I-t Sdini slovenski dnevnik v 2jediijenih državah, ^faajft vsak dan lzvzemfi oedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. , 4-* Le M lOO iztisov 1 KOLEDARJA za letošnje leto im®. mo v zalogi. Kdor rojakov ga ie ni« ma, naj hitro poseže po njem in nam dopošlje 30 ct., kar se tudi lahko x poštnih znamkah zgodi. Upravniitva "Glua Xtnii". * 82 Cortlandt St., New York. TELEFON PISARNE: 4887 CORTLANDT. Entered u Second-Claw Hatter, September 21, 1903, at tlie Port OSke at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of Marck 3, 187t. TELET ON PISARNE: 4687 CORTLANDT« NO. 65. — ŠTEV. 65. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 19, 1910. — SOBOTA, 19. SUŠCA, 1910. VOLUME XVHL — LETNIK mill 4 Poslovanje kongresa. Proti Cannonu. BURNA SEJA ZASTOPNIŠKE ZBORNICE; TRAJALA JE i PREKO POLUNOČI. Šlo se je za spremenite v zborničnega reda in sa omejitev pravic zborničnega predsednika. W CANNON PORAŽEN. -o- Washington, 18. marca. Seja zastopniške zbornice je trajala včeraj j preko polunoči. Seja je bila skrajno ! burna, kajti republikanci so prišli ob svojo večino in sicer vsled tega, ker so republikanski *'insurgenti"?, ka-, kor imenujejo republikanci svoje ne- j zveste tovariše, glasovali z demokrati. Demokratje so skušali pravice zborničnega predsednika Cannona omejiti. Norris je namreč vložil resolu-1 cijo, vsled ktere naj se odbor za poslovni red zbornice pomnoži. Zajed- ' no je pa ta resolucija določala, naj zbornični predsednik ne bode v tem odboru. Vsled tega je prišlo potem ' do vsestranske debate, ki je trajala več ur in o polunoči še vedno ni bila končana. Demokratje in takozvarii republikanski insurgentje so zborničnega predsednika vsestranski napa- , dali in le malo je manjkalo, da ni pri- j šlo do splošnega pretepanja v zbor-'' niči in sicer po avstrijskem vzoru. Vodje republikancev so skušali dvakrat doseči, da bi se seja brez sklepa zaključila, toda tozadevni predlog | kljub dvakratnemu glasovanju ni ob-j veljaj. večkrat prišlo j, do .nepopisnega kričanja. O polunoči! ho brsojavili vodje republikancev na vse strani, da bi dobili svoje pristaše ] v zbornico, kajti potem bi njihova 5 večina odločila. 11 -°- i" OČITANJE VESTI. |! Po 35 letih je nek starček priznal tat- ( vino in bil oproščen. —o— < Kansas City, Mo., 18. marca. V Kansas City je prišel 57 l?t stari . John A. Freeman in sicer iz Nevade, da se javi tukajšnjemu sodišču, ker je je pred 3o leti v tukajšnjem mestu v nekem hotelu ukradel svojemu tovarišu D. Garretu iz Salema, Mass., 7 i pet dolarjev. Tedaj so ga prijeli in , no d teče ga je obsodilo v jednoletno je- . čo, iz ktere je pa kmalu potem ušel. Sedaj je tukajšnjemu sodišču na- ' znanil, da mu vest od onega časa na- j dalje ni dala miru, vsled česar je sklenil svojo -kazen odsedeti in tako je prišel v Kansas City. Sodnik ga je potem vprašal, česa želi, in ko ura je naznanil, naj se z njim postopa tako, kakor zakon I' zahteva, mm je sodnik jednostavno dejal, naj se vrne nazaj v Xevado, kajti ' radi onega greha je dovolj prestal. Čin blaznega. Watertown, K. Y., 18. marca. V1 tukajšnjo bolnico so pripeljali 30 let starega drvarja Avgusta Zandija. ker ga je 181etni Stefano Zandi pri Wa-nakeni napadel in nevarno ranil na prsil.1 Napadalca so našli zjutraj na polju mrtvega, kajti pognal si je sam svinčenko v glavo. Takoj po napadu na svojega sorodnika je namreč izvršil samomor. Kroglja, ktero je na-[ padalec poslal svojemu sorodniku v prsi, je ranila tudi Angela Dervillia in njegovo ženo. Ranjenci niso nevarno poškodovani. Drag avtomobil. Philadelphia. Pa., 18. marca. Thomas Fisher iz Meriona je te dni kupil avtomobil, za kterega je dal $6000. Vie raj se je zajedno s svojo rodbino peljal na sprehod, nakar so odšli * Bellevue Stafgord hotel k luneu. Po Um£n je xapovo«dal svojemu šoferju, naj pripelje avtomobil pred hotel, da se bode peljal domov, toda ko je odšel šofer v garažo ni več avtomobila našel, kajti s njim se je nekdo drugi odpeljal. Avtomobil je imel Fisher le ur, tako, da sa je veljal v»ako uto tiso* dolarjev, jg j' Generalni štrajk v Pa. Prične se v ponedeljek. VSE PENNSYLVANSKO DELAVSTVO JE PRIPRAVLJENO STORITI TUDI ZADNJI KORAK. Mogoče pa je, da se štrajk še tekom današnjega dneva porarvna. —o— MIROVNE OBRAVNAVE. -o- (Philadelphia, Pa., 18. marca. Da-siravno so se vsa mirovna pogajanja med zastopniki družbe ulične železnice in njenimi štrajkujočimi vslu-žbenci razbila, je še vedno upati, da pride končno vendarle tekom dana^. njega in jutrajšnjega dneva do sklenitve poravnave, tako, da hode štrajk ( končan. Kakor se je že včeraj poročalo, bi prišlo lahko do obojestran-1 skega sporazuma, ako bi štrajkarji' ne zahtevali, da družba nastavi zopet vse one bivše vslužbence. ktere je odslovila vsled malih razlogov, in rsled česar se je pričel potem štrajk. Iti je sedaj splošen. Ako pride do sporazuma glede tega vprašanja, po-i [em bode unija svoje ljudi poslala zo- j pet na delo in imenovala poseben od- j bor, kteri se bode z družbo posvetoval glede pritožb posameznikov. Zastopniki meščanskih organizacij, j iteri vsi bi radi videli, da bi bil i itrajk prej ko mogoče končan, so te- j kom današnjega dneva priredili več posvetovanj, ki so se vršila zajedno J s delavskimi vodji. Kakor hitro pri- i le do tega, da se ustanovi skupna ^odlaga posredovanja, prično se di-■ektne obravnave med družbo in j ;< raj ka rji. Medtem, ko se vrše v Pliladelphiji -sestrajski poskusi, da bi se tukaj-inji štrajk končal, se pa delavstvo po j 'sej Pennsylvaniji pripravlja na ge-1 leralni štrajk, ki se bode pričel v po- i ledeljek, ako bi v Philadelphiji ne irišlo do poravnave, oziroma, ako bi' =e družba uličnih železnic ne udala ' :ahtevam svojih štrajkujoČih delav-! ev. — Philadelphia, Pa., 19. marca. Tukaj | e danes zatrjuje, da pride že tekom j lanašnjega dneva, ali pa jutri do iklenifve miru med štrajkujočimi; službene i Philadelphia Rapid Trans- i t Co.. ter imenovano družbo. Obrav-lave se še vedno vrše in na obeh | ■traneh je opaziti, da sta pripravljeni skleniti medsebojni mir in novo po-rodbo, tako, da se potem tudi general-li štrajk v tukajšnjem mestu kon-a in da je nevarnost generalnega j trajka po v»ej Pennsylvaniji odst taljena. Celo mayor Repburn, kteri je redno nasprotoval sklenitvi miru, je ,-eeraj popoludne izjavil, da ga bode •e^elilo, ako pride do sporazumi. Včeraj .popoludne se je na družbo Uične železnice od najvplivnejših it rani vpljivali v prid miru, tako, da Iružba ne bode temu vpljivu kljivbo-rala. To se zgodilo seveda vsled te-?a, ker hočejo v merodajnih krogih generalni štrajk po vsej dVžavi. na rsak način preprečiti. -o- RUSIJA IN AVSTRUA. V Pcitrogradu so podpisali rusko-av- strijsko pogodbo. f Petrograd, 10. marea. Tukajšnji avstrijski poslanik je včeraj zajedno s ministrom Lnostranih del, Izvoljskim podpisal novo avstrijsko-rusk« pogfd-bo, ki se nanaša na položaj na Balkanu. Pogodba določa, da se sedaj ustanovi jediiako razmerje med obema državama, kakor je bilo pred zadnjo balkansko krizo, in obe državi se zavežeta, da bodeta skrbeli za to, da se vzdržuje na Balkanu še v nadalje takozvani "status quo." ■ 0 11 Baxstrelba. ▼ premogovem rovu. Pittsbur, Pa., 19. marca. V premo-fovem rovu št. 2, ki je last Wear Coal Co. se je včeraj pripetila razstrelba plinov in pri tej ptiliki bo bile trije preraogarji u-biti. Ostale premogarje, ki so bili v rovu, je rešilno možtvo k tnalo dobilo in negx£kodovane do-vffdio na 4en»ko povrfije. i "'i . -4 Carinske obravnave Zjed. držav in Canade. PRI OBRAVNAVAH MED ZJED. DRŽAVAMI IN CANADO RADI CARINE SO PRIŠLE ZJED. DRŽAVE V NEPRIJETEN POLOŽAJ. Nekaj se bode moralo ukreniti, da ne ' bode treba razpisati maksi- f maine carine. LES IZ CANADE. Washington, 18. marca. Zvezina j vlada je prišla v dokaj neprijeten položaj glede obravnav radi tarifa, kateri naj se sklene s Canado. Dne 31. marca — ako ne pride do sporazu- i naa — bode treba opravomočiti maksimalni tarif napram Canadi. Časi je toraj le kratek, toda Canada neee j prav nič popustiti svojega prvotnega j stališča glede carinskega vprašanja, dasiravno se je pri nas sklenilo, da bode vlada napram Canadi zelo popustljiva. Naša vlada bi se zadovo- j ljila z vsakim izgovorom, samo da! ne bi bilo treba napovedali za blago j iz Canade maksimalni tarif, toda ca-! nadska vlada dosedaj še ni pokazala niti jednega znamenja o prijateljstvu napram Zjediujenim državam, tako.! da so v vladinih krogih dokaj vzne-! mirjeni. Tarifama komisija je ko-neeno danes prišla tako daleč, da bo i predsedniku svetovala, naj jednostavno izjavi, da od strani Canade ni opaziti nikake diskriminacije, vsled česar naj še v nadalje ostane veljaven i minimalni tarif za Canado. Proti te- j jnu je .pa zvezini tajnik Knox prote-, stiral iii pri tem povdarjal, da bi to pomenjalo veliko blamažo za zvezino vlado, kar bi končno votlilo do teira., da bi tudi druge dežele, proti kterim . se uvede maksimalna carina, postopale ravno tako proti Zjedinjenim dr- : žavam, kakor Canada, dokler bi se ; jim ne dovolil minimalni tarif. Vsled | tega je predsednik pred svojim od-j potovanjem na zapad naznanil, da se Canadi ne dovoli minimalni tarif. 'i Vlada je pa sedaj pripravljena j sprejeti povsem nominelne koncesije od strani Canade, samo da jej ne bo treba razglasiti maksimalne carine napram imenovani deželi. Ako ne ' pride do tega in ako se uvede maksi- i . v i malna carina, "bode to zelo škodovalo [ onim našim državam, ki meje na Ca-; nado, kajti potem bodo hipoma pre- > nehali z uvozom lesa iz Canade v Zje-dinjene države. To bi veljalo tudi j alede uvoza canadskega niklja. Ako bi se prenehal uvoz eanadskega lesa v Zjedinjene države, bodo v nekterib papirnicah morali prenehati z delom, kar bodo na gospodarskem in deloma tudi na delavskem polju dokaj občutili. NikJja se vsako leto uvozi iz Canade samo za našo jekleno obrt za dva milijona dolarjev, toda ako se uvede maksimalni tarif, potem se tudi uvoz te rude preneha. Ako pride toraj do carinskega boja s Canado, bode to- občutiti tudi na političnem polju, tako, da bode vlada zgubila mnogo svojih pristašev. -o- Japonska namerava kolonizirati Mandžurijo. Tokio, Japonska, 18 m.arca. V zastopniški zbornici je vodja napredne strank?, M. Oishi, strogo napadel ministra inostranih del in sicer vsled tega, ker ne skrbi za to, da bi izseljevanje Japoncev v Ameriko omejilo ali celo onemogočilo. Vlada naj bi podpirala naseljevanje Japoncev v Mandžurijo, Močim naj se v druge kraje sveta prepove. To kar velja glede naseljevanja v Mandžuriji, naj velja tudi gledfe Koreje, kajti Japonski je obstanek zajamčen le tedaj, ako se japonsko ljudstvo spremfeni iz oto-čanskega v celinsko. Uvaževati je namreč treba velikanske sosede Japonske. Kitajska ima namreč preko 400 milijonov prebivalcev, Rusija jih ima 130,000.000 in Amerika ali Zjedinjene države na iztoku od Japonske sto milijonov, doeim šteje japoiv-sko .prebivalstvo le petdeset milijonov oseb. Vsled tega je za Japonsko naj-vožnejše, ako koncentruje svoje ljudi na jed-nem proslorn- in to jej je mogoče storiti.>*fe ':ak*y 4a se Japoac&afc-se flu jejo na 4 . „ .. ■ • -;<■ r.f ■ - - ^ • ." ... . Dvojno linčanje. Y državi Arkansas. * LINČARJI SO V DRŽAVI ARKANSAS IZVRŠILI DVA T.TN"- ČARSKA UMORA. 0 Iz ječe so oprostili zamorce in so jih potem obesili. Mesto v rokah linčarjev. —o— SKRAJNA PODIVJANOST. -o- I Memphis, Tenn., 19. marca. V Ma-I rionu, Ark., so v minuli noči Iinčali | zamorca Bob Au^tina in <_'has. Ri-ichardsona in sicer prcl sodiščem eountvja Cait tendon. Zamorca st£ morala vsi;d tega nimreti. ker sta tridesetim drugim jetnikom pojnagala pri begu iz zaporov. Richardson je bil v ječi. ker je umoril nekega stare-|ga belega moža. imenom A. H. Feuru-jsona. ki je bival popolnoma sam v tri I milje od* Mariona oddaljenem gozdu. Zamorec Chas. Jones, ki je zaprt vsled' tatvine, je liličarjem ušel in sedaj ga zasledujejo. Ako ga vjamejo, ga bodo dovedli nazaj v Marion in potem ga bodo zajedno z njegovo ženo Bessie obesili, kait i Bessie je prinesla jetnikom v ječo potrebne pile. z kteri n i so potem* prerezali železne drogove na oknih in ušli. Preti polunoči so se linčarji zbrali pred sodnim poslopjem. 'Sodnik Oh. Smith je množico poživljal naj miruje in naj dovoli, da bodo zamorci kaznovan: tako, kakor določajo zakoni Množica se pa zanj ni zmenila In mu je pričela pretiti. Medtem so zopet drugi ljudje, ki so bili dobro oboroženi. jezdili po mestu in svetovali zamorcem naj oshuiejo doma. Do .1. ure zjutraj je bilo mesto mirno, potem so se pa pojavili na uličnih vogalih zakrinkani jezdeci. Slednji so potem od vseli strani jezdili k soMišt-iu. Šerif je proti njim poslal svoje deputy je teda sledtaje so jezdeci kmalo sevla-dali. nakar >o z velikim železničnim relsom podrli vrata zaporov. Zamorec Richardson je bil jedini jetnik v zaporih, ka.it i A listina so tajno /e preje edveuli v stanovanje nekega 'deputy j a. Ivo je množica to zvedela, se je napotila proti hiši omenjenega depufy-ja, od kterega so takoj zahtevali, da jem jetnika izroči. Xa dvorišču sodnega poslopja je Richardson pripo-znal. da je prinesla Bessie Jones v ječe potrebno orodje, s kterim so potem razdejali jetniki okna in všli. Takoj na (o je d; l linčarjev odšel v hišo imenovane zamorke, ktero so zvezali in odvedli na dvorišče sovinega poslopja; nato so linčarji svoje tri žrtve položili na sode in jih z jermlenjem pretepali po hrbtu. Kričanje n?sreenikov je bilo slišati miljo daleč. S skrajno brutalnostjo so lopovi pretepali svoje žrtve, dokler ni>o bila njihova trupla pokrita 7. ranami. Napol mrtvo žensko so potem odvedli v ječo. dočim so obema zamorcema dejali vrvi krog vratu, nakar so ju obesili na drevo, ki raste bnš prr»d zasebnim uradom sodnika £ltTtha. Trupla linčanih za-moreev so potem visela do juha na •drevesu. Končno so od*li linčarji v mesto in so prignali k sedišču čete zamorcev, ktere so prisilili, da so si o-gledali trupla svojih linčanih rojakov. Ko so nekteri zamorci dejali, da bi bilo bolje, ako bi nesrečnike sodilo sodišče, so jim lopovi zapretili, da tudi ostale zamorce pričakuje jednaka osoda. Zjutraj ob S. uri so trupla linčanih zamorcev odstranili. Oba bela, ki *ta ddrezala trupla, sta to storila tako. da so trupla padla na tla kakor komadi lesa. Potem so trupli vlekli preko dvorišča, kakor se to dela le z mrhovino. Coroner je potem napravil uradno listino, v kteri je čitati, da sta zamorca umrla vsled — samomora. Po linčanju so linčarji odšli domov in nadaljevali svoja 'dnevna dela, kakor da bi se ndčesar ne zgodilo. Tekom zadnjih tednov so zamorci v okolici Mariona izviwili več zločinov. Tako so požgali neko prodajalnico in pomorili nekolilic belih ljudi. 