zahtevajo, ker gubljenega zdravja ne vrniti. ---------------- jim že iz-more nihče Traktor podrl Borštana Včeraj proti večeru so na sprejemnem oddelku bolnišnice nudili vso potrebno pomoč 63-letnemu Cirilu Petarošu iz Boršta št. 135, ki je imel poleg odrgnin po desni nogi tudi poškodbe na trebuhu. Po mnenju zdravnikov bi moral Pe-taros okrevati v 20 dneh. Petaroš, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, je po slovensko povedal, da ga je na njegovi njivi nedaleč od doma podrl traktor, katerega je skupno s šoferjem najel za delo na polju. Petaroš ni hotel povedati imena traktorista, niti ni podrobno opisal Pondares, pokrajinski kongres sdru-ženja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Na dnevnem redu: otvoritev in nagovor predsednika, tajniško poročilo o dosedanjem delu, priprave na vsedržavni kongres, izvolitev novega odbora in delegatov za vsedržavni kongres, ki bo v Trstu 2., 3. in 4. aprila, diskusija in skupna resolucija. Bivši interniranci in svojci žrtev nacističnih taborišč so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo kongresa. Seja odbora Sindikata slov. šole Jutri v sredo 3 marca bo 16. uri seja odbora sindikata, dnevnem redu bodo: Poročilo ob Na o razgovorih sindikalnih zastopnikov v Rimu, nadalje pobude za zadovoljivo rešitev še nerešenih vprašanj slovenske šole in položaja slovenskih profesorjev. Zdravniška predavanja V okviru tečaja za zdravniško-kirurško ažurniranje, za katerega je dalo pobudo odbomištvo za higieno in zdravstvo tržaške občine v sodelovanju Inštituta za kirurško diagnostiko, bosta danes, 2. marca ob 21. uri v konferenčni dvorani glavne bolnišnice govorila prof. Pe-racchia, direktor katedre za kirurško anatomijo padovanske univerze o temi: «Aktualnost pljučne an-giografije*, ter prof. S. Babich iz deželne pnevmološke bolnišnice, o temi «Aktualnost in učinkovitost bronkospisometrije*. VČERAJ NA TRŽAŠKI PREFEKTURI Predsednik ICE Massacesi o vlogi novega urada v Trstu Sestanka se je udeležil tudi podtajnik Belci - Pristojnost tržaškega urada ICE obsega zlasti vzh. Evropo, Azijo in Afriko Na tržaški prefekturi je bil včeraj dopoldne poseben sestanek namenjen problemom italijanskega izvoza čez naše področje in vlogi, ki jo v tej zvezi lahko izvaja novoustanovljeni urad ICE (Istituto per il Commercio con 1'Estero — Zavod za zunanjo trgovino) v Trstu. Sestanka se je udeležil vsedržavni predsednik ICE dr. Massacesi, ki je dopotoval nalašč za to iz Rima, njegov sobesednik na srečanju pa je bil v glavnem podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci. Prisotni so bili generalni vladni komisar dr. Cappellini, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, glavni ravnatelj Neodvisne u-stanove za tržaško pristanišče inž. Colautti, načelnik zunanjetrgovinskega oddelka generalnega vladnega komisariata za deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino dr. Della Corte in odbornik videmske trgovinske zbornice dr. Scarano:....... ........... Podtajnik Belci je obrazložil glavne naloge, ki so bile poverjene tržaškemu uradu ICE; ta bo imel širše pristojnosti kakor podobni u-radi na ostalem republiškem območju in bo deloval tudi kot decentraliziran oddelek ICE za poslovanje z vzhodno Evropo in z afriškim ter azijskim področjem. Tržaški urad ICE, je naglasil Belci, se bo pri svojem delu oslanjal tudi na deželne dejavnike s področja zunanje trgovine tako zlasti na trgovinske zbornice in na Neodvisno ustanovo za tržaško luko. Dr. Sturari, ki ji je bila poverjena skrb za opravljanje poslov novega urada in za stike s krajevnimi dejavniki, je prišla na tem srečanju prvič v neposreden stik s predstavniki prizadetih ustanov. Dr. Sturari in dr. Massacesi sta vzela na znanje tudi vrsto predlogov, ki so jih v zvezi z izvajanjem posameznih nalog tržaškega urada ICE podali zastopniki zbornic in luške ustanove. Dr. Massacesi je ob tej priliki naglasil, da bo tržaški urad lahko občutno doprinesel k razvoju zunanje trgovine z deželami vzhodne Evrope ter z azijske in afriške celine, saj bo skrbel prav za di-rektnejše in neposredne stike s temi deželami. V Italiji deluje danes okoli 40.000 izvoznikov, je zaključil dr. Massacesi, velika večina izmed njih pa opravlja po eden ali kvečjemu dva izvozna posla na leto. Ena izmed glavnih nalog ICE, in torej tudi tržaškega urada je, da nudi domačim izvoznikom vso potrebno pomoč, da bi se število njihovih izvoznih poslov čimbolj povečalo, za kar so danj na našem področju še posebne ugodne možnosti. Tri resolucij« občinskega sveta v Zgoniku Sinoči se je sestal zgoniški občinski svet, ki je med drugim soglasno sprejel tri resolucije. V prvi zahtevajo, naj predsednik vlade čimprej sprejme delegacijo predstavnikov slovenske narode skupnosti v Italiji, ki ga bo osebno seznanila z vprašanji, ki jih vsebuje enotna spomenica: v drugi zahtevajo naj pride zakonski osnutek Škerk-Sema o narodnostnih pravicah Slovencev čimprej na dnevni red v poslanski zbornici in v senatu; v tretji pa zahtevajo takojšnjo razpustitev vseh organizacij fašističnega tipa in polvojaških fašističnih skupin ter odločno izvajanje zakona o prepovedi kakršne koli apologije fašizma. Poleg tega so za šolskega zdravnika za tekoče leto imenovali dr. Justa Grudna iz Nazrežine, odobrili so jamstvo za najem posojila 50 milijonov lir kraškemu vodovodu za modernizacijo vodovoda ter izrekli soglasno mnenje, da se v občini zgradi stavba za kulturno in športno dejavnost. Podrobnejšo vsebino resolucij bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili jutri. dogodka. IZVOLJENO NOVO POKRAJINSKO VODSTVO III. pokrajinski kongres P SI UP Pozdravi gostov in poročilo Ezia Martoneja in Silvana Andrianija - Sprejeti resoluciji o vojni na Indokitajskem polotoku in o škvadrizmu v L’Aquili V nedeljo je potekal v Trstu, po več predhodnih napravah na predkongresnih zborovanjih, kongres tržaške federacije PSIUP. Sklicali so ga kot pripravo na vsedržavni kongres te stranke, ld bo verjetno še ta mesec v Rimu. Kongres Je, po daljši razpravi, odobril kandidatno listo članov pokrajinskega vodstva, ki bo v kratkem izvolil iz svoje srede tajnika In člane ožjega izvršnega komiteja. Člani pokrajinskega vodstva so: Bruna Bnaida, Marina Cattaruzza, Licda Chersovanl, G. Decilia, M. De Luyk, G. Enzmann, F. Franco, A. Fregonese, Vito Jercog, S. Lauren-ti, E. Luches, E. Martone, V. Me-non, Arina Mlllo, F. Monfaloon, M. Montecalvo, K. Pentich, G. Polil, P. Rutigliano, G. Uboni, Clella Vanoni. Odobril je tudi Izjavo o dogodkih na indokitajskem polotoku, kjer »prerašča Nixonova volja po vletnamizaoiji v splošen spopad«, zaradi česar je »prej ko slej važno, da se obnovi ljudsko gibanje v podporo osvobodilnim gibanjem na indokitajskem polotoku«, na mednarodni ravni pa utrdi »enotnost protiimpertalisttfcnih sil«. Spre- ISCEMO RAZNAŠALCA ZA PRIMORSKI DNEVNIK DOBRI POGOJI. Telefonirajte na upravo — tel. 95 823 v dopoldanskih urah. D p r av a PD Jedi so tudi resolucijo o dogodkih v L’Aquili, v kateri poziva PSIUP k ((ljudski mobilizaciji proti škvadrizmu«. Preden je tajnik Martone prebral politično poročilo, so nekateri Izmed gostov pozdravili prisotne delegate. Gostje na kongresu so bil) dr. Svetozar Polič, Tomaž Bizajl in Albin Sfiligoj za rep. komite SZDL in ZKS, Palgiari in Marin za CGIL, Tarcisio Barbo za ACLI, inž. Cuf-faro, Jelka Grbec, Viller Bordon in Neda Pratolongo za KPI, prof. Livlo Pesante, Claudio Boniccioli ln Salvatore Caristi za PSI, poleg njih pa še časnikarji. Cuffaro je poudaril pomen social-proletarske stranke, ki je ((odklonila integracijo delavskega razreda preko levega centra v kapitalistični sistem«, medtem ko je prof. Pe san te izrazil upanje, da bo tudi med tržaškima PSI in PSIUP prišlo do boljših odnosov in dialoga. Dr. Polič je poudaril predvsem p^men odnosov na osnovi antifašizma, boja za mir in napredek, proti imperializmu in svetovni reakciji. Martone je v svojem poročilu o-menil predvsem tržaški politični položaj, ker je o osrednjih tezah stranke govoril Silvano Andrtanl, predstavnik vodstva PSIUP. Dejal je, da je prišlo v zadniih mesecih do važnih političnih dogodkov in rr>«d t»mi omenil tudi ljudsko manifestacijo proti fašizmu, na čelu katere je bil Spaccinl «prvič župan vsega Trsta«. Polemiziral Je s tistimi, ki so kritizirali manifestacijo zaradi njene širine in poudaril, da je bila «zeto napredna, ako sodimo po tržaški zgodovini«. Ce pa Je kdo šel na manifestacijo lz oportunizma, bo v odločilnih trenutkih sam izginil s pozomioe, ali bil na drugi strani. Zato pa ni rečeno, da je »trd odgovor Trsta« Izgubil na vrednosti. Martone je nato govoril o bojih v tovarnah, kjer rastejo novi organizmi vodenja delavskih bojev. Pri tem pa stranke izgubljajo pred delavskim gibanjem vso težo svoje aktualnosti. PSIUP, Je dejal, mora zapolniti vrzeli v dosedanjem delu ln s Se večjo težo vplivati ne sedanji položaj. Omenil Je kot primer boj proti degeneraciji tržaškega gospodarstva, ki bo učinkovit le, če bo za zahtevami po novi politiki na tem področju stalo ljudstvo a svojim bojem. Andriani, ki Je prebral politično poročilo tn razložil teze večine, je odklonil možnost koalicije med KD ln PSI, «ker bi tudi to bila prazna reformistična vlada, pa čeorav bi PSI v taki vladi predstavljala vso levico« Popoldne se je za zaprtimi vrati razvila dlslcustia, glede katere vse kaže. da je biia živahna In da Je orevtsdaio sta^če. naj bl konvres stranke odložili. Očitno se večina ni strinjala s tezami. GOSTJE PD TABOR V PROSVETNEM DOMU Trebenski prosvetarji so gostovali na Opčinah Številno opensko občinstvo je nagradilo z obilnim ploskanjem vse nastopajoče: pevski zbor, orkester Miramar in Trio Prosvetno društvo tTabor» z Opčin je povabilo v nedeljo v Prosvetni dom člane PD (/.Primorec» iz Trebč, ki so nastopili na skupnem koncertu z mešanim pevskim zborom, s sodelovanjem orkestra Miramar in s Triom iz Trebč. Koncert je privabil v openski Prosvetni dom veliko občinstva, saj je bila prijetno ogrevana dvorana napolnjena do zadnjega kotička. O uspehih prosvetnega društva tPrimorec» in priznanjih, ki jih je žel orkester Miramar doma in na tujem smo že večkrat poročali, tako da ni nič novega in nič čudnega, če je tudi nedeljski koncert na Opčinah občinstvo navdušil, tako da sta morala zbor in orkester zadnjo pesem na zahtevo poslušalcev ponoviti. Prijeten popoldan se je začel z nagovorom Renata Kralja, ki je najprej pozdravil občinstvo in se zahvalil za vabilo PD *Tabor*. Nato je poudaril pomembnost, ki jo ima slovenska pesem za naše ljudi in za obrambo naših kulturnih vrednot. Kljub temu, da so sposobnosti trebenskega zbora skromne, saj je glavni cilj društva ta, da bi se slovenska pesem ohranila in razvijala. Nagovor je Kralj zaključil z besedami «Zato moramo stremeti k čim večjemu sodelovanju med domačimi vaškimi društvi. Samo s sodelovanjem in skupnim trudom bomo dosegli večje uspehe in trdnejšo uveljavitev. Naša pesem mora ostati v nas živa.* Za tem se je začel kulturni del sporeda, ki ga je napovedovala Omella Čuk. V prvem delu sporeda je mešani pevski zbor (/Primorec* pod vodstvom mladega dirigenta Cezarja Možine, ubrano zapel nekaj pesmi in sicer Prešernovo «Zdravljico* v Vrabčevi priredbi, Milana Pertota tKambrco*, Venturinijevo *Temna noč se je storila*, Antona Andelja tigra kolo*, Slovenskega tGrad gradile*, Stefana Mokranjca (/Druga rukovet*, Radovana Gobca »O Podjuna* in pesem o Bohorskem ljudstvu. še preden so pri zadnji pesmi potihnili vsi glasovi, se je v dvorani razlegalo navdušeno ploskanje, ki je bilo poleg izrednega števila poslušalcev najboljše priznanje tre-benskemu zboru in njegovemu dirigentu. Kot nekakšna medigra je bil nastop trebenskega tria, ki ga sestavljajo Oskar Kjuder, TuHo Možina in Karel Grgič. Zaigrali so tri stare folklorne pesmi. Sledil je nastop orkestra Mira-mar* prof. Eliane Zajčeve, pod taktirko Oskarja Kjudra. Odveč bi bilo poudarjati, da je bilo izvajanje dovršeno tako pri «Finski» Jana Sibeliusa, kot pri Mrtvaškem plesu Camilla Saint Saensa in pri »Kolu* iz Gotovčevega «E ra z onega sveta*. Vrh sporeda in najprijetnejši del je pomenil skupen nastop orkestra Miramar* in zbora tPrimorec*. Pod dirigentsko palico Oskarja Kjudra so izvajali dve ruski pesmi: Svešnjikova *Pesem* in Sedoeva zVečer na mejde*. Kot solista sta nastopila pevca Miro Čuk in Gino Kralj. Ob prelivanju glasov bi lahko už’val tudi zahtevne'ši poznavalec glasbe. Domače občinstvo pa se kar ni moglo zadovoljiti s sporedom, čeprav je bil precej obširen, in je zahtevalo ponovitve. Marljivemu openskemu prosvet- Dne 27. februarja sta se poročila SAŠKA SOSIČ in NIKO KOSMINA Mnogo sreče in zadovoljstva v skupnem življenju jima želita SP D Igo Gruden in ŠD Sokol Danei, TOREK, 3. marca JANJA Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 — Dolžina dneva 11,09 — Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 0,00, Jutri, SREDA, 3. marca MILENA Vreme včeraj: najvišja temperatura 3,5, najnižja —0,3, ob 19. uri —0,4, zračni tlak 1020,6 raste, veter 20 km vzhodni, sunki vetra 40 km na uro, vlaga 53 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dnte 1. marca 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 2 oseb. Umrli »o: 72-letnt Palmiro Armanl, 46-letni Mario Bortoluzzl, 47.1etna Te. resa Buson, 66-letna Glsella Sarlch por Poglianlc, 85-letni Vincenc Križmančič, 79-letnl Pietro Luzzat. to, 86-letni Giuseppe Millo, 54-letni Carlo Martellani, 78-letnl Silvio Peric, 71-letna Elena Vouk por. Stella, 88-letnl Antonio Bonivento, 71-letnl An-tonio Chert, 57-letni Giordano Conten. to. 84-letnl Pasqale CorrO, 66-letna An. na Centazzo vd. Pramalico, 56-letnl Francesco Palmerl, 85-letnl Glovanni Bobicchlo, 30Jetnl Anton Cefuta, 52. letni Antonio Francesconi, 89.1etna E. milia Zaleteu vd. Bressanl, 66.letni Alfredo Alzetta, 80-letna Antonia Ma. russig vd. Kauclch, 58.1etna Maria Conti por. Bonnes, 84-letna Agnese Ferre por. Guerrinl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1«. ure) Dr. Gmelner, Ul, Giulla 14, Man-zoni, Largo Sonnino 4, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. Al Gemelil, Ul Zoruttl 19-c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.31 do 1.31) AlFAngelo d'oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpogglo 4, Al Due Luc. cl, Ul. Glnnastlca 44, Mtanl, Drev. Ml. ramare 117 (Barkovlje), nemu društvu gre priznanje in zahvala, da je posredovalo ta nastop v okviru svoje plodne prosvetne dejavnosti. TtidtnO uAedhidfou Neki J. S. nam je po anonimni poti poslal odgovor oziroma pojasnilo k članku, ki ga je v našem listu objavila Živa Grudnova v odgovor na kar tri člančiče, ki so se nanašali na Prešernovo proslavo na Opčinah in ki sta jih objavila Novi list in Katoliški glas. Od J. S. ne zahtevamo, da član. ka v časopisu — tako kot je storila Živa Grudnova — podpiše, če tega iz kdo ve katerih razlogov noče, pač pa ga prosimo, da nam sporoči svoje ime in naslov. Uredništvo mora namreč vedeti s kom ima opravka, če naj njegove stvari objavlja. Ured. V Križu predavanje o regulacijskem načrtu Zaradi tehničnih razlogov je predavanje Kmečke zveze o regulacijskem načrtu v Križu, napovedano za preteklo soboto, prenešeno na jutri, v sredo 3. marca ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva »A. Sirk*. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: MILE KORUN Osebe: Ismena Kreon Haimon Teiresias Paž Stražnik Glasnik Mira Sardočeva Anton Petje Silvij Kobal Jožko Lukeš Livij Bogateč Alojz Milič Stane Raztresen Zbor: Bogdana Bratuževa, Marta Cancianijeva, Miranda Caharijeva, Nora Jankovičeva, Lidija Kozlovičeva, Mira Lam-petova in Marija Oficija. Premiera v soboto, 6. marca i ob 21. uri (RED PREMIERSKI) Ponovitve: V torek, 9. marca ob 20. uri (red mladinski v četrtek) v sredo, 10. marca ob 20. uri (red mladinski v sredo) v nedeljo, 14. marca ob 16. uri (red B — nedeljski popoldanski) Prodala vstopnic od torka dalje vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Cenjene abonente redov B— (nedeljski popoldanski) In MLADINSKI. V ČETRTEK opozarjamo na spremembe v vrstnem re. du predstav, do katerih Je prišlo zaradi programskih obvez, nosti Slovenskega gledališča. U-prava Slovenskega gledališča Jih ob tem nezaželenem ukrepu vlju. dno prosi za razumevanje. PD IVAN GRBEC V SKEDNJU priredi v sredo, 3. marca ob 20.30 v počastitev slovenskega kulturnega praznika literarno-glasbeni večer na katerem nastopajo mladi tržaški pesniki Fllibert Bene-detič, Filip Fischer, Miroslav Košuta ln Marko Kravos domača glasbenika Žarko vatič ln Neva Merlakova. Vstop prosti Vabljeni I ter Hr- SOLA GLASBENE MATICE TRST I. INTERNI NASTOP gojenoev glasbene šole bo jutri, 3. marca 1971 ob 20. url v dvorani glasbene šole v Ul. R. Manna 29. Vljudno vabljeni I V SOBOTO, 8. MARCA bodo repentabrske žene pra- znovale v gostilni Križman v Velikem Repnu «dan žena* Igral bo priznan orkester. Bogat srečolov. Vabljeni vsi. sporoča, da za nocoj najavljeno predavanje odpade zaradi zadržanosti predavatelja. KMEČKA ZVEZA vabi na OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 7. marca 1971 ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petromio št. 4. Dnevni red: obč- Izvolitev predsednika nega zbora. Predsedniško poročilo. Poročilo tajništva. nadzornega odbo- PoročUo ra. Pozdravi in diskusija. 5. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Olan, ki bi se ne mogel udeležiti občnega zbora, lahko podpiše pooblastilo drugemu članu. Vsak lahko sprejme največ 5 pooblastil. KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE vabi na OBČNI ZBOR ki bo 8. marca v Kulturnem domu ob 20. uri v prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE STARSEV DIJAKOV DR2. ZNANSTVENEGA LICEJA «F. PREŠEREN« V TRSTU priredi v sredo, 3. marca t. 1. ob 20. uri v šolski telovadnici na Vrdeteki c. 13/1, predavanje VZGOJA IN ČAS Predaval bo priznani strokovnjak prof. Franc Pedi ček iz Ljubljane. K zanimivemu in aktualnemu predavanju vljudno vabimo starše slovenskih srednjih šol. Razstave V umetnostni galeriji TorDandena razstavlja do 9. marca avstrijski slikar Adolf Frohner. Urnik galerije: od 10.30 do 12.30 tn od 16.30 do 19.30. Ob praznikih od 11. do 13. ure. V umetnostni galeriji sil Tribbtos razstavlja do 13. marca tržaški slikar In kipar Marlono Černe. Urnik ga lerlje: od 11. do 13. ter od 17.30 do 20. ure. Ob praznikih od 11. do 13. ure. V občinski umetnostni galeriji razstavlja do 2. marca svoje tempere slikar Emtdio kredita. Urnik galerije: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob praznikih od 10. do 13, ure. V Ljudski knjižnici je v razstavni dvoranici odprta razstava, posvečena izdajam Zlbaldone v Trstu ob objavi knjige Anite Pittont »Passegglata ar. mata*. V umetnostni galeriji SLa Lanter. na« razstavlja do 20. marca Sandro Soma rt. V občinski galeriji v palači Costan- zi Je odprta razstava, posvečena znanemu Italijanskemu mislecu ln anti. fašistu Salveminlju. V galeriji Tergeste v Ul. Battlsti 23 Je do 5. marca razstava slikarke Rome Ive Sauli, V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo Jutri, 3. maja ob 18. url otvoritev osebne slikarske raz. stave tržaškega slikarja in kiparja Emilia Primosslja. Razstavil bo 35 slik novejše izdelave, ki predstavljajo cvetje, tihožitja, krajine, mestne sil. ke Trsta, Gorice In drugih mest. Raz. stava bo odprta po naslednjem urni. ku: ob delavnikih od 10. do 13. ln od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10 do 13. ure. Zaključila se bo 11. t m. ob 20. uri. BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST . Ulic« F. Filzi ft. 10 Ul. 38101/38045 opravil« vse bančna posl« kupol« tu|o valuto Vč«r«|in|l odkupni davizni tača|i: Amer lik. dolar Kanadski dolar Brit. Iterling Svic frank Franc frank Belfl frenk Hol. florint Nemška marka Avst šiling Dinar 620,— 590,— 1.475,— 142,-110,— 12,-172,-170,-23 80 37.50 SOŽALJE PD SLAVEC la Rlcmanj izreka sožalje materi In sorodnikom ob izgubi dragega sina Antona Cefute. SOŽALJE Žalovanju ob smrti ANTONA CEFUTE se pridružuje družina LOVREČIČ. GledaNšča VERDI Danes ob 20.30 za red prostorih druga predstava «La Fontana* lijeve opere «La «oniau»» P°f pj, stvom dirigenta Alda Falmja j ČVLVUIIl UlllgCill« z-zzv.« - — • nizzettijeve opere »Le iriconvenienze teatralbi Poc*.... „ dirigenta Jususa Lopesa CoD®*-Pri blagajni gledališča se n prodaja vstopnic. POL1TEAMA ROSSETT1 ^ Najavljeni nastop franC0^*ji t« pevkarja Charlesa Aznavourj*.^ J( en sam večer v sredo Ob t. v središču zelo živahne gle* (jn javnosti. Od petka do nedeljo ^ reč na odru Politeama Rosse. perrt-vala gledališka skupina pa0‘° s„ti • ri - Elena Cotta . Laura jjjj Daniela Surina s Fabbrijevo «11 seduttore«. V Avditoriju v Ul. Tor , d# i2ralskaJ*nti> landena P> uka " b^stočasn^gostovala igra”niej|,niii na »La Compagnia dei ** K IririA TnroCA A IhfUlI S - -#dl z Mario Tereso Albani s v“.’?)ji)i vim delom «Orel z dvema in «Moravijeve ženske* (P^ «! III Kiviuidvijcvt ttiuivv* •* po 1- vel «11 paradiso«). Prvo de ^ sporedu v petek in v nedelj . pa samo v soboto. ,, pjedl Pri glavni blagajni v pa?_Ha'vSw!>-so v teku rezervacije in proj* nic za obe gostovanji. Mario Soldati v Politeama Rossettl p. Jutri ob 17.30 bo v PoliteaT* |c0 setti najavljeno srečanje t' ^ , Soldatijem, kateremu bo s* skusija. u i Znani pisatelj in režiser J od 14 govornikov, ki so bili Pjjjt ni v naše mesto na pobudo pji skega kulturnega združenj* p pokroviteljstvom Teatra Sta« ^$. Čanju z Mariom Soldatijem » f p to ob 18. uri sledilo srečanj*'^ elskim filozofom Abrahamom jt lom, ki bo govoril o temi človek?«. V pasaži Prottl so poleg vSl. 500 lir da vsako srečanje n i# lago tudi posebne izkaznice (I lir za vseh preostalih šest sr so na programu do 24. apf‘la- Nazlonale 15.00 «La flgl*a Robert Mitchum, Trevor Sarah Miles. prepovedano pod 14 letom, IK*1 Fenice 15.30 «Gli orrori femminile«, Lilli Palmer, Jon«* der Brovvn . f‘l Eden 16.00 ((Anonimo venezia"(> p ucu io.w — (g ‘ rinda Bolkan. Toriy ^aadi(ii» chnicolor. Prepovedano 14 letom ,|U t Grattacielo 16.00 «In fond® ^ scina«, Carole Baker, Cra*s. terra * Excelsior 15.30 «Wyoming 1 vaggia«, Vera Miles, Štev Jack Elam. Ritz 16.00 «Dingus quello SP^oN1 dividuo«, Frank Sinatra. Kennedy Technicolor. Alabarda 16.30 «La mantide»'jc0io! Steivart, Vic Laren. ?e ^ It Prepovedano mladini P°a tOTn- n« i1 ^ “k Filodrammatico 16.30 «11 tron ggjtft co», Christoper Lee, Mar‘ jj 9 Prepovedano mladini Pofl tom. Aurora 16.00 «Strogoff». T„otte \ Cristalio 16.30 »La prima n ^ dott. Uanielll, industriale j)#* plesso del giocattoio*. Ba1?no ff’1 zanca. technicolor. Prepov' J ( Sotla Loren. Marcello MaSl -edano dim pod 14 letom , pre|f' Capitol 16.00 «La moglle Technicolor. ,.to “'i Moderno 16.00 «L’uomo ven N)!rl'! pioggla«, Charles Bronson. Jobert. Technicolor rsnl*1'0' Vittorlo Veneto 15.30 pel«11, Jean Paul Belmondo, Al* Technicolor. Ideale 16.00 «Quiller memo‘ p/ George Segal. Alec Guinn Berger. Technicolor. .MeK. Impero i6.30 »Un čašo di ^ Lando Buzzanca. Prepove0 ’ dinl pod 18. letom. . Astra 16.30 »La battaglia “ |ltoii, ' mein«, F. Stafford, G. “ Rennle. Technicolor. t. Abbazla 16.00 «Come, che», N. Pietrangeli, D. Leroy. Technicolor. mladini pod 18. letom. KINO «|RIS» predvaja danes ob 19-®® m&scope barvni film: LE PIŠTOLE DEI MAGNIFICI Igrata: George Kanh0*' James \Vithmore Darovi in prispevk Mito Puhalj daruje 5000 J* ško matico, 5000 lir za ^ gerr društvo in 5000 lir za Skl* Tončiča. 0* V počastitev spomina P0*4, p»n* j. Obersnel Iz Lokve, darujet* jgo“ Boris Možina 5,000 lir z* tico. Urml je dr. Otto Ha vodja časopisne agencij« gerie lntemazionali« v Ob Izgubi dolgoletni nega sodelavoa lzreikamO ^ in kolektivu naše ZALOŽNIŠTVO TISKA d. d. . EDITORIALE STAMfa TRIESTINA S. P- Žalovanju se pridru*u|®JL«l,> Založniško podjetje — Beograd Časopisno podjetje — Ljubljana Časopisno podjetje «’J — Zagreb Ihte 1. marca je preminil naš dragi ANTON ČEFUTA Pogreb bo dane«, 2. maroa ob 15.30, lz mrtvašn10® ne bolnišnice naravnost k oericvl v Riemanjih. Žalostno vest sporočajo mama ln sorodniki. I. T, Funebrl, Ul. Zonta 3, tel. 38.006 ti S GORIŠKI DNEVNIK IjADNJE seje repentabrskeca občinskega sveta Ob protestni odsotnosti opozicije Zaostritev stavkovnega gibanja odobren občinski regulacijski načrt v sovodenjski tekstilni tovarni Opozicija očita občinski upravi, da ni imenovala posebne komisije in da noče organizirati razgovorov z občani po vaseh o regulacijskem načrtu in spremembah - Oddana dela za grad igo nove šole seja repentabrskega občin-sveta v soboto zvečer je bila razgibana, ker je bila med jfj 1®® na dnevnem redu tudi odo-akv 8Premernb občinskega regula-načrta in določb. Prvič se Scito™0, 80 svetovalci opo-Baif « “spredne liste — Egidij ^ Pavel Colja in Domenik Biz-l fapustili sejo v znak protesta, ^ 5*Dan Mihael Guštin ni postavil Hj. »asovanje njihovega predloga, ja , občinski svet imenoval po-komisijo in naj bi občinska orfianizirala Po vaseh razgo-i*. ,z občani o regulacijskem na-'j ln soremembah. je v svojem poročilu med tajS® dejal: «Občinska uprava je je j5v"a razne pripombe, ki jih pražil deželni urbanistični zbor fj! ®a prejšnji regulacijski načrt Ote osnovi priporočil omenje- Jr.zoori itsivL rocri0 določene so fenkih «*ra, izdelala popravek. Od-3«* So bile nel itk..’ "Peno določene K- J*la So bile nekatere absurd-bile cone centrov in cone raz-stanovanjskih centrov. V z urbajjistjčnim zakonom je ,, obširne prostore za skupin-Sjti^^dbe in zgradbe javne ko-jjjtloločila je meje nove cone ustanovila je cono naprav, določila je obšir-'®če v predvidevanju razil^.6 avtoparka za tovornjake. In W,P le uredila gradnjo v po6a-lr c°pah». (^vprašanje svetovalca Colje je i^u, ze Pojasnil, da je popravke >1^ tehnični urad na podlagi pri-“petnega odbomištva za. ur-jjjj (51, ^n. občinskega odbora. Pri-iw" tudi, da v ta namen ni bila lij Sv aa? nobena komisija. Občin-« hjl®1 Je na kratko razpravljal le sterih določbah na seji v av-r‘anskega leta. ■W“v.a|ec Colja je pripomnil, da "fcttbah ki načrt, po novih spre-ist a“ predvideva porast prebitij a repentabrske občine na 9 Ijt rtobivalcev (prej celo 18.000), ti j. toalno za tako malo občino, ^ival *t0ncu ^a 1970 stela 711 7®ev- Žal ni naravnega po-jča *>e i? da občinska uprava ne lstoriti, pač pa da bodo ? Svil razpravljali le o pravilni-X , alec Karlo Guštin (Slo-i%W-Upnost), pa je pripomnil: ^ po vaseh bi bilo de-ePo ampak bi nastale pole-Ar iz® ^Pdšli svetovalci opozicije, rW>>ritev sprememb regula-vMhjj? načrta in za odobritev pravilnika glasovalo le Jbti (palcev liste Slovenske skup-JIr'} svetovalca te skupine st" Jai^na). Tako so odobrili tudi spremembe občinskega pro-.a leto 1971, spremembo pra-Jjtov-"!0®urinskega konzorcija in m jPje zastopnika občine v pod- ^ zafeu,tah- l« ^tku seje je žiman sporo-s° bila pred dvema ted-ana na dražbi dela za i feri:inove osnovne šole, ki jo ^7l0 podjetje ENPEEDIL iz N jJti regulacijski načrt, z no-Alj zav'ki. je zdaj na ogled ob-Jpo piSf^nlkl >n ustanove bodo svoje pripombe in IbHi ' zadevi se bomo še po Tečaji za preventivo proti nezgodam na delu Na sedežu državne ustanove za preventivne ukrepe proti nezgodam v Ul. Genova 8 so se začeli tečaji za preventivo proti nezgodam na delu za gradbene asistente in vodje delovišč, ki jih je ustanovila šola za kvalifikacijo gradbenih delavcev v Trstu v sodelovanju z deželnim sedežem ENPI. Poleg velikega števila tečajnikov so se otvoritve u-deležili direktor INAIL dr. Giuliano Benussi Gambel ter člani upravnega sveta šole z direktorjem Mariom Del Contejem. V imenu upravnega sveta je inž. Giuliano Cuccagna poudaril pomen tečajev in odgovornost, ki so jo po področju gradenj pokazali voditelji in osebje, deželni direktor ANPI inž. Nereo Ferluga Pa je govoril o važnosti preventive proti nezgodam na delu, zlasti v gradbeništvu, ki predstavlja šestino vsega delavstva v državi in kjer je delež nezgod na delu najvišji. O nujnosti, da se s preventivo seznanijo gradbeni asistenti in vodje delovišč, je v imenu kolegija gradbenikov govoril Paolo Tassi. Sneg na cesti Senožeče-Ljubljana Sneg je sinoči povsem nepričakovano, nemara zadnjič v letošnji zimi pobelil strehe v Sloveniji. V pičli uri ga je bilo dovolj, da so se vozniki avtomobilov na cesti Ljubljana - Senožeče morali boriti s poledico, burjo in slabo vidljivostjo. Ker je začelo snežiti po 18. uri so tudi ekipe cestnega podjetja pričele s posipanjem cestišča z zamudo, kar je imelo za posledico, da se je pri vrhniškem klancu pričela nabirati kolona tovornjakov. Nekaj neprevidnih šoferjev je željo po hitrosti plačalo s čakanjem ob svojih razbitih železnih konjičkih. tiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinuraiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiitimiiimiiiiiiiiimiutuuuiiiiiiiiii VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Pred sodniki 17 oseb obtoženih tihotapstva Vse se je pričelo, ko so karabinjerji ugotovili, da je bilo na Trsteniku skritih nad 10 stotov tujih cigaret Pred tržaškim kazenskim sodi ščem (preds. Corsi, tož. Tavella, zapis. Strippoli) se je včeraj pričela sodna obravnava proti skupini 17 ljudi, obtoženih tihotapstva, neplačila davka na poslovni promet, kršitve plovnega in cestnega zakonika ter drugih manjših, sorodnih prekrškov Na zatožni klopi so sedeli: 28-let-ni Marino Tissini iz Ul. Castaldi 14, 22-letni Giuseppe Carofiglo z Lonjer ske ceste št. 32, 24-letni Salvatore Sabaddino iz Turina, 27-letni Fabio Fabbro iz Ul. De Amicis 1, 21-let-ni Libero Gamboz s Čampo Marzio št. 3, 25-letni Sergio Giraldi iz Ul. Crociferi 5, 26-letni Alberto Mijat iz Ul. A. Grandi 16, 33-letni Gio-vanni Fontanot iz Ul. Pascoli 6, 25-letni Antonio Frontayoni iz Ul. delTEremo 40, 20-letni Walter Medos s Trga F. Venezian 5, 29-letni Silvano Medeat iz Ul. Commerciale 43, 36-letni Bruno Baldassare iz Ul. Molino a Vento 5, 41-letna Alba Franchi por. Serbottini iz Ul. Com-bi 14, 24-letna Roberta Dainese por. Tribusson iz Ul. Bonomea 115, 58-letni Guido Furlani s Trga Sv. Jakoba št. 13, 57-letni Francesco Vesnaver iz Ul. Machling 4 ter 34-letni Sergio Brajkovich iz Ul. L. Ricci 4. Vsa zadeva sega dve leti nazaj, točneje do 24. septembra 1969, ko so karabinjerji slučajno odkrili skupino tihotapcev s cigaretami. Bilo je na torek pozno ponoči, ko je okrog 23. ure karabinjerska izvidnica zap~r'a velik avto, ki je drvel po cesti z nedovoljeno hitrostjo. Po radiu so obvestili drugo izvidnico, ki je šoferju dala znak, naj se ustavi. Plačati bi moral globo, toda bistro oko karabinjerjev je zapazilo, da nekaj ni v redu. Še posebno zato, ker se je ka rabinjerjem obnašanje šoferja in njegovega spremljevalca zdelo zelo sumljivo. Preiskovalci so pogledali v avto in iztaknili dva zavoja cigaret. Med pregledom avtomohila je enemu od sopotnikov uspelo zbežati, drugi pa je moral s karabinjerji na zaslišanje. Med zaslišanjem so karabinjerji marsikaj zvedeli in nato naglo ukrepali. Lov se je nadanjeval na Trsteniku, kjer so v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne zasačili dvojico, ki je nakladala v velike osebne ovtomobile sumljive zavoje. «Stoj!» je bil rezek klic. Enega so takoj prijeli drugi pa je zbežal v grmovje. Revež pa ni imel sreče, saj se je opraskal in pobil, kmalu nato pa je padel v roke karabinjerjem. Karabinjerji so seveda skrbno pregledali kraj in brskali po grmovju, kjer so našli 266 kg cigaret, med grmovjem pa je bilo polno praznih zabojev. Zračunali so, da so tihotapci tam imeli skupno nad 10 stotov cigaret, kar je pomenilo, da so jih razpečali že 8 stotov. Obračun prvega dneva je bil torej: tri osebe aretirane (Tissini, Saladdi- Pravljična ura BO JUTRI 3. MARCA OB 17. URI Vtiaika kniigahna nisi - ui. ■V. tram-iska ŽU Tel. 61-792 no, Carofiglio), zaplenjenih 226 kg cigaret, 4 veliki osebni avtomobili in radijski oddajno-sprejemni aparat. Raziskovanja so se nadaljevala in tako je pozneje prišlo na dan, da so tihotapci vtihotapljali z raznimi akcijami in poslužujoč se motornih čolnov tor drugih avtomobilov še nad 2 stota cigaret, steklenice viskija, več litrov bencina in drugo. V nad sto strani dolgem poročilu poveljstva finančne straže sodnim oblastem je med drugim navedeno, da je bil glavni vodja in organizator tihotapske dejavnosti, ki je segala od Gradeža preko Trsta in še dalje do Vidma, Pordenona in Cervignana, 30-letni Clau-dio Jerman iz Ul. Macovaz 27. Po njegovi smrti 17 .oktobra 1969 v tržaških koronejskih zaporih, pa je prevzel vodstvo tihotapske organizacije Tissini, kateremu so zelo aktivno pomagali Fabbro, Carofiglio in Gombaz. Na včerajšnji razpravi, ki je trajala ves dopoldan in se nato zavlekla do poznih večernih ur, so sodniki zaslišali vse obtožence, ki so seveda sistematično tajili, da bi kdaj imeli opravka s cigaretami in podobno tihotapsko dejavnostjo, ter nekatere priče, v glavnem častnike in podčastnike finančne straže, karabinjerjev in davčne policije, ki so sodelovali pri široki akciji za izsleditev tihotapcev. Razprava se bo nadaljevala z govorom javnega tožilca, branilcev ter z razsodbo. So'er iz Mester podlegel poškodbam Včeraj zjutraj je v naši bolnišnici 53-letni šofer Antonio France-sconi iz Mester pri Benetkah podlegel poškodbam. Francesconi je 22. februarja med urejevanjem platna na prikolici tovornjaka padel s treh metrov višine, zaradi česar so ga bili spejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer so mu poleg drugih poškodb ugotovili tudi zlom lobanjskega dna, s pridržano prognozo. ZARADI SAMOVOLJNIH ODPUSTOV Neobičajni način poizkusa odpustitve 60 stavka trajala ves dan - Jutri sestanek delavcev - Včeraj je aa zvezi industrijcev V sovodenjski tekstilni tovarni so delavke in delavci včeraj zjutraj pričeli z notranjo stavko; lahko bi rekli, da so zasedli tovarno. Ponavljajo se decembrski dogodki, ko so zasedli tovarno in v njej ostali cela dva tedna; že takrat je ravnateljstvo tovarne hotelo skrčiti število zaposlenih za okrog 50. Po dvotedenski zasedbi tovarne so vsi delavci ostali v tovarni, vendarle s skrčenim tedenskim delovnim urnikom. Dva meseca pozneje je ravnateljstvo javilo, da namerava odpustiti 60 stavb. Ravnateljstvo utemeljuje to svojo zahtevo s krizo, ki je zajela celotno tekstilno industrijo v Italiji. 20. februarja je ravnateljstvo poslalo sindikatom pismo, v katerem govori o 60 odpustih. V četrtek je vse delavstvo v tej tovarni stavkalo. V soboto so tri sindikalne centrale poslale vodstvu tovarne pismo, v katerem zahtevajo sestanek, na katerem bi preučili vprašanja odpustov. Včeraj zjutraj pa je ravnateljstvo na svojo roko, ne da bi upoštevalo določila pogodbe tekstilcev iz leta 1965 — tako trdijo sindikati — odpustilo 60 oseb. Delavkam in delavcem, ki bi marali v tovarno s prvo izmeno ob 6. uri zjutraj, so kar v veži tovarne izročili odpustna pisma in jih niso pustili na delovno mesto. Uslužbenci tovarne so se nato, v jutranjih urah, oglasili na domovih tistih, ki bi morali na delo v popoldanski izmeni in ki so bili na spisku odpuščenih, ter jim izročili odpustna pisma. Včeraj zjutraj ob 10.30 je bila napovedana polurna protestna stavka proti nameravanim odpustom. V tovarno so prišli zastopniki sindikatov ter odločno protestirali proti ravnateljskim samovoljnim odpustom, ne da bi bili sindikati prej o tem obveščeni. Delavstvo je stavko nadaljevalo tudi po enajsti uri ter ostalo v tovarni. Popoldanska izmena je prišla ob 14. uri v tovarno ter takoj pričela stavko, ki je trajala včeraj ves dan. Obrat je praktično zaseden. Ravnateljstvo je v jutranjih urah prejelo po pošti pismo sindikatov, ki zahtevajo razgovore o nameravanih odpustih. Po prejemu tega pisma in po začetku notranje stavke je ravnateljstvo preklicalo odpuste, in uslužbenci so zahtevali od »odpuščenih*, da bi jim ti vrnili odpustna pisma. Omenimo še, da so bile včeraj na programu v tej tovarni volitve delegatov za posamezne oddelke. Po pogodbi bi jih morali voliti devet, sindikati pa so zahtevali izvolitev osemnajstih delegatov. Nekateri delavci so nam izrazili mnenje, da je hotelo vodstvo tovarne odpustiti 60 ljudi že včeraj zjutraj, da bi onemogočilo izvolitev kakšnega odpuščenega za delegata: v tem primeru bi bil odpust nemogoč. Včeraj popoldne so napovedali, da bo stavkala tudi nočna izmena. Skoraj gotovo bo delavstvo te tovarne stavkalo tudi danes. Izvedeli smo, da bo jutri zjutraj na sedežu zveze industrijcev sestanek med sindikalisti in zastopniki tovarn. Vesti iz Tržiča Včeraj je bilo v Tržiču napovedano zborovanje sindikalnih predstavnikov in pristaniških družb iz pristanišč ob severnem Jadranu. Udleežili so se ga predstavniki iz Ravemme, Ancone, Benetk, Porto-nogara, Trsta in Tržiča. Zborovalce je pozdravil tržiškš podžupan Semola, ki je poudaril važnost skupnega nastopa pri obrambi skupnih koristi pristaniškega področja, žlasti kar se tiče tako imenovanih »funkcionalnih avtonomij)). K besedi se je oglasilo še več govornikov in odobrili so ustreano resolucijo, ki jo bodo poslali pristojnim organom. Sporazumeli so se tudi za enodnevno stavko pri-staniščnikov v podporo njihovih zahtev. Poslali so končno brzojavko ministru VMianeseju, v kateri so ga zaprosili za sprejem posebne delegacije, ki jo nameravajo poslati v Rim, da bi obrazložili problem in svoje stališče. Delavci iz ladjedelnice so poslali notranjemu ministru brzojavko, v kateri obsojajo nerede v Aquili, predvsem na napade na sedeže demokratičnih strank v tem mestu. Interpelacijo županu je poslala svetovalka KPI Marija Tomasin, ki hi želela vedeti, zakaj se občinska uprava iz Trdžiča ni udeležila protifašističnega zborovanja v soboto v Gorici, niti ni poslala svoje solidarnostne izjave. ZADEVA «LENASSI» JE VAŽNA PREIZKUŠNJA Po nastopu prostih strelcev v goričkem občinskem svetu, ko je precejšnje število svetovalcev leve sredine glasovalo proti enemu izmed sklepov odbora, ki se tičejo zavoda t-Lenassh, so se prm oglasili socialisti. Prejšnji teden je mestna sekcija PSI dala zgoraj omenjenemu glasovanju politični značaj, povezala ga je s trenji znotraj levosredinske koalicije, obsodila počasno odmikanje republikanske stranke ter zahtevala, da se o odbitem sklepu spet glasuje. Dotlej naj socialistični odbornik Tomassich ne sodeluje na sejah odbora. Glavna tarča socialističnega nar pada je Krščanska demokracija, ki o tej zadevi Strajno molči. Včeraj so se oglasili še socialdemokrati, ki so pri stvari zainteresirani, saj nekateri trdijo, da je bilo mnenje njih zastopnikov v odboru nasprotno temu sklepu, medtem ko so v občinskem svetu obljubili glasove svojih svetovalcev v prid odbitemu sklepu. V goričkih političnih krogih so mnenja, da so bili socialdemokrati v prvi vrsti med prostimi strelci. V tiskovnem poročilu goričke sekcije PSDI podpirajo zadržanje socialdemokratskih svetovalcev, istočasno pa izražajo svoje pomisleke o bodočem sodelovanju v levosredinski koaliciji. V mestu že krožijo govorice, da bo prišlo do krize in da bo Krščanska demokracija izvolila enobarvni odbor s pomočjo Slovenske demokratske zveze. Tak odbor bi lahko računal na 21 svetovalcev od skupnih štirideset. V zadevi tLenassb, ki je povzročila pojav prostih strelcev, sta doslej rekli svoje mnenje socialistična in socialdemokratska stranka. Republikanec je itak glasoval javno pro-sklepu; besedo imajo sedaj krščanski demokrati. .............................................um«.mm OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Skrunili so avstrijske vojaške grobove v Dragi pri Doberdobu Zidar je po stečaju moral še na sodišče • «Pozabil» je vložiti prijavo Vanoni Pred okrožnim sodiščem v Gorici sta se morala na zadnjem zasedanju zagovarjati zidarski mojster 37-letni Dominik Devetak od Vižintinov in 49-letni Ennero Tosolini iz Špetra Slovenov. Prvi je bil obtožen, da je v obdobju od 11. decembra 1968 pa do 28. decembra istega leta prikrival pnevmatično kladivo z vsemi pritiklinami, ki je bilo sestavni del njegovega premoženja ob stečaju njegovega podjetja. Drugi pa je bil obtožen, da je omenjeno kladivo odnesel. Stečajni kurator je izvedel za kladivo iz nekega pisma podjetja iz iiniiiiiiiiuniiiiiiuiiiiiiuniiiiMniiiiuiiiiniminMMMnMnMiinmiiiisiiiiiinsiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiMiiMm V NEDELJO ZJUTR/U PLINSKA EKSPLOZIJA V KOPALNICI V TRŽIČU Eden niše« in naj milijon lir je škode V nedeljo zjutraj se je pripetila plinska eksplozija v kopalnici v Tržiču, pri čemer je bilo nad en milijon škode in je bil ranjen neki mladenič. Nekaj po 7. uri sjutraj je 27-letni Giovanni Dugan v stanovanju Ser-gai Colauttija v Ul. 24. maja št. 22 v Tržiču, vstal in stopil v kuhinjo, kjer si je prižgal cigareto; ker pa je dovodna gumasta cev iz plinske jeklenske nalahno puščala ter se je ponoči nabralo v prostoru precej plina, je ta ob stiku z ognjem eksplodiral in Dugan je bil kmalu v plamenih. Starši so mu takoj prihiteli na pomoč ter poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico, kjer mu je zdravnik ugotovil opekline druge in tretje stopnje po nogah, rokah in po obrazu ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. PO ODOBRITVI PRAVILNIKA V RAČUNSKEM DVORU Deželna pomoč prizadetim po poplavi v novembru 69 Pomoč znaša skupno 300 milijonov lir, od tega 200 milijonov za mala podjetja v trgovini, industriji in ribištvu - Prošenj je 1.300 Računski dvor v Rimu je odobril izvršni pravilnik k deželnemu zakonu štev. 22 iz lanskega leta, ki določa deželne prispevke za mala podjetja s področij trgovine, industrije, obrtništva in turizma v Furlaniji -Julijski krajini, ki jih je prizadela povodenj v novembru 1969. Zdaj bo dežela lahko začela nemudoma izplačevati omenjene denarne prispevke. Včeraj so na obrtništvu za Industrijo in trgovino umestili poseben odbor, ki bo proučeval prispele prošnje za pomoč oziroma prispevek ter izražal svoje mnenje v zvezi s posamezno prošnjo ter z višino ustreznega prispevka. Odbornik Dulci je ob tej priliki naglasil, da bo deželna uprava po vsej verjetnosti likvidirala vseh 1.300 prispelih prošenj v dveh mesecih. Odbor se bo namreč sestajal skoraj vsak dan, ob zaključku vsake seje pa bo nameščenec podpisoval ustrezne plačilne naloge. Po zakonu štev. 22 sme dežela prispevati do 60 od sto ugotovljene škode, in to največ do pol milijona lir pri vsakem posameznem podjetju. Za težje primere je predvidena druga oblika pomoči: dežela vzame nase del bremena, ki ga predstavljajo obresti na posojila, ki bi jih najeli podjetniki za popravo nastale škode. Dežela krije v takih primerih Iz svojega 2 od sto, kolikor bi podjetnik ne užival nobene druge oblike pomoči iz javnih sredstev, pa 4-odstotne obresti na omenjena posojila. Vsega skupaj bo dežela ob tej priliki izdala okoli 300 milijonov lir, od tega 200 v industriji, trgovini in ribištvu, 60 milijonov v obrtništvu in 40 milijonov v turizmu. U-živanje državne pomoči za isto nesrečo ni ovira za dosego deželnega prispevka. • Deželni fotografski natečaj «Fur-tanija-Julijaka krajina v svojih rae-ličnih podobah« prireja fotografski krožek ACLI lz Ločnika ter «Ini-zlatlva lsontina«. V kopalnici sl Je zlomila stegnenico V nedeljo zjutraj so pripeljali v goriško bolnišnico 82-letno Marijo Gaetani, ki živi sedaj v Domu onemoglih v Ločniku. Spodrsnilo ji je v kopalnici in je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v zapestju in desno stegnenico. V bolnišnici so jo pridržali najmanj za dva meseca na zdravljenju. Eksplozija je uničila več kosov pohištva in druge opreme ter po-vročila po prvih cenitvah nad en milijon lir škode, ki bi bila lahko še večja, če ne bi stanovalci in sosedje ognja takoj pogasili. Ponoči Je padel z mopedom Včeraj v zgodnjih jutranjih urah so sprejeli v splošno goriško bolnišnico za 7 dni na zdravljenje 51-letnega Emila Caseka iz Gorice, Ul. Brig. Pavia 29. Zdravniki so mu ugotovili odrgnjenja po obrazu in poškodbe po rokah. Ponesrečil se je pri padcu z mopedom v Ul. Br. Casale. Trčenje v Rožni dolini V nedeljo zvečer nekaj pred 20. uro so pridržali za 10 dni na zdravljenju v goriški bolnišnici 46-letne-ga Rina De Maria iz Gorice, Ul. del Prato 23. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo v prsni koš, rano na lasišču in druge manjše poškodbe. Ponesrečenec, ki so ga pripeljali z jugoslovanskim rešilcem Rdečega križa, je izjavil, da se je poškodoval v prometni nesreči v bližini mejnega prehoda v Rožni dolini. Tudi v naaem uredništvu eprojomamo prispevke za šolo-spomonik v Cerknem Milana, ki je kladivo prodalo Devetaku in je terjalo dolžno vsoto v znesku nekaj nad 236 tisoč lir. Državni tožilec je predlagal za Devetaka 3 leta zapora, za Tosolija pa 8 mesecev. Iz poteka razprave pa je potem prišel sodni zbor do zaključka, da pri zadevi Devetak ni kriv; oprostili so ga, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Tosolinija pa so obsodili na 8 mesecev zapora, za prestopek naveden v obtožnici. Devetaka je branil odv. Cat-tarini iz Tržiča. Goriški avtoprevoznik 57-letni Man-to Cigalotto, ki je prišel že prejšnji teden v sodno kroniko zaradi neplačevanja socialnih dajatev za u-službence pri svojem podjetju,- se je zagovarjal tudi pred okrožnim sodiščem zaradi obtožbe, da ni sestavil prijave Vanoni za leto 1965 (kar so ugotovili decembra 1968) za obdavčljivo vsoto tri milijone lir. Ker pa je medtem obtoženec plačal dolžno vsoto in tudi denarno kazen, so to upoštevali ter ga oprostili. Zanimiva je bila tudi razprava proti nekemu bivšemu podčastniku italijanske vojske 24-letnemu Antoniu Costantiniju iz Padove ter dvema vojakoma 22-letnemu Gildu Coa-nu iz Orsaga in 23-letnemu Demetriju Grossu iz Rofrana. Ti trije so februarja 1969, ko so bili še pri vojakih v naših krajih, odkopavali grobove bivših avstrijskih vojakov na vojaškem pokopališču v kraju Draga pri Doberdobu. Njihovo delo je opazil Ivan Gergolet iz Doberdoba, ki je zadeto prijavil o-rožnikom, dejal je, da je videl tudi izkopane kosti. Tako so onečastili tri grobove; častnik je izjavil, da je hotel dobiti nekaj spominkov iz prve svetovne vojne in v resnici je izkopal neko glinasto pipo in druge predmete. Zanikal pa je, da bi odkril in razkopal kosti padlih. Oba vojaka pa sta izjavila, da sta kopala po naročilu in na ukaz častnika Costantinija. Državni pravdnik je predlagal za vse tri po 9 mesecev zapora. Sodišče pa je smatralo za odgovornega samo Costantinija ter ga obsodilo na 8 mesecev in 10 dni zapora ter plačilo sodnih stroškov; kazen pa je pogojna in brez vpisa; oba vojaka pa je oprostilo. Drž. tož. dr. Laudisio; preds. Mancuso; sodnika Bassi in Succi. Kongres republikancev V Gorici je bil v nedeljo pokrajinski kongres republikancev. Pri- sotnih je bilo 21 delegatov iz Gradeža, Tržiča in Gorice, PRI ima svoje organizirane skupine samo v teh krajih. Ugotovili so napredovanje republikanskih glasov na zadnjih upravnih volitvah. Stranka ima po enega občinskega svetovalca v Gorici in v Gradežu. V zadnjem času se je v stranko prijavilo precej mladih ljudi. Na kongresu so izvolili nov pokrajinski odbor. Napovedujejo, da bo nov pokrajinski tajnik Egone Bucher iz Gradeža. Protidružbeni značaj funkcionalnih avtonomij* Z ministrskim dekretom so priznali timavski papirnici v Štivanu pravico, da s svojimi delavci naklada in razklada vsakršno blago tega podjetja. Ker predstavlja tovor timavske papirnice okoli 30 odstotkov manipuliranega blaga v trži-škem pristanišču, bi priznanje »funkcionalne avtonomije*, kakor i-menujejo pravico razpolagati z lastno obalo, občutno oškodovala predvsem pristaniške delavce združene v pristaniški družbi, ki ima v zakupu pristaniške posle Ukrep je povzročil val nezadovo'jstva med pri-staniščniki, ki ga tolmačita tudi deželni poslanec Rizzi in pokrajinski svetovalec Poletto loba PSIUP) svojih včerajšnih vftrašanjih pristojnima oblastvenima organoma. Podpisnika zahtevata preklic ministrskega dekreta zaradi njegove protidruž-bene vsebine ter podpore kapitalističnim skupinam. Če bi obveljal ta dekret, bi tudi drugi zasebniki pričeli z lastnimi delavci opravljati pristaniške manipulacijske posle ter bi s tem spravili ob delo številno kategorijo delavcev pristaniške družbe. Razpis za ljudska stanovanja v Gradiški Ustanova za ljudske hiše na Goriškem (IACP) razpisuje natečaj za vložitev prošenj za dodelitev 12 stanovanj v Gradiški, okraj Vale-riano. Šest stanovanj je trisobnih in je najemnina določena po 14.250 lir mesečno, šest pa štirisobnih najemnino po 17.250 lir mesečno Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. marca na sedežu IACP Gorici, Ul. Pitteri, ali na župan stvu v Gradiški. Notranja komisija psihiatrični bolnišnici V goriški psihiatrični botaišnied so bile v petek volitve notranje komisije. Lista CISL je med delavci dobila 102 glasova ln dva sedeža, lista CGIL pa 67 glasov ln dva sedeža. Med uradniki in zdravniki pa je lista CGIL dobila 12 glasov ln en sedež, Usta CISL pa 10 glasov in nobenega sedeža. Izvoljeni so bili: za CISL delavca Tulilo De Poroasairi ln Tullto Polana ,za CGIL pa socialna asistentka Silvia Morocutti in delavca Elso Milocoo ter Silvestre Troo- «Materin greh> v Katoliškem domu Dramska družina katoliškega prosvetnega društva iz Števerjana je preteklo nedeljo popoldne gostovala