'Tudi .so izvršili razne tatvine. Plemenskega boja se ni bati, dasiravno pridejo trije zamorci na jeclnega belega. -0- £a vsebin« tnjik oglasov ni odgovorna ni npravniltvo mi ittdaiftr« i • | Mešana ljubezen. Nejednak par. —o- DEKLICA STARA DVASET IN STARČEK ŠESTDESETIH LET STA UŠLA. —o— * Zginola sta že 3. marca in od tedaj naprej so ju zaman iskali. —o— OBILO DENARJA n --o- Fishkill Landing, N". V.. 18. marca, j Tukajšnje prebivaltsvo se bavi z lo-| kalno senzacijo prve vrste. Neka mJa-jda. jedva dvajset l?t stara 'deklica,' ki je poleg tega tudi izredno lepa, je jnaarreč inš-la z liOlet starim in premožnim ter splošno spoštovanim mo?.kim. Deklici, ki je bila goreča katoličanka in skrajno pobožna, je ime Margareta i Devens, dočim se imenje njen starin-Iski galan Chas. Nagel, ki je živel v tukajšnjem mestevu iet. Oba sta zginola dlie 3. marca in od tedaj na-.! prej ju ni nihče več videl. Odpoto- ' vala ista najbrž e proti zapad u. Nageljeva ostavljena žena izjavljaj da je njen u,bogli mož dvignil \y. raz- ' ( nih hianilnic $35.000 denarja. Xi 5e Mobro t ear. m, da je Xagidjeva prepisala . na ime svojega moža dvoje zemljišč, m sedaj se je dognalo, da je njen mož i zemljišča prodal. Nadalje pogreša , Nagel jeva slamnata vdova +700. ktero , svoto je hranila v svoji spalnici. Pred i, par dnevi je dobila oM svojega moža i j pismo, ki j? bilo oddano v Wasliingto- j, nu in ki se glasi: "Draga stara deklica: Ivo dobiš to pismo, sem tisoč * milj daleč. Pri Tebi nisem zamogeljj več vzdrževati in sedaj me ne bodeš ( nikdar več videla. Chas.7' ^ Tu'.li Miss Devens je pisala svojim ( >tariš?m iz St. Louisa, Mo. in njeno , pL'-mo sc glasi: Dragi sta riši:— , Tukaj .k Ava^ 1,1^ i, tli i illBi, Mk ^^ Iz Avstro-Ogrske. Madjarska "krona". V HRVATSKEM SABORU JE PRIŠLO DO PROTIMADJAR- SKE IZJAVE. —o— Za jedinstvo Slovanov, za habsburško dinastijo in proti Hohen-zollerncem. IZ NEPRAVEGA TABORA. Budimpešta, 10. marca. Veliko senzacijo v tukajšnjih političnih krogih je obudila vest iz Zagreba. V hrvatskem saboru je namreč zastopnik ta-kozvane kmetske stranke. S t je pan Radič, slovesno izjavil, da njegova stranka ne pripoznava ogrske krone. Govornik je nadalje izjavil, da želi kmetska stranka, da pride do jedin-stva med vsemi Slovani v Avstro-Ogr-ski in da so člani njegove stranke pripravljeni nastopiti zajedno z (mirni Nemci, ktenih deviza je 4"Živijo Habsburg in proč z Hohenzollernci!'J Ako bi prišla ta izjava ml kake druge stranke, bila bi velik -ga pomena, to tem bolj. ker se vrše na Ogrskem priprave za volitve v državni zbor, tako. da je iz te izjave razvideti, kako velika so nasprotstva med Hrvati in Ciganijo. Vendar je pa treba vedeti, da prihaja ta izjava od kmet-ske stranke. oziroma od Radičeve stranke, ktera je v saboru zastopana j edino le po imenovanem Radiču. ki se ' je že mnogokrat blamiral in sicer radi svojega avstrijskega patrijotizrr a, kterega je lani prodajal v Petrogradn, tako, da je tam napravil kar najslabši vi is in da so morali Hrvatje za njim poslati Tresič-Pavičiča, da je njegove napake v Petrogradn popravljal. Nadalje se je blamiral tudi s tem. da ie sklenil nekako zvezo z kranjskimi klerikalci, kteri so mu dali 20.000 K. da skuša tudi na Hrvatskem uvesti kranjske klerikalne neumnosti, ktere pa v Hrvatski ne morejo poganjati tako bujno plevelsko cvetje, kakor na Kranjskem. Budimpešta, 10. marca. Pri držav-nozborski seji. ki se bode vršila v ponedeljek. bodo pročitali cesarjevo odredbo. s ktero se ogrsko-hrvatski državni zbor razpusti. Kakor se zatrjuje. bodo mnogi poslanci protestirali proti terr.'u činu. Justhova stranka bode pričela z daljšimi debatami, da tako prepreči razpust parlamenta. -o Irska himna in kače. Oskrbnik kač newyo»£kega eoolo-gu-nega vrta v Bronx parku Raymond L. Ditmars, se je na dan sv. Pat rit-k a oziroma na irski praznik napotil v Elizabeth, N. J., da tamkaj pofluč-.iij-otroke tamošnje ljudske Šole o kačah. V to svrbo je vzel seboj strežnja, ki je nosil v velikem zaboju za predavanje potrebne kače. Oba sta s? najHi-tila proti ferry na 2:>. ulici, da prepeljeta preko Hudsona v New Jei*sey. toda ulice so bile polne, kajti vse jr>. čakalo na irsko parado. Ko je slednja prišla, sta oba kača rja skušala priti na drugo stran ulice, tola nek policaj ju je ustavil. Ko sta povedala. da sta vslnžbenca ooologif-ne-ga vrta in da nosita seboj kače. jima .je policaj pričel nekoliko v rje t i, toda popolnoma je verjel š?Je potem', ko sta mu dejala, da bodeta zaboje odprla, ako se hoče prepričati, da imata v resnici kače seboj. Policaj ju je potem pustil preko oliee. toda v tem trsnotku je neka godba pričela igrati irsko koračnico in himno "Wearing of the Green". Ko sta potem- na prevoznem parnikn odprla svoje zaboje, da bi se pripravila na predavanje v N. Jersevu. sta .prona^la. da so tri kače poginile, ker so slišale imenovano koračnico. CENJENIM NAROČNIKOM. Cenjenim naročnikom, kterim smo poslali opomin glede plačila zaostale naročnine naznanjamo, da naj isto kmalu ponove, ali poravnajo, ker drugače bodemo prenehali list pošiljati Stroški dnevnika so veliki in naj se nihče ne huduje, ako ga opozorimo za plačilo.. Lahko se nam dopošlje tudi le za četrt leta 75 č in to v poštnih mamicah. TJpravnistvo •• •• "GLAS NARODA" • Razne novosti iz inozemstva. : LONDONSKE SUFRAGETKE V OBLEKI GASILCEV SO PRE-VARILE POLICIJO. i ! . -o- Epidemična mani j a in samomori v Petrogradn; poskusi samomora nekaznjivi. STRENUOZEN DAN ZA ROOSE-VELTA. -o- London, 18. marea. Londonske su-fragetke so včeraj pošteno potegnile tukajšnjo policijo. Ženske so namreč oblekle v obleke gasilcev, nakar so si nabavile brizgalno za ogenj in dirjale z njo po zapadnem delu me-.sta in pri tem neprestano zvonile, tako. da je vsakdo mislil, da gori v mestu. vsled česar so jiolicaji skrbeli za to, da so se jim v^i vozniki umaknili. Sele po daljše j vožnji ]>•» m« -tu je po-' lieija prišla na to, da je prevartna, nakar so voz sufragetk ustavili. iPetrograd. 18. marca. Tnkaj ?e je j pričela razširjati manija za samomore. kteri se neprestano m nože. Tako so včeraj zo|>et tri dekleta iz najboljših krogov izvršile samomor. Med njimi je tudi jedna. ki bi v kratkem spodedovala premoženje, ki jt- vredno $10.000.000. Vse tri dekliee so se sešle, nakar so igrale Chopinovo ža-'lostinsko koračnico, i;i potem mirno izpile strup ter ui^rle. Tekom dneva jse je v mestu izvršilo še petnajst družili samomorov. Večino samomorov so izvršila dekleta. Ruski zakon določa velike kazni za poskušene samomore, toda sedaj so nekteri poslanci vložili v gosudarstveni dumi predlog, kteri bode odpravil tozadevne kazni, kajti življenje je zasebna las*, vsakega človeka, tako. da razmore razpolagati z njim. kakor se mu poljubi. Ruski finančni minister jt* ugotovil primanjkljaj proračuna na 81 milijonov rubljev. Proračunska komisija državne dume je pa določila bilanc-o državnega proračuna brez primanjkljaja na 2..">78,9-?7.:J02 rubljev. Kart um. Kgipt. 18. marca. Bivši predsednik Zjedinjenih držav Theodore Roosevelt je dva dni prebil skoraj izključno le s svojo ženo in s svojimi otroci ter si ogledoval znamenitosti tukajšnjega nipsta. Danes jo pričel pisariti pismu in .poleg tega tudi svoje potopise. Včeraj je bil pri večerji pri sirdar j ti in ]x»tem se je udeležil vrtne veselice zajedno z go-! vernerjem. V tej palači je sprejel tudi asirsko depatučijo. Rim, 18. marca. Pred tednom dni je tolpa tatov obiskala nek tukajšnji klub. v kterem se je igralo običajno i za visoke svote denarja. Tatovi >o hišniku odvzeli ves denar, kterega je hranil za igralce. Med slednjimi je bil tudi poslanik Zjedinjenih držav, i kteri je vsled tatvine prišel ob 7000 ; dolarjev. Petrograd, IS. marca. Petdeset ribičev. ki so ribarili na Finskem zali-! vn. kjer je veter njihove ladije odnesel na prosto morje, se ni več vrnilo domov in so najbrže utonili. Vse do-, sedanje iskanje po nesrečnikih je bilo zaman. --o- ' I fc Brezplačne kuhinjske knjige^ j Washington. 18. marea. Ker so so živila po vsej deželi izredno podražila. je poljedelski oddelek zvezine vlade sklenil izdati posebno kuhinjsko knjigo, v kteri bodo opisana vsa jedila in kako jih je pripravit L V knjigi bode tudi popisano, ,kako je pripraviti dobra in tečna jedila iz I mesa, ki je manjše vrednosti. Ime knjigi je: "Economic Use of Meats in the Home." Kedor želi dobiti to knjigo, naj se pismeno obrne na tajnika za poljedelstvo (Secretary of Agriculture) v Washingtonu, D. C. Praznik v Bostonn. Boston, Mass., js. marea. Včeraj so v South Bostonu na svečan način proslavili praznik "Evacuation day" oziroma 134. letnico, odkar je 12.000 Angležev pod vddstvom generala TVm. Howeja ostavilo Ameriko, ki je tedaj postala neodvisna od Anglije. V proslavo praznikaL.so je thobajorcfila lika voja^a phradm, kteridso.ee'White- 1- -žile tudi razne civilne organizacij e. v \ FsHrfoMM" (Slov«nlc Dally.) Owned and pablfahed by the •ovtnlo Publishing Co* («. corpormtion.) FRANK SAKSER, Pr*aid«nt Victor valjavec, secretary. XOUIS BEN EDI K, Treasurer. flare ol Business of the corporation and friUr«**ee of above officer*: 82 Cortlandt •tiSfcei, Borough of Mtnhattan. New York City, N. Y. I* celo leto velja list za Ameriko in ' -, Canedo. . , . . . . $3.00 pol leta.........1,50 j • leto za meeto New York . . . 4.00 * pol leUza mesto New York. . 2.00 i Evropo za vse leto . . . . 4.50 i* » « pol leta. . . 2 80 | " " četrt leta ... . 1.75 *GfcA8 NARODA" irhaja vsak dan i*-j vzenvši nedelj in praznikov. ..........umi————— •■GLAS NARODA" ("Voice of the People") Mbd every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. m»nt< on agrMmen*. Dopisi brez podpisa in osebnosti se M •atisnejo. Denar na} se blagovoli pošiljati po — Honey .Onler. ; Pri epremembi kraja naročnikov, Gpimo, da ae nam tudi prejšnje valijo naznani, da hitreje najde-•o naslovnika. Dopisom in poeiljatvam naredite ta na-•ov : "GLAS NARODA** M Cortland t St, New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Koncem tedna. V četrtek so Irci slavili svoj praznik z velikanskimi paradami po razmik mestih republike. Vse je bilo vedelo. — Danes je slovenski patron, «v. Josip, in vsled tega pričakujemo v kratkem poročila o sloveuskih paradah... * * * Z veseljem pozdravljamo po kongresu sprejeti zakon, ki določa, da se mora pri letošnjem ljudskem štetju navesti avstrijske naseljenee po njihovi narodnosti in po materinem jeziku, kajti sedaj bodo v statističnih podatkih za vedno zginoli tako- zvani " Austrians'*.. _ * * * h veaeljem pozdravljamo imenoVa-no odredbo t ml i vsled tega, ker go-, tovi naši ljudje, ki so na svojo "av-strijanŠčino" bili tako ponosni, se-ne bodo vee zamogli profanirati ✓"na^e narodnosti, — in ko se bodo tu pastam vrnili zopet v Evropo, bodo zaišogli na obali Antlantika k večjem še izjaviti, da potujejo--- — v ^Tojčlond"... * * * Vsled sprejetja novega zakona bode tudi slabo za one "avstrijske" agitatorje, kteri so se sedaj pod krinko misijonarst va in zavijanja oči napotili v slovenske kolonije, da tamkaj polom reakeijonarstva dokazujejo našim ljudem, da so "Avstri-jauci" in da jim na tej podlagi praznijo žepe... * * * i Pod raznimi krinkami se je nekoel jednemu takemu agitatorju posrečilo med našimi ljudmi izmamiti nekoliko 1 tisočakov, nakar je odnesel pete, do-čiin so ono, kar se je nabavilo za del i nabranega denarja, spravilo v navad- i no drvarnico: "admajorem Dei glo-; riam "... * * * Vsakdo naj toraj euva svoj denar j in se pri tem redno spominja na zgo- i raj omenjene kolekte, na žalosten beg in na ono drvarnico, v kteri se je | završila znana "žalostna" slava___j * * * V Londonu so sufragetke ustanovile novo banko, ki je namenjena iz- | ključno le za žeuske: obžalujemo, da nismo fotografi, da bi zamogli foto-i graftrati obraze onih sufragetk, ktere! nečejo niti svoj denar položiti kraj inožkega denarja... * * * (Poročilo, vsled kterega pride dr. Cook dne 2. aprila v New York, je bilo gotovo nekoliko napačno. Stvari je namreč bolj primerna za 1. aprila, oziroma za "all fools day"... Nek bostonski milijonar je podaril dva milijona dolarjev v svrho zgraditve zobozdravnice klinike, v kteri se bode brezplačno zdravilo in popravljalo zobovje otrok. — Sedaj potrebujejo v Bostonu še jednega filan-tropičnega milijonarja, ki bode dalj dva milijona dolarjev za to, da bodo > imeli otroci 4udi kaj grizti... * • * .i Angleška kraljica Aleksandra se jje Rihardn $transsu zahvalila za njegovo '4Electro". — Ako uvažu-jemo, da je imenovana kraljica gluha. potem tudi lahko cenimo ojeno hvalo in Straussovo delo... Prvo zadoščenje za dr. Cooka je; dejstvo, da svežin kongres sedaj tudi j Pearyju ne verjame, da je bil na se-j( vernfcjn jtečaju.. >f \ , ,4j * V * ' i i* ^agbn naj"denfkov so poslali v"$ew j Orleans in tam so jih tako brtro od- j dali, kakor se oddajo tople zemlje.