v Katoliškem domu v Gorici z ljudsko dramo Franceta Bevka *Ma-terin greh*. Igralci, kmečka dekleta in fantje so se še kar dobro vživeli v dejanje in skušali prikazati posamezne vloge tako kakor si je Bevk zerjetno zamislil tako kmečko dramo. To je seveda v glavnem zasluga režiserja Aleksija Pregarca, ki je igro pripravil. Udeležba je bila, če upoštevamo nastop podeželske dramske skupine, še kar dobra in zlasti so med občinstvom prevladovali rojaki iz Brd. Manjša je bila udeležba iz mesta. Prihodnjo nedeljo bodo števerjanski igralci nastopili s to igro tudi v župnijskem domu v štandrežu. Prireditelji vabijo na proslavo 8. marca ki bo v nedeljo 7. marca ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Razna obvestila Predavanje v Štandrežu. V mali dvorani župnijskega doma bo danes ob 20. uri za zakonce predavala o zakonskem problemu prof. dr. Mihaela Pertlova iz Maribora. Jutri, v sredo ob 20. uri pa bo predaval mladini zdravnik primarij iz Maribora dr. Eman Pertl. V ponedeljek je dr. Pertl predaval tudi o spolnih in družinskih problemih. Darovi in prispevki Za podporno društvo ob prvi ob letnici smrti Marije Vogrič daruje družina Vogrič iz Gorice 5.000 lir. Predstavniki protifašističnih skupin v goriški pokrajini so na sobotnem sestanku v Gorici obsodili fašistične provokacije po Italiji Izvršene v imenu konservativnih sil ter politične in gospodarske desnice. Zahtevali so razpust fašističnih In profasistlčnlh skupin, ki so v naših krajih toliko bolj izven demokratične Igre, ker imajo tudi rasistični značaj. (Slika je bila posneta na sobotnem zborovanju Iz goriškega matičnega urada V goriški občini so sg včeraj rodili trije otroci, umrlo je pet oseb. Rojstva: Alessio Venturini, Luca Doratiotto, Marco Kenda. Smrti: 70-letna gospodinja Maria Simonit por. Verzegnassi; 60-letni upokojenec Giovanni Zotti; 41-letna Marina Bernardis; E7-letna gospo dinja Angelina Del Fabbro por. Cia nesin; 79-letna upokojenka Cateri na Berlot. VERDI: 17.00 «11 rivaluziooario# J. Vodght tn J. Salt. Italijanski barvni film. CORSO: 17.00 «L’invltata», J. Skin-kus in M. Piccoli. Itaiijaneko-franooska barvna koprodukcija. MODERN1SSIMO: Ob 17.30 «Alu- to! mi ama una vergine«, V. Ven del, G. Willer; nemški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA: 17.15 «Pagline proiblte dalla vita di una fototnodella«, L. Modiugno ln D. Ollier. Ital-franc. film; mladini pod 18. Vetom prepovedan. CENTRALE: 17.00 «Glullo Česane«, M. Bnando ln D. Kerr. Ameriški barvni film. lriii EXCELSIOR: 16.00 «Giocatore d’a»-z’ardo», S. Kendah. Barvni film. PRINCIPE: 17.30 «Matanza», K. Randali tn K. Goodnek. Kinetna. skop v barvah. AZZURRO: Zaprto. I\uvu (,uriva SOČA (Nova Gorica): »Bedford strelja brez opomina«, ameriški barvni film — ob 18. ln 20. KANAL: Danes zaprto. SVOBODA (Šempeter); «V času charlestona«, It. barvni film — ob 18. ln 20. DESKLE: Danes zaprto. SEMPAS: Danes zaprto. RENČE: «Odpadntkova ljubica«, lt. barvni film — ob 19.30. PRVACINA: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna DTMtae, P. S. Francesco 5, tel. 2124 . V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči v Tržiču dežurna lekarna »Centrale« Frits in Enneri, Trg republike št. 26 — tel. 72341, rRIMORSKI DNEVNIK 4 2. marca A. PAGON - OGAREV V spomin Ivanu Cahu - Iskri aktivistu Slovenske Istre Vi0 jftt. •*.* Ivana Caha — Iskre ni več med nami. V svojem izredno uspešnem in delavnem življenju je šel skozi številne življenjske viharje, gledal v oči smrti, ki je šla mimo njega, kot da ga ni opazila V sredo zvečer pa je tragično naključje hotelo, da je ob avtomobilski nesreči pri Dekanih — komaj sto_ metrov od njegovega mirnega (lema — smrt v obliki drvečega avtomobila spregovorila svojo kruto eesedo: Dovolj! Spregovorila je tako trdo, da nas je do globine pretreslo. Ko smo drugi dan zjutraj zvedeli za nesrečo, nam je skoro zastal dih. Saj ni mogoče, da Caha ne bomo več srečali na koprskih ulicah Vsi, ki smo ga v letih po osvoboditvi srečavali v Kopru, ali pa ga obiskali na njegovem domu v Dekanih, se sprašujemo: Ali imamo koga med nami, ki bo prevzel in nadaljeval tako važno delo, ki ga je Cahu prekinila smrt? Ivan Cah — Iskra. Tri besede, ki same po sebi označujejo samo ime človeka, ki je bil rojen v Slovenski Istri. Je pa v teh treh besedah se drugi, močnejši pomen. Tri besede: Ivan Cah — Iskra pomenijo preprostost, iskrenost in revolucionarnost človeka, ki je bil z vso svojo človeško bitnostjo navezan na to istrsko zemljo in se je za svobodo te zemlje in svojega ljudstva nesebično in vztrajno boril vse svoje življenje. To svojo upornost in borbenost je Ivan Cah — Iskra prinesel iz Rusije, kjer se je leta 1917 udeležil oktobrske revolucije. Ko je bil poleti 1914 poklican k vojakom in po slan na rusko fronto, je že po štirinajstih dneh prešel na stran Rusov. Postal je prostovoljni ujetnik, ker se ni hotel kot 17-leten fant boriti za apetite črno-žolte monarhije. Živo je občutil v spominu ravnanje avstrijskih oblasti v njegovi Istri, kjer so le te podpirale italijanske iredentiste in raznarodovalno Lego nazionale. V prostovoljnem ujetništvu mu je bil za učitelja ruski inženir Ivan Ilič — Pakitanov, ki mu je posredoval prvo znanje o komunizmu. Oborožen s tem začetnim znanjem se je v decembru 1918 vrnil domov v Istro, Ijer pa je doživel grenko razočaranje. Istro so že bili zasedli Italijani. Komaj leto dni po vrnitvi je Ivan Cah — Iskra že sodeloval na tajnem sestanku v Gabrovici. Zbranih je bilo več tovarišev iz Gabroviee, Ospa, Dekanov, Rižane, Tinjana, Mačkovelj, od Pobegov, čežarjev. s Škofij, in iz Rožarja. Dogovarjali so se o načrtu, da bi organizirali ljudstvo Slovenske Istre, da bi v pohodu odšlo v Dekane in tam zahtevalo od italijanskega vojaškega poveljstva, naj se vojska mirno u-makne z ozemlja Slovenske Istre. Načrt ni uspel, ker so nekateri preveč očitno pokazali nerazumevanje in bi bilo lahko prišlo do brezpo-trebnih žrtev. Vendar je bilo s tem zasejano prvo seme upora proti okupatorju, ki je vsa leta med obe ma vojnama klilo in leta 1941 vzklilo v močan odpor ljudstva Sloven ske Istre. Vsa kasnejša leta je Ivan Cah sodeloval pri raznih demonstracijah proti fašizmu. Udeležil se je množičnega pohoda v Dekane v juniju 1912, ko je nad 500 ljudi protestiralo proti visokim davkom, pomagal je pri ilegalni partijski tehniki, ki je delovala v Gabrovici. Dne 22. oktobra 1941 pa je bil skupaj z Antonom Bernetičem na sestanku z Oskarjem Kovačičem, ki je trajal 24 ur. Organizatov Oskar Kovačič je obema imenovanima dal obširna navodila za ustanavljanje odborov OF v Slovenski Istri. Po odhodu tovariša Kovačiča sta se tovariša Bernetič in Cah z vso vnemo vrgla na delo. S pomočjo drugih aktivistov jima je do maja 1943 uspelo organizirati že 63 odborov OF po istrskih vaseh. Velik je prispevek Ivana Caha pri ustanovitvi partizanske tehnike «Waš dom* v gozdu «Gabrju» nad Rižano. Tehnika je na tistem mestu delovala od aprila 1943 do konca oktobra 1943. Ves čas je zanjo skrbel tov. Cah — Iskra. Dne 11. aprila 1943 je bil ustanovljen okrožni komite KPS za Slovensko Istro. Iskra je takrat postal član tega komiteja kot odgovoren za tehniko. V poročilu, ki ga je dne 16. aprila 1943 poslal novi tajnik komiteja Vidko Žižič pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko, tovarišu Primožu, to je Alešu Beblerju, je tajnik Žižič o Cahu — Iskri zapisal: »Tehnika: tov. Iskra. — Možakar štiridesetih let, poštenjak, delaven, borben. Sodeloval v oktobrski revoluciji 1917. leta z boljševiki v borbi proti kozakom na Donu.* ždi se nam, da je to za družino našega tovariša Caha — Iskre ob tako hudi in nepričakovani izgubi v delno uteho v njihovi žalosti in praznoti, ki je zazevala v hiši, ki jo je z lastnimi žulji in s pridnostjo spremenil v tako prijeten in miren dom. Tri imena: Ivan Cah — Iskra pa nam govorijo še naprej. Pojavljajo se ob ustanovitvi gospodarske komisije za Slovensko Istro, ko je bil Iskra imenovan za načelnika te komisije. Pojavljajo se v zvezi z osvoboditvijo 200 političnih zapornikov iz koprskih zaporov dne 26. septembra 1943. Takrat je Iskra obvestil štab Istrskega odreda in nekatere aktiviste, da so skupaj s partizani vdrli v Koper, odprli vrata zaporov in rešili jetnike. Tudi po osvoboditvi Cah — Iskra ni prenehal z delom. Bil je najpre. nameščen na občini v Gračišču. Ko je dosegel pogoj za upokojitev, se je z vso vnemo vrgel na zbiranje zgodovinskega gradiva iz NOB. Bil je član zgodovinske komisije okrajnega odbora v Kopru in prav tako član občinske zgodovinske komisije. Z motorjem se je vozil od vasi do vasi, zbiral dokumente, fotografije in predmete, zapisoval spomine borcev itd. V skoro štirinajstih mesecih — od septembra 1956 do novembra 1957, je bil na terenu 150 dni in- pri tem 191-lcrat--odšel z doma, večkrat tudi za več dni, ker je prenočeval po vaseh. V tem času je zbral 1.600 r&znih dokumentov, predmetov in fotografij iz NOB, zbral podatke in napisal zgodovino za 42 krajevnih odborov OF. Opravil je delo, ki ga z navadnimi besedami ni moč oceniti. Zadnja leta pa je z vso vnemo pomagal zbirati gradivu za kroniko občine Koper, ki bo izšla v dveh knjigah. Ivan Cah — Iskra je bil rojen dne 22. marca 1397 na Kortini pri Rižani v družini bajtarja. V mladih letih se je izučil za mizarja in je ta poklic opravljal vse do junija 1933, ki je bil izdan, da deluje kot komunist. Takrat je mizarski poklic opustil, da je tako zabrisal sled kvesturi, ki ni vedela za njegovo ime. Njegova domačina pri Bertokih nad Rižano je bila nad trinajst let zbirališče aktivistov in protifa-šistov Slovenske Istre. Svojo življenjsko pot je Cah prehodil ponos- PREJELI SIVK * PERSONA. Mensile di Letteratura, Arte e Costume. Giugno — di-cembre 1970. Fascicolo dedicato a Roma 1870 - 1970 Na 251 straneh je vrsta člankov, ki z različnih vidikov obravnavajo zgodovinski pomen proglasitve Rima no in vzravnano, zavedajoč se svojega slovenskega porekla, zavedajoč se velike važnosti nalog, ki mu jih je bila zaupala partija. Te naloge je Cah vestno, brezkompromisno in z vso odgovornostjo opravljal vse do svoje tragične smrti. Slovenska Istra je s Cahom — Iskro izgubila enega izmed tistih sinov, ki niso nikoli klonili okupatorjevemu pritisku, izgubila je odločnega, iskrenega in poštenega sina, ki mu nadomestila ne bo moč najti. Za svoj veliki prispevek v borbi proti fašizmu je bil odlikovan z diplomo udeleženca oktobrske revolucije, z visokim republiškim odlikovanjem in z več drugimi odlikovanju. Vsi, ki smo tovariša Caha — Iskro poznali in z njim delali, izražamo prizadeti družini najgloblje sožalje. VValdheimova knjiga o avstrijski politiki Bivši avstrijski zunanji minister Kurt Waldheim je objavil knjigo z naslovom »Avstrijska pot*. Wald-heim je kandidat ljudske stranke za predsednika republike. V svoji knjigi obrazložuje avstrijsko zunanjo politiko od leta 1918 do danes. Mnogo obširneje piše o dogodkih po drugi svetovni vojni. Na tiskovni konferenci je Waldheim izjavil, da se je prava avstrijska zunanja politika začela šele po letu 1955, po podpisu avstrijske državne pogodbe. Knjiga obravnava zlasti novejše probleme: Avstrija kot nevtralna država med dvema blokoma, evropska gospodarska integracija, Južna Tirolska, odnosi z drugimi državami Podonavja, odnosi s tretjim svetom, dejavnost OZN. Južni Tirolski posveča poglavje 35 strani. Waldheim poudarja, da sporazumna rešitev, ki čeprav ni idealna rešitev, je največ, kar se je dalo doseči v sedanjih okoliščinah. »Sedanja rešitev,* piše Waldheim, «je kompromis, da se ohrani bistvo etnične skupine, ki stoletja pripada Avstriji, in da se omogoči mirno sožitje z italijanskim prebivalstvom. POTOVANJE PO ISTRI Samota ljudi istrskih vaseh Mali samotar v Oroinjanu - Deklica, ki se boji vožnje z avtobusom Pravega pomena Istre ni lahko spoznati. Tisti, ki niso iz teh krajev, potrebujejo veliko let za to, da bi občutili pravega duha istrske zemlje, njenega kamna, starih kamnitih hiš in istrskih ljudi. Kustos koprskega muzeja Janez Mikuž nam skuša pogosto v »Delu* ali v časopisu «Obala* prikazati dušo Istre v svojih umetniških posnetkih, posebno na temo »Samota ljudi v istrskih vaseh*. Toda če dobro pomislimo, je za Istro značilna tudi samota a trok. Roberto žužek je edini majhen otrok v Grožnjanu. Njegovo igrišče je vsa vas z več kot 200 hišami in mali Roberto se lahko OB NEDAVNIH POTRESIH PO VSEM SVETU Kako so si razlagali potrese naši predniki Fantastična razlaga in poosebljanje sil - «Teorije» grških filozofov Še pred nedavnim je svet pretresla vest o novem hudem potresu, ki je prizadel Los Angeles v Kaliforniji. Za tem pa so se potresni sunki ponavljali v Iranu, Italiji, Jugoslaviji, na Holandskem, v Turčiji... Malokdo pa verjetno ve, kako pravzaprav pride do potresov in katere sile ga povzročajo. Ob tem pa seveda nastajajo vprašanja: ali ni mogoče potresa predvidevati, ali se ni mogoče pripraviti nanj in graditi stavbe tako, da jih bo potres čim manj prizadejal. Potres pravzaprav ni redkost, kakor bi se moglo komu na prvi pogled zdeti. Vsako leto seizmografi zabeležijo od £00 do 700 potresov, od katerih je 50 do 100 hujših, in bi mogli, če bi bilo njihovo žarišče, t.j. epicenter, blizu naseljenega področja, povzročiti zelo hude posledice. Če bi pa zabeležili tudi manjše tresljaje, bi bilo število 50 tisoč potresov še nezadostno. V času, ko si ljudje še niso znali razlagati naravnih. pojavov s fizi- . kalnimi zakoni, so pripisovali njih vzrok bogovom ali mitom. Kako so si tedaj razlagali nastanek potresov? Ob času potresa so naši predniki opazili, da se zemeljska površina trese in valovi, skratka giba; zaradi vsakodnevnih izkušenj pa jim je gibanje pomenilo posebno značilnost vsakega živega bitja. Še najbolj pa je bilo tako premikanje zemeljske skorje podobno gibom nekaterih živali. Predvsem bizonov, ki so pomenili simbol moči, ali tudi živalim kot so žabe, ribe, prašiči, želve... Zato so si kmalu omislili nekakšno »teorijo*, kako naj bi bila Zemlja postavljena v prostor. Prebivalci otokov Bali, Bornea, ljudje na Bolgarskem, muslimani v Carigradu so si zamišljali, da Zemljo nosi bizon. Ta se od časa do časa zaradi utrujenosti prestopi z noge na nogo, Zemlja, ki jo nosi, se premakne in to povzroči potres. Nekatera indijanska plemena so si predstavljala, da Zemljo nosi želva, ki prav tako s svojim pre mikanjem stresa Zemljo. Zanimiva je razlaga prebivalcev Cele-besa, ki so menili, da Zemljo nosi prašič. Ta se včasih drgne ob palmo in pri tem Zemlja zaniha. Najzanimivejša je verjetno »domislica* plemena Lama v Mongoliji. Ti ljudje so opazili, da se žabe od časa do časa stresejo, zatrepeče jim noga ali glava, ali celo ves trup. Taka žaba naj bi nosila za prestolnico Italije pred sto leti in poznejši razvoj v Italiji, ter Zemljo. Ker pa je v Mongoliji pre- več drugih priložnostnih člankov! cej potresov, so si morali pre- bivalci bolj podrobno razlagati njihov nastanek. Mislili so, da sta kraj in stopnja potresa odvisna od dela trupa, ki ga žaba premakne. Masajci in na splošno skoraj vsi prebivalci vzhodne Afrike se niso zadovoljili z navadno razlago o eni sami živali, ki naj bi nosila Zemljo. Predvsem so se od ostalih razlikovali po prepričanju, da je Zemlja v vodi in da sloni na ribi. Riba ima na hrbtnem delu skalo, na kateri stoji krava, na njenem rogu pa je nasajena naša Zemlja. Ce se le en člen tega podstavka sunkovito premakne?, nastane potres. Ko se je z razvojem človeštva poznavanje sveta poglobilo, so začeli naši predniki domnevati, da je nemogoče pripisovati živalim takšno moč, kakršna bi bila potrebna za to, da bi nosile Zemljo. Iskati so začeli razlago v nadnaravnih bitjih, v personifikaciji naravnih sil in c mitih. Personifikacije so bile; npjnalokrat fantastične.............. „„ ______ Grška civilizacija je znana po tem, da se je v njenih časih raz-■vila filozofija, ki ji dotedanje razlage niso zadostovale. Z razlaganjem naravnih pojavov so se u-kvarjali znani filozofi kot so Ana-ksagora, Demokrit, Anaksimen, A-ristotel. Anaksagora je na primer pravil, da potrese povzroča »eter*, ki se sprošča iz zemeljskih votlin in razpok. Ko se take votline zaradi drugih pojavov zamašijo in se «eter» ne more več sproščati neposredno, nastane potres. Z druge strani pa je Demokrit domneval, da je v notranjosti Zemlja napolnjena z vodo. Voda se preliva in s svojo silo povzroča, da se Zemlja maje. Tudi Anaksimen je povezoval potrese z vodo in vlago. Menil je, da zelo velika suša povzroča krčenje Zemlje, ko pa pride do velikega deževja, se začenja Zemlja ponovno napenjati in pri tem ali onem pojavu pride do potresa. Aristotel je iz kritike vseh teh filozofov povzel sintezo prejšnjih domnev in na podlagi teh bolj natančno izdelal ostalim podobno «teorijo». Kot je znano, so Aristotelovi nauki še dolga stoletja vplivali na človeško misel. Njegov «ipse di-xit» pa ni vplival samo na filozofijo, pač pa tudi na domneve, ki se tedaj še niso konstituirale kot znanost. Še leta 1727, t.j. v 18. stoletju, so si ob nekem hujšem potresu razlagali njegov nastanek po Aristotelovih domnevah. V Zemlji naj bi bil nasilno zaprt «zrak*, ki se skuša prebiti skozi skorjo na površje, ko je količina zraka večja, kot je Zemlja lahko zdrži. Največkrat pride do tega, ko se na površju pripravlja vihar; tedaj se zdi, da na Zemlji primanjkuje zraka, ozračje je nekoliko težje in nevzdržno. Po Aristotelovi razlagi naj bi tak zrak najbolj silil v notranjost Zemlje. Tam se ga torej nabere preveč in nato skuša izbruhniti na površje. Seveda so to le fantastične razlage, ki jih je znanost z lahkoto spodbila, saj statistike kažejo, da večina potresov ne nastane ob času nevihte. Zanimivo je torej, kako je seizmologija kot znanost nastala in se razvila. Leta 1909 je prišlo do potresa v dolini Kolpe na Hrvaškem. Hrvaški znanstvenih Mohorovičic se je ob tej priložnosti začel natančneje zani mati za take pojave. Od tedaj imajo tega hrvaškega strokovnjaka zo očeta moderne seizmologije. - t ves dan nemoteno sprehaja po Grožnjanu, kjer ga ne motijo avtomobili, pa tudi ne ljudje. Deček se je že privadil samoti in jo sprejema kot majhen filozof. Sprehaja se po Grožnjanu, poje ali pa igra na svojo otroško trobento, ko pa mu postane vse preveč dolgočasno, pomaga grožnjanskemu smetarju. Zelo pogosto je mogoče videti po grožnjanskih ulicah smetarja z velikim vozom in veliko metlo, ki ga spremlja Roberto z majhnim vozičkom in metlico, kako pobirata suhe liste, ki padajo s kostanjevih dreves. Ko veter odnese zadnji list z zadnjega drevesa, odpade še ta zadnji opravek snaženja ulic in Roberto si mora poiskati kako drugo opravilo. Kot mali Roberto, tako preživlja svoje dneve še mnogo otrok v gornjem delu bujske občine, ki so sami v podobnih vasicah in imajo za družabnika le deda ali babico, kokoši in purane ali mogoče še osliča in vola. Pred nedavnim sem v avtobusu, ki vozi iz Buj v Oprtalj, prisostvovala smešnemu in nekoliko žalostnemu dogodku z majhno štiriletno deklico. Z «nono», ki jo je bila peljala k zdravniku, se je deklica v avtobusu vračala domov. Na vsakem ovinku — in a vinkov je na tej cesti precej in so precej ostri — ko se je avtobus le nekoliko zazibal, je punčka obupano klicala na pomoč. Potniki so se začudili, kaj je z njo, ko z vpitjem ni prenehala, posebno jih je zanimalo, kaj je s punčko, ko je šofer povedal, da se je to dogajalo že zjutraj, ko so se vozili v Buje. Mislili smo, da je mogoče punčka bolna, toda babica je povedala, da je popolnoma zdrava. Dekličin obup nam je bil uganka, saj smo vedeli, da se otroci navadno radi peljejo v vlaku in avtomobilu. Toda, ko sem izvedela nekaj stvari o življenju dekletca, sem si z lahkoto pojasnila njeno vedenje. Njen oče in mama namreč delata, deklica pa živi sama z dedom in babico. Seveda z njima se deklica ne more igrati kot bi se s svojimi vrstniki. Z njo starčka ne moreta tekati in skakati, ne moreta ji narediti gugalnice, kakršno imajo drugi otroci in na kateri se lahko zaveda kaj je ravnotežje. In tako se punčka nikoli ni gugala, prav tako se nikoli ni oeljala z avtobusom, zato se ji je ob prvi vožnii zdelo, da se bo vozilo na ovinkih nrevtmilo, in zaradi tega se je bala. Res je ta prizor vzbujal sm“h, toda žalostno je. da otrok doživlja paniko zaradi zibanja avtobusa. ker takega gibanja ni navajen. Orisala sem le primer dveh a trok, ki živita v Istri sama, brez družbe, smeha in veselja, torej otrok brez pravega otroštva. Na to lahko gledamo kot na drugo plat izseljevanja iz istrskih vasi. Res je, da je v samotnih vaseh odraslim težko, toda še huje je otrokom. Življenje v teh vaseh ni tako slabo, v mnogih hišah imajo televizijo. venetor ali ne ravno ta s svojimi podobami lahko še bolj utrdi v otroku občutek samote, ko na malem zaslonu mali sama tar gleda, k",_„ Se drugi otroci igrajo v družbi? T. F. ......milili«.......mili m m iiiiiiin minil .......... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspešno boste opravili neki posel, ki ga mnogi niso mogli. Ne zbujajte vtisa, da ste bolj sebični kot ste v resnici. BIK (od 21.4. do 20.5.) Okrepili boste svojo dejavnost, posebno v zvezi z nekim novim poslom. Po sprejetju nekega ukrepa ne bo več poti nazaj. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne izboljšajte kvantitete svojega dela na račun kvalitete. Napetost v družini. RAK (od 22.6. do 22.7.) Izkoristite podporo, ki vam bo ponudena. Neko čustvo se čedalje bolj pa glablja. LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem delu ne boste naleteli na nobeno težkočo. Odpravite neki spor, preden bi ta privedel do popolnega razbitja. DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Vaši tekmeci ne bodo dorasli situaciji. Ukrepi, ki jih boste sprejeli zvečer, bodo najboljši. TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Ne pozabite na ponudbe, ki jih boste prejeli danes. Postavite še danes trdne temelje za svojo bodočo srečo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pazite, da ne boste dajali obljub. ki vam jih ne bo moč izpolniti. Srečen trenutek v družini. STRELEC (od 22 11. do 20.12.) Začelo se bo za vas obdobje precej trdih spopadov. Vašim željam in ambicijam bo zadoščeno. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne ozirajte se na kritike svojih predstojnikov. Vaša napadalnost ne bo ljubljeni osebi po volji. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo ugoden za vse umetnike, prejeli boste zanimive predloge. Neko srečanje utegne spremeniti vaš način življenja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bojte se sprejeti novih odgovornosti. Ne bodite preveč zaupljivi z neznanimi osebami. Proslava 25-letnice in Prešernova proslava P. d. «Slavko Škamperle» Nastop dramske skupine p.d. «Slavko Škamperle* Otroški zbor svetoivanske osnovne šole ..... ...... . • | :: .v • ■ Svetoivanski mešani cerkveni zbor Prosvetno društvo Slavko Škamperle je priredilo v soboto v dva rani na stadionu Prvi maj pri Sv. Ivanu proslavo, ki bo po svoji da mačnosti in prisrčnosti ostala udeležencem v lepem spominu. Organizatorji so namreč združili Prešernovo proslavo s proslavo 25-letnice obnovitve prosvetnega de lovanja v tistem delu predmestja, kjer je bilo pred prvo svetovno vojno ter po vojni, dokler ni fašizem uničil-. \ seh naših društev, eno najbolj živih in delujočih prosvetnih društev. Čeprav je bila prireditev namenjena le članom in domačinom, je bila dvorana še kar dobro zasedena. Če pa pomislimo, kaj je bilo nekoč pri Sv. Ivanu, kaj je bilo takoj po osvoboditvi, ko se je obnovilo prosvetno delovanje, bi obi skovalcev lahko bilo še več. Spored je bil pester in bogat ter lepo in dobro pripravljen. Prvi je nastopil Tržaški oktet, ki je zapel Vrabčevo »Zdravico*. Priložnostni in slavnostni govor je imel predsednik društva Niko Škamperle. Na kratko je orisal delovanje društva. Med drugim je poudaril, da je namen nocojšnje prireditve dostojno proslaviti 25-let-nico društva Slavku Škamperle. Pa udaril je, da bi morala proslava biti že pred meseci, saj se je sve-toivansko prosvetno društvo, ki je dobilo ime po znanem domačinu antifašistu, mučeniku Slavku Škam-perlu, katerega so fašistični krv niki leta 1940 umorili v koronej-skih zaporih, ustanovilo septem bra 1945 v veliki dvorani nekdanjega svetoivanskega Narodnega doma. Zatem je Niko Škamperle naštel uspehe in nepriiike društva v tem obdobju. »Društvo je bilo ustanovljeno, je nadaljeval predsednik, na osnovi idealov NOB. Glavna načela društva so bila in morajo biti v večji meri še danes buditev narodne zavesti, borba pro- ti asimilaciji in širjenje sloj0yefr kulture med svetoivanskim s v0r skim prebivalstvom.* Svoj »^ je zaključil z željo, naj ®l,bu(ja ta jubilejna proslava SP0^ pa vsem Svetoivančanom, . sčjnM' mladini k nadaljnjemu še o ^ vitejšemu prosvetno kulturne01 lovanju. klaSifr Takoj zatem sta dijaka ranega liceja Sonja- Župančič l* di Mikac prebrala spomenic0 V sedniku vlade Colombu. ., pa Sledil je kulturni spored,; je napovedovala Ksenija “l0 ^ oblečena v lepi svetoivans*0^. rodni noši. Nastopil je z?PetnaSletl' ški oktet, ki je zapel še j>)e-nje pesmi: «Naša zemlja’-niče je prala*, »Dvanajst ra^io nikov*. «Kolo» in «MojceJ’-prisrčni so bili otroci sl°'^ 50 osnovne šole pri Sv. Ivanu. ^ zborno recitirali vrsto Pre 0gie vih pesmi, šolski pevski njene šole pa je pod vo<* učiteljice Dane Možine zapri • pa ja piška*, «Zjutraj», «DekI° vodo šlo*, »Bog je ustvarll„(ii>’ ljo* in »Tudi mi učenci n» „ (A Prisotni so se zelo za^a'kupii'e' nastopu domače jramske s ^ ki je igrala Nušičevo enorSp® prevedeno v svetoivansko 0 z 1: ,enom »Betuon*. V ‘ŽT1 Ličtf' stopili Neda Mijot, Sonja *uP .j ja Milica Kravos, Mario šušte . ,a Mario šušelj. Vsi mladi i£ra tri se kar dobro odrezali pa ot*‘ želi veliko priznanja. . Za zaključek te lepe Pr'r jtf je bil nastop svetoivanske?. pji kvenega pevskega zbora, kj vodstvom Tullia Zagheta ze,, zapel pesmi: »Oj Triglav m°J^ jje »Luna sije*, «škrjanček P°'e ' boš ne boš* in »Zdravico*- .^fl« Na koncu je Niko škaLjV prebral pismo, ki ga je PoS alk1] kdanji predsednik društva ^ Škrap, ki zaradi bolezni nj^ jj, biti navzoč na proslavi. TONE SVETINA 20. VKASA PRVA KNJIGA »Od tam so napadli našo kolono. Na te položaje so nam kazali streljati.« Wolf se je prizanesljivo nasmehnil. Nekoliko više v po očju so se zajedale druga v drugo senožeti zadnjih gorskih metij. Hiše in gospodarska poslopja so bila krita s slamo 1 stene so se mežikaje belile sred! rumenih planjav. Woli , zagledal kolono, ki je izginila za vrsto drevja ob hišah. «Tamle imate cilje! Razbijte ta gnezda in ne drezajte v srnljo, ki nima občutkov! Dovolite ml, da s tem gorskim >pom’razbijem hišo pod vrhom, kamor se je skrila patrulja,« 5 dejal Wolf in pokazal na domačijo v luči motnega sonca. Topničarji so mu nabili top. Izračunal je elemente in prisl za ročico sprožilko. ((Kakšne čudovite prilike imamo, go-podje, to zemljo napraviti nemško,« je dejal navzočim, ki o ga obkrožali. Slasten drget mu je prešinil telo. Stal je rimo, ledena ravnodušnost mu je legla na obraz in prekrila emno vznemirjenost, ki se ga je polastila ob nagonu uniče-anja. Samo tega se je bal, da bd zgrešil, ker že dolgo ni treljal s topom, in bi se mu vojaki na tihem smejali. Navzoči so gledali v njegov kamniti obraz in čakali, golf je potegnil. Silovit pok je pretresel ozračje in stresel emljo pod njihovimi nogami. Dolg plamen je bruhnil skozi .revje in nestrpno pričakovanje se ga je polastilo, ko je jedil loku tuleče granate in negiben čakal, kam bo granata udarila. Prva je zgrešila, druga je padla na prag, tretja pa je zadela v sleme. Domačija se je zavila v dim in svetal plamen je zaigral v sivini. Obraz mu je preletel veličasten nasmešek. «Krasno!» je kriknil poročnik artilerije. ((Čestitam, gospod major!« je udaril stotnik s petami in mu pomolil lopatasto roko. ((Streljate imenitno. Veliko paniko smo napravili zgoraj. Prosim, poglejte!« «Saj sem zaslužil cigaro!« «0, seveda!« Vtaknil je cigaro v usta, nekajkrat globoko potegnil in z velikim užitkom puhal dim v zrak. Primaknil je daljnogled k očem in opazoval požar, ki je zajel še gospodarsko poslopje. Okoli ognja so begali ljudje kot mravlje, ki jim otroci razkopljejo mravljišče. ((Razbijte ta gnezda, poročnik! Saj je cenejše in bolj človekoljubno tako opraviti z ljudmi, kot jih voziti v oddaljene kraje.« Topovske cevi so se namerile na domačije. Zrela so bruhala ogenj in smrt. Kmalu so plameni ovili s slamo krita poslopja. Stebri črnega dima so se vili pod nebo in bili podobni grozečim pestem, ki so zrasle iz zemlje. Bobnenje topov je še vedno podrhtevalo v njem, ko sta sedla v oklopnjak, da bi se vrnila. V gozdovih pod sedlom so pokale puške in zateglo lajale strojnice Tam so se gorski lovci spopadli z brigado, ki je branila greben, vraščen v goro, katere vrh se je blestel v snegu. V naselju, dober kilometer niže proti Cerknemu, sta se ustavila in izstopila. Vas je bila polna vojske. Deset mož je vodilo tri starce, z žico zvezanimi rokami na hrbtu. «Gospod stotnik, oglejva si, kako dela naš vojni stroj, ko je v teku. Prav zanima me, kaj bodo storili s temi ljudmi.« «Zdi se mi, da ni kaj ugibati,« je odvrnil stotnik. Šla sta po razmočeni poti za njimi. Med poslopji je bilo mnogo vojakov, ki so preiskovali hišo za hišo, plenili kmetom hrano, kokoši in iz hlevov gonili živino na zbirališče v sadovnjaku pod gasilskim domom. Živina je vznemirljivo mukala. Na križišču, kjer je pripeljala pot s hribov na meji, sta srečala večjo kolono iste enote SS, ki je gnala skupino starcev, žena in otrok s culicami v rokah. Nekaj ljudi je bosih čofotalo po snežni brozgi na poti. Stiskali so se drug k drugemu, preplašeni, sključeni ko trop preganjanih živali. Ce je kdo zaostal, sd ga vojaki pehali s puškinimi kopiti in ga priganjali s surovimi kriki. Major Wolf se je postavil na sredo poti in ustavil kolono. «Kdo so ti ljudje in kam z njimi?« Narednik, ki je vodil kolono, je raportiral: «Družine banditov. Vodimo jih v zbirališče, da jih bodo transportirali v taborišča.# «Dobro,» je malomarno zamahnil Wolf z roko in stopil s poti, da je kolona šla mimo. Sla sta počasi za njimi. Ob gasilskem domu, majhni stavbi z lesenim stolpom za sušenje cevi, se je zbralo mnogo vojakov; tja so prignali vse prebivalce vasi, otroke in ženske. Edini moški, ki so jih v vasi dobili, so bili trije starci, ki so stali zvezani ob zidu. Vsi trije so bili gologlavi in sivi lasje so jim trepetaje plesali v vetru. Major in stotnik sta se pomešala med vojake in gledalce. Mlad, bled poročnik z očali je stopil na kup drv z belim papirjem v rokah In se obrnil k zbranim vaščanom in tistim, ki so zastraženi čakali, da jih bodo odgnali naprej. «V imenu nemške države,« Je bral po svoje sestavljeno sodbo, ki jo je vojak ob njem tolmačil s hrvaškim naglasom. Iz gruče zbranih vojakov je stopilo šest prostovoljcev, ki so na povelje z brzostrelkami pokosili vse tri starce. Ko so se trupla sesedla, in je zamrl odmev rafalov, je med ženskami in otroki zavel vzdih kot pritajeno jokanje vetra. «Ti so strožji od vaših, stotnik,« je dejal Wolf in stopil k ustreljenim, da bi si jih od blizu ogledal. Zamaknil se je in gledal kri, kako je curljala iz prestreljenih teles in napolnila blatno brozgo. Vsi trije starci so ležali z obrazom v luži, shujšani in zveriženi. Na hrbtu zvezane roke so bile koščene, eden od njih je imel odprte dlani, polne žuljev, in krvav9 prste. ((Verjetno so mu jih polomili pri zasliševanju,« je pomislil Wolf. Mladi nadporočnik, ki Je poveljeval ustrelitvi, Je pristopil od P®* k majorju in odsekano pozdravil. Wolf ga je premeril ji do glave in si privoščil njegovo asketsko resnobo, ki ^ bila prav nič všeč. . j« «Vaši ljudje znajo dobro zadeti. Odlični strelci,« cinično nasmehnil Wolf. «Da, gospod major,« je odvrnil oficir, ki si ni znal žiti posmeha. «Zakaj so bili ti ljudje ustreljeni?« ., V «Vedo za skladišče orožja in municije .Niso izda**1 prav smo storili vse, da bi od njih kaj zvedeli.« «Ali se kaj spoznate na lov, gospod nadporočnik?« ((Nekoliko, gospod major!« «No, prav. Čestitam 1 Samo škoda za municijo, mrli. Bolje bi jo bilo u,___________ ______ proti grebenu, kjer so se borili gorski lovci. «Vaše **** ’ spod nadporočnik? Predlagal vas bom za železni križec-« ^j* Nadporočnik je povedal ime in se opravičeval: pooblastila imamo, gospod major.« «V redu. Ne vznemirjajte se in poiščite skladišče in municije ,ki morajo biti nekje v teh hribih!« Vrnila sta se k avtomobilu. ^ $ «Ni mi do takih prizorov. Ne morem gledati žena med bajoneti. Imam občutek, da nismo vojaki. vojska. Nekaj dni se mi po takih stvareh obrača v že* je dejal stotnik in skremžil obraz. Wolf se je zasmejal trdo, kot bi lomil kosti. 11 Jjtli Kniecke! Obžalujem, da sem ustavil in vam pokvaril Saj mi oprostite!