— V New Torku za tako blago ni dovolj odjemalcev, ali je pa^ zaloga večja, kakor potreba, tako,, da zamo-remo preostanek te produkcije^ izva^! žati v druge države... * * * 3 Enoxov sin, ki se je oženil z na-1 £ vaduo meščansko deklico, in sicer! brez dovoljenja svojih starišev, iz-» javlja, da svoje poroke ne bode nik-! j.:dar obžaloval. — Ubogi, naivni mla-jUenič! "Nikdar?" — Da bi saj ve-& j del, kaj pomenja besedica "nik-jj dar! "... -»m.m 5 : Diplomatičaa zastop- - 8tva. J Kongres je zopet nekaj dobrega storil, ko je nedavno odložil predlog, „ ki je zahteval, da se izboljša gmotno stanje našihi diplomatičnih zastopni- * kov v inozemstvu. . j ■Namen imenovanemu predlogu je \ f)bil pred vsem ta, da se poskrbi za J nabavo lastnih ameriških poslaniških ■ palač v raznih evropskih glavnih me- \ stih. Te palače naj bodo fine in ele- j . gantne, tako, da bi naši poslaniki tudi v evropskih cesarstvih in kra- j ljestvih imponirali, dasiravno priha- ■ ' jajo iz priproste republike, da za- j i stopajo v Evropi priprosto republi-1 j j kansko ljudstvo. ; Ta predlog je nastal najbrže vsled j ideje kakega Človeka, ki ljubi sijaj-j nost, in tako si je mislil, da je vse- I , kako potrebno, ako našo republiko j - zastopajo v inozemstvu gentlemani, j - oblečeni v svilene nogovice, kteri naj j > dobivajo velikanske plače in ki naj , žive v velikih in krasnih palačah — j > kar vse naj plačujejo naši davko-. plačevalci, kteri dobivajo doma povprečno le po dva dolarja dnevne plače. '.Večina onih naših državljanov pa, j i ki znajo misliti, je vesela, ko je iz- | - vedela, da iz tega predloga ne bode; > i ničesar. l| _ * a * Naša dežela je baje še vedno re-. publika, in ako že moramo pošiljati v inozemske države svoje poslanike, potem naj gredo slednji v inozemstvo kot republičani in naj potem v inozemstvu ,kot taki žive. , Povdarjati moramo tudi, da člo-! . j vek * ki gre v inozemstvo, da zastopa j • tamkaj uaše državljane, gre v druge j ( države le jedino iz tega namena. In] , za taiko zastopstvo -dobivajo posla- j niki po $17,000 na leto, kar je vse-kako dovplj, oziroma vee kot preveč. Prava nesmisel pa je, ako bi moralo naše ljudstvo plačevati in kupovati še palače za poslanike, kteri so itak ■ brez vsake vrednosti in brez vsakega pomena. -Dandanašnji, ko imamo na razpolago brzojav, poslanik ne pomenja nič druzega, nego le neke vrste tiguranta. Poslaniki so bili potrebni v starih časih, ko vlade niso za mogle medsebojno tako hitro občevati kakor sedaj. Dandanašnji poslaniki niso uie druzega, kakor navadni "offiee-boyi"r kajti njiht naloga ni nič druzega, kakor izročati poročila svoje vlade oni vladi, pri kteri zastopajo svojo vlado. iAio že hoče kongres reformirati poslaniško službo, potem naj pošilja v inozemstvo mesto milijonarjev take ljudi, ki imajo kaj v glavi. Tem ljudem naj plača vlada po $8000, kar je gotovo dovojj za ljudi, ki nimajo druzega opravka, kakor izročati note, koje dobe iz "Washingtona, onim vladam, pri kterih zastopajo našo vlado. Pošiljati v inozemstvo ljudi, kateri bi radi živeli v palačah, ni častno za našo republiko, in ako je naša dežela v resnici republika, potem naj tudi skrbi, da bode v inozemstvu naj republikanski način zastopana, —Tr-- • • » ' ■ —- DOPISI. ' ' ' " Herminie, Pa. Uredništvo Glas Naroda:— Tukaj se "je pričela; stavka proti 1 našim gospodarjem, ker nam na teh t- ! niči preveč kradejo. Kedaj bademo zopet zaceli delati, n0 vemo. ker ho- : fejo začtoKoJjiti našim zahteva«, bte-s^ so povs jc pravične. Delavci so i mirni in nima policija kaj opraviti. Toraj ne svetujem sedaj nobenemu- j 1 semkaj za delom hoditi. . > ] Toliko za sedaj, v drugič bodem 1 ' kaj več naznanil. , Čka telj lista Glas Naroda. Pa. Cenjeni gospod urednika— j Blagovolite ponatisniti nekaj vrštic v Vašemu cenjenemu listu, ker se od nas že dolgo ni nie slišalo, da bodo 1 vedeli oni rojaki, kteri si morda že-j lijo semkaj, nekoliko o tukajšnjih ' razmerah. < Tuakj t gozdu od Pabeock Lumber j i Co. je zaposlenih sedaj okoli 250 de-1 s Javeav; kteri večibonm. so Slovenci, j t in sicer največ iz logaškega, in po-li stojnskega okraja, ter so ze toraj iz starega kraja navajeni dela v šuma h, za toraj jim isto najbolj prija. !fudi je tukaj nekaj bratov Svatov, par Slovakov in nekaj Italijanov, kterih slednjih pai itak nikjer ! ne manjka. Dela se tukaj sedaj 11 ur na dan za plačo $1.85 in $1.95, seveda, če je ugodno vreme, ker je | samoumevno, da je gozdni delavec vsem vremenskih vplivom izpostavljen. Kedor hoče delati tukaj, mora plesati — kar je sieer po vsej Ameriki običajno — kakor se mu gode, a tukaj tembolj, ker večina naših "bosov" so Kranjei, kteri imajo v posameznih kempah sedaj še posebne čuvaje nad seboj in ti pazniki (seveda ameriški državljani) nam godejo po 1 'ameriško", ter letajo in čotajo ali krevljajo po gozdu sem in tja ter gor in dol, da, si bodo skoraj pete zbrusili in kmalu bodo preračunali — ako še niso, — kolikokrat se zamore na dan s sekiro zamahniti ali žago potegnitL — Le v eni sami kempi se nahaja "boarding boss", kt^ri pa ob enem vsa ta posla sam opravlja, samo s to razliko, da v tem poslu prekosi vse Američane in je le škoda, da mu družba dosedaj še ni plače povišala za njegove zasluge. Življenje po teh kempah je sem in tja kratkočasno, ker se še dovolj dobro razumemo med seboj in želeti bi bilo le, da bi se tudi med nami osnovalo kako podporno društvo za vse slučaje, ker človek ne ve, kjer ga čaka nesreča ali pa smrt. Sicer ima družLa svojega zdravnika, za kterega mora vsak delavec mesečno s 50^ prispevati, dasiravno se njegove zdravniške pomoči malokteri udeleži, ker v gozdu smo hvala Bogu še dovolj zdravi. Kedor je pa bolan, mu pa družbeni zdravnik itak ne pomaga dosti. Žalibog je tudi tukaj prošlo leto moglo nekaj naših rojakov leči k večnemu počitku v svobodni zemlji, kterih pa nikdo ni bil pri kakem podpornemu društvu, ker slednjih tukaj z malimi izjemami nečejo poznati. Semkaj prihajajo tupatam za delom tudi ljudje, kteri so navajeni več ali manj mestnega življenja, da si tukaj nekoliko opomorejo iz finančne krize in če je mogoče, Be povrh kakemu dobrosrčnemu ' boardingbossu' odnesejo par dolarjev. Takim, na mestno življenje navajenim delaveem pač ne svetujem hoditi semkaj za zaslužkom, ker tukaj se prekmalu vzbudi rahločutnemu človeku nezadovoljnost v srcu in enaki jo hitro od-kuri od tukaj, zlasti če je privajen "trampat". Sedaj pa družba itak sama odslavlja delavce, ker jih ima preveč. i Tudi gotove vrste seme se zamore tukaj obenem pridelovati, kterega se seveda lahko dobi brezplačno po kakem parniku iz starega kraja. Sicer se pa enako seme tukaj za dalj časa ne obnese. Toliko za sedaj v vednost našim rojakom, ktere koneeno sirom Amerike vse pozdravljam, Tebi "Glas Naroda" želim pa obilo uspeha. Matevž Trampuš. La Salle, HL Cenjeni gospod urednik:— Pošiljam Vam izkaz vsega prejetega in i-azdeljenega denarja za vdove in sirote v Cherry, 111., poslanega na spodaj podpisanega za razdelitev, in prt>sim za priobeitev v .listu Glas Na^ roda. Od uredništva Glas Naroda v New Yorku prejel skupno $1082.50. ilz. urada S. N. P. J. po Tom. Golobu $197.95. j Od uredništva Glas Svobode, Chicago, 111., $156.25. Od uredništva Glasnik, Calumet, Mieh., $129.10. Poslano od Fr. Drganc in F. Lončar, Winter Quarters, Utah, vsak po 50e, $1.00. I Skupaj prejel $1566.80. Izplačal: Marija Rebsel starejša skupno $97.62; Marija Grill skupno $97.62; Maiaja Rebsel mlajša skupno $97.62; Alojzija Lindič skupno $97.62; Ivana Povlin skupno $97.62; Cecilija Erma-kara skupno $97.62; Frančiška Vesel skupno $97.62; Marija Retelj skjupno $97.62; Frančiška,Kaus skupno. $97.62. " Vse vdove, kterih možje so bili člani S. N. P. Jednote. '■Margareta Zaje (mož član S. K. K. Jednote) skupno $71.96. Marija Ossek skupno $123.20; Antonija Ossek skupno $160.67; Marija Pirh skupno $214.50. Vse vdove, katerih možje niso bili pri društvih in led notah slovenskih^ Elizabeta Kravanja (mož član nemškega društva), skupno $85.67. Katarina Kravanja (v starem kraju) skupno $32.22, Skupaj razdelil $1566.80. iprisrčna zahvala vsem darovalcem n nabiralcem! Mat. Komp. Primero, Colo. Cenjeno uredništvo:— Iz kraja, kjer se nedavno pripetila itrašna katastrofa, pri kteri je tudi oliko .Slovencev ponesrečilo, seveda te morem nie veselega poročati. Dela se sedaj a vso ihočjo, k delavci so vsled. zadnje katastrofe še sedaj preplašenih Veliko Sloveneev je zapustilo tukajšnje mesto' in se preselili v bolj varne kraje, kjer ni toliko nevarnih pliaov v rovih. Omeniti moram, da družba slabo plačuje vdovam odškodnino. Ne plača več, kakor od $800 do $1200. Od uredništva Glas Naroda smo {dobili za tukajšnje sirote $100.00, za j kar Vam v imenu tukajšnjih sirot iz-! rekam najlepšo zahvalo, kakor tudi j\sem darovalcem. V ta namen so , bili izvoljeni posebni odborniki, ki sprejemajo denar in ga potem raz-, delijo sirotam v Primero, Colo. Odborniki so sledeči: Mihael Krivec, Box 324; Ivan Udovič, Box 388; Ivan Slanovic, Box 452; vsi v Primero, Colo. Sprejme se vsak, tadi najmanjši dar ter se odda na pravo mesto. Še ne naznanjeni so rojaki, ki so darovali za vdove in sirote ponesrečenih premogarjev. Odbor je dobil od rojakov v Morley, Colo., $18.00; g. P. Ciril Zupan je daroval $5.00 in g. M. Pogorele $5.00, za kar vsem skupaj izrekam najiskrenejšo zahvalo. Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi vrli list pa želim obilo vspehov. Mihael Krivec. Številka 78. (Nadaljevanje.) Zopet je zaškripal ključ v vratih in čuvaj je stopil v sobo in mu izročil pismo, rekoč: "Danes vam je prišlo pismo od žene. Prečitajte je hitro in potem odidete na delo." INande je zgrabil hlastno za list, ga I razgrnil in začel citati. Žena mu je pisala tako-le: Dragi Nande! Ti veš, ljubi moj Nande, kako !rada bi Te prišla jaz obiskat, toda nesreča je hotela, da sem obolela ter da sem tako zadržana doma. Prosim Te, dragec moj, ne ustraši |se preveč! Ozdravim gotovo in potem priletim k Tebi, da Te enkrat i zopet objamem po dolgem času.! Saj Te ne smem, kakor enkrat na mesec! — Ne bodi zavoljo mene v skrbeh, ker sem si nekaj denai-ja prihranila, a nekaj mi ga je darovala neka usmiljena gospa. Veš. tista, ki je stanovala nam nasproti. Preskrbljena sem toraj za dalj časa. Naš malček se počuti prav do-' bro. Zdrav je in vesel in vedno fcne vprašuje, kedaj se povrneš Ti domov. Blebeta, kar vsevprek, kar j mu prihaja na misel. Pravim mu vedno, da se Ti kmalu povrneš in on komaj pričakuje tega. A tudi j jaz štejem dneve, ure, in trdno u-' pam, da prestanemo tudi to nesrečo. Ko bodeš svoboden, si kmalu zopet opomoremo in te" se povrne k nam sreča, po k i oba tako hrepeniva... Prosim Te še enkrat, naj Te ne ustraši to pismo. Vroč poljub od Dragotinčka in Tvoje ljubeče žene i Reze. List mu je vstrepetal v rokabi, tresel se je po vsem životu in črke, te mrtve črke, so kar plesale pred nje-| govimi očmi... V prvem trenotku. i ko je prečital pismo, ni vedel pravzaprav, kaj se z njim godi. Udarec, ki ga je dobila njegova skrbeča duša, je bil tako močan, da ga je kar omamil. Nič ni mislil, rekel... Strmel je s topim pogledom tja na papir in v njegova prsa so vdrli najrazličnejši Čuti... Zgrabil se je za lase in zaibtel: "Kaj bo, kaj bo t Ti, ki si me u-stvaril, ali me hočeš res popolnoma uničiti, ubiti? Kaj pa sem pravzaprav pregrešil, da me tako kruto bije Tvoja roka?" Stisnil je glavo med roke ip* obstal, tako nem, miren... O njegovem notranjem razburjenju 1 je pričalo le nemirno dviganje prsi in pa komaj slišni vzdihi... Nemirno so mu drhtele ustnice, a vse telo so pretresali močni sunka___ Takega ga je našel čuvaj, _ki ga je prišel klicat na delo. Sklonil se je k njemu in dejal: "Kaj pa vam je, da se tako tiščite tu k tlom?" Mirno se je Nande vzravnal in mu molče pomolil list. Mož ga je vzel in ! prečital. Postavil ga je potem na stol, in ko je pogledal Nandeta, mu je preletel v obraz žarek usmiljenja. A to le za trenotek! Z mrzlim, službenim izrazom na licu je rekel: "Potolažite se, vse bode boljše! Prihodnji mesec vas žena gotovo po-seti, a sedaj umirite se in pojdite na delo. ker je že skrajni čas!'' Nande je pogledal moža in vsklik-i nil: "Kako pa naj delam danes! Pro- j sim, naznanite me gospodu direktor-! ju, da ga želim nekaj zaprositi. Na i delo ne morem, ker sem itak bo- i lan'" "Kakor želite! 1 Naznanim vas gospodu direktorju in zdravniku, da vas preišče.'' , Mirno in ledeno so se glasile te be-*sede, a Nande ni opazil vsega tega Jk DR. IUCHTER3T ffk jte^PAI^S« ff^ S steklenico vfiJB B PAIN-EXPELLERJA Yfl odpodite bolečine. W, rt To sredstvo nima para. Nič ne B I 4 olajša tako hitro in taajno iw. t i \ matUem, nevralgijo, tvinjenjs L K Dobi se v vseh lekarnah po 25 C \ F. Ad. Rictter & Co., § Xkl 15 Pearl St., New York. H ' -m Pazite na varstveno n znamko a sidrom. Bil je že ves iz sebe, in ko se je čuvaj oddaljil, se je vrgel na posteljo, skril glavo v odejo in se razjokal — bridko razjokal... I Pol ure pozneje ga je poklical direktor k sebi in Nande se je odpravil iz sobe. Negotovo se je premikal naprej in stražar, ki ga je spremljal, mu je večkrat pomagal po stopnicah. Stopil je v sobo direktorja, i se ponižno priklonil in odkril. Direktor. majhen rejen gospod, ga je : pogledal izza mize in rekel: "Vi ste -štev. 78 in ste želeli govoriti z me-i noj. Kaj hočete ?'' Nande je potegnil z roko preko čela. kakor bi hotel urediti svoje misli | in je izpregovoril: "Gospod direktor! Pismo, ki sem je danes prejel, mi naznanja, da mi je žena obolela. Vi veste, da je ona sama na svetu in da je navezana le na svoje roke. Sedaj bode morala trpeti. Piše mi sicer, da bolezen ni nevarna, a vem, da ■ trdi to le zato, ker me neče prestrašiti. Prosil bi vas, da ukrenete na etlen ali drug način, da bi videl svojo ženo. Tja me lahko sprovede stražar in zagotovljeni bodite, da se vrnem. ker sem že itak skoraj dovršil j svojo kazen." ! Direktor ga je pogledal in rekel: "Ljubi človek, kaj vam ne prihaja na um! No, ta bi bila res lepa, da I bi začeli še hoditi na izprehode! Po j zakonu lahko ogledate ženo le tedaj, ko je že mrtva, a drugače ne. Zakon j je zakon, jaz ga pa ne morem izpre-ineniti!" Grozno so donele te besede po ušesih nesrečnega moža in Nande ni več mislil na prošnjo. Vedel je, da je direktorju zakon nad vse in da ni j druzega pomočka. Poklonil se je in jodšel iz sobe. • "Mrtva, mrtva! Ne smem je te-j daj videti, ako ni mrtva. In to go-! zakoai, ki so ga naredili vendar | ljudje! Kakšni so pa bili ti ljudje? j Ali niso imeli srca, duše? Ali^niso j imeli družine, otrok, da bi uvideli, da ta zakon ni človeški?... Mrtva, mrtva!" Vse to je šumelo Nandetu po glavi, ko je sel v svoji sobi na klop. Mrmral je sam s seboj... "Ne bom je toraj videl več, ako ne ozdravi! In to čutim v srcu! Pride bela žena smrt in uniči to, knr mi je najljubše, najdražje na svetu. Reza, Reza! Saj vendar ne umreš! Reci, ne, prosim, ne! In če bi se to moralo zgoditi, potem te moram videti, še enkrat videti... Govoriti moram s teboj in te prosili, da mi odpustiš, ker sem uničil, ugonobil tvoje življenje. Da, zastrupljeno je bilo tvoje življenje in zastrupil sem je jaz, samo jaz! Ne samo jaz — ne! Pomagali so mi pri tem tudi drugi ljudje. : kterim je pač vsejedno, ali je na svetu jeduo življenje več ali manje. | — In Dragotin ! Kaj bode z njim, če ga ti zapustiš samega na svetu? Ali ne bode videl v meni morilca svoje matere, ki ga je rodila in toli skrbno vzgojevala? Ne, ne smeš umreti, že zaradi njega ne! — Moj Bog, kaj sem Ti vendar naredil, da me biješ tako hudo?!" Skočil je divje pokonci in stisnil pesti, ki so se žugajoče dvignile proti nebu. 5— Iz tegfci dušnega viharja ga je vzbudilo rožljanje ključev v vratih. Odpiral jih je zopet čuvaj, ki ga je prišel klicat na delo. V prvem hipu je Nande postal neodlo. čen... A naglo se je zopet premislil, stopil pred čuvaja in mu rekel odločno: "Gospod čuvaj! Zjutraj sem vam naznanil, da ne pojdem danes na delo. To preklicujem sedaj, ko se čutim boljšega. Morda se tudi na delu raztresem in tako pozabim na pismo, ono žalostno pismo." « "Kakor hočete!" je odvrnil stražar in oba sta stopila iz celice. (Dalje prihodnjič.) Kje je ANTON RIFEL.T ? Pred enim letom je bil tukaj v Nevvburgh, O. Za njegov naslov bi rada izvedela, ker imava nekaj jako važnega z njim govoriti. — Anthony Mljač in John Menein, 8011 Marble Ave.. iS. E., Cleveland, Ohio. (19-22—3) Kje je MARIJA WIDE? Za njen nitslov bi rada zvedela: Mary Doli- j nar, Cokeville, Wyo. ' (1G-19—3) j slovensko katoliško ~~ podp. društvo sveteBarba Za ^edisjeae države Severu« Amerik* Sedež: Foreat City, Pa* Mkorportrano dne 3!. januarja 1902 v državi Peoas«fccaQ]& odborniki: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 685, Fore>t City, Pa. Podprediednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana, L tajnik: IVAN TET. H AN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreet City, Pa, ——— o- * »ADtORHIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Box GS3. Forest City, Pa. ELAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Foreet City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, H. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, 60 Mill Street Luzerne, Em. ---o ■ ■ ■ porotni m pbiz1vni odbos: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 522, Foreat City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniS*: CYAN MLB AN. E. 7. Forest City, Pa. Društveno glmailo je "GLAS NABODAL" [ ^^ W 8 Vfl H pošiljajo naši rojaki \ IIIIIIIhII radi svojim sorod- ( ft^ I LJP M H KJB fig Bikom, prijateljem ) I VV^ H H |n If^ aH znancem v staro \ H IIllIIIl domovino in to se- ' (M AM AW M MMbŠ reda najraje v g0_ | J tovem denarju, kar pa najhitreje, najyestneje irniajciuje i l preskrbi j FRANK SAKSER CO., I ) 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 1 -Podružnica:--' I 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. ( j Čemu bi drugam sedali, ako Vam Vaš rojak najboljše f postreže? Sedaj pošiljamo ( 100 kron avstrijske veljave za $20.50. j f s poštnino vred. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI DS NAJCENEJŠI DNEVNIK! LISTNICA UREDNIŠTVA I F. \V., Chicago, 111. Bodite uver-jeni, da smo pristaši opravičene su-j frajreterije in da se z Vami strinja-| mo. — O Wagenpleilovi aferi v Ljub-I Ijaui nam je le toliko znanega, da j se je šlo tam za prevaro v znesku 25,000 kron, nakar je imenovani zla-jtar napovedal bankerot. Blajrajni-earka. ki je bila pri njemu v službi, je sedaj v Ameriki. Bila je nekaj ('-asa v Ljubljani v preiskovalnem z;:-poru. Pozdrav! A. P., Claridge, Pa. Denar je sprejet in izročen na pristojnem mestu, ila je vse v redu. Društvene izkaznice in znak Liberty Immigration Society dobite takoj, ko bodo znaki izgotovljeni, kar se zsoili tekom je»l-nesra tedna. — To naj velja tudi za vse ostale rojake, ki so postali člani te organizacije in ki še niso dobili društvenih znakov. VABILO K VESELICI. ktero bode priredilo društvo sv. Barbare posfSja št. 50 v Burdine. Pa., na velikonočni ponedeljek 28. marca v Frank Petrovičevi dvorani. Prif-e-tek ob 4. uri popolndne, konec ob 12. uri. Vstopnina za možke $1.25, da. me proste, pivo prosto. Za izvrstno godbo in za dobro jk>-strežbo bode skrbel v to izvoljeni odbor. Vljudno vabimo vsa sosedna dru-ištva v okolici, da se udeležijo te naše veselice. Cisti dobiček je namenjen postajni blagajni. Fran Petrovič, I. tajnik. (19-22—.1) ; SLUŽBO DOBI Slovenka, ktera je pripravljena po-'magati v kuhinji. Oglasite se pri: Mary Sapolo, P. O. Box 39, Alexander, W. Va. (19-21—.p_ Kje je ŠTEFAN STALCAR f Doma je iz Nakla pri Črnomlju. Prosim' cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj naznani Glasu Naroda, ali pa meni, njegovi sestri. — Mary Roti o, P. O. Celina. Minn. | k; v-.- - - - Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z pamiki na dva vijaka med NEW-YORKOM IN HAMBUR60M. • Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, ka kor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD- Y0RBA ZA SLOVENCE. HAMBURG — odpluje 29. marca. MOLTKE — odpluje 19. aprila. BATAVIA — odplnje maja. HAMBURG — odploje 10. maja. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. SVARILO. Ona dva brata, ki stanujeta na Pltun Alley, med 48. in 49. cesto, Pittsburg, Pa. Podpisani tem potom kar najrevnejše svarim, da naj takoj prenehata •/. obrekovanjem čez mene in Čez moje krojaško delo. Delal sem za oba in moral čakati in čakati za plačilo. Sedaj, ko jima ""nei-em več delati, me pa obreknjeta in moje delo grajata. Pazita" se toraj, sicer Vama bode žal! Frank Marinteel, kroja«, 5153 Butler St., Pittsburg, Pa. (19-24—3)_ POZOR ROJAKI! Priporočam rojakom dobro, naravno vino. Concord galono po 50č. Catawba po 7~>č. Za got a vi jam dobro postrežbo. Na-, ročilu je priložiti denar, i Frank Šali, (3x v t, 19-3—19-6) Euclid, Ohio. i NEVARNO PRENOČIŠČE. 1 —- i k PO ZAPISKIH DETEKTIVA NAT PINKERTONA. *) r ^ : __ ' ^ ■ ^ * Za ''Glas Naroda" poslovonil B. P. L. ^ ^ »-v * .....i a"Ti i a f ft 1 M ! M J1Jfc "J a i 'a i i a J a i a i a . a i ? PRVO POGLAVE. * Ncnavad en obiskovalec. p.ilo si n, dc m :>rr»tano deževalo, j i i.t -o je vlačila po cestah i i r oh -u: ?n mra?.. J',. M"v\yor;kih c-e>tah so hiteli ljudi ... ■ .jih oprav :iu V-a k je bil \ .....i I»i .Hiiti -davn; detekti- x ! * it-»iin > že bilo nekaj - it n L/Jjeueev • .avzučih. Bili • - jo n ojster >a!jivo inieno- * . i ■ ■ pravi tnxi. ki -o bili i ;i>;av! i :t za pwirni-ko delo i .. \-V\ uiw.ia- vr-.r.usj vposloni. Iv. ! ;!-. i . - i • i-'i'v«'.- Opraviti, so e ii - >oj.,o zabavali. Z.i zabavo ■ -*> » ' ni!: lar v 7:\ ir- J. ker sleher-m •'«'• je priit - 1 o'lilieo zanimivih Vsili benci -i« .-<• ravno razu-ovarja-! i <» m i v. zlo in u, kterega j, Val \> . ::irinajst dni zašli 'o . I. - • n, . v t nt. I dosedaj '/. [p " - d. lokrog, (a!-. ., ■ kraj,- X. w Vorka. se >': : !.'. r: v i:i za njego-> )< 'c - ' .-n oblasti razpisa- ravno p* irovarja--a .' i- •• m a bilo dobiti, ko ' :.i — -kraja sa-i " ■•..:«> P-»t. TI ':(.-,;. liho več. •*!:■ !** .!•* I <■ l.-.n mladih 1 - *" »va.' , .jo to.'! Iv io o:Ipira in i v ; ]><>kazt!a prccčj spodaj' -kn^ii um. čmolasa glava, ki je nudi-a h «»j'i - n I'luk'l. i .i : . Jako umazan o-i «►'• • - t( Msni" :i. boji' • i mi očmi. ! i .!• ■" e vprašal zopet -•■ .'v de k pop >hioma no-!porinit. S:ar .i! kakih d- a!»H- i i iti itniazan eksemplar '< ; ii.'■■-.t •-'•>>-«'!<;». To je pa že veliko J" ■ ■ >< \ X"v,- Vorku >e takih "h fe m*«i m»j.»rv<» smejalo. ' i'" ' « azovanju so pa V1 il • \ i io\,m obrazu, da • 11 1 1 ' kazal tako pre-. k a koi- bi mladi mož ne- ' ;>r. di be-<"'ali -e je pokaza-'• ■ •» « Italija'!. Radi tega se je !e ti 'o h i: rlo> i izra/al in le z '1 • !!J■!•.'" so izvedeli ljudje od '' a j !irfli7ji,ini'.' l'o -c. ) '/. da n a - ijim dnem pn -en jamo v •'(,..(-•. X.i:-.«!;■ piiobvevaJi seri-' : '.;;ih .: i:> • i-ikiih p.-ve- " IM--''i -■ • p;' zapi-kih slavne-i - 1 • Nat Pi .k<-rt.»:;a. 1'parno, " '-' • '.|a:a r.aših naročnikov !' ' d. • r r.-;,. a:o, k; r >o Pinker- | «<1!i'>ve i" j i .1 — t i t rojakom že po '!'' 1 v" o i SlovViisko-.Vmeri-1 ! ' Kidfiiarj;, .-.a leto 1909. ill j« t a i. .t \ .»'ii ..-.a povesti veliko i ..... • pi»vi -t i so pisa- ■ l;i • atuir.ivo m čiiatelj >e ne s> ' ' li "jih. dokler jih u> Inl najslavnejši ame-' ■ 1 i •:•••< i v ali skri. .i policaj, in " e ii t u ,li na j ve ji. kar jih je a j bilo. Kadar je bil k io skrivno-! > ;; i ' : n, kadar -e je izvršila ve-iirca ;aivi a, h! in ali s;>Ioh kaka lo-i ■■:.. i. i te .o,o vso policijsko po-lSt\e i-.v.:' ;e zal. :i>i. i daj -.i se o-, hh*-:t o'i na Pi kertona, ki je s' SN'°.,i ' m-iioscžif a Viim; i razmoial " . pri v-eh naj ve- ! i. , • • -i >: :ii ]ia je bil n ed rev- i:tti. x << priljubljen, ker jej '' \ -a'-: n i ,h i.a^al. in to t« li i Mrezjda ■«», knior spri:'-it je zgoraj-1 ! 1 i"'1- -t- 'V :-l:sa plai'ila. katera je j ■ ti al o.i if >-ia t i h l.j u lij. je mnogo- I ' raz '--i 1 ' t.: revre fii potrebne. Lm:o i! j" ve Irko |tajno detek-ti »ko a j -nt uro. ki Etna še se laj ve-lik ugled iti je znana jm> vsej Ameriki i vs' !i licželah. Njegovi pomočniki so .•:! nazivljali "n: jster" in tudi "ii - demo posluževali v povestih te,ru ms lov« Ko Konča potni roman "V pa-di»vbovej -< aci'' — kar ~e zgodi čez «'i-biT t di i. — b"iorr.o vsak dan ]»ri t ali na zadnji -strani "Glasa Naroiut** na 1 vse zanimive doživljaje detektiva Pinkertona in tipamo, da - tem našo eeitj. bralce in bralke v pOJ (ti mert zadovoljimo. •*idO ,bilio60ni-tvo Glas Naroda. '■'Govoriti Mister Pinkertona! — 0, veliko., veliko slabega!" "Kaj pa hočeš od Mister Pinkertona?*' S vit le solze se potočijo _po dečkovem obrazu. "0. sestra Violetta — proč — mora najti! — Vse povedati! Slabi, slabi ljudje!" Več iz malega Italijana ni bilo spraviti, kteremu se je tudi videlo, da tf m možem nič kaj ne zaupa, in od kterih je instinktivno vedel, da i>i nobeden Nat Pinkerton. Nakazali -o mu toraj stol, in mirno je sedel fantiček več ur, ne da bi m? ganil, dokler ni končno predpolu- Detektiv je stopil pred dečka, ki .je > zaupanjem zrl v njega, in je rekel itiilijenski, kteri jezik je Pinkerton popolnoma in gladko obvladoval: "Prišel si k meni. mali?!" Dečkovo obličje se je razjasnilo. Hitro je poskočil, se globoko poklo-iil, kar je bilo videti .jako smešno in (. iirovori! v svojem materinem jeziku : "Da. da! In Giuseppe Tosti se jako veseli, da ste kouečno prišli, mojster! — Pomagajte uri, pomagajte mi!" Pri tem je iztegnil umazane, sklenjene roke proti detektivu, in v tem-iiih očeh je bil videti tako ginljiv izraz obupanja. da se mojster ni mogel ubraniti globokega- notranjega čuv-stva. ••Pojdi z menoj v posebno sobo!" e odgovoril in sel naprej. Deček mu .je sietlil in kmalo je sedel v privatni s;d)i nasproti detektivu. atam » kakim vprašanjem prekinil. "Prični toraj poplnoma od začetka!" je rekel mojster. "Ne zamolči prav ničesar ne! Začni tam. ko si odpotoval iz solnčne Italije, svoje domovine! " * * Tira je tri leta! — Živeli smo v mali hi-i nedaleč od Napol ja. — Na- 0 tik rat so moji staiiši umrli in me l'.us;ilt s sestro Viobtto samega. Violetta je jako lepa — tako lepa. kakor zvezdnata noč. V moji domovini so jo občudovali in slavili! Toda. neizrečeno je tudi ponosna! Ko so bili stari-i mrtvi, se je iz-ka-.:al:>. da- najin oče ni bil pošten. Poncveril j - velike svote zaupanega mu denarja! Radi te_ra so vse. kar je zapustil, zasedli in nič nisva smela obdržati 1 rug. .ga, kakor najpotrebnejše stvari. Ostala nama je le majhna svota denarja. ktero i' Violetta dobila; berača >va bila! | Xi je več doma trpelo! Večkrat je rekla, da ji je ravnotako, kakor bi ljudje kazali nanjo s prstom, da--iravno je bila napram vsem dobra in prijazna. Iu nekega dne mi je izjavila, da se o lp I jeva v Ameriko. Ni se počutila ■ i on i a dobro ket hčer nepoštenega o-ii ia. kakor je večkrat dejala. Tako sva se odpeljala semkaj in iM»dala sva se v zlat? pokrajine klon-dvške! V divji, n egost olj ubiti deželi sva živela! Violetta je pomagala v neki gostilni, kjer je dobila službo. Mene je pa vzel lick trgovec, ki je prodajal vse mogoče stvari, v svojo trgovino za lažja dela. Tako je šlo vse dobro! Violetta, ktero so tudi t a mošnji divji zlato-isknlei oboževali, si je kmalo znala pridobiti potrebni ugl?d. Kdor je bil napram njej predrzen, je bil gotovo samo enkrat, in potem ne več, tako temeljito je znala vsakega odpraviti. Mister Pinkerton. jaz ljubim svojo sestro'! Zame obsega vse plemenito in čisto! — In večkrat, če mi je čas dovoljeval, sem se splazil k gostilni, da bi iz kakega skritega kotička Vi-oletto opazoval." "Koliko je sedaj tvoja sestra stara?" "Osemnajst let.'