« ^ «Prav gotovo, gospod major. Stotniki so majorjem jj# oproščali. Všeč mi je bilo, da ste mladega in oholega ^jp1* ročnika spravili v zadrego. Kaj ste mislili, se bo šele čez tri dni.« «To je všeč tudi meni. Pred enoto sem mu zagreni'^ Jf- Ne glede na to, da si po svoje prizadeva za zmago. T stotnik, dobiti recepte, kako ravnati v določenem P° p*1' Smo v deželi, kjer nas sovraži celo kamenje, drevje ^morski DNEVNIK PORT ŠPORT ŠPORT IZIDI r!®a.- ‘Bologna - ‘Catania H. ~ Juventus — Fiorentina ?a - Varese — ‘Torino "“>» - Lazio % ' S ;ftii :°fino jDdoria >a Srtina !®e»e •»tania 2:1 0:0 3:1 1:1 0:0 3:0 3:2 1:0 lestvica 19 11 8 0 40 14 30 19 10 7 2 18 8 27 19 11 5 3 26 18 27 19 9 4 6 23 17 22 19 6 8 5 21 16 20 19 4 12 3 20 18 20 19 6 8 5 21 23 20 19 5 8 6 23 26 18 19 4 9 6 18 17 17 19 4 9 6 20 19 17 19 4 9 6 15 18 17 19 5 7 7 17 23 17 19 2 11 6 18 23 15 19 1 13 5 15 21 15 19 2 7 10 14 28 11 19 2 7 10 12 29 11 nogomet A SKUPINA C LIGE Triestina prinesla iz Lecca eno točko ^PRIHODNJE kolo fJ[ePtlna — Torino; Foggia — Jro! Inter — Milan; Juven-lajT Napoli; Vicenza — Verona; L 7 Bologna; Sampdoria — varese — Catania. S: ; lip! Ban IZIDI S,r &a ~ Ksa - Como li.?n° — Atalanta iva — Perugia ise — Cesena 6,18 — Taranto !* — Novara iana — Palermo — Brescia LESTVICA 23 10 12 12 Ir Sla Sa 23 23 23 23 23 23 23 23 26 23 23 23 23 23 23 22 23 22 23 7 6 7 11 9 7 8 8 11 8 8 7 11 7 10 10 11 10 30 28 27 22 18 20 18 22 20 19 20 20 22 20 14 14 18 14 10 12 1:1 3:1 3:1 0:0 4:1 1:0 1:0 1:1 0:0 0:0 12 15 16 17 15 22 29 16 18 26 21 24 20 21 16 21 24 22 17 25 Ka8: 8 12 PRIHODNJE KOLO — Massese; Atalanta — Cesena — Bari; Como — Novara — Livorno; Pa-1C1 ~~ Casertana; Perugia — Piša — Brescia; Reggi-t*t0' Ternana; Taranto — Catan- A SKUPINA Cia S*. tu. IZIDI Lj,'"*"'8 — Verbania L® — Triestina j, ®ano _ padova tC?," Pro Patria ®eto — Venezia ^ — Reggiana /Tvarina — Piacenza IkT^dria - Treviso - Trento i>8 s tc^na C^dria 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 2) 24 24 24 24 24 24 LESTVICA 24 12 12 0 !$^ia ’>o V ^ Si 14 14 11 8 9 6 9 7 9 8 6 6 5 4 5 5 5 5 5 8 5 9 11 9 14 8 10 5 10 6 10 10 8 9 9 10 9 12 8 9 10 9 10 9 10 4 15 4 15 27 31 35 36 26 26 15 33 24 23 17 23 19 15 15 16 11 13 16 16 1:0 0:0 1:0 1:1 2:0 0:0 1:0 1:0 1:0 5 12 19 21 21 8 12 27 23 23 21 26 31 21 26 20 21 27 31 31 36 36 33 31 27 27 26 26 24 23 22 22 21 20 20 19 19 19 14 14 (S, prihodnje kolo JtS/^dria - Legnano, Padova -Sli p8/18, Piacenza - Derthona, atria - Seregno, Reggiana -^ . 2? Solbiatese - Udiense, Trenit. v^iso, Triestina • Monfalco-- Lecco, Verbania - LECCO — TRIESTINA 0:0 LECCO: Meravlglia, Pomaro, Motta; Gritti, Sacchi, Marceli!; Ja-coni (po 60. min. Rota), Lombardi, Goffi, Frank, Marchi. 12 Casi-raghi. TRIESTINA: Colovatti, Rigo, Martinelli; Del Piccolo, D’Eri, Pe-strin; Loppoli, Ciclitira, Truant, Scala, Fregonese. 12 Chemdi, 13 Moretti. SODNIK: Grassi (Savana). Triestina je osvojila v Leccu planirano točko in je taiko nadaljevala s pozitivno serijo, ki bi jo morala pripeljati izven vročega dela lestvice. Tekma je bila za Tržačane manj težka kot so pričakovaii, ker je domače moštvo že več nedelj v hudi krizi in je tudi tokrat prikazalo medlo Igro, ki nikakor ni mogla spraviti v zadrego budne tržaške obrambe. Gostje so sicer zaigrali zelo zaprto in to je bilo lahko predvidevati že po postavi, ki jo je Pisan poslal na tgri}če: Tumiati je tudi zaradi Colovattije-vega povratka ostal v Trstu, namesto niega pa je na desnem krilu zaigral Loppoli, ki pa je vso tekmo ostal na sredini igrišča in je skupaj s tokrat odličnimi Scalo, Truaratom In Pestrinom spredel «mrežo», skozi katero domačini niso mogli prodreti. S tako natrpano srednio vrsto je bilo logično, da napadalci ne bodo prišli do izraza. sicer na sta v orvem polčasu Fregonese in Ciclitira izvedla nekaj nevarnih protinapadov. V drugem polčasu 'e tudi levo krilo prišlo pomagat obrambi, tako da je Lecco lahko Izvedel pravo obleganje, ki pa, predvsem po krivdi lastnih napadalcev, ni prineslo zadetkov. Colovatti, ki se je po dolgem času znova vrnil na igrišče, je Imel namreč zelo malo dela, ko pa ga je Marchi z lepim strelom z glavo premagal, ga je prav na črti nadomestil Rigo, ki je z glavo odbil žogo v polje. Ta priložnost v 70. min. pa je bila tudi edina, saj je bilo v ostalem Colovattijevo delo lahko; zaslugo za to pa Imajo ostali branilci, ki so z lahkoto nadigrali nasprotnike. Tudi Triestina je v drugem polčasu Imela lepo priložnost, toda Fregonese Je v 81. min. streljal visoko. • • • Kljub neodločenemu Izidu na tujem pa je bilo to kolo skoraj negativno za Triestdno, saj so se moštva z dna lestvice presenetljivo prebudila ln so se Tržačanom pre-cej približala. Borba za obstanek je namreč lz nedelje v nedeljo huj ša, čeprav je po vsakem kolu bolj očitno, da bosta Sottomarina in Monfalcone zapustila tretjo ligo Benečani so namreč kljub zmagi nad Piacenzo še vedno precej nizko, Monfalcone pa je po presenetljivi zmagi v Trentu znova razočaral na lastnem igrišču 1n prepustil Solbiateseju dragoceno točko. Toda kdo bo tretji obsojenec? Legnano je v nedeljo premagal Padovo. Derthona pa neposrednega tekmeca za obstanek, Verbanlo. Tudi Rovereto je odnesel obe točki In tako prekinil pozitivno serijo Ve-nezie. Ta tri moštva so skoraj popolnoma nadoknadila svoj zaostanek. V kritičnem položaju se je tako znašla poleg Verbanle tudi Piacenza, ki je prepustila obe točki Sottomarini, pa tudi Triestina. ki ima dve točki več od omenjene trojice, nikakor ni na varnem, predvsem zaradi tega, ker Je odigrala doma več tekem od ostalih, verno pa, da se na tujem Tržačan! poredkoma izognejo porazu. In končno, ne bi mogli reči, da sta na varnem Pro Patria (ki pa je v Parmi odtrgala zelo pomembno točko) ln Udinese (ki Je sicer v nedeljo prekinil dolgo negativno serijo ln premagal vedno bolj negotov Trento) Izredno zanimiv pa postaja tudi boj za prvo mesto: število kandidatov se j» sicer dokončno skrčilo zaradi nepričakovanega poraza Padove v Legnanu, Alessamdria In Reggiana pa nadaljujeta svoj zmagoviti pohod in se čedalje bolj oddaljujeta od ostalih. V sredo je Reggiana v zaostali tekmi z Der-thono osvojila točko in prvo mesto na lestvici, v nedeljo pa je Alessandria z zmago v zadnjih minutah v Trevisu izkoristila neodločen Izid tekmecev v Seregnu ln se jim znova priključila na čelu lestvice. 2e prihodnjo nedeljo pa bi lahko to moštvo ostalo celo samo na vrhu, saj čaka Reggiano težak boj s Parmo. nk V NEDELJO PRI S. ANTONU PRI TRBIŽU Velik uspeh 5. zimskih športnih iger Tekmovanja se je udeležilo 164 tekmovalcev, razdeljenih v 16 kategorij Bologna — Foggia 2 Cagliari — InSer X Catania — Sampdoria 2 Milan — Juventus X Napol! — Fiorentina X Roma — Varese 1 Torino — Lanerossi V. 2 Verona — Lazio 1 Livorno — Atalanta X Monza — Novara X Ternana — Palermo X Treviso — Alessandria 2 Chieti — Messina 1 KVOTE 13 - 413.222.500 lir 12 - 9.391.400 » V nedeljo so bile pri Sv. Antonu pri Trbižu, kjer so naši najmlajši imeli skozi ves januar smučarski tečaj, na sporedu 5. slovenske športne igre. Tekmovanja se je udeležilo lepo število tekmovalcev, pripravljenih in manj pripravljenih na taka tekmovanja, kar je prišlo do izraza posebno v višjih kategorijah. Med najmlajšimi se je izkazalo nekaj izrazitih smučarskih talentov, ki se v tekmovanju z raznimi Kureti, Obersneli in drugimi, ki i-majo že nekaj tekmovalnih izkušenj, niso nič slabše odrezali. Tako sta bila zelo dobra v svoji kategoriji Robert Gorup in Marko Mesesnel. Odlična je bila tudi Tanja Gubčeva, ki je bila samo za sekundo slabša od Sonje Jazbečeve, ki je isto nedeljo tekmovala tudi za trofejo «Maks Krčivoj» in v kategorija deklic zasedla zelo dobro 12. mesto. Posebno v tem razredu se je bil zelo zagrizen boj med tekmovalkami, kot pričajo tudi doseženi časi. Veleslalom za mladince, starejše mladince in člane je bil pravzaprav slalom, ker so morali prireditelji progo v zadnjem trenutku spremeniti. Prvotno zamišljena proga je ostala nepričakovano brez snega, zato je moral Oskar Nikolaučič za črtati novo progo, ki pa je terjala vebko žrtev med tekmovalci. Med člani jih je bilo kar 9 diskvabfici-ranih, ker so spustih nekaj vrat. V odstotkih pa je bil največji polom med mladinci, kjer so startali 4 in so bili vsi diskvalificirani. 0-menimo naj, da bi morab tekmovalci malo boljše pritrditi smučke, saj so jim te letele na vse strani. Skupno je bilo 164 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v kar 16 kategorij, če upoštevamo tudi sankanje in ciljanje na keglje. Organizacija SPDT je bila dobra, večjih zastojev ni bilo, tekmovanja so se odvijala v redu. Neuradni vrstni red sankanja Dečki: letnik 1959-60 1. Malalan Romej (Polet) 0’32”09 10 2. Malalan David (Primorec) 0’44”03 6 3. Kralj Marko (Primorec 0’47”01 3 4. Danev Evgen (Polet) 1’04”00 1 Dečki: letnik 1957-58 1. Sosič Pavel (Polet) 0’29”01 12 2. Malalan Igor (Polet) 0’31”08 8 3. Sosič Marko (Polet) 0’33”04 5 4. Malalan Valter (Primorec) 0’41”06 3 5. Milkovič Angel (Primorec) 0’45”00 2 6. Kralj Mauro (Primorec) 0’49”02 1 .......................................................m.... ODBOJKA Vrhunska igra proti Ferroniju V MOŠKI D LIGI borovcev v Veroni Brežani so v nedeljo v D ligi popolnoma razočarali BOR — FERRONI 3:1 (15:6, 15:7, 6:15, 15:13) BOR: Starec, Može, Fučka, Uršič, Vodopivec, Plesničar, Veljak S. in K., Orel. FERRONI: Dall’Ora G. ln C., Poli, Gtuliani, Foletto, Fanzi, Gaezi, Lorenzi, Zanella, Galante, Bonavet-ti, Maggialoro. SODNIKI: Olivi (Modena), Brunom in Tisato. Zanesljivo lahko trdimo, da so borovci opravili v soboto nujuspeš-nejši nastop v letošnjem prvenstvu. Njihovo igro bi lahko primerjali le prvemu setu nastopa proti Petrar-ci. Perroni se je bfanil zelo dobro, saj se je od nastopa v Trstu močno okrepil z dvema novima Igralcema, pa tudi moštvo kot celota je zelo napredovalo, odkar ga trenira nekdanji Paninijev Igralec Antonio Benatti. Verončani predvajajo lepo igro ln zlasti s svojimi napadalnimi akcijami so često spravili na noge občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo sicer ne preveliko telovadnico (kljub sobotni privlačni televizijski oddaji). Perroni je torej ekipa, ki bo že prihodnje leto med kandidati za vstop v A ligo Vzrok odlične Borove Igre Je bil verjetno v tem. da je ekipa prvič po več kolih nastopila v popolni postavi. Morda pa tiči vzrok tudi v izredno moški Igri nasprotnika, ki ie ”"'»nal odločno in hitro, brez takti-trenda. Naiboli se 1e pri «p1a-vih» izkazala obramba, ki je pobirala «s tal» tudi* «nemogoče» žoge in je s temi akci temi ro*ela aplavz izredno športnega veronskega občinstva. Odličen je bil tudi blok, ki je v prvih dveh nizih povsem onemogočil naoad domačinov. Ti so se zato oosluževalt večinoma plasiranih žog, kar le Borov* o-brambi znatno olaišalo delo. Prodoren ie bil tudi naoad, ki ie na-fel vse vrzeli v nasnroi.nem bloku, čeprav so ga sestavljali visoki Igralci. V ekipi «olavih» ne moremo posebej pohvaliti nobenega igral ca. sal so se vsi enako izka- zali in to res odlično Prvi set je bil Izredno borben, saj je trajal kar 40 minut. Napad je tudi po osemkrat poslal žogo preko mreže, ne da bi padla na tla. Prav tako privlačen in kakovosten je bil drugi set, čeprav so (obratno kot v prvem) tokrat v začetku prevzeli pobudo gostje, (6:1) katere so nato domačini dohiteli in Bor je moral odtlej vsako točko posebej iztrgati Ferroniju. «Plaviv> so si v tretjem nizu nekoliko ((oddahnib«, domačini so to spretno izkoristili, uveljavili so svoj blok, borovci so zagrešili poleg tega nekaj osnovnih napak in že je bilo seta konec. V četrtem setu so borovci krepko poDrijeli, že kar v začetku so povedli s 7:1, in nato svojega vodstva niso več spustili lz rok. Ob zaključnem žvižgu mednarodnega sodnika OUvia, ki je opravil svojo nalogo brezhibno, je občinstvo navdušeno »ozdravilo obe ekipi ln tako izraz'lo svoje zadovoljstvo nad prikazano Igro. MIG TORRIANA — BREG 3:0 (15:10, 15:10, 15:12) BREG: Grgič, Franko, Vojteh in Vojko Lavriha, Škrinjar, Boris ln Valter Žerjal. Upanje, da bo Breg osvojil v nedeljo svojo prvo prvenstveno zmago se ni uresničilo. Brežani so svoje naivljače razočarali, saj so odigrali gotovo najslabšo tekmo v tej ligi. Igralci se skoraj niso premikali po igrišču, igrali so brez volje In pomagalo ni nobeno spodbujanje. Se slabšo luč pa meče na ekipo dejstvo, da se trije igralci (lz neznanih vzrokov) sploh niso predstavili na igrišču. Ker je en član moštva med tednom zbolel, je trener razpolagal le s šestimi igralci. Kljub temu bi ekipa lahko zmagala, če bi se vsaj nekoliko potrudila. Izkazalo se je namreč, da Je Torriana Izredno šibko moštvo, ki nima niti pravega napada, saj so se njeni igralci večinoma po- služevali le plasiranih žog. Pa tudi obramba je bila slabotna, saj Bregovih tolčenih žog ni mogla prestreči. Proti taki ekipi pa so Brežani grešili kot za stavo, zato nima moštvo za ta poraz nobenega opravičila. Vzrok vsemu temu je namreč neresnost večine Igralcev in ta neresnost je dosegla v nedeljo višek. Moštvo se je tako znašlo osamljeno na dnu lestvice ln je zdaj edino, ki ni osvojilo še nobenega srečanja. O tekmi sami ni kaj povedati. Obe moštvi sta pokazali slabo od bojko. Ekipi sta bili v prvem setu še kar izenačeni, proti koncu pa je Torriana izbojevala prednost, ki ji je prinesla osvojitev seta. Tudi drugi set ni bil dosti boljši. V začetku so siceT povedli Brežani, ki so pa nato delali tako začetniške napake, da tega Torriani ni bilo težko Izkoristiti. V tretjem nizu je kazalo, da bo Breg zaigral bolje, saj si je nabral precejšnjo prednost, toda kmalu je moštvo začelo nizat! napako za napako in je tako zapravilo sre-čanie. Se beseda o sodniku: čeprav bila tekma na precej nizki ravni In ni bilo v n.jel nobenih sodniških težav, ji sodnik ni bil ko«. S. R. 1. — 1. Sentito 2. Genzio 1. Oriundo Tosco 2. Alvernia 1. Gibcmilio 2. Visignano 1. Dispettoso 2. Urago 1. Antalya 2. Opl 1. Val 2. Gay Ume KVOTE 12 - 5.365.705 lir 11 - 210.419 > 10 - 16.137 » 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - 7. Purič Dolfi (Polet) 0’51”09 0 Deklice: letnik 1959-60 Sosič Tatjana (Polet) 1’15”05 10 Košuta Jadranka (Polet) 1’22”05 6 Kovačič Kristina (Polet) 1’38”06 3 Sosič Monika (Polet) 1’52”04 1 Deklice: letnik 1960-60 Križmančič Ticjana (Primorec) 0’45”01 10 Čuk Ana (Primorec) 0’54”06 6 3. Kralj Gracijela (Primorec) 1’09”09 3 Dečki: letnik 1961-62 1. Malalan Moreno (Polet) 0’44”02 10 2. Kralj Vittorino (Primorec) 0’54”03 6 Kovačič Rudi (Polet) 1’00”07 3 4. Malalan Dejan (Primorec) 1'08”00 1 Vpisanih: 22 — Startalo 22 ..Neuradni rezultati veleslaloma mišk 1. Vecchiet Tanja (Breg) 1’04”00 12 2. Kuret Tanja (Breg) 1’13”00, 8 3. Margon Adrijana 1’30”00 5 4. Junc Erika (Cankar) 1’50”00 3 5. Montanari Sandra 2’10”07 2 6. Tomšič Kristina (Cankar) 5’05”00 Paoli Rosana (Cankar) diskv. Maver Helena (Cankar) diskv. Čergolj Rada (Škamp.) diskv. Startalo: 9 — Diskvalificiranih Neuradni rezultati veleslaloma miškov 1. Tomšič Aleks (Cankar) 0’53”08 2. Škerlj Igor (Cankar) 1’02”00 8 3. Čorbo Lucio (Polet) r04”04 4. Čuk Konrad (Pros. - Kont.) 1’06”06 5. Gulič Štefan (Pros. Kont.) 2’48”04 Kostnapfel Andrej (Vesna) odst. Vassallo Andrej (Cankar) odst. Terčon Mitja odst. Cej Igor (Cankar) odst Startalo: 9 — Diskvalificiranih: -Neuradni rezultati veleslaloma medvedk 1. Vigirni Ingrid (Cankar) 1’13”05 1( 2. Milič Makri (Polet) ri3”05 i: 3 Štefančič Tatjana (Breg) 1’21”03 9 4. Siega Marta (Polet) 1’27”02 7 5. Maver Lavra (Cankar) 1’29”07 6 6. Malalan Keti (Pros. Kont.) 1'32”08 5 7. Berdon Neva (Cankar) 1’41”00 4 8. Prašelj Beti (Pros. - Kont.) 2’08”00 3 9. Rupel Danijela (Škamperle) 2’10’05 2 10. Husu Dolores (Pros - Kont.) 3’03”06 1 11. Geodo] Giuliana (Cankar) 3’34”03 0 Cibic Tatjana (Pros. - Kent.) diskv. Startalo: 12 — D:sk”aHficirana 1 Neuradni vrstni red veleslaloma medvedkov 1. Mesesnel Marko (Cankar) 0’54”06 16 2. Mazzucca Fabij (Cankar) 1'01”04 12 3. Majovski Sergij (Pros. - Kont.) 1’08”07 9 4. Prašelj Andrej (Pros. - Kont.) 1’11”09 5. Starc Miran (Pros. - Kont.) 1’14”05 6. Orel Valter (Pros. - K<~nt.) 1’19”06 7. Majovski Kazimir (Pros. - Kont 1 1’22”03 8. Pegan Andrej (Škamperle) 1’28”02 9. Kreševic Robert (Cankar) 1’39”07 10. Berdon Andrej (Cankar) 1’40”01 11. Škamperle Igor (Škamperle) 1’45”06 12. Starc Klavdij (Pros. - Kont.) 1’49”07 13. Mikeli Vasilij (Pros. - Kont.) 1’50”01 Ferluga Mitja (Cankar) diskv. Ban Valter (Pros.