\ "Wp11! govori dalje!" "Tako je šlo nekaj časa vse dobro! — Nekega dne pa je prišel mlad mož — Italijan, star kakih petindvajset let, vitke postave in ognjevitih, globokih oči — med zlatoiskalce. Pisal se je Paolo Ganini in znal je. lepo govoriti in zaljnbljeno gledati. sel. Spoznbr se -j^« Violet to, se v njo zaljubil in moja sestra mu je lju-'bežen vračala. ! Večkrat sem oba opazoval in se zraven veselil, ker Paolota sem imel rad — prav privoščil bi an«, da bi dobil Violetto. On sam ni imel druge želje, kakor ! da bi Violetto popolnoma posedoval, .toda žal, oba sta bila vendar tako ■ revna — treba je bilo toraj čakati. Za mene se sestra ni vee brigala! — Nisem bil več za njo na svetu — j komaj me je videla, če sva se srečala! i Njene imisLi so bile pač vedno pri i Paolotu, in to me je žalostilo, sti- i skalo sree! A pomasrati si nisem mo-t , jgel- Med zlatoiskalei se je kmalu raz- ; j Širila govorica, da sta si Paolo in. Vi- j •oletta dobra in da se je med njima ! razvilo nežno razmerje. In ker je pa bilo med surovimi ! ljudmi mnogo takih, ki bi sami ra'di | posedovali Violetto, se je ubogemu I Paolotu slabo godilo. Javne in za-j vratne napade si je moral pustiti do- j pasti — enkrat je na njega nekdo j oddal iz zasede pet strelov, ki so ga , ranili na roki. Tako vendar ni moglo iti naprej, ; vedel je, da ga staue življenje, če bi : 1 še 'dolgo ostal. j In tako sta se z Violetto domenila, i da zapustita zlatokop. Ravno sem ju poslušal, ko sta to sklenila! Bilo je to ponoči nedaleč od ! gostilne, v kteri je bila Violetta vpo- ■ islena. Nisem se upal tudi ganiti ne! — | Name Violetta ni mislila, in sam se ji ] tudi nisem hotel pokazati. Da bi pa ostal osamljen v zlato- j kopu. bi bilo za mene nekaj strašne-! ga. Umrl bi vsled hrepenenja po se-; stri. Od napitnin in plače sem sd prihranil majhno svoto denarja, in tako 'sem upal. da pridem tako daleč, ka-tkor onadva. | Xi še napočilo jutro, ko sta se Paolo in Violetta skrivaj odpravila! Seboj sta imela vsak majhen zavojček. v kterih je bilo vse njuno premoženje. Tako je šlo dolgo vedno na- i 1 prej! Jaz sem jima sledil v precej veliki razdalji, ker nisem hotel, da bi me videla! Saj sem se moral bati. da bij me Paolo nazaj spodil! In s tem bi j bila gotovo tudi Violetta zadovdljna! j Ona, drugače tako ponosna, je bi- | i Ia kakor mehak vosek v rokah mla- i fega moža. Popolnoma je zaupala v l njega in vse je bilo prav, kar je re-ikel ali storil. Skoraj do poldne sta potovala, nato pa sta stopila na neki železniški postaji na vlak, Nisem vedel, kam hočeta, in radi tega sem vzel na dobro srečo vožnji listek. Tako blizu, da bi razumel, kam gresta, ko sta zahtevala vožnje! listke, nisem mogel do njiju — nisem hotel, da bi me videla. I>olgo smo se vozili — večkrat sem moral doplačati, dokler končno ni- I .-em imel nobenega centa več. Vendar sta bila še daleč od New Vorka oddaljena, ko sta za-pustila i vlak in natopila nadaljnje potovanje j peš! Nista imela več dovolj denarja! in brez vsakih sredstev vendar nista hotela priti do cilja. Draga vožnja bi ju spravila od ves denar. In, Mister Pinkerton — medpoto-ma sta bila napa'dena in iz ropa na! Surovi tolovaji so bili. ki so ju napadli in jima vse odvzeli! Tudi jaz nisem imel nie več, ni- ' sem jima mogel pomagati! Tako sta šla dalje kakor iberača — sledil sem jima dan za dnevom! In j sedaj senf se pa še bolj bal. da bi se j jiira približal. Bal sem se Paolo ve in i Violettine jeze. Živela »ta od milodarov — in vče-ji raj pozno v noč sta končno dospela j I v New York! Dolgo sta hodila in bila sta na j smrt utrujena — in beračenje, ki ji- [ ma je bilo tako težko, tudi ni veliko i; prineslo! Tukaj v 'New Yonku sem ju videl zaviti v neko ozko in dolgo, temno u-lico, in tam sta stopila v nek hodnik, ki je vodil na majhno, temno dvorišče. Ta m so se nahajale zraven majbne ! iiisi e stopnjiee. vodeče v klet. zraven kterih je brlela oljnata svetilka. Pritrjen je bil tudi lesen napis, in na tem je bilo zapisano z velikimi črkami 'prenočišče'. Tja doli sta šla. Imela sta samo še nekaj centov in si nista mogla poiskati boljšega nočišča. Splazil sem se za njima in gledal . skozi neko špranjo v vratih, -medtem ko sta stala v majhni, umazani predsobi in se pogajala. Pri mizi, na kteri j? stala velika; steklenica whiskeva in kozarec, je se-vtel debel mož. Ogledoval je oba, za * prenočišče proseča, in videl sem dobro, da so njegovi pogledi z občudovanjem ogle-! dovali mojo sestro. Da, Violetta je bila kljub prašna-ti popotni obleki in z obrazoma,' ki je kazal znake presta lega pomanjkanja, | lepa! {DpUe prihodu jič ) | Za kratek čas. Črnoglednež. Berač (svojemu tovarišu): "Ti Jaka, slabi časi nas čakajo — kaj bo, ko se bodo bogati ljudje vozili v zrakoplovih!" Dober svet. Domači zdravnik (ljubosumni go-spej) : " Milostiva, za vaše zdravje je ; najboljše, ee pošljete svojo služkinjo j za nekaj tednov na letovišče." Za rojstni dan. Tujec (pri brivcu): "Kaj, vajenec i naj me brije ?'' Brivec: "Pustite mtr veselje, go- jspod, danes je njegov rojstni dan!" i Oba! — "Ali vam pesnik Krilov res po-išilja toliko gradiva za vaš list, kakor ; se vedno baba, gospod urednik ?'' i — "Da. da, radi njega sem si mo-fral že omisliti obširnejši koš." Lepo priporočilo. Star zdravnik (mlajšemu tovarišu): "Nujno vam svetujem, idite v :X. Sam sem bil tam več let — izbor-| na praksa — med nami rečeno — ja-i ko nezdrav kraj!' V Nemčiji — "Ali si že slišal, Mihelj, da hočejo vpeljati nov davek na avtoma- j te'/" j — "Kaj, davek na avtomate? Te-' ga bodo morali venSdar vsi ljudje ' plačevati!" — "Kako vsi ljudje? Ali je Človek avtomat?" j — "Seveda! Zgoraj se da nekaj ; notri, iii spodaj pride nekaj druzega j ven!" i Brezobzirnost. Gostilničar (ki je ves razjarjen i prišel sobo nekega tujca): "Vi mož, jslušajte me: spodaj sedijo gostje! Če hočete na vsak način loviti stenice, i jih vsaj ne mečite spodaj sedečim ■pivo!" Kako govori ljudstvo. "Jaz sem prišel v ječo," j? rekel žepni tat. "ker sem v raztresenosti [segel v žep." "In jaz." je menil ponareja I ee menic, "ker sem si hotel narediti i-me." "In jaz," je izjavil vlomilec, "ker sera hotel otvoriti veliko bančno trgovino." J" Filozof. Krošnjar: "Kupite od mene tlako-mer." ; Gospod: "Zakaj?" Krošnjar: "No. da bodete vedno j vedeli, kakšno, vreme je." Gospod: "To mi je vseeno. Ali lepo ali grdo vreme — jaz pijem." Bridko. Soproga: "Kitajska civilizacija je! j gotovo že jako stara?" Soprog: "Da. zelo stara. Kitajska i je bila prva dežela, v kteri so nosile ženske čevlje, ki so jim bile pre- i majhne." Raztreseni profesor. Profesorjevo soproga: "Zakaj si pa naredil ujetemu ga'du na rr,p vo-zelj?" Profesor: <;Da ga ne pozabim dati; v špirit!" i Dobra gospodinja. Mlada soproga (tr.ožu): "Naročiti si boš moral novih oblek. Pri vseh ; hlačah ti manjkajo gumbi!'' Vedno trgovec. Znanec: "Ni res. gospod Vrh nič, j sedaj so vse vaše hčere pomožene?": Izdajatelj časopisa: "Da. hvala begu. — zadnja je šla pred štirimi tedni v prešo!" -0- J Dragocene zgodovinske izkopine. Na polju pri Oplavi blizu Verone j so izkopali lo prastarih grobov, v ka- i te lih so našli množino raznih pred- ■ metov velike kulturno-zgodovinske j vrednosti. Med drugim so našli Več ! steklenih amfor, orožja, nožev; in svečnikov z latinskimi napisi, kakor i n. pr.: "Fortis et creseens" itd. —! Najlepši komad je krasno cizelirana i "fibula", s kakoršnjo se zamore ponašati le muzej v Florenci, Italija. Najstareji predmed, ki so jih našli, j potekajo po mnenju arheologov iz 5. stoletja pred Kristom. Kje je JOSIP VIDMAR? Doma je iz Gradene štev. 5, pošta Žužemberk na Dolenjskem. V Zjedinje-mih državah biva že kakih 26 let in že 16 let očetu ni nič pisal. Takrat je bil v Montani. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov oče: Anton Vidmar, Gradence štev. 5, Žužemberk, Kranjska. Austria. ; (19-22—3), ' ri T: HAZNAJTCLO. ? Vsem Slovanom v Aspen. <^olo., in okolici se naznauja, da je društvo sv. Barbare št. 47 J. S- K J. pri zadnji seji 7. marca sklenilo vstopnino v društvo zuižati. Dosedaj je bila pristopnina $4.75 in sedaj od 1. aprila do 30. junija je le $3.73 za vsakega I kandidata. V društvo se sprejme | vsaki Slovan katoličan od 18. do 45. leta. Naše društvo zboruje vsaki prvi in tretji ponedeljek v mesecu v Redman Hall na East Haiman Ave. Kdor želi toraj pristopiti, naj se javi kakemu članu ali odboru. Vsak mu bode drage volje vse tozadevno natančno pojasnil. Louis Lesar, L. tajnik. (19-22—3) ;-- SVARILO. Rojake svarim, da se varujejo GREGORJA ŠUBIC. Omenjeni je i srednje suhe postave, rumenih dolgih brk in precej možkega govorjenja, kadar je trezen. Delo mu malo diši, pije ga pa vseeno rad in večino-jma za žulje drugih. Temu tičku sem poslal vožnji listek iz Ljubljane do Jolieta, III., in ko je sem prišel, : me je premotil, da sem mu dal še $10 'in delo sem mu preskrbel: to pa mu | ni pristojalo, in ko je videl, da ga j nečem več zalagat, jo je na skrivnem odkuril v Waukegan, 111. Tam si je j tudi hitro pridobil nekoliko žlahtov-; cev in zdaj jo je pa t-udi od tam ne-. kam odkuril. Cenjene rojake prosim, j če kdo ve, kje se sedaj nahaja, da j mi naznani njegovo stanovanje, za j kar mu bodem iz srea hvaležen. Andrew Pirman. >21G Midland Ave., Joliet, 111. (19-21—3) Ne pozabite, da edino jaz žgem BRIN JE V EC iz importiranega brinja. BRINJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. DR0ŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od 4y2 do 10 ali 50 galon. TROPIN JE VEG, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galona 50^; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75 Velika zaloga pristnih vin in najboljšega zganja. Priporoča se rojakom tudi v obilen poset svoje dobro urejene gostilne, J kjer se toči vedno sveže in priznano dobro Leiay rto pivo, izvrstno do- 1 I m are vino in prodajajo tudi CIRIL-METODOVE imodk«. OEO« TRAVNIKAR, J ! Zvišanje obrestne mere.! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,iaS.02S'00 kron. Varnotni zakladi sklepom 1907. Čez 114tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron ~ NAZNANILO. i Glavna posojilnica f S reglatr. zadruga z neom. zavezo • S v l^JUBLJAIVI, Kongre.ni trg iL 15 | -g obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloge po i 4i°i [ N takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren- ? — nega davka, tako da dobi nložnik od 100 K^. čistih K. 4-75. T Po 4# % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po in za 3 leta preje nego naložen po 4%. .Bojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in vmrno naložiti naj ga poSlje v nafio posojilnico. Pošiljatve za Zjed. države posreduje tvrdka FB. SAKSER CO., 82 Cortlandt St., NewTerk. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosuliehj Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta ia Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Rekxk Cene voznih listov iz New Torka za UI. razred so Jk Vsi spodaj navedeni novi paroUrc- TBSTA-...........................................'35 di na dva vijaka imajo brez- LJURLJAOT ...................................... 35 60 iični brzojav: HBKB.............................................. 3500 1LIOB, LAURA, _______ ^ ZA6BBBA......................................... 362O MARTHA WABHnSTGTOV _ . __KA35LOVOA...................................... 36 25 ABGELN TIN A. IL KAZK18T> do OCEANIA-' TBSTA ali RBKH..............;.......9B*J0a, 55.0016&C9 PHELPS BROS. & CO, Gen. A^ent«, 2 Washington St, New«T«k ■r ■ ■■ ■ ■ ■ jl€i 3liškd tolczcfi V minoli sezoni sem dobil pismo 1 nenavadne oblike. Radovedni kolegi m- *o ne obstopili. Aha! gotovo kako ; kako odlikovanje! Odprl sem list, čital in spoznal takoj, da je pisec tega pisma ponoreIjia s gledališče. Naznanjal mi je, da se hoče posvetiti gledališki umetnosti. V vzneše-i nih besedah je opisoval, da me je vi-F del igrati v C. in od tega trenotka nima druge želje in cilja, nego da ga i jaz pripravim za gledališko karijero; v dveh.« dnevih da me poseti. Obstal sem kakor Buridanov ose). I Ta mladi nepopaeeni človek me slavi kakor umetnika in postavlja v deveta nebesa; naš ravnatelj pa neče verovati v mfcjo umetnost, posebno tedaj ne, kadar se — podpisujejo koutrakti! Dva dni po sprejemu tega pisma me je čakal na koridoru mlad človek i s Čepico v roki... Moj Bog, v tem mrazu! Ostrmel sem, to da naj bi bil prihodnji slovenski Sonnenthalf!> Povabil sem ga v sebo in si mislil: tega je treba radikalno ozdraviti! Slikal sem mu gledališko življenje; z najodurnejimi barvami, kakor da delam s "kelo". ! [Povedal som mu, da um«0mki ni- < majo nikdar denarja, ter da pogoji t za gledališče so: talent, postava, or-; gan itd. On pa je bil majhen ničast člove-1 ček; govori kakor "kapun", prišel je tudi dva meseca prezgodaj na svet. Doma je bil iz C., revnih štarišev, obiskoval je meščansko šolo ter se pripravljal za gledališče že pri ta-roošnjeiu igralcu S. Predstavil se je tudi našemu ravnatelju, ali ta ga je odslovil z lepimi besedami, eeš, da ima naše gledališče že dovolj moči. A vse to ga ni plašilo, imel je svoje prepričanje. ' Vprašal sem ga, da li se zanima j bolj za klasicizem ali moderno stro-; ko T Ali je že vežbal svoj glas in se učil vokalizaeije, a, e, o, i, u, — to je prvi pogoj za igralca, kajti mi stremimo k resnici, naravni lepoti glasu. Ta trojica tvori harmonijo in to je umetnost. Umetnost govora I fTa umetnost se mora bag tako ve-i žbati, kakor petje, godba, risanje in , slikarstvo. Ta umetnost se more do-sezati le na podlagi prave vokalizaeije, pravilnega dihanja, gorkote v izrazu in efektih; igralec mora svoj go-1 vor urediti v gradacijo: višek in ko-; nec govora. I Igralec mora svoje telo, srce, ge- j ste, izraz obraza prav tako obvladovati, kakor pijauist svojo klavijaturo, tako, da tudi šepetaje izgovorjeno be-1 sedo čujejo na galeriji. Koliko je: igralcev dandanes, ki so*se tako teme-! Ijito pripravljali za svoj poklic?! —j Mnogo je modernih igralcev, ki me-, riijo, da kažejo umetnost govora s j tem, da moč svojega organa uporabljajo tam, kjer je najmanje na mestu. — I fz tega izvira, da se je mnogo kri-j tikov. ki so bili poklicani soditi o gle- i dališki umetnosti, odvrnilo od včasih j neestetične perversitete našega odra. Gledališka umetnost je tudi elementarna sila; ako je resnična, velika in lepa, uklAnjaš se jej, poteza te seboj kakor povodenj; ne moreš se jej ustavljati. t Nobena druga umetnost ni toli hvaležna. IgTalec dobiva takoj svoje pri- , znanje, občinstvo ga aklamira, se mu: aahvaljuje s ploskanjem in navduše-1 nimi klici. Slovenska umetnost se še ni pov-' spela do višine. Zato pa tudi ni ni- ' kjer toli tekme in zavisti, kakor pri gledališču. Gledališče je šola življenja, za ktero v to poklicani faktorji veliko premalo store: mesto — deže-1 la — država! Ni pa nikake ne stare, ne moderne šole, ampak le dobra in slaba gleda-; liška umetnost. Govoril sem nato še več neumno-•ti! Ali znate jokati t Tudi to je treba, • tem dokažete tudi mnogo. Včasih ■e je treba zjokati nad občinstvom, kakor Kristus nad Jeruzalemom. Kajti so ljudje, ki ne verujejo v našo umetnost, ki jim noben človek ne-tnore ustreči. 1 {Bedel sem brezposeln večer v gle-1 dališču, poleg mene je sel gospod z damo v trenotku, ko se je dvignil za-ator. odru ni bila še izgovorjena ! nobena beseda. Nastopil je sluga, ki je prinesel za-; jutrk ter ga postavil na mizo... In i I* je kritikoval moj sosed: "Na, to! je pa zopet mis." — Poznam pa dru-1 gega gospoda. Vračal se je iz opere Ijobengrin in medpotoma je menil nasproti .svojemu spremljevalcu: 4' Meni je najbolj ugajala — lam pea v tre- Vidtte sedaj, kako potrebno je, da zna igralec tudi jokati! Predaval ***m rou še dalje; toda večja uporaba Tedaj Sea tnn rekel: tedaj pa morate na vlak in stegnil sem roko, da, vsprejmem honorar. Mi igralci imamo vCdno stegnjene roke. O, meni se mudi! Tudi meni, mislil sem. Kaj mi priporočate, da bi študiral? Zasmilil se mi je. Pripravljali smo v minoli sezoni "Kralj Liera", a padel je v vodo. Dal sem mu prevod Liera. Ktero uh>go naj študiram? Norca! , Jaz pa imam bolj veselje za ljubim-ske uloge. Au! zazeblo me je. Študirajte Gloucesterja! Glede honorarja bodite brez skrbi bi. Koliko vam plačam na uro? Denar vam prihodujič prinesem! Ah. kaj tist'! sem mahnil z roko. Odšel je in obljubil, da pride v osmih dneln na skušnjo. Vprašal sem kolego D., kaj mi je storiti z nesposobnim mladeničem, da ' ga ozdravim gledališke bolezni. Skoda za fanta, škoda, da prekine šolo! Ako pošteno misliš, ozdravi ga; radikalno. Zahtevaj velik honorar. ; Strmoglaviti ga moraš, da mu preide i veselje! Vrzi ga po stopnjicah! Re-' ci mu, da uaj se gre učit krojaštva! ' Sonnenthal je bil tudi najprej krojač, potem je prišel na "Burg". Pošlji ga kam v angažma. Pripovedoval mi je, da ima teto v T. Priporočim mu T. in s priporočilnim pismom pošljem ga tja. Prijavil se je v T. Naš Tone ga je vsprejel. Kaj pa hočete? K teatru bi rad. Bil bi rad angažiran. i Ali imate uro? Prikimal je. Koliko je? Osem. Imate denarja? Nekaj. Pojdite večerjat in potem takoj na ! vlak! | Fant je pričel jokati. Kaj boš jokal, čemu si prišel v T. ? [ Ali misliš, da je T. Eldorado ža fali- j rine študente?! Potem, ko ga je še tamošnji iuten-dant pošteno nahrulil, kupili so mu večerjo in napravili kolekto, da se je mogel peljati v L. Niti časa mu niso pustili, da si ogleda T.; niti "tete ni obiskal. Vzela ga je noč. Nekega dne sem dobil pismo in na-1 takar hotela železnice me je vprašal, ali je res, da bode gospod P. iz C. v L. angažiran? Posodil mu je nekaj denarja, dal mu večerjo in prenočišče. Iz tega sem sklepal, da je fant zo- j pet zdrav in prišel v C. Take in enake sitnosti imajo naši i igralci. Koliko zlatega časa obsorbi- j rajo igralcem taki in enaki slučaji! Lgiubimci odgovarjajo na pisemca hudomušnim 1—skim gospicam, komiki imajo svoje rendez-vouse — sta- j rejša garda pa mora skrbeti za nara-' ščaj! Potem se pa čudite, ako "si-1 mo in tamo" kdo — uloge ne zna in j izpolnuje svoje umetniške pavze — s trobento in marelo!! ^ -o- Italijial v Črni Gori. j tPod tem naslovom prinaša splitsko j "Naše Jedinstvo" obširen članek, ki i ga radi prostora žalibog ne moremo j prinesti v celoti. "Treba je videti s svojimi očmi ter poslušati na svoja ušesa, da bi rekli s polnim prepričanjem: Italijani delajo .v Črni Gori tako, kakor da bi bili nekje v Etijopiji, ki so jo osvojili" Tako začeuja "Niaše Jedinstvo" ž>koro neverjetno svoje poročilo o delovanju italijanske "železniške in pa-robrodne družbe" v Črni Gori. Točnost. snaga, modernost. — Kaj še, tega Italija nima v izobilju niti doma, kamo li, da bi tfehl kreposti izvažala v tujino! " Železnico ki so jo | Italijani zgradili iz Bara do Vir-Pa-zara (dolga kakor iz Trsta do Sežane), naziva jo Črnogorci "žabica". Ti "železnica" ima vse, kar imajo druge njene sestrice na svetu, razun — stalnega voznega reda, vagonov, strojev in — postaj!!! Hudomušni Črnogorci pravijo, da je to neke vrste "dječije mgračke", tr-govei pa pravijo, da rs j še trgujejo "po starem" (vozovi s konji), nego | "moderno", ker da blago prihaja iz Avstrije ali Italija v Bar v približnodneh, dočim rabi iz Bara do Vira mesec dni vožnje. Seveda; t* trditev je pretirana, ker se večkrat dogaja, da ta "dolga" vožnja traja samo 25—29 dnij. Rekli smo. da črnogorska železnica nima vozov. Temu ni do pieice tako, ker so ljudje sešteli, da ta železnica (ali po črnogorski "žabica") ima celih ■— en voz za potnike prvega razred*. v kterem je prostora za pet o-sol|.. (Štirje sedeži}. Zgodovinpko-pro-wtefhWHWnoflf (Bjli'tw® je T tenij je isti do pred par, meseci služil v Benetkah kakor električni tramway. Ta voz služi ob jed nem kakor salonski vagon Njegovega Veličanstva Kneza Gospod ara. Drugega razreda na črnogorski železnici ne poznajo. Vagoni tretjega razreda so podobni' "Kašuuom" in mnogo udobnejši od njih so avstrijski veliki tovorni vozovi. Špartaitska potrpežljivost in disci-; plina Črnogorcev je edino, kar opra-! vičuje to afrikansko " penetrazione economica" Italijanov v Črno Goro. i Črnogorci so užaljeni in ogorčeni, ali I morajo* molčati. Vendar upamo, kakor Slovani in bratje Črnogorcev, da "mlada Črna Gora ne bode dolgo trpela italijanske pijavke na siromašnih in utrujenih črnogorskih prsih." Sramota bi bila za vse Slovanstvo, če bi se dovolilo, da par italijanskih šarlatanov odira in uslužuje predstra-žo svobodnih slovanskih držav na Jadranu. KRETANJE PARNIKOV. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 22. marca v Bremen. RYNDAM odpluje 22. marca v Rotterdam. LA TOURAINE odpluje 24. marca v Havre. CEDRIC odpluje 26. marea v Liverpool. OCEANIC odpluje 26. marca v Southampton. "r^ » "t odpluje 26. marca v Antwerp^n. AMERIKA odpluje 26. marca v Hamburg. POTSDAM v odpluje 29. marea v Rotterdam. ARGENTINA odpluje 30. marca v Trst. GEORGE WASHINGTON odpluje 31. marca v Bremen. LA SAVOIE odpluje 31. marca v Havre. PHILADELPHIA odpluje 2. aprila y Southampton. KROONLAND odpluje 2. aprila f Antwerpen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 5. aprila v Rotterdam. KAISER WILHELM II. odpluje 5. aprila v Bremen. MARTHA WASHINGTON odpluje 6. aprila v Trst LA LORRAINE odpluje 7.. aprila v Havre. FINLAND odpluje 9. aprila v Antwerpen. NEW YORK odpluje 9. aprila v Southampton. GRAF WALDERSEE odpluje 9. aprila v Hamburg. NOORDAM odpluje 12. aprila v Ro terdam. LA PROVENCE odpluje 14. aprila v Ilavre. RHEIN odpluje 14. aprila v Bremen. Cenik: knjig, katere m dobe t zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.Y MOLIT VISKIJU. >UŠNA PAŠA v flatno vezano 75*. broširana 60*. FEZUS IN MARIJA, vezano v alono-kost $1.50, fino vezano v nanje $1.20, Vezano v platno 50*. £UUČ NEBEŠKIH VRAT, vesano v Blonokost $1.60. HALI DUHOVNI ZAKLAD, lagrin, zlata obreza 90*. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*. DTROŠKA POBOŽNOST 40* 'OROŽNI KRISTJAN 60* 4AJSKI GLASOVI, 40*. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. >KRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20. 3V. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. 5VETA MAŠA, v usnje vezano, 75c. j sv. URA v usnje vezano $1.20. rRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slo-nokost urit. $1.50. UČNE KNJIGE. ^HNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. EVANGELIJI, 50c. ČETRTO BERILO, 40*. 1RUNDRISS DER SLOVENI-8CHEN 8PBACHH, vezan $1.25. 1RVATSK0X— ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*. VATEKIZEM, mali loe, veliki 40c. -IITRI RAČUNAR, 40c. ^ A VODILO KAKO SE POSTANE PRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30*. PRVA NEMŠKA VADNICA, «5*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVEN-8KI Janežič-Bartel nova izdaja, flM vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. VOSČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*. SBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30c. ZABAVNE KA&rui DRUGE KNJIGE. AND&EJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90*, nevez. 70*.: AVSTRIJSKA EKSPEDICUA, 20*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c. BUCEK V STRAHU, 25*. B URŠKA VOJSKA, 30*. BOJfEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zvezkov $6.50. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OS VETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. DEVICA ORLEANSKA, 30c. ^ ČAS JE ZLATO, 20*. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 'flB^^'' -WIBW- bMSSW DVE ČUDAPOLNI PRAVLJICI, 20c DETELLICA ŽIVLJENJA TREH KRANJSKIH BRATOV, 20c. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*. DAMA S KAMELIJAMI, fino vezana, $1.20. DVE POVESTI 20* ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKI, 15*. BVSTAH3JA, 15* FABIOLA, 60*. 3ENERAL LAUDON, 25*. 3EORGE STEPHENSON, oč železnic, 40*. 30ZD0VNIK, 2 zvezka skupaj 70*. 30ČEVSKI KATEKIZEM, 20*. SRIZELDA, 10* . 3ROFICA BERAČICA 100 zv. P6.50. 3ROF RADECKI, 20* 3ROF MONTE CHRISTO, 2 knjige fino vezane $4.50. 3UY DE MAUPASSANT, Novele, $1.20. EIILDEGARDA, 20c. HIRLANDA, 20* • EUBALD PRIPOVEDKE 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZA NAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* [ZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* JAROMIL, 20* jurčičevi spisi, 11 zvezkov, u- metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* knez črni jurij, 20* krvava noč v ljtjbljani 40c. krvna osveta, 15* KRALJICA DRAGA 20* lažnivi klukec, 20* LEBAN, 100 beril, 20c. maks imiu an l, cesar mehikan-8 ki. 20* MARRYAT. morski .razbojnik, $1.00. MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25 MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOV A, 80* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* Mladi samotar, 15* Mlinarjev janež,40* mrtvi gostač, 20* mučeniki, A Afikerc, ekgantm vez'. $2.00. na indijskih otocih, 25* najdenček, 20* na preriji, 20* NARODNE PESMI, Žirovmk, S m z ki, vez. vsak po 60* narodne pripovedke, 3 zve* ki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA'HČI, 20* NAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA tfOfeJA 15f - ■■ , - • NEDOLŽNOST 'PREGANJANA D POVEUČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČSftlH, .