-Kont.) diskv. Startalo: 15 — Diskvalificirana 2 Neuradni vrstni red veleslaloma cicibank 1. Jazbec Sonja (Polet) 0’55”02 16 2. Udovič Saša (Škamperle) 0’57”07 12 3. Hrovatin Zdenka (Polet) 1’03”04 9 4. Pertot Sandra 1’04”07 7 5. Sernec Lori (Pros. Kont.) 1T5”07 6. Kostnapfel Marija (Vesna) 1T6”06 7. Verginella Marta (Vesna) 1’22”07 8. Ukmar Nives (Pros. - Kont.) 2’09”06 9. Sedmak Donka (Pros. - Kont.) 2T6’’07 2 10. Stoka Magda (Pros. - Kont.) 2’21”08 1 11. Daneu Elizabeta (Pros. - Kont.) 2'29”05 12. Fornazarič Eva (Škamperle) 2’37”05 Startalo: 13 — Diskvalificiran: 1 Neuradni vrstni red veleslaloma cicibanov 1. Piščanc Igor 0’52”08 2. Udovič Andrej (Škamperle) 0’54”00 3. Gorup Robi (Polet) 0’54”04 4. Čorbo Lucio (Polet) 1’01"00 5. Sedmak Pavel (Polet) 1’07’’04 6 6. Starc Ivo (Pros. - Kont.) 1’10”00 7. čuk Mauro (Pros. - Kont.) I’IT'03 8. Malalan Egon (Polet) rn”09 9. Tomažič Bojan (Škamperle) 1’13”02 2 10. Regent Nevij (Pros. - Kont.) 1’24”08 11. Sedmak Rado (Pros. Kont.) 1’29”05 12. Stoka Egon (Pros. - Kont.) 1’50"00 13. Pegan Stefan (Škamperle) 1’52’02 Ivančič Peter (Vesna) diskv Ban Marko (Pros.-Kont.) diskv Startalo: 15 — Diskvalificirana: 2 Neuradni rezultati veleslaloma pionirk 1. Gulič Tanja (Pros. - Kont.) 0’56'’02 2. Baldassi , Cristiana. (Polet).. 0’58”05 3. Kostnapfel Kati (Vesna) 1’01”02 4. Mesesnel Erika (Cankar) rorofi 5 Kante Sonja (Pros. - Kont.) 1’08”00 6 6. Tretjak Vera (Vesna) 1’12”00 7 Kapun Ariana (Pros. - Kmt.) 1T3”06 4 8. Magnani Patricija (Canka-) 1’14”02 3 9. Lozar Ingrid (Vesna) IT 9” 02 2 10. Gorup Marina (Pros. - Kont.) 1’30”01 1 11. Pertot Magda 1’37"06 Rupel Nadja (Pros. Kont.) diskv. Starc Ester (Pros.-Kont.) diskv. Milič Silva (Škamperle) diskv. Startalo; 14 — Diskvalificiranih: 3 Neuradni rezultati veleslaloma pionirjev 1. Obersnel Adrijan (RMV 0’53”06 2. Kuret Stojan (Breg) 0’54”05 3. Novel Robert (Breg) 0’54"06 91 4. Kuret Igor (Breg) 0’55"05 5 Pečenko Davor (RMV) 0’57”02 61 6. Sosič Paride (Polet) roro4 7. Sancin Stojan (RMV) 1'05”05 8. Siega Boris (Polet) l 1'05”08 10. Starc Igor (Pros. 9. Guštin Rafko (Polet) 1’08”06 2 Kont.) 1’10”01 1 11. Sosič Ivan (Polet) 1’12”00 12. Tavčar Rudi (Polet) 1’12 ”08 13. Timeus Aleks (Pros. - Kont.) 1’20”07 14. Štoka Peter (Pros. - Kont.) 1’21”06 15. Gustinčič Jurij (Breg) 1’33”05 16. Briščik Aldo (Polet) 1’55”04 Startalo: 16 — Diskvalificiranih: 0 Neuradni rezultati veleslaloma mladink 1. Kraus Mira (Polet) 1”45”06 12 2. Zahar Alenka (Breg) 2’19”07 8 3. Ban Jana (Pros. - Kont.) 2’42”03 5 Diskvalificirane: Malalan Tanja (Polet) 21/1, 16/2 Škerlj Erika (RMV) 12/1, 24/2 Baldassi Tamara (Polet) 20/1, 21/2 Startale: 6 — Diskvalificirane; 3 Neuradni rezultati veleslaloma mladincev Guštin Egon (Polet) diskv. 19/2 Žetko Aleš (Polet) diskv. 7, 8, 9/1 Deško Borut (Polet) diskv. 24/2 Jazbec Branko (Polet) diskv. 19/1 in 19/2 Startali: 4 — Diskvalificirani: 4 Neuradni rezultati veleslaloma starejših mladink Baldassi Barbara (Polet) diskv. 19/1 Startala: 1 — Diskvalificirana: 1 Neuradni rezultati veleslaloma starejših mladincev 1. Daneu Andrej (Poleti 1”25”04 12 2. Zadnik Igor (Polet) r28’'08 8 Diskvalificirani: Križnič Andrej (Polet) 19/1 Podobnik Andrej (Polet) 22/1 Kralj Martin (Polet) 19/1, 19/2 Guštin Boris (Polet) odstopil Startali: 6 — Diskvalificirani: 4 Neuradni rezultati veleslaloma članic 1. Žerjal Marija (Breg 2’04”08 10 2. Grgič Magda (Škamperle) 3’07”08 6 Diskvalificirana: Trampuž Zdenka (Cankar) 22/2 Startalp: 3 — Diskvalificirana: 1 Neuradni rezultati veleslaloma članov 1. Gulič Lucijan (Pros. - Kont.) 1’14”02 16 2 Žerjal Berto (Breg 1'30”07 12 "3; Sancin Igor (Polet) 1’31”07 9 4. Čok Aljoša (Breg) 1'35"03 7 5. Lavriha Boris (Breg) 1’36”08 6 6. Majovski Rihard (Pros. Kont ) 1’40"02 5 7. Fakin Pavel (Škamperle) 2”H”01 4 Diskvalificirani: Jercog Aldo (Breg) 9, 10, 19, 25, 26/1 7, 8, 9, 10, 12, 16, 25, 26/2 Sancin Livij (Breg) 17, 19/1 Dilič Klavdij (Breg) 19, 24/1, 22, 24, 25/2 Črne Martino (Breg) 19/1 Martinc Marko (Polet) 24/1, 20 2 Starc Marjan (Pros Kont) 16/1 Kralj Silvan (Breg) 14, 16, 24/1, 7, 8, 9, 10, 14, 16, 24, 25/2 Suhadolc Peter (Polet) 19/1, 19, 24/2 Zobec Boris (Breg) odstopil Startalo: 16 — D’sk'’al>ficiranih: 9 Lestvica za mladinski pokat Polet 165 točk Prosek - Kontovel 95 točk Cankar 91 točk Breg 57 točk Primorec 41 točk Škamperle 31 točk RMV 26 točk Vesna 25 točk Lestvica za članski pokal Breg 43 točk Polet 41 točk Prosek - Kontovel 26 točk Škamperle 10 točk Številke pri diskvalificiranih ozna- čujejo številko' preskočenih vrat in vožnjo. , starci, žene in otroci. In sovražili nas bodo ln pomni-/jMer bo kdo pri življenju. O tem smo si na jasnem in 7? tudi računamo.« bpolnoma točno, gospod major. Samo tega ne vem, rečeno, če smo na to lahko tudi ponosni.« i J* tem se, gospod stotnik, v vojni ne razmišlja. Najmanj ^ glas. Ponos Je v teh časih zelo relativna zadeva.« sta v avto in se odpeljala po vijugasti cesti v Cerkno. i-.Nk je zagrinjal dolino. Na temačnih pobočjih Je tlela C^ca zoglenelih domov. Videti je bilo kot krvave rane, JN v zemljo. Žalost se je lepila na srca In strah je hišna vrata in okna. Ulice so bile prazne in puste. Is/ Je zateglo tulil in nosil odpadlo listje. Pred hišami, ‘ki*6 J® ustavila vojska, so se s počasnim korakom spre- straže. -Jor Wolf in stotnik Kniecke sta sedela v sobi, kjer je « bekaj dnevi domoval partizanski štab, in prelistavala J« na miri «Dajte nalog, da zagrnejo okna, in pošljite » na mizi. «Dajte nalog, da zagrnejo okna, in posijire /jMana. čas Je, da urediva stvari, zavoljo katerih sem se .J*1 v to gnezdo,« Je dejal Wolf. Jetnik je hitro prenesel povelja, in okna so jima zagrnili T^Jazni. Patrulja pa Je odšla po kaplana. 7Jwni. Patrulja pa je odšla po kaplana, ifflsostvovali boste in videli, kako bom pridobil nekaj /JM, kt so bili za Lahe, da bodo delali z nami. Prek vas ‘ boetavil zveze. Te ljudi bo treba imeti nenehno v šahu. *®ni so lnAira udobnosti, žlobudranja in denarja. To bo delo. Na to ne bo nihče pristal z navdušenjem, ker Prepričanju Vatikanci.« No zanima, kako jih boste strpali v vrečo.« /,Vl upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. pri 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se "ar0. L,,, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblipita Stran 6 2. marca 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-Tri< ŠPORT ŠPORT ŠPORT V ŽENSKI ODBOJKARSKI B LIGI V slovenskem derbiju Breg-Bor zopet zmaga igralk iz Doline Sokol in Zarja sta osvojila le po en set Breg — Bor 3:1 (15:6; 15:11; 13:15; 15:5) BREG: Klabjan, Hmeljak, Slavec, Foraus, Kafol, Barut, Zobec. BOR: Ozbič, Hrovatin, Bezeljak, Artač, Kalan, Švagelj, Pečar, Bolčina. SODNIK: Brezigar (Gorica). V nedeljo sta se spoprijeli v tradicionalnem slovenskem derbiju e-kipi Brega in Bora. Kot se vedno dogaja pri takih srečanjih, je tudi tokrat botrovala tekmi precejšnja živčnost. Igra se je odvijala nekoliko zaspano in odsekano, z začetniškimi napakami na obeh straneh in z neopravičljivo velikim številom zapravljenih servisov. Le od časa do časa sta ekipi pokazali, da znata zaigrati in prikazati pravo odbojko. To se je zgodilo predvsem ob koncu tretjega in v začetku četrtega seta. Napad Brežank je bil znatno boljši od nasprotnikovega, saj je Bor lahko odogovarjal samo s Pečarjevo. Sicer dobro tolkačico Bezeljako-vo so dobro plasirani servisi in neznanje podajanja v hrbet skoraj popolnoma »odrezali* iz igre. Čeprav nekoliko prestatična obramba Brega ni imela kljub vsemu prehudega dela. O prvem in drugem setu skoraj ne bi imeli kaj povedati. Dolinska dekleta so takoj ob začetku povedla in obdržala prednost do petnajste točke. Prepričane v dober rezultat so v tretjem nizu nekoliko popustile in dovolile nasprotnicam, da so povedle z 10:3. Enominutni odmor jih je nekoliko predramil. Nadoknadile so zamujene točke in povedle. Vnela se je tedaj prava bitka za vsako točko in gledali smo lahko igro, kakršno bi si želeli v vsem poteku srečanja. Pri stanju 13:13 je Borovkam uspelo, da so si pridobile še dve točki in zmanjšale razliko v setih na 1:2. V zadnjem in odločilnem nizu se Brežanke niso pustile presenetiti. Strle so začetni Borov odpor in u-spešno zaključile niz ter si tako tudi pridobile zmago. S. K. LIDO Dl SPINA — SOKOL 3:1 (15:8, 10:15, 15:6, 15:9) LIDO Dl SPINA: Natali, Novi, Zanoli, Boldini, Chiappini, Balboni, Magri, Fantini, Zucchini, Gianisella. SOKOL: Švab, Gabrovec, Zidarič, škerk, Petelin, Colja, Rebula, Furlan, Legiša. SODNIKI : Tangerini (Modena), Guarna in Baron (oba Ferrara). V nadaljevanju ženskega odbojkarskega prvenstva B lige je v nedeljo ekipa nabrežinskega Sokola gostovala v Ferrari, kjer se je srečala z ekipo Lido di Spina. Srečanje je bilo napeto in zanimivo, rezultat pa ne kaže resničnega razmerja sil na igrišču. Nabrežinska ekipa je odpotovala zgodaj zjutraj in dekleta so prišla na igrišče še nekoliko omamljena in utrujena od dolge vožnje. To se je poznalo predvsem Švabovi, ki je imeia nočno službo in se je takoj po zaključku služoe odpravila na pot. Vse to je seveda negativno vplivalo na ekipo in imelo vidne posledice predvsem v prvem setu. Kljub temu pa moramo reči, da so Naorežinke igrale res dobro in povsem zadovoljile skupinico domačih navijačev. Za nasprotnika so imeli močnejšo ekipo, ki se ie tokrat prav tako izkazala kot v prejšnjih tekmah. Domačinke razpolagajo z odlično državno reprezentantko Nata-lijevo, ki je steber ekipe. Ta igralka namreč pokriva vse luknje na igrišču in je v vsakem trenutku na pravem mestu. Poleg nje pa je celotna ekipa dobro trenirana in blesti predvsem v obrambi. Sokol je tokrat, kot že rečeno, odlično opravil svojo dolžnost. Potovanje je vplivalo na igro, vplivali pa so tudi drugi faktorji, kot nejasno začrtano polje in razdivjano občinstvo. Vplival pa je, kot običajno, tudi sodnik, ki je dopustil občinstvu nemogoče izpade, seveda s pomočjo raznih glasbil. O tem, kaj je nošena žoga, pa gospod Tangerini verjetno ni še poučen, kajti sicer bi ne mogli razumeti njegovega načina sojenja. Seveda je bil, oRmoW TOREK, 2. MARCA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila, 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Novele V. Bartola; 19.25 Zborovsko petje; 19.45 Lahka glasba' 20.00 Šport; 20.35 I. Pizzetti: »Umor v katedrali* — opera; 22.20 Zabavna glasba. TRST resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 22.30 Berlinski festival. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Carl Maria von Weber; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.00 Bach; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Haendel; 12.30 Strnjena melodrama; 14.10 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glas-stereo. ba SLOVENIJA 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Radijska priredba. KOPER 10 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, ) ’ 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 'jutranja glasba; 8.00 Glasbe-zalerija; 8.45 Oddaja za otro-9.30 «20.000 lir za vaš spo- • 10.05 Juke box; 10.30 Poslu-w jih skupaj; 11-00 Operne j; 12.00 in 12.45 Glasba po te- • 13.15 Polke in valčki; 15.30 dim poslušalcem; 16.20 Poje o Leskovar; 16 30 Primorska stra v glasbi; 17.10 Vaši pev-vaše melodije; 17.45 Mozart, ) Ritmi za mladino; 19 30 Pre- RL; 22.15 Glasbeni cocktail; j Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi 9.15 Vi in jaz; 11.40 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Kvizi; 14 00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.15 Popevke; 19.00 Plošče; 19.30 Poje Edith Piaf; 20.20 Rossini: »Ženska z jezera*. II. PROGRAM 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Šumadij-ske narodne pesmi; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Marij Kogoj: dva odlomka iz »Črnih mask*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Melodije iz filmov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Bert Kaempfert; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Majhna revija slovenskih hornistov; 16.40 «Rad imam glasbo*; 17.10 Simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Viški fantje; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.28 Lahka glasba; 22.15 Koncert sodobne romunske glasbe; 23.06 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; .40 Orkestri; 9.50 Radijska pri-edba; 10.05 Popevke; 10.35 Te-efonski pogovori; 12 35 Alto gra-limento; 14.00 Zakaj in kako; 4.05 Sanremske popevke; 15.00 Ne -se, toda o vsem; 15.40 Enotni azred; 16.05 Popoldanska odda-a; 18.15 Zakaj in kako; 18.45 4ove plošče; 19 02 Spored s Pip->om Baudom; 20.10 Oddaja z M. fongiomom; 22.00 Kulturne ak-ualnosti; 22.40 Radijska priredba. 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Giallo di sera* — drama; 22.00 Znanstvena oddaja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Boomerang; 22.15 TV priredba; 23.10 Medicina danes. JUG. TELEVIZIJA lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operne arije; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče 20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Industrijsko oblikovanje; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tiktak; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Srečanje v studiu 14; 19.05 Infarkt srčne mišice; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Pet minut za boljši jezik: 20.35 »Dogodek* — jug. film; 22.05 Nokturno: Meško Kiar. kot običajno, pri tem oškodovan Sokol, ki je pokazal bolj popolno prstno tehniko. V nedeljo bo odločilni derbi med Zarjo in Sokolom, ki bo odločal o obstanku v ligi. V primeru zmage Bazovk, bo Sokol že dokončno zapisan izpadu; v primeru zmage Sokola pa bo vprašanje ostalo odprto do zadnjega kola. S. J. Bazoviška Zarja je gostila v Trstu ekipo CAAM Galileo. Bazovke so iztrgale nasprotnicam samo en set in so torej tekmo zgubile s 3:1. Dne 13. marca nogometna tekma KASTA - Trgovska. KOLESARSTVO V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Belgijec Merckx še vedno vodi na kolesarski dirki po Sardiniji. V včerajšnji tretji etapi je v prvi pol-etapi zmagal prav Merckx, ki je tako še utrdil svoje vodstvo, v drugi poletapi pa je prvi prispel na cilj Italijan Dancelli. UMETNO DRSANJE Avstrijka Schuba je osvojila med posameznicami naslov prvakinje na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Lyanu. 