$1.50. OB ZORI, 70* ODKRlfJE AMERIKE, vezano $1.0 AKO p^j" i | denarje v staro domovino, 3 obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže | v Frank Sakser Co. R 82 Cortland t St., NEW YORK. | J^ Q potuješ y staro domovino, kupi | ^ \ parobrodni listek ^ Pn S Frank Sakser Co. 5 82 Cortlandt St, N NEW YORK. M AT^ želii svojega sorodnika, ženo ali kakega dragega iz starega kraja vzeti V^ v to deželo, kupi a shs. parobrodni in železniški listek pri § Frank Sakser Co. g 82 Cortlandt St* NEW YORK. AT^ želiš svoje trdo prislnžene novce sigurno in- obrestonosno g ^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, S od dne vloge do dne dviga/obrni se na g ~ Frank Sakser Co. S ' 83 Cortlandt St^ NEW YORK. H ' A K O H poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda s; ~Hv^r""-" ... Frank Sakser Co. B * ", ---------------------- ------ ------- zmumeA obetan* j POEZIJE FRANCETA vftfflŽtigi- NA, $1.00 - »v POTOVANJE V LHJPUT, 20* POSLEDNJI MOHEKANSC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, SIKI, 30* ; . ; PRI SEVERNIH SLOVANIH, 90* i PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EV GEN, 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARKOM, 20* i REPOŠTEV, 20* ; REVČEK ANDREJČEK, narodna igra, 50c. RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 90* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki &.50. ROKOVNAČI, narodna igra 40* SANJSKA KNJIGA, velika 30*. SENILIA, 15* SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* , SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki! po 20* SPILLMANNOVE POVESTI 18 zv. I 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 15* j 2. „Maron krščanski deček 15* 3. „ Marijina otroka 15* i 4. „ Praški judek 15* ; 5. „ Ujetnik morskega ' « * roparja 15* 6. „ Arumngan sin indijanske- ga kneza 15* 7. „ Sultanovi sužnji 25* 8. „Tri indijanske povesti 25* 9 „ Kraljičin nečak 25* 10. „ Zvesti sin 15* 11. „ Rdeča in bela vrtnica 15* 12. „ Korejska brata 25* 13. „Bog in zmaga 25* 14. „ Prisega huronskega gla- varja 26* 15. „ Angel j sužnjev 15* \ 16. „ Zlatokopi 25* 17. „ Prvič med Indijanei 20* 18. ,, Preganjanje indijanskih misijonarjev 15* SPISJE, 15* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 30*. STANLEY V AFRIKI, 90* STEZOSLEDEC, 20* STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 00* SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATIKA, 70*. TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50. TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00. V DELU JE REŠITEV, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. m ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. T ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50* ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE, veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali 104 rrr-......... ■ i BB ....... ' " 4 ^»sae. fVgtt Jtfiobe, komad 5*, dn«et ji Album mesta New York a krasnifiii slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vzeh teh eeaab že všteta. 1 WWByWKIIIIi«!« U i»i» ---i Jt ( " ZgJdLJEVTD ZJEDIN JENIH DR 25* RAjSGjLEDNIOE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drngih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami, in hnmoristične kakor Judi velikonočne po 3^, ducat 30 ct. MMmmm—mmmmk^mmm Phone 246. ©FRANK PETKOVŠEK, javni notar - Notary Public, 7I8-7J0 Market St.. WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje tganje te ' izvrstne smo tke — patentov aaa idra i PRODAJA^votne listke vseh prekomor-POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo 1 » UPRAVLJA vse v notarski posel spada- __jo ča dela. --- « t Zastopnik « " 2:. 0--0 s,La Lorraine" " " " .................I2'«i>"> " 2.1 w "LaTonraine" " " t: .....*.............O " lJ f'KX) "LaBretagne"............................. .. . 8JKIO " 0>»0 " "La Gascogne"............................... b.oCG " 0.000 " 14 Glavna agencija: 119 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chssebroa^L Building. Paniki odplujejo od jedaj naprej vedno ob četrtki e\ ro. uri dcpolatme b pristanišča itev. 42 North River, ob M^noa St., N. Y.: •LA TOURAINE 24. marca 1910. *LA PROVENCE 14. aprila 1910. *LA SAVOIE 31. marea 1910."LA TOURAINE 21. aprila, 1910. •T,A LORRAINE 7. aprila 1910.LA BRET AG NE 28. aprila, 1910. POSEBNA PLOVITBA. V m VRE: La Gascogne odpluje 19. marca 1010 ob 3. nri popoldne. Chicago odpluje dne 2. aprila ob 3. uri popoldne. Paniki s svezdo zaznamovani imajo po jn vijaka. fiZlv W. Kozminski, generalni agent za zapaa, TI Dearborn St., Chicago li* Jugoslovanska t^^ Katol, lednota. ■ tskorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, t Sedež v ELY, MINNESOTA. - -r-——.— VlADIOCl: Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Are., So. Ckieago, El. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. Olami tajnik: JURU h. O. Bo* 424, Ely. Ifinn. Pomoini tajnik: MAKS KSRŽlSNIK, L. Box 189, Eoak Springs, IFjoining. •!»>.-. Blagajnik: IVAN OOVt^ -K, A. Box 1«5, Ely, Mima, b ' v V4BSOUIKI3 ALOJZIJ VIRANT, prei«^ aa4««ega odbora, 1700 E. 28th St.. Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽTČ, TL nadsomik, P. O. Box Ml, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, HI. Mdtornik, 116 ~ 7tk Str., Calumet Miehiran. POEOTXI ODBOK: IVAN KERfreNTK. predsednik porotnega odbora, P. ©. Box 138 Burdine, Pa. ' IVAN MERHAR, dragi porotnik, Bx Ely, Minn. STEFAN PAVLIŠIC, tretji porotnik, Bx 281, Aurora, Minn. ft ' ----- ,--L ft n »■< Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago St, Joiiet, EL - - • o 11 ■ Drnftveno glaiilo je "GLAJ3 NARODA." -o-- PROŠNJA ZA SPREJEM NOVEGA DRUŠTVA. Novo društvo sv. Nikolaja v Bessemer, Pa. želi pristopiti k J. S K. JeMnoi,. Dne 11. marca 1910. Imena članov: E. Kerhinc, rojen 1866. eert l. 12194, Andrew Spinrfeh, rojen 1883. eert. št. 12795, Anten Hrvat m, ro-.101, 18(18. eert. Št. 12796. Josip Radan, rojen 1891. eert. št lo197 Carl Kerhine, rojen 1891. eart. št. 12798. Vsi v I. razred. Društvo šteje 14 članov. pristopili: K društvu sv. Roka št. f>o v Uniontown, Pa., dne 27. febr. 1910. Frane Ai,žu»\ roje., 1886. eert. št. 12776, Ivan Komat, rojen 1873. eert. Št. 12771, Ivan Eržen, rojen 1875. eert. št. 12772. Vsi v I. razred. Društvo šteje 51 elf nov. K društvu sv. Ime Jezusa št. 25 v Eveleth, Minn, dne 21. febr. 1910 Anton Pečar, rojen 188(5. eert. št. 12773 v I. razred. Društvo šteje 168 elitno v. K društvu sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa., dne 20. febr. 1910. Frank Jandričič, rojen 1881. eert. št.12774 v I. razred. Društvo Šteje55 ("hi.no v. ... K društvu sv. Mihaela št. 92 v Rockland, III. due 1. -marca 1910. Valentin Pire, rojen 1888. eert. št. 12775 v II. razred. Društvo šteje 21 članov. Iv društvu sv. Jerneja št. 81 v Aurora. 111. dne 1. marca 1910. Jos. Ra-čiS, vojen 1890. eert. št. 12776 v II. razred. Društvo šteje 22 članov. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Cliisholn^ Minn. dpre. V tem sta začela Mihevec in Jančar zaradi neke paliee (prepirati se, na kar je sledil pretep. Jančar je potegnil nož iz žepa in začel ž njim mahati okolu sebe. -Nato sta se Janear in Mihevec spoprijela, se vnrfa na tla in se valjala po tleh, tako da je bil enkrat edien enkrat drugi na vrhu. Skrbeč ju je hotel razdvojiti, a ga je pri tem Jančar z nožem v roko vrezal. Šel je v gostilno, pa se kmalu vrnil in pokazal poškodbo obdolžencu. Ko je uvidel Mihevec, da ima Jančar nož, začel ga je Mihevec klofutati. Franee Skrbeč se je pa vrnil nazaj v gostilno. Kot priča zaslišan, izpove Skrbeč, da sta se zunaj gostilne nasprotnika zelo ruvala, kar sle»di iz tega, da je imel Jantar okoli 15 prask na svojem životu. Slišal j (j tudi Mihevčeve besede : "Le zamerkaj si, trikrat si me sunil, za to te bexm. že v Cerkniei poiskal.' 1 Janez Arko je našel zjutraj kakih 1000 korakov od Mlakarjeve gostilne Mihevca mrtvega. Mihevec je zadobil na vratu eno, na levili prsih pa dve poškodbi. Smrt je nastopila vsled otrpenja srca. Obdolženec se izgovarja, tla je izvršil dejanje v silobranu in pijanosti, in da se ne ve na podrobnosti spominjati. Porotniki so pritrdili vprašanju na opravičeni silobran in na lahko poškodbo Škrbec a, nakar ga je isodišče zaradi pregreška proti telesni varnosti obsodilo na 4 mesece zapora. KAZENSKE OBRAVNAVE PRED DEŽELNIM SODIŠČEM V LJUBLJANI. Žalostno novo leto je im^la po-sestniea in vdova Marijana Šivic v Kamnik«. Imela je v svoji oskrbi IV2 leta staro vnukinjo Angelo, katera je Že sama hodila. Imel je pa otrok to navado, da je vedno brskal pri peci pri neki razpoki, ki je bila le slabo zadelana Zadnjega dne leta je Šivie peč 'dobre zakurila in šla potem v hlev. Otrok je po svoji navadi začel po razpoki brskati, na kar se mu je vnela obleka. Dobil je tako hude opekline, da je drugi dan umri. Sodišče je Marij an o Šivie oprostilo, ker ji je verjelo, da je poklicala zidarja. da bi bil peč popravil, a se je izgovarjal, da ne more zazidati ker je peč prevroča, na kar je sama zadelala z opeko in peč z apnom zatna-zala. Z odra padel. Pri stavbi nove u-radtaiške hiše v Gradišču sta nosila opefko 181etni Jakob Obreza iz Most in zidarski vajeneie Janez Škof iz Spod. Hrušice. Ker nista imela rav. no dela, sta se jela na odru; tretjega nadstropju v šali med1 seboj ruv«.ti. Škof^ je s svojim suka »četa udaril Obrezo, nato pa odakoeil nazaj proti oknu, tako da je stal skoro na robu odra. Obreza je skočil za Škofom ter ga sunil v prsa tako, da je zgubil Škof ravnotežje in se vznak prevrnil , mrnm^t a^i ■gipM^P^M^p.JiLil »■ )> n..ih&mjj^ > CARNEGI& TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. Glavnica iii pribttek.... ............ $2.500.000,00 Depozitaroa za državo In za mesto New York. , URADNIKI« ; , J. B. RBrcHMANK^Preaident . • James Itosw Cprrast, Vifco-PresidentC Hobbet L Smith, Vice-President. Stanton C. Dickinson, Treasurer. EtoBsar B. Moohheao, Secretary. John J. Dkscinsos. Ja. AaS'nt. Trets , Albekt E. Chandler, Ass't. Sec'y., JLawkjcnck A. Ramauk, Trust OlBeer Charles E. Hammett, Ass't., Tt., LKVEsrEK G. Ball, Auditor, Chas. M. Scibm, Ass't. Auditor, Philip J. F. ttjsv, Jr., Cashier. Določena deftosi tarna za N 19 članic. Z bratskim pozdravom, GEO. L. BROZICH. tajnik. skozi okno in padel na tla. Počila mu je lobanja, kar je provzroeilo smrt. Obreza je bil obsojen na 3 tecfne strogega zapora. Svojo mater udaril. Delavec A. j Pet&rcnau v Žerovnici črti svojo mater j in slabo z njo postopa. Neko dopol-|dne je prišel malo pijan dofnov, nakar je svojo mater tako po ustih, uda-I ril, da ji je izbil zob. Obsojen je bil J na 3 mesec? j«če. j Pretep v žganj ami. V Štritar- jevi žganjarni v Gosposki ulici sta ; sitnarila Srečko 'Kos, feljuK-avnieaT-ski pomočnik in Andrej Jager. *Zlasti je bil poslednji vsled pijanosti zelo nadležen. Stritar je bil primoran Jagra iz lokala iztirati, pri čemur mu je pomagal Kos. Pri tem je pa ta 7. neko kostjo Ja?ra tako močno v prsa I sunil, (da mu je prizadjal težke poškodbe. Sodišče ga je obsodilo na (i mesecev ječe. Usodepolni sunek. Martin Jam-I nik, posestnik v Križani gori, je pri-štl dne 14. decembra m. 1. zvečer va-jsovat k sesedu Antonu Kokalju. Tu je imel dosmrtno stanovanje 89 let j stari vžitkar Simon Vilfan, ki je bil znan kot velik zapravljivec. Jaronik 'se je s starčkem malo pošalil, kar je , i tega tako raztogotilo, da je hotel do-j biti kakršnokoli orodje, da bi oplazil ; Jamnika. Ta js starca cftf sebe pahnil, da je padel in da se je le s pomočjo Antona Kokalja komaj vzdig-. nil. Staivek je vsled razburjenja in j sunka po preteku 3 dni' vsled ntip-, nenja srca umrl. Jamnik je bil vsled : te»a malo preveč surovega ravnanja na 5 dni zapora obsajebiči Zrel ptiček. Vlačugar Janez Ti\ V iz Ustja, večkrat pvedkaziiovan, je • prišel due 28. januarja t. 1. v ob-, činsko pisarno v Postojno. Tu jc- ; zahteval od tajnika pd lpore. Ker je j ni dobil, zaomi-sliti, da so to "Nemci". Zaradi roparskih napadov na učrn-|ce slovenske .šole pri Sv. Lenartu v 1 Slov. Goricah je interpeliral poslanec dr. Korošev v div.. zboru. KOROŠKE NOVICE. Znani vlomilec Edvard Pogačar pobegnil iz zapora. Tz Celovca poročajo.-da j? Ljubljančanom znani vlomilec Edvard Pogačar, ki je vlomil v ljubljansko škofijo in je po Koroškem ' izvnšil več sleparij, preoblečen v duhovnika, pobegnil iz zaporov celovškega deželnega sodišča. Pobegnil je z vlomilcem AVarmutom. Na do.dej ; nepojasnjen način sta si vlomil,-a. predno sta zapustila pfjslopje jelnišni-ee, preskrbela druge obleke. BALKANSKE NOVOSTI. O kralju Aleksandru, kraljici Dragi (in kraljeviči Gjorgju. Fraueoski žur-nalist Bonnefon priobtuje scnza<-i-onalno razkritje, da sta kralj Aleksander in kralj k-a Draga par seeev preje, predno sta bila umor- »i let, posinoviti in ga proglasiti za prestolonaslednika. S tem bi bil rešen spor med obema srbskima dinastijama Obrenovičev in Karagjor-gjevičev. Bonnet'ou pravi, da sta Aleksander in I)raya to sk4enila na predlog Rudje, in da so dokumenti, ki io dokazujejo, še shranjeni. OGLAS. Gospic-a Faniea KrušiJI ml»i vie svoje prijateljice-rojakinje, da si gledajo veliko zalogo klobukov, rož iu druge potrebščine. Cena manjša kot drugje in poleg vsakega naročila da se še darilo. Branin & KrusiČ, 118 West 3rd St., Pittsburg. K -ms. (4-3—1-4 2x v t) Iščem svojega očeta JANEZA R1BA-RIČ. Pred 8 leti je Jel v Ameriko iu prva dva leta .ie Še pisal in tudi kaj poslal materi, sedaj je pa že 6 let. odkar ni sluha ni duha o njem. Otroci smo trije in mati, k t era je stara in bolelina od žalosti ter si ne moremo vee pomagati, ker smo preveč zadolženi. Pred 4. leti je bil v Brought on. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o našem očetu, da naznani na sledeči naslov: Antonija Ribarič, Trnovo št. 11»;. Kranjsko. Austria. (19-23—3) Zdravju najprimernejša pijača je ^LBISY ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. »ad; ie**. naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lr.stno korist, k«koi tudi - bi^tj »voje družine, svojih prijateljev in drugih. Lolsy pivo je najbolj i-iiljubljcno ter ae dob: r vset. jfib gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tm>tikir-ju 6102 St. C!«U • • e kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. DOLGO ŽIVLJENJE. Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogeče. Nara-voznanei vseli vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli7 »življenje pa lahko podaljšamo—je resnica. Vsi zdrf v niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitju To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh pre bavnili organov v nereda, trpi celo telo. Ako ta bolni rrgon hitro 07dra\ino ohranimo si zdravje in moč. - Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih,. organov, in to je dobroznano JOSEPH TRINE&'b , # Trmerjevo zdravilno grenko f^E^^^ vino. I «CO,*TCRCD To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rndečega vina In importiranih grenkih želiič. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak. še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju. To je čudežno zdravilo ojstri okus, krepča živce, Čisti kri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozum, odstrani neprebavnost, do nese mirno spanj , daljša življenje. - Raje lahko cela dru ina, od najstarejega do oticka v zilelki. To se nr more trditi o katerem drugem zdravilu. Cistoeo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 34C. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega leka.. Zdravniški ntsvet p'JŠlJem(/brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku. JOS. TRINE R 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Ne pozabite poskusiti Trfniprieve Hrvaške Tniportirane Sllvovice in Slovenskega Brin je vca, vse domačega izdelka. ■ Podružnice . L)ubi|anska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice*. ; spljet, Celovec prejema vlog« na knjižice in na te- J I Ot c TT T . " " 1 fco6l radun ter je obrestuje po čtotlh^l O Celovec ■ ' -M ' 1 1 T. Kupuje » prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kuno. in Trst • ' ^^ ** . Rezervni fond . , v* BRANKSAKSER CO., S3 Cortlandt Street, New Yor*. " K- 300.00CX fwm , ™ ^flp j< : ■ " Vsttflovljcoa doe 16. avfusta 190». ^ Inkorpor! ana 22. aprila 19(K> v državi Patina. •• sedežem v Conemaugh, Pa. •Gr GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIIIAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK. L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA. L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa. j NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK P KRKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIČ, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. t ' VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, Grceve St., Conemaugh, Pa. - 1 - -o- Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošenj pošiljati Benar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali eploh kje rs i l>od i v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to m m udoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi, i Društveno glasilo je "GLAS NARODA." ______ 11 V padlsahovej senci. Spisal Karl May; ta G. N. priredil B. P. E. _ SESTA IN ZADNJA KNJIGA. z "cr rr. (Nadaljevanje.) 'Iver bo., m puliti zanesljivega mola pri dragocenih konjih, in vi ^tc vendar najzanesljivejši," odgovorim. "Well, lepo, ostanem, izjavi jako zadovoljen, dasiravno ga samo zato ne v/a m: m seboj, da ne bi napravil kake numnosti. Nekaj i.r.inut južneje se r.opet o.lpravim z Halefom in njegovim sinom v dolino. P redno pridemo doli ne opazim ničesar, ker je pot večinoma skalovita. Spodaj pa vidim sledove, kt-re so naredili štirje Hadedini. ko -o lovili. Zraven teh s0 pa vtisi'dveh mož, ki ne zavijejo na skalnato pot. ampak v strati in vodijo potem k višini. ' "Ali -i moreš misliti, k lo je šel tukaj?" vprašam Halefa. •Xe. efendi, odgovori. '-Ker mi svojega mnenj« še nisi naznanil, ne vem. od ktete misli naj začneta) skleoati " I 9 % Sevcrova Zdravila so priljubljena radi svoje izdatnosti. ! Nečista kri VlSa Cista kri | . p 3 menja §$££ ^^VERa, j ||| ^ pomenja l tše °up,axh.ke' 1 Blood PuRHiatl zdravo obličje, : bledo obličje, m j pravilno prebavo & tvore in uljesa, g poživljejoče spanje utrujenost in | f§M čvrsto telo in > izgubo trdne volje. g J jasno misel. I Pj d0'gi 2imi P°trebuie V"kdo B figgSt^ 1 zdravila za kri. Vsled oslabele > krv, se eut.mo u.rijene, potrte, g ; brez veselja do dela, brez teka. P 1 reba ie samo uživati IffiS Gtm&.-' ' 5 33 1 .", aiJtoi^«- ! | SHem |jg|gj Kricistliec J Ta Vdm Zb°IjŠa in °iij,i kri' organi se spet okrepe, da iznova I > zaposlujejo, in zd-avi boste. To 1 dragoceno spomladansko zdravilo | g. leči bule, uljesa, žive rane, tvore, Hi i i , v ,, .* . % ' ' Ipfigij^pB^BBKj. bezgavke, kožne opahke, in druge i * krvne bolezni, tako da povrača ........~ ==» popolno zdravje. Cena $r,o. I > ---- i \ < \ Zahtevajte SereroTih Zdravil od vsakega lekarnika. Vedno pazite na ime „SEVEBA" lia < \ Tsakeui zvvitkn. To je poroštvo čistosti in izdatnosti. Ne vzemite dražili. ' * _ % --r-j-- < | Ni karte zanemariti! Zaščitite se! i Kadarkoli vas mm i zapeka, neprebavnost ali 0b tej letni dobi napadajo človeka mnoge pljučne - kaka druga ne red no* t želodca, jeter in drobja, bolezni vsled nagle promene vremena. Belite . n »karte zanemariti tacega obolenja in nži- skrbni! Zaščitite svoje zdravje! Za hitro olajšbo a3 Le hripsvosti ali kašlja uživajte : Severov Življenski Balzam ' Severov Balzam za pljuča, Povrača sla^Ulo jedi podpira prebavo, preganja Vsak popitek izdaten. Olajša najtrdovratnejši zapeko, pospešuje pnhkovanje in vsposablja telo kaSelj, teži in leči vnete sapnike, lajša dihanje in k odporu prot. razn.m boleznim. Pravo zdravilo krepi pljuča. Prežene hripavost, pospešuje iz- za bledoliena dekleta m slabotne žene. Najboljša bljuvanje in prepreča hujša obolenja, tonika za priletne ljudi. Cena 75c. c^na 25 in ^ | Zdravniški 'svet zastonj. "Oil misli, da sta bila Kin'da. ki sta se izdala za Soran Kurde. bila •BcIm? Ivurda.?' "Mašalah! To misliš?" tem ime^ti rod So rano v pri Dela-Drac svoje pašnike!" "Tam sploh niso nikdar bili Kurvli, ampak le arabski rrnlovi. Hade lini so se pustili grdo nalagati." "In bili so tako neumni, da so tem lažem verjeli. Kurila sta bila predstraža Bebejeev, ki pridejo letos, kakor vsa druga leta. Da so bolj sigurni, so poslali dva vojtšeaka naprsj. Tadva sta sevcvla takoj poznala po znamenjih, da so lovci Hadedini, in radi tega sia se izdala za Sorane; izpraševala sta jih, vse izvedela in pot?m sta si izmislila laž o izgubljenem bodalu, da sta se lahko mirno odstranila. Potem, »sta na pripravnem prostoru skrila svoja konja ter se semkaj vrnila, da bi nas videla. Sled vodi navzgor, a ne zopet nizdol; mislim si, da sta še beda j zgoraj! Ostani t a tukaj; moram dobiti gotovost." Zopet se plazim ob grmičevju in skalovju navzgor. Zelo težko je, iskad sled na pečenih tleh: vendar se mi posreči, da jo zasledujem. Uvidim, da sta nas opazovala in mogoče naše; govore tudi razumela, ker smo glasno in razburjeno govorili: jjotem vodi njiju sled zopet v dolino. Tam je trava; radii tega je sled dobro videti: cenim" jo na komaj četrt ure staro in pokličem Halefa ter njegovega sina zraven, la bi jo jima razjasnil. Kako je Halef nA T l 17 f||| POSLUŠAJTE KAJ VAM SLAVNI PROFESOR ^^^^^TTIm^ gi 'jfjfliflr ^BpgE^r |\UJ AKl''' TH3B OOLLms NEW VORK MEDICAL ^M^^T^ • ^^^Aiy^T PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAYJE SVOJCEV. E^Mr ^fep^A ^HRP^^M Samo ako gte zdravi in čvrsti, zamore te biti srečrd in zadovoljni, svoje vsak- ti&jfjnjM I^^HhH^K.0 WSktJfc^ M ■Pk'iFr^ dan.ie delo opravljati in svojce preživeti. Naveije bogastvo in sreča človeka je WJLALJm OE^^HHPB ffikgl ^ ZDRAVJE. Ravno sedaj je najnevarnejši £ae ko človek najhitreje obolL Radi f/tJ7jB£w wa vvJ/F'% jV^I KIPr 1 K '^gy tej^a so pa tudi ravno v tem časn, raznovrstni zdravniški mazači po časopisih I Iffl^ff" | ^ K&'-^gt livaliio in bolnikom ničvredna ?dravila po nizki ceni ponujajo, katera vam p>a v^V^J a^TBBMF I^C'. I ^■MMi več Škodujejo kod koristijo. Menjava temperatnre je največji sovražnik zdravja. g? Ji nj^^H^ K - A JL VKjj^^^I I Iz najmanjšega prehlajenja nastanejo čestokrat jako težke bolezni in nevarne ^.'^CA y/^-^HPC^^^ fc;' ^jV.M ^NfsJt j posledice. Ravno tako si pa tudi lahko težko in nevarne posledice nakopljete ako Kv^fe^lJ Jp-jf/vj sc takim zdravniškim mazačem poverite, kateri va8e bolezni nemorejo spoznati, fv v x ^ ' $] abfj^je Hj^^^k še man je pa ozdraviti. Radi tega pazite komn da zaupate svoje zdravje. Ne i&čite WVA^jg^L - r* A -» / JRcgEi pomoči pri onih zdravnikih katere nobeden ne pozna in kateri Vas nemorejo fjffvJp^^^L jt^f^.v«;. " , / f ozdraviti. Ako Vas je nesreča doletela in ste zboleli, ne iščite nikjer proprej po- ^ ' r: ^Ka/jp:'- J moči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelja The Collins New York pir^V-i^BL 4k-' 1 ^H^^^^H^^^^r I Medical Instituta^za evet vpraSali, ker on vam daje osebno vse nasvete in navo- r^ vjk M zavoda The^^Collins New York Medfrail Institute so v toku'zadQjSf 13 let svojca ^^^^^^ ^^^^^ \jnp*fj) gj^^u __ _ _ BmwA * obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim drugi zdravniki niso ^t/lLujpA muTJpA E. C. COLLINS V^^Byjr zamogli nič pomagati, radi toga se pa tudi v tem zavodu nahaja na tisoče zah- llrt/JmA ^^^^ (jfTjE£\ iOTf e^tovnoznani medicin- valnih pisem, od po metodi The Ccliins New York Medical Instituta in pod vod- 1 ' ^ ski Proffsor ustanovitelj /Jgg^l stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se še dandanes z naj- Go6pa Kislan ^ : * "*■ \ slavnega *'Collins N. i. prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stalno zdravje. -ti^b" katera je bila zelo bol- mfJC^ Medical InBtitnta"in pi- Ako ste toraj bolni, ne odlaSajte niti dneva, ter si ne nakopujtefie težkih posledic, 'jf[Y7k ^ slabotna žena. je jggl—JmJV »jr.' . :'. sate! j prekoristne zdra- .;.':•.■ temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na 4 «7iiinLuflj|i sedaj j>opolnoma zdrava i miVinirf^jp Up SS3™^ 819 Cbe Collins Dew Vorfc medical Institute - ^ritllimzdI11- -rM; * ------ WEST 34fh STREET — — NEW YORK CITY. *".'■'^C'.y •[ dne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in# ter smete biti sigurni, da Vam bode takoj pomagano. . I^Sljitešl^^^^^^^^J^^SS?^? zn. od 10 dol. V torek in petek od 7-8 zvečer. Dr. S. E. Hvndman, Vrhboni ravnatelj. f J^o^no knjigo -Človek, njegovo življenja in MMMMMaMMMaMMMMM^fiaaJ | ^araTje v saka slovenska družina bi jo mogla imeti f ponosen na to. da je zadela njegova Karata velika čast, da sem ia Bebejc-a skrila svoja kc.ija. Seveda, sta jih zopet vzela, in jih zasedla. Oljezdila sta. kakor ra z vidim iz sledi, v galopu, da bi važno poročilo kakor hitro megoče na-: znanila rodu. Svojemu malemu nčeneu vse razložim, kar irr.u ni jasno in | pri tem imam veliko veselja, ker me takoj zapopade. Od skrivališča konja smo gotovo dobre pol ure sledili teku reke: selim, ustavili. Halef deli to radovednost in njegov sin s?veda tudi. Ker nimamo drugega opravka, kakor da pričakujemo, se tiho med seboj raogovarjamo. Glavna točka našega pogovora je seveda zadržanje Hade-diaov in Šejka. Mali hadži se zelo jezi, ker so tako neprevidni. Še bolj kakor to, ga pa teži misel, da so me trazžalili. Dasiravno mu vedno iznova i zagotavljam, da nisem ne jezen in ne uialjen, in da bodem nad njimi čuval, se na vse načine trudi, da bi me potolažil in mi zaeotavlja svoje večno prijateljstvo in zvestobo. Jako me gane njegova privrženost. Stiska se zraven mene, drži mojo roko v svojih, in se trudi, da bi najneinr-jše govoril. Ven-dar ne rabim tolaženja, ker se več ne žalostim in tuli jezim ne: znamenja njegovega \elikega prijateljeva pa me pripravijo do tega, da se ne udajam ' več težkim mislim. Imam slutnjo, da se bodo odigrali žalostni dogodki. Slutnje me niso še nikdar varale, am-pak vedno izpolnile; radi tega zadnje besed , ktere sem govoril A mad el Ghandurju. Zase se ne bojim, a nekaj mi pravi, da je on, ki se mora čuvati. Zavzamem se, da vse storim, in da svoje življenje za njega tvegam, sasrro da se muujie bi.ka^ pripetilo. Kmalu se zvečeri in okoln nas postane temno; sedaj slišimo konjsko ; kopitanje; Kurd i prihajajo. Kapitanje ne gre naprej; toraj se nisom j motil; ustavili so se na .prostoru, kterega sem preja omenil. "Sidi, dobro si sklepal; ra^jahali so. Ali gremo tja?" "Ti ne in tudi Kara ben Halef ne. Podala bi se po nepotrebnem v nevarnost, ker kurdskega, jezika ne razumeta. Sam grem." "Dobro; a če se kmaht ne vrneš, pridem za teboj!" "Nobene neprevidnosti, Halef! Prisluškovati jih moram in toraj tako dolgo Čakati, dokler govorijo o tem, kar hočem slišati. Pri tem lahko pre- ! teče več tir." "Ubogal te bodern; a gorje jim. iee te dobijoVse ipokoljem in post relim, vse!" - Načrt, po kterEMff hoeeiji postopati, sem si že napravil. Spomladni hudourniki, ki prihajajo z gore, so napravili strugo, ki je precej globoka, j Ta struga je sedaj suha in prereza prostor, kjer so se Bebe Kurdi usta- ' viii. Zlezem med gnnovjem v strugo in se. porivam v njej počasi naprej. Kit udi ne govorijo glasno, ker bi slučajno vendar lahko bili Hadedini v bližini; ko pridem že prfeeej daleč, slišim nekoga reči: 1 'Ali napravimo ogenj?" "Ne," odgovori neko. "Najprvo mora iti kdo pogledati, če smo j tukaj varni." "Gotovo £mo, k^r taborijo Hadedini zgoraj pri grobu in v temi =e od istega ne bodo odstranili.'' "Da, Hadedini, to šo neumni kušarji. ki se ne upajo iz svojih lukenj. Toda tuji huldie je povšodi tam, kjer ga ni treba, in z njim ir.ali pes z majhnimi brč-ieami, ki je usdrelil Gazal Gaboja, mojega očeta. Tega pritlikavca bodemo trpinčili, da se bode njegovo stokanje razlegalo čez gore in doline!" Nekega svojih ljudi pozove z imenom in ga pošlje, da preiščejo okolico. Seveda mi je jako ljubo, da o&tane taborišče v ternd, ker to mri lahko mnogo koristi. . Plazim* se toraj naprej in vedno naprej, dokler nimam gozdnih 'dreves za seboj ter sem ob robu travnatega prostora. Konji so Šli j k vodi; na levo struge so se vsedli Kurdi, da bi čakali povratek ogl xluha. ; Sedaj lahko govorijo glasneje, ker če bi bili Hadedini v bližini, bi jih naj-brže videl in to nazn&nil. • ■ - j Iz tega, kar sem dosehlaj slišal, je sklepati, 'da