2. je bila Holmes (ZDA), 3. Magnussen (Kanada), 4. Lynn (ZDA), 5. pa Italijanka Rita Trapanese. NOGOMET V tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal je v Ljubljani Beograd premagal po podaljških igre Olimpijo z 2:1. V Ljubljani je zasedala skupščina Nogometne zveze Jugoslavije, na kateri so sprejeli za to organizacijo zelo pomembne sklepe. NZJ bo namreč odslej združenje republiških nogometnih zvez. Breg - Bor: Slavčeva blokira tolčenje Artačeve Nepričakovan poraz bazoviške Zarje Breg oddal točko moštvu Libertasa Dvanajst golov v tekmi Virtus-Olimpija Esperia — Zarja 1:0 (1:0) ZARJA: Turko, Bemetič, Rismon-Metlika, do, Križmančič S. in V. Primožič, Pasgualis, Romar, Žagar, Kalc (Babuder). KOTI: 7:3 za Zarjo. S tekmo proti tržaški ekipi Esperia je Zarja doživela svoj prvi letošnji poraz. Vsi so upali, da bo Zarja zmagala, tudi če s tesnim rezultatom, že v drugi minuti pa je Esperia dosegla gol — zaradi prekrška Zarjine obrambe — in rezultat srečanja je ostal nespremenjen do konca. Začetni gol Esperie je namreč precej demoraliziral Ba-zovce, ki niso znali dovolj učinkovito odgovoriti nasprotniku, da bi tudi sami prišli do vrat in gola. Celotni potek tekme je bil sicer zanimiv in priznati moramo tudi, da so bili vsi igralci izredno borbeni. Enajsterica Esperie je imela le malenkostno prednost v priložnostih za gol, na Zarjini strani pa je bilo tudi' nekaj smole, da žoga ni in ni šla v vrata. Ta prvi poraz je precej oškodoval Zarjo, tudi kar se lestvice tiče. Zarja je bila namreč do sedaj prva na lestvici, po tem porazu pa je morala prepustiti mesto Bregu in se bo morala zdaj trdo boriti, da bo nadoknadila izgubljene točke. RAAL Breg — Libertas Prosek 1:1 (1:0) BREG: Favento, Posega, Čuk, Race, Vatta, Menardi, Krmec, Mi- SOŽALJE športno društvo Breg izreka ob smrti svojega člana Antona čefu-te globoko sožalje materi in sorodnikom. IIIIIIIII1IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII...... ||||t|i|||,»|||m|||| Hilli V PRVENSTVU L IN 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Zopet poraz za Vesno Primorje osvojilo točko Vesna A — Percoto 0:2 (0:0) STRELCA: d.p. v 36. min. Beltrame, v 37. min. Zambon. VESNA A: Rado Tence, Verzier, Botti, Skrem, Finotto, Carmeli, Bar-biani, Boris Tence, Caharija, Doni-ni (Švab), Milič. PERCOTO: Don, Zuppello (Rossi), Nardini, Beltrame, Garzitto, Gatto, Zambon, Garofolo, Milocco, De Biagio, Millo. SODNIK: Tonin (Portogruaro). Z nedeljskim porazom na lastnih tleh proti enajsterici Percoto je Vesna A morda pokopala vse upe za obstanek v prvi kategoriji. Ta poraz je povsem nepričakovan, kajti tako igralci kot navijači so si v nedeljo obetali vsaj neodločen izid. Že zaradi postave, ki jo je trener Vesne poslal na igrišče, je bilo jasno, da hočejo Križani vsaj točko, v vsakem primeru pa hočejo preprečiti poraz. V ekipi je bila namreč cela vrsta nogometašev, ki pretežno igra na sredini igrišča ali ima značilnost »igralcev sredine i-grišča*. Prva vrsta je bila namreč naslednja: Barbiani, Boris Tence, Caharija, Donini, Milič. To se pravi, da je bil le en napadalec, Livij Caharija, ki je še premlad in neizkušen, da bi lahko nosil odgovornost celotne prve vrste in spravil v težave nasprotno obrambo, ki je bila z Gattom na čelu res dobra. Zgodilo se je tako kot je bilo pričakovati: Vesna je igrala, zgradila celo vrsto akcij, prepletala je na dolgo in široko sredino igrišča, vse pa se je zataknilo ob robu nasprotnega kazenskega prostora, kjer so branilci Percota neusmiljeno »čistili*. Nasprotno pa je bila igra gostov enostavna, preračunana. Ubrali so taktiko, ki je primerna za tekme v gosteh: v obrambi so bili odločni, praktični, v napadu pa so se v glavnem poslužili protinapadov. Ta taktika je vznemirila domačine, ki so požtrvovalno gradili, a zaman: gostje so se odločno branili in so bili prav oni nevarnejši s hitrimi protinapadi. V drugem polčasu je treneš Vesne zamenjal Doninija s Švabom. Menjava je bila uspešna, saj je Švab poživil celotno prvo vrsto tn Vesna je tako napadala odločneje. Vse je namreč kazalo, da bodo Križani prvi prešli v vodstvo in bodo skoraj z lahkoto odnesli kar obe točki, saj je Caharija zapravil edinstveno priložnost, ko je sam pred praznimi vrati streljal visoko čez prečko. Gostje pa so se na mah »prebudili* in so v 36. min. zadali povsem nepričakovano z Beltrame-jem Vesni prvi udarec. Le minuto kasneje pa so z Zambonom še podvojili izid. Usoda Vesne je bila tako zapečatena. V bori minuti se je odločila tekma, ki se je ugodno odvijala za domačine. Še en poraz torej za kriške nogometaše. Poraz, ki ga morda niso zaslužili in je verjetno odločilen za nazadovanje v drugo kategorijo. Stanje na lestvici je namreč vse prej kot razveseljivo za Vesno. Križani so zadnji z osmimi točkami, predzadnji je Libertas, ki ima 12 točk. Tomana, Arsenale in Fiumi-cello pa imajo 16 točk. Trenutno Vesna torej zaostaja za osem točk. Preveč? b. L Primorje A (0:0) S. Anna 1:1 PRIMORJE: Štoka, Fontanot, Bu-kavec, Malusa, Bezin, Germani, Barnaba, Puntar, Rustja (17. min. d. p. Verginella), Prašelj, Lippot, 12 Furlan. S. ANNA: Pemisco, Gerbini, Gae-ta, Facchin, Zaccardi, Zonno, Ive, Degrassi, Bonazza, Cesare Dambro-sio, 12 Balbi, 13 Zucca. STRELCA: 15. min. d. p. Dambro-sio; 19. min. d. p. Barnaba. KOTI: 6:3 za Primorje. SODNIK: Allegra (Tržič). Po zadnjem porazu proti Farri je bilo očitno, da je bilo treba postavo Primorja preurediti. Trener je zato v nedeljo poslal na igrišče povsem preurejeno ekipo, v kateri so po nekaj nedeljah odsotnosti nastopili Prašelj, Puntar, Lippot in mladi Bezin. Začetni udarci so pripadli Primorju in takoj je bilo videti, da je moštvo uigrano. Kmalu pa je prišlo do odločilnega dogodka te tekme. V 14. min. je Lippot podal dolgo žogo v sredino kazenskega prostora. Vratar in branilec S. Anne, sta se istočasno pognala na žogo, trčila ter padla na tla. Nekriti Rustja .ji brez težav potisnil usnje v mrežo. Toda sledil je sodnikov žvižg: sodnik je gol razveljavil, ker naj bi bil Rustja... zagrešil prekršek nad vratarjem. Vsi protesti so bili zaman, in ne le to: sodnik je nato še izključil Fontanota. To je močno razburilo gledalce, ki so menili, da je s tem usoda Primorja že zapečatena. Toda preostala deseterica ni vrgla puške v koruzo. Organizirala je svoje vrste in kmalu ni bilo niti opaziti, da manjka en igralec. Obramba z Bukavcem je bila zanesljiva. Tudi mladi Bezin (prvi nastop v 2. amaterski ligi!) se je dobro vživel v svojo nelahko vlogo. Glavno moč je imelo Primorje na sredini igrišča. Germani, Prašelj, Puntar in Lippot so neutrudno zalagali z uporabnimi žogami napadalca Rustjo in Barnabo. Po tolikem času je Primorje končno pokazalo svojo pravo igro. S. Anni ni preostalo drugo, kot upanje, da Pro-sečani ne bodo do konca tekme zdržali tega ritma. Toda ti so pritiskali vedno močneje. Germani se je po izključitvi Fontanota pomaknil bolj v ozadje, kjer je bil zelo koristen, pri tem pa ni zanemaril sredine igrišča, kjer je zelo dobro igral Prašelj. Pomagala sta mu Puntar in Lippot, ki pa sta tudi 'irria večkrat na pomoč obrambi. Prvi polčas je bil torej lep in zanimiv, čeprav ni padel noben gol. V nadaljevanju srečanja je Pri morje ohranilo pobudo. V 15. min. je S. Anna prišla v vodstvo. Dam-brosio je izkoristil zmedo Bukavca in Bezina ter je premagal Štoko. Medtem je poškodovani Rustja pre pustil svoje mesto Verginelli in štiri minute po prejetem golu je Primorje izenačilo. Germani je s sredine igrišča poslužil Barnabo z zelo uprabno žogo, ki je skončala v mreži: 1:1. Primorje se s tem n zadovoljilo in je ob radosti svojih navijačev skušalo izid še povišati Tekma se je zaključila s Primorjem v napadu. Z nekoliko več sreče, z bolj nepristranskim sodnikom bi Prosečani lahko tudi zmagali in tako dosegli izid, ki ga vsekakor zaslužijo. V tej tekmi je treba pohvaliti vse igralce »rdečerumenih* zlasti Bukavca, Prašlja, Lippota in Germanija. B. R. kuš, Petaros, Vižintin, Grahonja. Kotov 7:3 za Libertas. Breg in Libertas sta se spoprijela v Bazovici v zelo mrzlem popoldnevu. Tekma je bila zelo važna, tako za Brežane kot za Libertas. Breg je dal vse od sebe, da bi se polastil obeh točk, če mu to ni uspelo je kriv v veliki meri sodnik, ki sicer ni sodil slabo, je pa dopuščal Libertasu zelo globo igro. Ob koncu tekme jim je poleg vsega podaril še enajstmetrovko. Treba je reči, da je bil Libertas sicer močnejši od Brežanov, ki pa so imeli boljšo obrambo. Ta je zelo dobro odbijala vse nasprotnikove napade. Dolinčani so igrali v prvem polčasu boljše in so večkrat ogrožali nasprotnikova vrata. Na gol pa so morali čakati Brežani do 40. min., ko je Vižintin izvedel prosti strel in je Krmec odlično prestregel žogo z glavo ter jo poslal v mrežo. Nekaj minut prej pa je Menardi zadel prečko. V drugem delu igre je Libertas stalno napadal, Bregova obramba s Faventom na čelu pa je dobro odgovarjala. Posebno je treba pohvaliti Vatto in Posego. «Plavi» so prišli v Libertasov kazenski prostor le nekajkrat in še takrat je imel vratar precejšnjo srečo. Omeniti moramo tudi zelo lep strel Vižintina. V 15. min. so Mikuša podrli v kazenskem prostoru, sodnik pa, namesto da bi dosodil enajstmetrovko v Bregovo korist, je piskal prosti strel v korist Libertasa, ker je Petaros ugovarjal. 5 minut pred koncem pa je sodnik žvižgal enajstmetrovko za Libertas in je zaradi ugovarjanja izključil Raceta. Po 12 zaporednih zmagah je tako Breg oddal eno točko. To pa nikakor ni tragično, saj je do konca prvenstva še precej časa. LOMI Devin — Vesna B 0:0 DEVIN: Donda, Benvenuto, Al-tiari, Mervič, Muiesan, Marcuzzi, Legiša, Braida, Colja, Pahor, Ama-dei, 12 Rosini', 13 Trevisan. VESNA B: Tretjak, Danilo Košuta, Bogateč, C. Sulčič, Ridolfo, E. Sulčič, Z. Košuta, Kravanja, R. Košuta (k), Emil Sulčič, Antonini. SODNIK: Ambrosi iz Trsta. V nedeljo sta se v prvenstveni tekmi tretje kategorije spoprijeli enajsterici Devina in Vesne B. Bila je to tekma za najnižja mesta na lestvici in se je končala pri neodločenem stanju brez golov. Tekma je bila dokaj brezbarvna. Le redkokdaj smo bili namreč priče zanimivim in učinkovitim akcijam. V glavnem sta ekipi osredotočili igro na sredino igrišča, tako da je postalo delo obramb lahko, napadalci pa sploh niso prišli do izraza. Le v izjemnih primerih sta nasprotna napada spravila v težave obrambi, kot na primer, ko je napadalec Vesne Zdravko Košuta, sam pred vratarjem, zapre vil edinstveno priložnost. Devinčani so začeli živahno in vse je kazalo, da bodo spravili v težave kriške igralce,, ki pa so si kaj kmalu opomogli. Uredili so finiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiuuiiimiiiiiii V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI Usodna netočnost Bora v zaključnih minutah DUKCEVICH GO — BOR (23:27) 55:52 DUKCEVICH GO: Sibotti 8, Marti-nelli, Valenti, Rignolini 12, Ma-russi 8, Mian 8, Enzo 13, Rosso 6, Dreossi, Bertolini. BOR: Zavadlal 7, Rudes 3, Fabjan 6, Lakovič 8, Starc 10, Sirk 14, Ambrožič 4, Pertot, Hrvatič in Kralj. SODNIKA: Milite in Quaia (Me-stre). PROSTI METI: Dukcevich 5:8, Bor 10:24. Borovi košarkarji so v nedeljo za bore tri točke klonili v Gorici Duk-cevichu, ki si je s to zmago precej opomogel in je tako na lestvici zapustil nevarne vode. Takoj moramo omeniti, da je bila tekma dokaj medla, počasna, nezanimiva in str ekipi igrali brez prave volje. Zma- gali so domačini, ker so v ključnih trenutkih zagrešili manj napak in so bili boljši v prostih metih. Borovci so namreč v zadnjih treh minutah zadeli le 3 proste meto, od osmih, ki so jih imeli na razpolago. Izgubili pa so le s tremi točkami razlike. Poleg tega so nemarno zapravili dve žogi, tako da so domačini nadoknadili zamujeno in so tudi zmagali. i V vrstah »plavih* so vsi igrali poprečno. Boljši od drugih pa je vseeno bil Sirk, ki je uspešno skakal na odbite žoge in je bil tudi najboljši strelec moštva (s štirinajstimi točkami). Domačini se niso posebno izkazali. V glavnem so bra- nili v coni in so tako prisilili borovce, da so metali od daleč. Proti koncu tekme se jim je nekoliko »odprlo* in so tudi zasluženo zmagali. Kronika tekme je dokaj revna. Domačini so začeli živahno, borovci so jim enakovredno odgovorili. Kaj kmalu pa je začetni zanos v obeh taborih splahnel in igra je postala enolična, počasna. »Plavi* pa enolična, počasna. »Riavi* pa soj bili točnejši pri metanju od daleč! in so tako zaključili prvi polčasi v svojo korist. V drugem delu igre so domačinj že v uvodnih potezah nadoknadili štiri točke zaostanka in so celo povedli. »Plavi* so uspešno odgovorili in so ponovno povedli, a le začasno. V zadnjih minutah igre je bilo stanje izenačeno, nato pa so borovci zagrešili nekaj usodnih napak, kar so seveda domačini izkoristili ter tako zmagali. Sodnika sta poprečno opravila svojo nalogo, nista pa bila pristranska. Po tekmi je bila Borova ekipa gost v Gabr-jah gospe Pavletičeve, ki je našim košarkarjem pripravila, kot njihova navijačica, prav prisrčen sprejem. Nedeljski izidi: Dukcevich GO — Bor 55:52 Italcantieri — Don Bosco RO 66:57 Thiene — Pro Pace Treviso — Zuccheri BO Castelfranco — San Donš Friulana — Siloplast 70:44 53:54 59:71 35:50 Prvenstvo naraščajnikov: Italsider — Bor 77:39 b. I. namreč svoje vrste in so enakovredno odgovorili nasprotnikom. Igra se je tako v glavnem razvijala na sredini igrišča in obrambi sta popolnoma onemogočili napadalni vrsti. Tudi v drugem polčasu so bili bolj napadalni devinski nogometaši, a ne v taki meri, da bi lahko ogrožali vratarja Vesne Tretjaka. Tekma se je tako končala brez gola, kar je v bistvu pravilno plačilo za obe enajsterici'. b. L Primorec — Union 0:1 (0:1) PRIMOREC: Kralj Vladimir, Pa-patico, Sluga, Sosič, Milkovič, Možina Valdi, Možina Teodor, Kralj Edvard, (Kralj Renato), Čuk Henrik, Kralj Pavel, Kralj Maver, 12 Kralj Bruno. UNION: Pavatič, Lombardi, Stri-sovič, Liesi, Frank, Kok, Bazza-ra, Boško, Morabito, Nadlišek, For-tezza, 13 Lienetti. STRELEC: 41. min. p.p. Daz-zaro. KOTI: 4:1 za Primorec. Derbi med Primorcem in Unionom se je končal s tesno zmago Podlonjercev. Gostje so zmago povsem zaslužili, saj so se mladi igralci izkazali s hitrimi prodori, ki so večkrat spravili v zagato tre-bensko obrambo. Nasprotno, Pri-morčevi predstavniki so bili prepočasni na sredini igrišča in tudi v obrambi so preveč preigravali, tako da so jim nasprotniki večkrat odvzeli žogo in spravljali Treben-ce v zadrego z bliskovitimi protinapadi, kjer se je posebno odlikoval Dazzaro. Trebenski napadalci so imeli malo dobrih podaj in še tistih niso vedeli izkoristiti. Poznala se je predvsem odsotnost Bogdana Čuka, saj je on edini, ki zna poslati žogo v mrežo iz vseh položajev. Počasna igra trebenskih predstavnikov in hitre akcije Uniona so označile prvi polčas. Tedaj je padel tudi edini gol te tekme. Daz-zara je dobil žogo na sredini igrišča in se je spustil proti treben-skim vratom. Prišel je nemoteno do kazenskega prostora, nihče od branilcev Primorca ga ni niti skušal ustaviti. Domačini so nekoliko reagirali v drugem polčasu. V 9. min. je imel lepo priložnost Pavel Kralj, njegov oster strel pa je skončal v rokah Pavatiča. Tudi Henrik Čuk ima ugodno priliko, da izenači in sicer v 35. minuti, tudi tokrat pa mu prekriža račune Pavati z izrednim posegom in reši vrata pred sigurnim zadetkom. Trebenci po tej akciji niso bili več nevarni v napadu. Pritisnili pa so zato gostje in Fortezza je v 36. minuti le za las streljal čez prečko. Pri Primorcu moramo o-meniti Valdija Možino in Teodoro Možino, pri Unfonu pa Dazzara in vratarja Pavatiča. BRK • * * Primorje B — Roianese 0:2 (0:1) PRIMORJE B: Kemperle, Bassi, Metlika, Stoika, Paolefti, Del Bene (15. min. d.p. Pertot), Visintin, Kusmaii, Sardoč, Ukmar, Cernjava. SODNIK: Millo iz Milj. Drugi ekipi Primorja ni uspelo preprečiti poraza na svojem igrišču. Ekipa je zopet nastopila z improvizirano postavo in to je bil glavni vzrok neuspeha. Pri tem maramo seveda upoštevati, da so nekateri stalni člani te efcjP® zin, Rustja, Furlan) vstop® ... vo moštvo, drugi pa so »rjg V* . * • J _ v**«ar"l'li škodovani. Vrata je branil ^ naraščajnikov Marjan Sicer je pa moštvo v S“‘,'T9v ji ve to je bilo le pri zaključem-^ dovoljilo. V nekaterih pokazalo lep nogomet, & cijah. Obramba je dobro la svojo nalogo. Tudi sred®”^ šča se je dobro odreza“Ve. p ker je igral izkušeni Del štvo se je uspešno upiralo ^ jj seju, ki ni novinec v tej 18 ^ trenutno celo na četrte® lestvice. V zadnjih desetih tj ; le dvakrat: pr°“ je klonil le dvakrat: pr^j. gjpe-in na pustno nedeljo pr° ^ ril. Zato Prosečamov n*s preveč obsojati zaradi za, saj so končno kar so zmogli. Začetek se je odvi jal v ^ premoči Rodaneseja in že v so Tržačani presenetili ji proseškega vratarja. Pri®0 ^ zaigralo odločneje, zlasti n® gg ni igršiča, kjer je bil st'\5 ^ Del Bene, Ukmar pa ni sdi®“ if ga tempa in je bil tudi g točen. Obramba je bila si cej zaposlena, vendar se J® izmazala. ^ V nadaljevanju tekme Je J9, j lo pobudo Primorje. Tedfti deli več lepih in napet®, j Proti koncu tekme je ti * pravilo dve veliki prlložn ^ izenačenje. V protinapad« ^ pa je Sardoč zakrivil napa*^ gt vil se je v prepričanju, da nik žvižgal neko napah®’ ^ tt- se.ievemu naoadalcu ta pa -ricf ko sam pojavil pred E®® . ti in zapečatil, čez pet nd®11 lo tekme konec. B-1 Virtus — Olimpija (3:0) S<$ VIRTUS: Giursi, Scocch'-mer, Giotto, Fiesoli, Caro® : Scafa, Billia, Roversi, OLIMPIJA: D. Kante J®' 'guf Rebula, Trampuž, Blaž«1®) j# Metelko, Kozlovič, Perisut® Škoda, Nanut. , pag1, STRELCI: v p.p.: 4. ^0.' 10. min. Scafa, 40. min- ^ d.p.: 7. min. Blažina, 10- g# da, 15. min. Nanut, 20. ®. ' si, 23. min. Billia, 28.. ^peris^’ 32. min. Pieri, 40. mi® 45. min. Blažina. ^ $ Srečanje je bilo razburijj^v, ^ peto. Padlo je kar ducat $ nogometnih tekmah ® d na nogometnih tekman " ' videti prav pogostoma. je že po nekaj minutah jr z dvema goloma v mr®®.jjvf. je zaigrala odločneje in ®“ si bili precej enakovredni- V drugem polčasu *< •mla na igrišče z reze*’ , vrnila na igrišče z tarjem. V začetku tega je zaigrala zelo napada® Led® koncu pa je — žal — d? obramba in tako je ®0_r^e ^ iz Gabrovca zapustiti >f5r)l žena. F SMUČANJE Na tekmovanju za 5arP*aj^ejj^ kal na Popovi Šapki v je zmagal v veleslalom11 Sticker. f 1 Na lestvici za kombinaciji/ svojil prvo mesto Avstrij®®^ gf Jugoslovan Jakopič pa J® Italsider: bitka za žogo je ostra tudi med nara*